?he Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, In United States of, 'America.
ERIKANSKI SLOVENEC
~ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI j
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 167
CHICAGO, ILL., TOREK, 30. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 30, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
DRUGI KAMPANJSKI GOVOR DEMOKRATSKEGA PRED-SEDNIŠKEGA KANDIDATA. — PROHIBICIJA TVORI TEŽKO BREME ZA DAVKOPLAČEVALCE. — DVOUMNA REPUBLIKANSKA PLATFORMA NASPROTI JEDRNATI DEMOKRATSKI.
Seagirt, N. J. — Demokratski predsedniški kandidat, gov. F. D. Roosevelt, je imel preteklo soboto svoj drugft kampanj-iski govor. Ogromne množice
da se mora predrugačiti. To je govoril isti mož, ki je še pred nedolglim potlačil poročilo Wickershamove komisije tako, da je iz njega pobral samo to,
ljudstva, okrog 150,000, so kar je v prid prohibiciji, drugo prispele ob tej priliki v to ma- pa namenoma prezrl. Neverjet-lo mesto, da slišijo kandidata'na je tolika izprememba v ta-
TEKMA MED IZLETNIŠKIMI PARNIKI
govoriti o enem točasno najvažnejših problemih, o prohibiciji. Roosevelt je bil ta dan gost go-Vernorja tukajšnje države, A.
ko kratkem času. Toda predsednik se je pač moral prilagoditi času in govoriti tako, da bo prijalo volilcem. Da pa se
H. Mooreja, (in govoril je ljud- malo osuši mokri vpliv, ki so
stvu z verande njegove hiše.
Dočim je Roosevelt v svojem Jjrvem govoru, ki ga pred dobrim tednom,
ga imele njegove besede na su-hače, je pa republikanski kanje imel ^ didat za podpredsednika, Cur-obsojaljtis, to pogladil s tem, da se je
republikansko upravo in na njo j on lizrazil, da je še vedno stra-zvrnil popolnoma vso krivdo za sten prohibicijonist. Tako osta-isedanjo svetovno depresijo, je V soboto žigosal v prvi vrsti nje stališče glede prohibicije, ka-
kor tudi prohibicijo samo.
Prohibicija, je dejal, in iz nje izvirajoče nelegalno kup-čevanje s pijačami, je edina trgovina v deželi, ki popolnoma nič ne podpira vlade,, marveč
* J jf&LJi
mmm spi l......ima.........iti
Is Jug&slaTifje
ŠESTKRAT JE UDARILA STRELA V HIŠO, KAMOR SE JE ZATEKEL GOZDAR, KI SE JE ČUDEŽNO REŠIL PRED SMRTJO. — TRAGIČNA SMRT UGLEDNEGA TRGOVCA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE.
Dva izletniška parnika na reki Mississippi sta v zabavo svojim potnikom priredila pred kratkim medsebojno hitrostno tekmo in sta drčala po reki navzdol s polno brzino. Slika je bila vzela pri St. Louis, Mo.
OBISKI
\ KRIŽEM SVETA 200 TISOČ
ne pri republikancih še vedno ista nejasnost, kakor je izražena v njih platformi: Nekaj su-j v\v i wi m w rr s\w r	__I
hega, nekaj mokrega, da se ta-j DUHOVNIKOVj _ Madrid, Španija. _ Vod-! STAVKARJEV
ja nedavne španske vstaje pro-!
ko skuša prilagoditi obem>.
Nasprotno pa je, je povdar- Več čč. gg. duhovnikov nas obi- ti vladi, general Sanjur jo, ki je 'Angleške
jal govornik, platforma demo-j skalo pretekli teden.	..................'
kratske stranke nekaj popolno-]	_0_
Po srečnem naključju ušel	Sreča v nesreči
smrti	j V petek, 5. avgusta, ponoči
Pri zadnjem neurju, tako po- je vozil osebni avto Mavra ročajo iz Sv. Križa pri Litiji, ki Neumana, trgovca z usnjem v se je posebno zneslo nad litij- Samoboru, preko mosta na Bre-sko okolico in zlasti nad okoli- žicah, ki veže bivšo Kranjsko co Sv. Križa, se je dogodil ne- in Štajersko, čez Savo in Krko. navaden slučaj.— V okolici Pi- Avto je po nesreči podrl celih la, ki leži ob glavni cesti iz Li- 12 metrov železne ograje in se tije k Sv. Križu, leži na samot- nato v velikem loku prekopicnil nem gričku sredi gozdov osam- v 3 do 4 m globok prepad. K ljeno gospodarsko poslopje sreči je padel ravno v sredo imenovano Stegnek. Tja se je med Krko in Savo, na suho ob zadnjem hudem nalivu za- zemljo. Potniki so bili le neko-tekel gozdar, upajoč, da dobi|liko obtolčeni, avto pa tudi ne streho. Pritiskal je na kljuko, preveč razbit.
ko pa je videl, da ni nikogar	-o-
odpreti, se je podal pod sosed-	Lepa starost
nje gospodarsko poslopje. Ko-, V D. M. v Polju je dne 12. maj je stal par trenotkov, je že j avgusta praznoval 701etnico udarila strela v hišo, kamor se rojstva tamošnji župnik in du-Ije poskušal malo prej zateči.
ma drugačnega. Kratka in je- Rev F- S- Rant> župnik v jo nasprotno celo podpira vla-;drnata. V njej se jasno zahte- sieepeye, Minn., se je te dni vr-da. In tako bi se lahko olajšalo va preklic 18. amendmenta in nj; jz stare domovine kjer se je breme težkih milijonov z ra- v njej ni nikakega zavijanja najmudil nekaj tednov jia oddihu. Jnen davkoplačevalcev, ako bi (obe strani, tako, da je vsako-, jy[ed potj0 se je ustavil v Chi-se ta trgovina postavila v do-jmur lahko razumljiva.	jcagi prj svojjb znancih in pri-
bro dežele in obenem bi odpad-j Stališče republikanske stran-1 jateljih
li izdatki, ki jih ima vlada z j ke je Roosevelt primerjal s sta-J' Rev James Cherne> si0Venski njo.	irodavnim grškim poganskim • župnik iz Sheboygan, Wis., je
Oster predmet napada je tvo-jpreročiščem v Delfi. Tamkaj je p0setil zadnji teden letno sejo rila govorniku tudi platforma j stal poganski tempelj, v kate-' Tislcovne družbe Edinost, ka-republikanske stranke. Zavili rem je iz zemlje puhtela na-!tere £astni predsednik je'. Obi-so tako, je dejal, da sploh nič ravna para. Sredi te pare je br-l skai je ob tej priliki tudi oo. ne pomeni; nihče ni vedel, je- postavljen sedež za duhovnico-'frančiškane v Lemontu kakor li mokra ali suha. Republikam I prerokovalko. Ko 'je para oma-tudj šolske sestre na griču iski voditelji so to seveda na-j mila duhovnico, je ta izgovar-1 ^ssisi.
bil od sodišča obsojc n vsled ve-leizdaje, je bil v p*.tek prepe-j ljan v dosmrtno ječo v Santona, i 250 milj od Madrida.
— Chester, 111. — V soboto zjutraj ob 1. uri je bil usmr-
bombažne tvornice
zaprte.
London, Anglija. — V veliko industrijsko krizo je zašla Anglija, ko je v soboto opoldne ! stopilo v stavko 200 tisoč de-j lavcev v bombažnih delavnicah To
|Videl je, da je imel pravo sre-; čo in opazil je tudi na zidovju jtemno sled strele, poslopju se j pa nji zgodilo ničesar. Ko si je
hovni svetnik Janez Miiller. — Rojen je bil leta 1862 v Žabni-qi pri Škofji Loki. Kaplanoval je v Smledniku in bil za župnika pri Sv. Heleni, odkoder je
cen na električnem stolu 41-
letni Elmer Gray, bivši kaznje-'V, ančaf e' 10 Je na->veCJa nec, ki je v decembru pretekle- ftavka' kar Jlh ^ozna dežela od ga leta izvršil rop na neko far-leta 19J26lV par dneh se uteg'
ob tej
ne pridružiti stavkarjem še na-
daljnjih 300,000 oseb, ako pu-
Jnenoma storili, da bi se s tojjala posamezne besede brez,
mo blizu Fairfield in
priliki farmerja ubil.	,	.
stijo delo tudi tkalci, kar se bo
—	Moskva, Rusija—Kakor bržkone zgod/ilo. Med unijami , , , , . se je izvedelo, je Amerikanka in delodajalci so se pred stavko dlCf Str.eI? V r°kah m n°gah' 86 stra
—	-	*•	la a c TArrnTm in MonAVArvi r\A . v\ n W
(od strahu nekoliko opomogel, 1. 1908 prišel za župnika k De-i je zbežal zopet k hiši in se z vici Mariji v Polje, kjer župni-'vso močjo zaletel v vrata in kuje še sedaj.
i jih s silo odprl in si začel ože-	-o-
mati do zadnje nitke premoče-	Smrtna kosa
no obleko. Vnovič se je zabli- V Trbovljah je umrl Alojzij skalo in strahovito usekalo na- Zupan, delovodja. — V Celju ravnost v hišo. Komaj se je za- je umrla Ana Kurinčičeva, vdo-vedel, je že bila hiša vsa v o g- va, stara 61 let. — V Mostah nju, da si je komaj še rešil go-;pri Ljubljani je umrla Ana Voj-lo življenje. Ker je čutil posle-'ska,
i
žena pleskarskega moj-— V Podgori pri Št. Vidu
A. L. Strong, ki biva v Rusiji že vršila pogajanja skozi štiri dni, |je S teŽa™	^ P°" *ad Ljubljan° ^ }™rla Ivana
Rev. P. Cyril Zupan, OSB.,
platformo pridobili suhi in mo- vsake zveze. In iz teh besed so slov gupnjk jz piireblo Colo, kri; toda, kakor se zdi, so pa | nato okrog stoječi svečeniki se- nag je objskai zadnio soboto! ravno nasprotno dosegli, kajti j stavili stavke z dvoumno vsebi- preč' gospod se je udeležil ne-mokri jo smatrajo za suho in no, da je veljala za vsak slučaj. keg.a posvetovalnega sestanka suhi za mokro. Potrebno je bi-,Tako so nekemu kralju, ki je k 00 benediktinov, ki se je vršil
deset let, poročila nekega vo- ki pa so se ditelja komunistične stranke, čala. Ženska je pomožna urednica	_
nekega sovjetskega časopisa
brezuspešno kon-
— New York, N. Y. — Kakor objavlja federalna rezervna b^nka, so se zlate zaloge
lo torej, da je tej platformi sle-, temu preročišču prišel po svet, te dni v chicagi Za časa ije"|de: zvišale tekom zadnjih ■ idila posebna razlaga, in tako j prerokovali, da "bo razdejal govega bivanja tuk • je stanoJdni v vrednosti za več kot mitje sedanji predsedni k, ki je ■ veliko državo, ako se spusti v val pri redovnicah benediktin-j J°n dolarJev; Veclna tega je frrej ob več prilikah povdarjal, nameravano vojno". Niso mu ^qV, p™«™	tu v,-™ I prispela iz Kitajske, manjši
OBISKALI SO NAS
Ignal iz goreče hiše. Kakor je Cuderman roj. Pečnik. jpozneje pripovedoval, je stre-Ila pozneje še štirikrat udarila j v že gorečo hišo. Naravnost sre-jčen je bil, da se je pravočasno | zavedel in se tako otel strašne smrti v ognju.
v soboto Mr. Frank J. Wedic, glavni tajnik DSD. iz Jolieta, svmrtl v	~ Dalje P°ro"
ter z njim Mr. Louis Martinčič,	da 80 hlS0 ravno Preure:
kah v Rogers Park, 111., kjer jej daje odločno proti preklicu su- pa povedali, katero državo bo samostanska redovnica njego-haške postave, zdaj naenkrat v razdejal, in tako se je zgodilo. va sestra.
svojem kampanjskem govoru da je v resnici razdejal državo Obiskala sta nas tudi Rev. J. izjavil, da je prohibicija zanič, — toda sam svojo.	i Judnič, slov! župnik iz Denver",
- --1 ■	Colo., in Rev. Anton Schiffrer,
OTROK SE ZADUŠIL PRI PO-! BERAČE POŠLJEJO NA bivši slov. župnik v Rock ŽARU	!	FARME	Springs, Wyo., se^aj v Milwau-
Chicago, 111. — Tri in pol le-
Toronto, Ont., Kanada. !Ker je število takih, ki se rajši
kee, Wis.
znesek tudi iz Mehike.
BANKIR IZGUBIL SPOMIN teden
j towna, od koder je prispel sem-Chicago, 111.— Zanimivo po-|kaj franč> brat Akurzii z dve.
vest iz svojega lastnega življe-;ma drugima rojakoma.
dili in so se mislil tja naseliti nekateri letoviščarji, ker okoli-
opazovat ca je tam 'izredno vabljiva. — Pri renoviranju, ker so urejevali tudi okolico, so podrli o-
Istotako smo dobili pretekli gromno staro smreko' ki Je b;la kratek obisk iz Johns- od vlharJev in strele P°kveka
tajnik dr. sv. Družine št. 1 DSD., in Mr. J. Wedic, brat gl. tajnika. Prišli so baseball igre, ki so se vršile v Chicagi.
Nesreča pri Blagovici
281etni delavec Alojzij Trdin, doma iz Zg. Lok pri Bla-igovici, zaposlen pri cestnem ! odboru v Kamniku, se je peljal !na delo s kolesom. Pri vasici Št. Vid ga je podrl tovorni avto in Trdin je zadobil strahovite poškodbe in obležal nezavesten. -o-
Evharistični dan
Župnijii Jesenice in Koroška Bela ste priredili v nedeljo 14. avgusta skupni evharistični dan
nja pripoveduje podpredsednik First State banke v Bensenville,
Pretekli teden je prišel obiskat svoje stare znance v Chi-
smreke, ker je to naravni stre-
,............................ Vseh smo se zveselili in seiWm- Emsting. V soboto teden cag0 tudi biyši pom urednik	lovod' da ie va^° že sto in sto'
ta stari deček Ronald se .ie preživljajo z beračeniem, ka- jim zahvaljujemo za prijatelj- je mož izginil in družina se je našega lista> Mr Fr Rožnik> ki	krat treščilo. Niso ga poslušali
- "	'	"	j bala, da so ga kaki roparji u-ije uslužben pri iug0slovanskem	in teko se je ob p,rvi nevihti iz'
! grabila za odkupnino. V četr- pQsianištvu v Washingtonu. Ta kazal°' da ]e imel prav"
fgral v kuhinji pri svoji materi, Mrs. McClain, na 165 E. School Street, Libertyville, ko tamkaj Nenadoma izbruhne ogenj. Prestrašena mati zakliče dečku,
II	a j gre v gornje nadstropje in °dpelje ven svojo mlajšo sestrico. ki je tamkaj spala. Istočasna z njim je odšla v gornje Nadstropje tudi mati in je od tamkaj odnesla na varno dve Če mlajši hčerki. Ker Ronald še
III	prišel ven s svojo sestrico, je •"^ati še enkrat tekla gori in od-Jesla ven tretjo hčerko. Fantka §e od nikoder ni bilo in ko So prispeli ognjegasci, jih je
kor da bi zaprosili za javno po-jske obiske! moč, že tako narastlo, da ogroža javno varnost, so oblasti sklenile, da napravijo temu odločen konec. Ustanovila se je posebna farma, na katero bodo
tek zvečer pa se je mož prigla- >rojak je> kakor je bilo že poro_
ŠOLE CENEJŠE KOT NEPIS-lsil iz Chelsea, Mich., in je bil
MENOST
Chicago, 111.-Pred par dne- mov Kakor pripoveduje je v poslani na delo vsi potepuhi in vi se je stavil predlog, naj bisobot° »enadoma izgubil spo-berači, katere se bo našlo, da ostale letošnjo zimo mestne ve-'m,n- SP°mni se se' da Je ob 4-
čano, izdelal pred kratkim
prepeljan v petek^^nazaj do-;pravniške študije na univerzi v
Waslrmgtonu.
Vsem hvala za obisk.
in sramota za vse ostale vitke smreke. Mlinar,ki že desetletja biva ob bliižnjem potoku, je!deloma na Jesenicah, deloma vneto svaril, naj ne podirajo'na Koroški Beli. Slovesnost je
krasno uspela v obeh župnijah.
-o-
Nesreča
j Po državni cesti v smeri od
Št. Jerneja proti Zagrebu so
-o—-—	se peljali v avtomobilu neki
n	, 'Dunajčani, ki so zadeli v dru-
Kadi neznatne rane — smrt ...
i tj 4- j o tt u S1 avt0 m vozilo se je prevrm-lgnac Horvat od Sv. Urbana f , ...	v
lo v obcestni jarek. Dunajčani
nadlegujejo ljudi in se ne ma- černe šole zaprte, da se s tem rajo registrirati za javno pod-'prihrani denar. Ch. J. Lunak,
Poro.	'pom. ravnatelj šol za izobraz-^ »Pj P^do spomina, se
--o--bo odrastiih, pa je v soboto v
LEN BANDIT	'svojem govoru povdarjal, da
Milwaukee, Wis. — Neki javnost več stane nepismenost, bandllt si je privoščil popolno kakor bi znašali šolski stroški, postrežbo od svoje žrtve. Na- Zaslužek nepismenih oseb se
namreč s pridobitvijo izobrazbe znatno dvigne, da znaša več
uri popoldne pogledal na uro, od tedaj naprej pa nič več. Ko i
SOVJETI ODLIKOVALI AMERIKANCA
I pri Ptuju je bil kljub svojim šele 38 letom daleč okoli znan jin priljubljen trgovec. Trgovi-,ni se je posvetil po izdelanem
so bili prav hudo poškodovani jn so jih peljali v novomeško bolnico.
padel je 241etnega E. C. John-sona, 3319 St. Paul Ave., ga
šestem razredu gimnazije. V(
Od petja v smrt
Poročajo od Sv. Benedikta v L. Cooperju, red žal za časa svetovne vojne na Slov. goricah, da sta se vračala
v ,	...	> Moskva, RusSja.— Sovjetska svojem življenju je bil večkrat
je znašel s strahovitim glavo- vlada je de]ila ameriškemu |v smrtni nevarnosti; tako je le-1 bolom naslonjen na neki želez-1 inženirju, H
lliŠ "k 1 ) '	S GČfll '	]<■ '	AX.	KJW pv/ij icu	/u o, ^aoa ovctuvuc vujnc no, mivv . fjvuvuii, vicv ouci oc v i ci v^ ci i d
deck P<d^k tT^a 'e° i"!zvezde, ki je najvišje od- ^irolskem ti*i dni zasut v snegu, (z dela mlinar Janez Kavčič iz ec ca, o a erega je 0bil m- Jikovanje v Rusiji in se pode- Pred nekaj leti je po nesreči, Nego ve in eden njegovih prija-
formacije, da je četrtek in da1 se nahaja v Chelsea. Iz tega, ker je strgal čevlje, sklepa, da
®a, zadušenega od dima. Oči-^clno je deček, ko je prišel v nadstropje, pozabil, po , je šel, se vlegel v posteljo n tamkaj tudi za vedno zaspal.
J^ati naprosla, naj gredo ponj. DVUm, ------------------ - ----------------- ------------- --,.
so ga našli v postelji mrtve- vzel v svoj avto in prisilil, da j milijonov. Poleg tega si pa vla-| -ie moral cel° Pot Pre"oditi peš.
ga je vozil do Stipkney. Med | da tudli zniža stroške, ker z izo- j	m-
potjo je Johnson moral parkrat i brazbo zmanjša število zloži-j nekaj nad 91,000 nepismenih tudi plačati za gasolin. V Stick- • nov, ki se dogajajo v prvi vrsti j oseb. Med te se štejejo osebe ney mu je ropar vzel $30 in ga med sloji ljudstva brez izo- stare nad 10 let, ki ne znajo ne vrgel z avtomobila.	jbrazbe. Točasno je v Chicagi (pisati ne čitati.
ljiuje samo za "izvanredne čine v brambo dežele". Cooper, ki je prvi tujezemec, ki je bil tako odlikovan, si je pridobil ta red s tem, ker je izdelal o-gromno elektrarno za sovjete, največjo te vrste na svetu.
padel v
strugo Pesnice in ko-(teljev ter sta si po poti veselo
-o-
ŠIRI~E AMER. SLOVENCA! igli več pomagati.
maj ušel smrti. Nedavno ga je(pela. Nasproti jima pride grupa ožulil čevelj na nogi, čemur (ča pijanfih fantov, ki je napad-pa nli pripisoval posebne pozor- ■ la oba mimoidoča. Kavčičev to-nosti. Razvil se je šen in morali variš je dobil več poškodb. — je v bolnico, kjer je 9. avgusta'Kavčiča je pa eden fantov u-umrl, ker mu kljub vestni negi j daril z ročico tako močno po in vsej zdravniški vedi niso mo-;glavi, da mu je počila lobanja
i in je kmalu nato umrl.


AMERIKANSKI SL'OVENEC:
Torek, 30. avgusta 1932
'Tor-
; £rvi in najstarejši slovenski L list v Ameriki,.
St Ustanovljen leta
Izhaja vsak dan razun nadel], pono-ialjkov in dnevov po praznikih,
Izdaia in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Phone: CANAL 5544
i •
Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta
Naročnina;
____$5.00
__2.50
__1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto________$6.00
Za pol leta--- 3.00
Za četrt leta_____1.75
The first and the Oldest Slovens Newspaper in Amerum*
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, lion' day and the day after holiday*
fmu proletarijatu. Oficijeln|i trgovsko-industrijski list je govo-Promyšlenaja Gazeta".
V Leningradu izhajata "Pravda" in "Krasnaja Gazeta". Da bo slika sovjetskega periodičnega tiska popolnejša, moramo omeniti še dvoje,kar nujno spada k obstoju vsakega časopisa: poročevalna agencija in žurnalistična azobrazba.
Septembra 1918 je sovjetska vlada spojila Petrograjsko Published By	Telegrafsko agencijo z oficijelnim presbirojem sovjetske ekse-
EDIiNOST PUBLISHING CO. kutive, čigar poročila so bila označena z značko Rosta (Rossi-Address of publication office: skoje telegrafnoje agentstvo). Nobeno inozemsko poročilo ni 1849 W. 22nd St., Chicago, llLf našlo poti v sovjetski list, če ni prej pasiralo Rosto. Po 1. 192,5, Telefon CANAL 5544	j ko se je definitivno organizirala Unija sovjetskih social, repu-
lblik, je bil delokrog Roste prenesen na novo ustanovljeno po-$5 00;ročevalno agenqijo Taas (Telegrafska agencija sovjetskih so-2.50 cial. republik), ki ima sedaj izključno pravico zbirati in odda
Subscription!
For one year_____
For half a year _____________
For three months_____
- 1,50 j jati poročila, stopati v kartelna razmerja z drugimi svetovni-
For one year _
For half a year _
For three month*
3.00 1.75
Kako boljševiki negujejo svoj tisk
Chicago, Canada and Europe^^j ag8ncjjamj; osnoVati v inozemstvu poročevalne stanice itd.
Taas je podrejen svetu ljudskih komisarjev za sovjetsko Rusšjo, samo nima neposrednih poročevalcev, to mu oskrbuje-Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni- jo provincijalne agencije: Rosta, Saktag, Ratau, Faturk, do-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je| čim pa ima v inozemstvu šest podružnic (Berlin, London, Pariz, čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov; Dunaj; New York, Peking). Statistično je ugotovljeno, da po-ureonts o ne vrača.---j rpaag njerau podeljenim sovjetskim listom poročila, ki ob-
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at 1 segajo mesečno 7 od 8 milijonov besed, dočim obsegajo poro-
Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.	.	,	o i a
•[cila za inozemstvo na mesec samo 3 do 4 tisoč besed.
Silno pozornost posvečajo sovjetske oblasti novinarskemu ■ naraščaju. Leta 1920 je sovjetska vlada ustanovila v Moskvi f t novinarsko šolo, (iz te je nastala ie 1. 1922 državna visoka šola za časnikarstvo, ki ima namen, da izšola štab urednikov s f splošno in specielno izobrazbo. Ta šola ima na razpolago vse, Moderni časopis je brez dvoma najmočnejši činiitelj, ki kar pride za šurnalista v poštev. Tu lahko dijaki prisostvuje-lahko odločilno vpliva na politično, socialno, kulturno in go-'jo nastajanju lista, v njej se nahaja majhna tiskarna, fotograf-spodarsko mišljenje vsakega posameznika. In to tem bolj, na ski atelje, knjižnica itd. Seveda so v to šolo sprejeti samo čim primitjivnejši stopnji je splošna izobrazba čitateljskega stoprocentni komunisti. Pogoj za siprejem je tudji dovršepar kroga.	| srednja šola ali pa diploma kake "delavske". Razen te osred-
Dandanes je tisk (kakor tudi vsa druga produkcija) v r.je novinarske fakultete so še šole za žurnalistiko v Charkovu, Rusiji monopol. Država/ga financira, izdaja ter tudi sama iz- Minskovu, Tifli&u in Taškentu. Pouk na njih £raja tji leta. V vršuje nadzorstvo nad usmerjenostjo vsakega lista.	Leningradu je bila koncem 1. 1926 ustanovljena novinarska
Privatnih časopisov, kakor tiska sploh, v sovjetski Rusiji srednja šola; razen teh šol pa nahajamo še razne pomožne ni. Tisk je državno-strankarska ustanova. Politbiro ter strokovne šole in večerne tečaje za delavske in kmečke dopis-strankin kongres mu dajeta specialna kakor tudi splošna na- nike, korektorje, stavce, reporterje itd.
vodila. Zato je za ves sovjetski tisk karakteristično, da ima i Iz celotnega ustroja sovjetskega časopisja lahko posname-izključno propagandni namen kakor tudi živahno in redno so- mo, kako res veliko in naravnost odločilno važnost polaga sodelovanje širokih mas, to pa na tak način in v tako veliki vjetska vlada na čim širši razmah te moderne velesile, meri, kakor tega ne moremo v nobeni drugi državi zaznamo-! Tako protikatoliški elementi poznajo velesilo tiska in za vati. Sovjetska vlada si hoče potom svojega tiska tesno nase isto ogromno žrtvujejo. Kako je pri nas katoličanih v tem privezati maso, sodelovati smejo zato samo zanesljivi člani ko- 'ru, bi bilo priporočljivo, da bi ogledali okrog sebe. Ali se mi munistične stranke, podobno kakor je to pri fašističnem tisku,: ne bojimo vsake najmanjše žrtve za katoliški tisk 1 Kako tež-kjer mora biti vsak urednik kakor novinar sploh član fašistič- ko odrinemo kak dolarček v ta namen in vendar je resnica, da nega sindikata.	' brez katoliškega tiska smo katoličani nič — brez moči.
Sovjetska tiskovna poiitjika stremi za tem, da si pridobi j in stalno nase naveže mase s tem, da jo je v prvi vrsti prila-f godila k sodelovanju. To nam dokazuje ogromen štab delav-' skih in kmečkih dopisnikov. Ta način sodelovanja širokih1 mas je izoblfikoval nov tip časopisa, takozv. celičnega časopisa, ki je tekom zadnjih deset let postal najbolj razširjena oblika mednarodnega komunističnega časopisja.
Ruski sovjetski tisk ima potemtakem izrazit značaj tiska mase. Namenjen je predvsem za to, da vzdržuje čim tesnejšo j vez med državno upravo in ljudstvom ter tako omogoča, da iz-| vršiuje narod — čeprav navidezno — nadzorstvo nad javnimi ustanovami.
Razen tiskanih časopisov je ustvarila boljševiška propaganda takozvane stenske časopise v obliki lepakov, ki imajo j Z nekako napetostjo smo pri-vsi značaj lokalnih organov. Izdaja jih vsak krajevni sovjet, čakovali preteklo javno prire-sodelujejo pa delavci, kmetje, dijaki in rdeči armisti. Ti ča- ditev JCO. Nestrpljivo in pesi-sopisi obravnavajo predvsem krajevna vprašanja, skušajo od- mistično razpoloženje naših ak-ipraviti napake in nedostatke v krajevni upravi ter so tako re^tivnih jugoslovanskih delavcev koč nekaka pritožna knjiga dotičnega prebivalstva. Leta 1930 se je razvedrilo, čim je počel jih je bilo nad 60,000, dočim 1. 1927 samo 50,000.	' ipiknik. Velika množvna avto-
Nepregledna je vrsta vseh sovjetskih političnih dnevni- mobilov je prinesla vedno več-kov, da ne omenimo znanstvenih in poljudnih publikacij. Leta je število prijateljev in somiš-1928 je imela Sovjetska Unija 559 časopisov (1. 1913 jih je ljenikov naše
LEPI POJAV SLOGE MED CHICAŠKIMI JUGOSLOVANI
Chicago, 111.
ška zaprtemu mestnemu življenju.
Ekshibicija nogometa po Ju-goslov.-amer. klubu nam je bila zelo dobrodošla- Izvrstno igranje miši častili nogometalcev je želo burno odobravanje med občinstvom. Ni se čuditi, da imamo Jugoslovani prvenstvo v nogometu v Chicagi. Znano je, da je JAK, pristopil v JCO. S tem se je odprla pot različnim klubom, da se pridružijo jugoslovanske J JCO.
bilo 535) z naklado 8,400,000 izvodov. Med revijami so po- misli iz različnih kolopij Chi-sebno priljubljeni živahno in originalno ilustrirani tedniki, po- cage.	/
ljudno znanstveni in satirični listi.	| Hiteč od prijatelja do prija-
Po zadnji statistiki 1. 1930 nahajamo v sovjetski Rusiji telja, stiskajoč roko, sem bral samo uradne in poluradne liste, v celoti 62 dnevnikov; od tega na vsakem obrazu eno in isto jih izhaja v Moskvi 11, v Leningradu pa 3.	_ ' željo — da delujemo naprej —
Naj navedemo samo nekatere moskovske liiste. Cantralno da strnemo vse sile — v veliko glasilo komunistične stranke Rusije je "Pravda"; njena dnev- organizacijo Jugoslovanov.
na naklada presega včasih celo 700,000 izvodov. Nekaj časa ga je iUrejeval Buharin, njegova dolgoletna sodelovalka je bila Leninova sestra, Uljanova.
"Izvestija" (naklada 500 do 600 tisoč) je centralno glasilo eksekutivnega sovjetskega komiteja. List ima zelo razvito informativno službo, zlasti inozemsko. V njem so tudi objavljeni vsi ukrepi in dekreti sveta ljudskih komisarjev.
Osrednje glasilo kmečkega proletariats je "Komunističe-skij Trud", dočim pa je "Rabočaja Moskva" (250—300,000 izvodov) glasilo,, ki je namenjeno moskovskemu industrijske-
Profci večeru je bil cel park nabit z ljudstvom, med katerim je bilo opažati prijetno, razposajeno veselje, kakoršno vlada samo med Jugoslovani. Mize so bile bogato obložene z jestvi-nami in pijačo, tu grupa okoli vnetih govornikov, tam zopet petje, mladina plešoč v paviljonu; vsak je pač hotel dati du-
Vsem, ki ste pripomogli k u-spehu tega piknika se najlepše zahvaljujem v nadi, da se naša pota križajo v prihodnosti zopet v tako lepem društvu.
Dr. F. Paulich, preds. JjCO.
RAZNO IZ CLEVELANDA Cleveland, O.
Ja, smo že tam. Že smo prav bliz.u jeseni. Šolske sestre prihajajo, lastovke pa odhajajo. Šola se bo kmalu pričela in nape matere se bodo zopet malo oddahnile, ker bodo otroci vsaj za nekaj ur na dan na varnem. — Z delom gre bolj slabo, kakor po navadi. Naši mladi (t/.-
sti, ki so sploh kedaj vedeli kako), bodo menda kar pozabili, kako se dela in trpi za vsakdanji kruh. — V družabnem življenju je nekako "fifty-fifty". To se pravi, nekateifi se še vedno sem in tja malo zabavajo po piknikih, po baseballu, ali pa tudi se kratkočasijo z raznimi obiski, med tem ko so drugi doma in samo doma čepe zatopljeni v premišljevanje svojih žalostnih razmer, kar seveda ni najbolje. Če ti gre slabo, pomagaj si, kolikor le moreš. Kar pa ne moreš, vzemi vse z najmanjšo resnostjo in to ti bo morda pregnalo otožne skrbne misli.
Father Slapšak je bil zadnji j^eden v Chicagi in v Lemontu in pravi, da jQ videl že pol A-merike. Svetovali hi mu, da se enkrat odpravi malo dalje in ubere pot proti San Francisco v Kalifornijo, potem bo drugače, misljil. Amerika je pač velika "kontra". — Naša mladinska godba prav izvrstno napreduje. Le tako naprej ! N.
-o-
KAKO JE BILO NA POSLOVILNEM VEČERU JOHN BUTKOVICHA
Pueblo, Colo.
Dne 21. avgusta smo se zbrali v cerkveni dvorani. Nad 400 faranov se je zbralo v prostorni dvorani na slovesnem, banketu, ki je bil prirejen kot odhod-nica in znak hvaležnosti nam nepozabnemu Johanu Butkovi-ehu. Moška in ženska društva iz naselbine so se odzvala v velikem številu in tako smo imeli prav lep večex\ Razni govorniki raznih društev so se v lepih besedah poslavljali od priljubljenega rojaka in mu prav lepo častiitali k njegovemu uspehu, ki ga je dosegel in dobil častno mesto glavnega predsednika Hrvatske Bratske Zajednice. Želeli so mu, da bi srečno vodil posle predsednika v korist vsega članstva in se nekdaj zopet srečno povrnil nazaj med nas, ko dokonča svoja leta uradovanja, če bi ne bil ponovno izvoljen. Bog mu daj dolgo, veselo lin srečno življenje v njegovem uradu.
Dragi nam rojak, pueblska Naselbina te bo močno pogrešala. Povsod si bil, kjer smo te potrebovali. Pomagal si pri cerkvi, pri društvih, kjer si bil menda povsod pri kakem odboru, kakor pri dr. Najsv. Imena, dr. sv. Jožefa, sv. Trojice, Za-padna zvezda, sv. Jakob, Kolumbovi vitezi. Vsi smo te zelo potrebovali. In sedaj bi skoro ne privoščili Pittsburžanom našega Johna. Vendar naj bo, damo jim ga, ker je ravno tako prišlo. Ponosni pa smo Pueblča-nje, da imamo takega moža in ponosna je nanj naša naselbina, ker je vreden te časti, ki mu je bila zaupana na konvenciji. — Bil je vedno in povsod mož na svojem mestu, pa naj bo to pri žalostnih ali veselih primerih. Govoril je za slavnosti ip veselice, kakor tudi za pogrebe. Skratka, bil je plemenitega srca, zato mu vsi iz srca voščimo vso dobro srečo. Tudi jaz sem mu hvaležna za marsikatero uslugo, ki mi jo je izkazal in on je bil tudi priča za me, ko
sem iskala državljanske papirje, kakor tud,i Mr. Peter Culig. Oba sta mi pomagala in obema se na tem mestu prav lepo zahval jittjeru. — Skoro bi človek kar na glas zajokal, ko smo si podajali roke v slovo in si rekli zadnji z Bogom. — Mr. John Germ, ki je držal stoloravna-teljstvo, se je ravno še zdržal, ker tudi on, čeravno -možak, ima mehko srce. Tudi on je prav izvrsten voditelj programa, k|i je bil ta večer posebno bogat in pester. Razno petje, godba in govorniki se je vrstilo in vse je bilo najbolje urejeno in pripravljeno. Ko se boš pa zopet povrnil med nas, pa bomo zopet vse bolj veselo in lepše napravili, zato ti pa vsi •še enkrat zakličemo zadnji z Bogom in pa na veselo snidenje. — Pozdrav Vsem čitate-Ijem Amer. Slovenca tu in v domovini.	J- M.
--o-
PRIMORSKIM ROJAKOM V
AMERIKI! (Naročite "Zgodovino goriških Slovencev".)
Ljubljana, avgusta 1932.
Ko so zaceli po vojni izhajati različnč! "Spomini", so me ponovno nagovarjali naši odlični sodobni narodni delavci in voditelji, naj napišem tudi jaz Spomine izza svoje 501etne do-|be narodnega delovanja in na-1 predovanja na Goriškem, češ, i da sem jaz še edini delavec minule dobe, ki morem napisati kolikor le mogoče točno zgodovino našega narodnega preporoda in po vrednosti opisati in oceniti delovanje naših zaslužnih mož do najnovejšega časa.
Ker bivam stalno na Dunaju, l'kjer se nahajajo v bivši dvorni j knjižnici vsi tiskani dokumenti naše preteklosti, ker so mi vsi Iti viri na razpolago in ker imam časa dovolj, sem se tudi lotil tega dela. Dokončana je že prva knjiga te naše zgodovine, ki obsega dobo od prvih početkov [našega narodnega gibanja do dokončanega leta 1900. Prvi del te knjige sega do prve u-stavne dobe 1848, drugi to u-stavno dobo do konca 1852, tretji dobo Bachovega absolutizma do 1860, Četrti dobo druge resnične ustave z oktobersko diplomo 1860 do ustanovitve političnega društva "Soča" 1869, dalje Tonklijevo dobo do nastopa zveze Gregorčič-Gabr-Šček 1889 in potem daljno dobo te zveze do nastopa zveze Ga-bršček-dr. Turna 1899, ter prvi odločni uspehi proti nenaravni zvezi dr. Gregorčič-dr. Payer 1900.
Ta prva knjiga bo obsegala okroglo 600 strani velike oblike in v njej bo točno opisano in ocenjeno delovanje nad 1000
narodnih delavcev in naših narodnih nasprotnikov. Nešteti naši goriški možje'in žene bodo tu po vrednosti popisani in ocenjeni, tako da bo vsem v tej knjigi ohranjen hvaležen spo-' min. Opisani bodo vsi clogodki od leta do leta, po 1860 dalje celo od tedna do tedna. Tu bodo dokumentarično opisani vsi boji naših prvakov in narodnih delavcev za narodno enakopravnost, boji proti italijanski
šopirnosti in pohlepnosti, opisani bodo vsi važni politiški dogodki v Avstriji, od katerih je bila kakorkoli odvisna nadalj-na usoda goriške dežele. Skratka: tu bo v lepem redu zbrano vse gradivo za bodoče narodno, politiško, kulturno in gospodarsko zgodovino goriških Slovencev.
Ta knjiga izide v decembru, za Veliko noč pa izide druga enako obsežna knjiga, ki prinese enako obsežno zgodovinsko gradivo od leta 1901 do najnovejšega časa. Tu bodo opisani vsfi naši boji in vse naše velepo-tezno delo do svetovne vojne, Goriška med vojno, dobo našega begunstva in končno dobo našega- suženjstva do najnovejših dni.
Z ozirom na svoje skušnje, ki sem jih pridobil pri spisova-nju teh dveh knjig in z ozirom na to, da mi je na razpolago dunajski najzanesljivejši vir, (Sem se odločil, da zberem in i spišem tudi vse gradivo za Trst I in Istro.	i
Ta moj program je za zgodovino slovenskega naroda obče, in za nas Primorce še prav po-sebe velike važnosti, kajti ako zdaj vsega tega ne zberemo in rešimo pozabljivost)!, bo našim ; potomcem veliko težje izvršiti podobno nalogo. Pokazati moramo svetu svojo lepo preteklost. In da bi mogel, .ako mi Bog zdravje da, to nalogo srečno in častno izvršiti, se obračam tudi do svojih ožjiih rojakov v Ameriki in jih vabim:
1.	Da med svojimi znanci in. prijatelji zberejo naročnike na prvo knjigo, k)', bo stala 2 dolarja in poštne stroške. Med
Ivami je več mojih dobrih znan-' cev, prijateljev in sodelavcev, na katere še posebno apeliram, !da naberejo kolikor mogoče mnogo naročnikov. S tem pripomorejo do izvršitve mojega velikega programa.
2.	Mnogi od vas ste doživeli med vojno v begunstvu, po vojni v suženjstvu mnogokaj, kar bi bilo Vredno ohraniti v spomin našim potomcem. Jako zanimivo bi bilo tudi vaše življenje, vaše delovanje in vaša borba, za obstanek v noVi preko-morski domovini. Napišite vse to vsak po svoj.e in pošljite na uredništvo tega lista, ki mi po-(tem vse skupaj pošlje na Duna.j i ali v Ljubljano. Presr.čna hval,a j vsem tistim, ki kakorkoli pripo-| morejo, da pokažemo vsemu i kulturnemu svetu svojo sijajno [preteklost, svoje delovanje, j svoje uspehe in svojo veliko •kulturo. Hvala vam!
| (Nabiralci naročnikov mi ja-| ko olajšajo palogo in delo, akq : ob podpisu naročnika po terjaj o tudi naročnino 2 dolarja in 25 j centov za stroške, denar pa pošljejo direktno čimprej n»: Hranilnica draiv^e banovine (bivša Kranjska hranilnica) v Ljubljani. Natančno je označiti naslov, kamor pošljemo naročene l^njige.)
Andrej Gabršček,
bivši vodja goriških Slovencev.
—o-
KntoHški Slovenci oglašajta »voje prireditve v "Amerikan* »kem Slovencu"!
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(20)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Trenotek pozneje, ko je Mugambi še govoril z Ivano, pa so Arabci že pričeli z napadom. Oddali so salvo strelov na stražo *rrfcev. Far njih je padlo, drugi pa so takoj naperili svoje pušic3 na napadalce in jih z veščo roko število pobili. Ljut boj se je razvil. Četa Arabcev pa je £ila znatno močnejša in, dočim jih je kakih ducat padlo pod puščicami črncev, so si ostali priborili dohod do zabarikadiranih hišnih vrat.
S puškinimi kopiti pričeli razbijati vrata. Ivana zgrabi za puško in slepo strelja skozi zaprta vrata proti vdirajočim sovražnikom. A njih število je bilo preveliko in vrata prešibka, da so se končno vdala. Razjarjeni Arabci so vpadli v hišo in v prvem trenotku hoteli pobiti Ivano in Mugambija, toda gromovito povelje njih poveljnika Ahmeda Zeka, ki ie prevpil pokanje strelov, jih je odvrnilo od njih namere.
"Nc streljajte na žensko!" je zakričal. "Smrt tistemu, ki ji stori kaj žalega. Ujemite žensko živo." Ponovno , so se zčvbiiskali meii in puške zapele svojo uničujočo pesem. Ahmet Ze"k je sam sprožil na zvestega Mugambija in ga podrl na tla. Trenotek pozneje je bila tydi Ivana razo-rožena, Brez vsake besede jo zvežejo in odvlc-' čejo iz hiše. Tamkaj jo posade na konja in neki velik Arabec oddirja z njo ven skozi ograjo.
Tolovaji so nato.premetali vse v hiši in vzeli, kar je imelo kako vrednost. Polastili so se tudi Tarzanovih konj itt enako so prignali tudi Čredo s polja. Ivana, ki je vse njih početje zasledoval?, je končno videla, da so podtaknili baklo in zažgali njen oplenjen dom. Nato so vsi skupaj jezdili proti severu in Ivana ni mogla odvrniti svojih oči od ljubljene domačije, ki so jo neusmiljeno uničevali ognjeni zublji.
KNJIGA
DOLENJSKA
mi
iKiiiipiiinuiiniiiiniiiiiviiii
DiNiiViiiiViinimniiiviiiniu
je zanimiva za vsakega, posebej pa je zaniunva z« Dolenjec ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, trge in vasi. Slike kažejo dplenjska mesta in trge še i7. Valvazorjevih časov dosedaj, kar je nadvse zanimivo zlasti za one, ki iz teh krajev prihajajo. Zato bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši,
da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki kraje, odkje prihajajo njihovi slovenski sturši i* teh krajev. — Knjiga je lepa in stane ^ J EjQ
s poštnino
Naroča se od
KNJIGARNA AMER. SI.flVF.NHf
lSJt9 West 22nd Street : Chicago,, III•
Torek, 30. avgusta 1932
M©*"*"

Tvoj nedeljski tovariš.
TEDENSKI KOLEDAR
4	Nedelja — Rozalija. Ida.
5	Ponedeljek — Lavrencij Just.
6	Torek — Caharija. Peregrin.
7	Sreda — Regina. Marko.
8	Četrtek — Marijino rojstvo.
9	Petek — Peter Klaver. Serafina. 10 Sobota — Nikolaj Toletinski.
-o-
Rev. J. C. Smoley:
ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Farizej, član sinedrija, višjega sveta, je povabil Gospoda,'meseca.junija in ta se je povabilu odzval, ne kakor da bi imel kako veselje 245,925 ljudi.
denar. Zgodilo se je pa, da je v družbi nekega dvolastnika iz sosednje vasi izpil v gostilni nekaj kozarcev vlipavca in v veselem vinskem razpoloženju pričel zabavljati čez karabinerje in finančne stražnike. Neki podčastnik ga je slišal in ga je takoj aretiral ter izročil sodišču, kjer je bil obsojen na leto dni ječe.
-o-
Naraščaj prebivalstva v Trstu
V prvih petih meseeih letošnjega leta se je priselilo v Trst 1685 ljudi, izselilo se je pa iz
radi gostije, ampak ker je hotel s prijaznostjo tudi svoje sovražnike pridobiti. Farizeji so bili njegovi največji sovražniki, in čei so ga povabili na obed, niso tega storili, kakor da bi mu hoteli izkazati kako čast, ampak da bi ga opazovali ,in, če mogoče, v kaki besedi vjeli in ga potem zatožili. Zato so bržkone že naprej spravili voden'cnega v hišo, da bi videli, če ga bo na sobotni dan ozdravil. Gospod je bil vsegaveden, poznal je nakane svojih sovražnikov. Kaj bo sedaj storil? Jim bo li očital njihov grd namen ? Odkril hudobiijo njihovega srca ? Ne, nič od tega. Vse ravnanje Gospodovo kaže samo njegovo ljubezen in milino. Ni grajal, ni kaznoval, navzočnost vode-•'ličnega je porabil za to, da je pokazal, kako treba razumeti Posvečevanje Gospodovega dne. V vseh stvareh nam je Gospod zgled., zato naj nam bo v zgled tudji glede dobrotljivosti in krotkosti.
Cenost krščanske dobrotljivosti in krotkosti je dvojna: vnanja in notranja.
TO INONO j
STRUPENI VOJNI PLINI — KITAJSKI IZUM
Znano je, da so bili Kitajci tfeti, ki so iznašli smodnik. Manj znano pa je, da so bili tudi prvi, ki so uporabljali strupene pline za to, da so uničili svoje sovražnike. Sicer so tudi Japonci v davnih časlih uporabljali v bojih s Kitajci prav drobno zmlet poper, ki so ga sipali v bližini stoječim nasprotnikom v
rv,Ql3+o 19CO „0„k TT 1 ■ • oči. Toda Kfitajci so že v davnih mesta 1368 oseb. Umrlo j-ih le v
Qfvn v , , . , ..	i časih uporabljali takozvane
300 vec kakor je bilo novoro-l , v , , . . . ,.
., , . , , smrdeče lonce, ki so se izkazali jencev. Število prebivalstva v , .	, v , .
rr i. ■ a. j •	,._ i kot najbolj strašno bojno sred-
Trstu je tedaj narastlo v petih' , , .. _ . J m. , .
-,n , „ v , stvo zlasti na morju. Ti lonci mesecih za 17 oseb. Začetkom '	, . .
. , , so bili napolnjeni z neko cud-je mesto štelo	^^ ^ katere
V poslednjih^ razyijal

IZ
strupen
dveh letih je Trst nazadoval z
osmega na 10. mesto med naj-1 -i
j omamil precejšnje
se
plin, ki je
Slovenska Ženska Zveza.
Ustanovljena 19. dec. 1926. lakorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, III.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pad njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, novite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
u
I?
usta-
'ZARJA"
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.0z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 2054 Coulter St., Chicago, 111.
če ne že usmrtil, pa vsaj lahko J ^ooooo^oooooo&oo-ock><>o<k>o<><>ck>oo»oo<h>o<>o<>o<x><k>o<><k>ooo
število so-; LJUBLJENE SQSESTRE V S.Ž.Z., CENJENE ROJAKINJE-vražriikov. Teh loncev so se!
ci posluževali zlasti ta- Pdkar ie izšlo zadnje poročilo iz samo kvoder na mesec, in večina krat, ko so bili njihovi morski urada v tem listu> se Je podružnic sama rada pomaga v roparji na višku. Hitro so nam-! Povzpela naša kampanja do ne- resnici obubožanim posameznim reč spoznali, da je škoda ladje,1 verjetnih višin in se zaključila, članicam, če se pravočasno pri-katero so mislila izropati, uni- Prišla in minila je PoUetna seja javijo.
z ognjem ali s streli iz to- ?L odb°ra in prinesla seboj svo-| V naših razmerah se suspen-pov in so zato raje iz precejšnje Je deI°' svo->e spremembe. In diranje ne more drugega imeno-
bližine iz svojih urnih in okret-končno' tudi vroči dnevi že ^i^vati kakor nemarnost in neza-skem položaju ,scre navedel, nih roparskfih ladij zmetali ra nevajo, in stojimo na pragu no- vednost, ki ji moramo napoveda-
podatkin v napadeno iadjo nek • taklh ve jesenske sezone, na pragu no- , ti boj na celi črti. Gl. tajnica ima
večjimi italijanskimi mesti'. Prehitele so ga Benetke in pred rz/t-i kratkim tudi Bologna.	1
--o-
Brezposelnost v Istri Pokrajinski korporacijski gospodarski! svet, ki je pričel pred ^T kratkim delovati v Pulju, je pri razpravi o splošnem gospodar-
da je po uradnih
istrski pokrajini selnih delavcev.
69
38 brezpo- lonceVj ki so razvili toliko stru-;vega dela
i po ukrepu gl. odbora pravico
j naj nikar nihče ne misli, da po-;staja manj važna, manj pouč-jljiva, manj zanimiva in manj | kratkočasna, ker je ravno naro-, be res. Izposodite si pri članicah 'recimo septembrovo številko, ki so jo ravnokar prejele. Notri je članek Rev. Antona Schiffrer: "V ovčjih oblačilih". Obširni 1 članek navaja zanimiva dejstva o porodni kontroli, in je pisan i na skrajno odkrit način. Sledi življenjepis velike ženske bori« tel j ice Suzane B. Anthony. Nadalje pouk o ameriškem državljanstvu, kakor tudi zanimiva Črtica o roparjih na gori Oljki, oboje izpod peresa Mrs. Marie Prisland. Zapisnik polletne seje gl. odbora. Tri strani dopisov od raznih podružnic. Zariimiv "Kuhinjski kotiček", Kemal paša in turške žene, in drugo. Nadaljevanje povesti "Trije rodovi". Angleška stran za mlajše. Taka je septemberska Zarja. Razen povesti je vse, kar je priobčeno v Zarji, spisano nalašč za Zarjo, in ni izstriženo od nikoder drugod, in isto velja o vsaki številki, ne samo o septemberski. Katera ima priliko jo prebirati, izve marsikaj, kar drugače ne bi. Tisti, ki jo dobivajo, jo vsak mesec težko pričakujejo, kakor priča nešteto pisem.
/	H*	H*
znašalo število nezaposlenih 10 padene ladje'bilo takoi Vnanja obstoji v tem, da.se.,v občevanju ^isoč. Izmed vseh delavcev so venQ
Sredi zime je pHnVdaS moSv^J . Kampanja ki je trajala od 1.: imena _suspendiranih objavljati,	** *
e 111X1 lU___i___4— i___•____ Manuaria do 30. lunna 1932. ie v 7,arii rin SA ni to nromno S.-, ni J J JI	V
razoro-
z bližnjim ogibamo in varujemo vsega, kar bi moglo žaliti, in če moramo koga svariti, da ne rabimo ostrih besed. Zato opominja sv. Pavel: "Če je kdo grešil, ga posvarite v krotkosti in Pomislite, da vi tudi lahko grešite." Gospod je še na križu molil za svoje sovražnike: "Oče, odpusti jim, ne vedo, kaj delajo."	s
Tako se moramo tudi mi vaditi v kreposti, krščanske ljubezni, in za to je več vzrokov, čala ali poboljšala.
Rad« tihotapstva
Pred reškim sodiščem ^se je vršil proces 1. avgusta proti 62 letnemu Nikolaju Jeletiču iz Strogost ne bo nikogar omeh- j Poljan, ki je imel trgovino. — Če je srce zakrknjeno, ne pomaga ničesar Pri njem so pred kratkim na-
našli še največ dela kmečki de-, lavci.
GOTOVO NE VESTE
Da je odkrila ruska znanstvena ekspedicaja, ki je raziskovala pogorja v Armeniji, lede-nrik v žrelu ugaslega ognjenika. Kljub temu, da se zdi ta vest neresnična, je to vendar le re-
' januarja do 30. junija 1932, je v Zarji, pa se ni te pravice še ni-pripeljala k Slovenski Ženski koli poslužila, ker ji je čast vsa-Zvezi 704 nove članice. Najbolj ke posamezne članice preveč pri so se odlikovale podružnice št. srcu, pač pa bodo odslej suspen-17, West Allis, Wis., št. 2, Chi- dirane dobile v gotovih slučajih cago, 111., ki je v tem času po- pismo iz gl. urada. Suspendira-
{Ivojila število svojega prejšnje- nje je večkrat opravičljivo tam, • . .. .,. , , - , .
ka članstva, potem št. 15, New- kjer morajo člani mesečno pla-."1 -Sta.Se P"jaV1! dve S 0Ve"sk* burgh (Cleveland), Ohio, št. 23,'čevati znatne vsote, pri nas pa'^™' Kjer hocejo ka? Ely, Minn, in št. 12, Milwaukee, ima stvar čisto drugačno lice, in ZIC' nam moraJ° placatl
kem Slovenski Ženski Zvezi nad sto raznih knjig v dar, da jih razdelimo knjižnicam v našem področju in, eventuelno, posameznim rojakinjam. Na to smo že enkrat prej v Zarji opozorili,
drugega kot ljubezniva beseda. Sv. Frančišek Šaleški je s šli, da je imel skoraj 10,000 kg ^SLur Al^e-Tl "sokl ,u.gash svojo krotkostjo pripeljal 72,000 iz njihovih zmot zopet na kave in nad 22,000 kg sladkor-	*	v Aimemji ima
! ja v skladišču, in dognali, da
I v svojem žrelu mogočen lede-
j nik. To bo kropa, če začne ognjenik zopet bruhati.
Najbrž tudi ne veste-, da je v
Pravo pot.	i
S krepostjo krotkosti pa si ne bomo pridobili samo srca: je vse to blago vtihotapil iz re-Uašega bližnjega, marveč tudi božje Srce. Kar je božjega na ške proste zone. JeletCč je pri' ^ nas, to ljubi Bog, zato se imenujejo krotki otroci božji, ker je tihotapljanju imel pomagače,.' iabo1čnembUT "k ^v' TtV' !'avno krotak, miroljuben, potrpežljiv čloVek najbližji božje- katerih pa niso izsledili. Obso- i. p^™ 0 up 11 kra- t011" % Srcu. Mnogo jih gleda na krotkost kakor na kako slabost, jen je bil na 552,970 lir kazni	kaminov, ka^or v vsej
Svet gleda po strani na ponižne, krotke ljudi, ugajajo mu sa- in plačilo vseh sodnijskih in od-fiiozavestneži, brezobzirneži Toda ne brfgajmo se za to, kako vetnišjcih stroškov. To: ,globo bo ^s sodi svet, pomnimo, da nas bo enkrat sodil Bog.	pa v veliki meri plačal z bla-
Ne poslušajmo, kako mnenje ima o nas sVet, s tem ne bo- gom, ki so ga pri njem dobili.
Wis. — Ker sta imeli podružnici prav je, da se tega zavedamo.
; poštnino, ki je pa malenkostna.
% dobili plačila v nebesih, ampak od našega Odrešenika se; učimo, da bomo krotki in iz srca ponižni.
Huda ura
Poročajo, da je 4. avgusta divjala nad Pazinščino silna
IZ NEODRESENE DOMOVINE	~ ^ »».a, in,
, j velikanske množine vode sor
notranjosti jabolka. Podobno velja za žito, kjer imajo otrobi največ redilnih snovi, dočim ima oluščeno zrno, iz katerega nameljejo moko, v glavnem le še škrob. Ljudje smo pač taki, da dajemo svojemu želodcu najmanj redilno, dočim pripuščamo olupke in otrobe živalim, i
Chicago in West Allis ob koncu Lokalni odbori, kakor vse posa-|Pa b° 86	mn0g0 za P?fl"
kampanje vsaka po 69 novih, je snežne sosestre v Zvezi, dajmo! T™' i ^ ^ ured1mstv0 bila za ti dve podružnice kampa-' združeno streti to kačo v naši1 ■ Prednoslimaj0 1damce' nja podaljšana do konca avgu- organizaciji, ki drugega ne mo- kl dopisuJeJ° X Z^JO, ali pa so
da se tedaj izkaže, katera je pr- re biti, kakor posledica malo-
dobile v zadnji kampanji kako
Stara granata je eksplodirala' na levem sencu, zlomljeno no-
V nedeljo, 31. julija se je v go in skoro docela raztrgan Nižini Saleža pri Zgoniku zgo-Jtrup. Med potjo v tržaško bolela strašna nesreča, ki je na-,mco, kamor so dpeljali njega javila žalosten utis na vse pre- in ostale ranjence, je izdihnil.
J-o——^—
velikanske množine vode preplavile vse mesto in okoliške j vasi. Štiri ure je padala straš-i Neki
SUGESTIJA
mlad zdravnik
je v
n^toča, ki je popolnoma uniči- družbi pripovedoval čudovite
la vse, kar je bilo na poljih, vi- stvari, ki so se mu posrečile s
nagradih in sadovnjakih. V Pa- pomočjo sugestije. Eden izmed
zinu je voda- vdrla v kleti in njegovlih tovarišev, ki je bil v
pritlična stanovanja nekaterih' družbi, je hotel nekoliko za-
hiš. Izmed okolice so najbolj temniti njegovo slavo in je po-
, . . , . ■	, , v , • - ..	prizadete občine Stari Pazin, vedal tale slučaj iz svoje prak-
sah otroci m med igranjem; nenadoma začelo goreti v pod- i, . T , .	'
hav.. j . v b . I , v. , .. , -	, .■ Beram m Lmdar.	se:
"ash pod neko rušo precej ve- (stresj;u hiše 701etnega posestni-(
|'ko granato, ki je obležala tam ka Andreja Slejka v Črničah j
^ od zadnje svetovne vojne. — na Vipavskem. Na hišo je 'bil!
; ant;iči so se takoj domenili, da naslonjen senik,\ki je tudi zgo-'
živalstvo Zgonika in na prebivalstvo bližnje okolice. V goz-^U blizu Saleža so se namreč
Požar in žalostne posledice
V sredo, 3. avg. ponoči je
bodo razstrelili.
..	v, .	. . ne ob Soči se je gra ob bre«-u toplo podnebje, na solnce. To- ka pa p°mem n°ve članice).
Odnesli so rel. 701etni možak, njegovi si- 2 Xn .	J	toU , . .T, , , . , , . . ..
. , - . .	i .. ,.	v Soče m po neprevidnosti zgubil da ni imel denarja, da bi si pri-
čaj granato na rob neke pre- novi m sosedje so se na vso moc	, _ , „ „	r . .. „ , .
t« , , , • • , v .A	.... ,	.	... ravnotežje ter pade v Sočo. To voscil rrnjero. Tedaj sem na
globoke lame, io položili na trudili, da bi ogenj pogasili, a .	or, , . _	•	u	,
hiSv. ,	, V • v i- .. . v, j v • i J,e opazil 251etni Pavel Kržinič strop njegove sobe narisal soln-
"Oscnato skalo ter jo začeli se jim ni posrečilo. V dobri pol- . T. , , ,. . , , . ,	. _	. , , • ,
Oh^ . X- ,	xt • »J • •• X • >-•! 1 I1Z Deskel> ki je takoj skočil za ce in mu sugenral, da je to pra-
°metavati s kameniem. Nena-. drugi uri je ogen uničil obe1 ,	, . J	,
od^ •	i1 x ' •• Li w i • i	v j * i i dečkom v vodo n ga rešil iz vo solnce.
^ma je silna detonacija pre- stavbi, ki sta zgoreli do tal.—1 .	,	T7.v . j T •	i o
f , J ,	v	i ' ..6 . v	nje. Odnesel ga je v bhžn o hi-1 In je pomagalo?
'esla ozračje. Ob strasnem po-'Gospodar Slejko ]e počakal, da v	J	J 1
11 so izmed otrok le trije osta- se je zdanilo, nakar je odšel h
''Nedotaknjeni od drobcev eks- karabinerjem, katere ni hotel ^°dirane granate, ki so vsi ponoči buditi spanja, da pri-^estrašeni zbežali. Ostali fan-! javi nesrečo. Ko je vse pove-lci, 131etni Ivan Doljal^c, 151et-'dal, kako je po nesreči nastal ^ Homan in 151etni Ludivik Bu-j požar, ga je karabiner nahru-'n iz Samatorce ter 151etni Jo-1 lil, češ, da je samovoljno za-/P Škerli iz Saleža so obležali žgal, ga aretiral in odpeljal na težko ranjeni pred jamo. 1 Uet- sodišče. Zaman se je branil.
®£a Ivana Rebulo iz Saleža je Prijavili so ga, ker je bil zadol- IvurCnčičeva v starosti 61 let. V ;>tl moč eksplozije zagnala na žen fcn hiša zavarovana za 29 ponedeljek, prepada, kjer je obvisel na tisoč lir. Njegove trditve, da je grmi,čju. Pozno proti ogenj nastal po nesreči, od °c'evu je prišla iz Trsta reše- iskre, ki je priletela skozi dim-pati,ulja z avtom in nik na podstrešje, so enostavno pivnik je dognal pri Doljaku zavrnili.
I^'iko zevajočo rano na trebu- j	-o-
Razbito koleno in več dru-'	Huda sodba
manjših poškodb po rokah, | Nedavno se je pred idrijskim
šo, kamor so poklicali tudi' Zdravnik je žalostno odvrnil:
zdravnika. Vsi poizkusi, da bi Revež je umrl vsled solnčarice
dtečka obudili k življenju, so	-0-
bili brezuspešni, ker je izdih- PROTI POLJUBLJANJU ROK nil, ne da bi se zavedel
va in katera je druga, ker more marnosti ali pa malenkostnih o- f°V° ClafIz pr^h flT spominsko knjigo v isti kampa- sebnih prepirov pri eni ali dru- b°m° videh,kaj m koliko lahko nji prejeti le ena podružnica, gi podružnici; v pol leta nam je ^ Pošljemo. Na razpolago so Danes, ko to pišem, se še ne ve, to požrlo 200 članic. Zanimive 12 1 sledecih knJlg: kakšen bo izid, vendar s precej- seje in osebni stiki med lokalni- M- Pupin, Od pastirja do izu-šno sigurnostjo sklepam, da bo mi odbori in posameznimi čla-' mitelja
podružnica v West Allis odnesla nicami so najboljše jamstvo, da Dr. J. Mal, Zgodovina Slov.
prvo nagrado. — Uspehi posa- bomo le tedaj izgubile kako čla-' nar., 10. zv.
meznih agitatork so naslednji: 1 nico, kadar nam jo bo iztrgala' J- Matičič: Moč zemlje
Prva nagrada: Mrs. Mary smrt.	j Dr. F. Jaklič, Škof Friderik
Tomažin (št. 2), za 56 novih. j Danes šteje SŽZ. 54 podruž- Baraga
Druga nagrada: Mrs. Jennie nic; zadnja je bila ustanovljena i I. Lah, Sigmonovo maščeva-Južina (št .17), za 44 novih. ,21. avgusta 1932 v Warren, O- jnje.,
Tretja nagrada: Mrs. Jose- hio. Če se ne motim, ravno se-, Da se poznamo phine Barbaric .št. 5), za 21 no- daj zori že naslednja, št. 55. Je' F. Bevk, Stražni ognji vik.	pa še vsepolno večjih in manjših Vodnikova pratika 1932
Četrta nagrada: Mrs. Jennie slovenskih naselbin v Ameriki,' Koledar Družbe sv. Mohorja Barle (št. 15), za 16 novih. t ki še. nimajo podružnice, in je 1932
Peta nagrada: Mrs. Annie treba še zorati ledino, in Zveza, Marija Remec, Kuharica. Trdan (št. 38), za 15 novih. — kakor cela slovenska javnost, še Kdor prej pride, prej melje, Vse te dobijo nagrade v denarju, čaka na osebe, ki bodo zmožne in' pravi naš pregovor. Čim prej to-Nadaljnih sedemnajst agitatork, voljne to storiti. Kljub vsem do- rej pišete, tem boljše. — Domo-ki so pridobile po deset ali več sedanjim uspehom SŽZ., ki so, vina je pa vsekakor s tem darom novih, pa dobi zlate Zvezine bro- upravičeno lahko rečem, feno- pokazala, da so ji slovenske roške. (Številka v oklepaju pome- menalni, skrajno presenetljivi,'jakinje v Ameriki pri srcu.
Josephine Račič, gl. tajnica SŽZ. in urednica- "Zarje". -o-
-o--j Tudi jaz poznam sugestijo.
Nesreča vsled neprevidnosti j Imel sem bolnika, ki bi brezpo-,
121etni Josip Berlot iz Salo- gojno moral za nekaj časa na^J Podružnico, naslednja števil- še vedno ostaja prav veliko pionirskega dela. Če to delo ne bo
Ves obraz nakažen in prav sestnik France Brodnik iz Osoj-rijegpv br3,t Ludvik i\ice pri Idriji. Obtožen je bil,
Anna Grozdanič (15) 14; An- opravljeno zdaj, bo prekasno. na Motz (16) 14; A. Legar in Mladina ne bo zidala slovenskih C. Oblak (42) 14; Appolonija. ustanov tam, kjer niso že starši Kic (15) 13; Margaret Poznich; P°ložili temelja. — Samo osem (41) 13; Jennie Okolish (6) 12; članic Je treba> da se ustanovi Frances Ošaben (6) 12; Mary!samosto-jna Podružnica SŽZ. v Schimenz (12) 12; Agnes Ma-lkraJih> kJer take podružnice še hovlič (16) 12; Catherine Želez- ni- Stroški so $1 prvi mesec, in nik (53) 12; Mary Logar (23)i25c vsak nadaljni mesec. V tem 11; Angela Strukel (24) 11; An- vključen asesment za posmrt-. nie Purkat (36) 11; Fannie Zu- nino in naročnina na mesečnik Varšavko gospodinjsko dru-'zek (12) 10; Louise Bitanz (17) za ameriške Slovenke, "Zarjo", štvo je na svojem zborovanju JO; Mary Skalar (23) 10; Jo-!:Kjer želite kakoršnih koli na-Smrtna kosa	'sprejelo resolucijo, v kateri; hanna Dolinar (38) 10. ' {daljnih informacij glede ustano-
Po dolgi in mučni bolezni je'varšavske žene in matere po-' Pa vendar ni slika tako rožna- vitve n°ve podružnice, vam jih umrla v Kobaridu vdova jS.n'a zivljajo vso poljsko javnost, naj ta, kakor bi lahko bila. SŽZ. je bo rade volje podala gl. pred-
"jse vendar odpravi ta neprimer- štela 30. junija 4592 rednih čla-,sednica ali pa gl. tajnica, kakor (na navada, da bi moški ob vsa- njC) to je samo 426 več kakor 31. |razvidno iz Zvezinega oglasa I ki priliki poljubljali ženskam decembra 1931. Smrt, suspenda- zgorai- Tudi Par številk Zarje. J. okojna je bila skrbna mati J roke. Za pozdrav med moškim cija, in črtanje ali odstop so v'lahko dobite na ogled, svojim otrokom, ki jim je daja- in žensko je dovlj, da si stisneta istem času vzeli Zvezi 278 čla- I 0 Zarji sami smo lansko leto la lep zgled in je voljno prena-! prijateljsko roke. Roke naj si nic. Medtem, ko smo 704 novih ;večkrat kaj povedali na tem mešala dolge in hude bolečine, ka-'dovoljujejo ženske poljubljati pridobili, smo izgubili 278 prej- stu- vedno 0 "Ji ne govorimo, tere je morala prestajati.	samo od svojih domačih in še to šniih. Prnti smrti ni nnmočl —- ---——----;
položena k večnemu počitku.-
NAJVEČJI ROŽNI VRT
V Sangerhausnu imajo rožni vrt, v katerem cvete sedaj 400.-
avf jn telesu. Roman Budin je sodiščem zagovarjal 501etni po pel
V9:tudi
j).^'11'ki je imel poleg tega še j da je zasmehoval finančne '000 vrtnjic, ki pripadajo okoli ^lienp hrbtenico in hudo stražnike. — Brodnik se je (9000 vrstam. Rožni vrt je usta-D, levo roko. Sanitejci so' pred 12 leti naselil v Osojnici. nova, ki služi v prvi vrsti siste-^v 1	Ivana' Rebulo in j Prišel je z druge strani meje in 'matiki ro|ne kulture. Vodstvo
v zadnjem trenotku, ker si je v vasi kupil posestvo''. Ka-j ustanove pripravlja
mi,
tudi rožni
0) je hlačnica, s katero je' rabinerjem in finančnim straž-, leksikon, ki razpolaga že danes Že na grmu nad prepadom,! nikom je vse do zadnjega ved-'s 17.00.Q vrstami vrtnic in bo še 8	Revež se je boril žejno napravil kako uslugo in ta-'temeljito izpopolnjen preden
*io. Imel je strašno rano I ko tudi zaslužil tu pa tam kaklpojde v tisk.
svojih domačih in še to šnjih. Proti smrti ni pomoči, le v svojem družinskem krogu..pač pa se ne more opravičiti to-
--o----jiiko suspendacij, če pomislimo,
DEVONSHIRSKI ZAKLAD da treba Plačevati članicam
L. 1883. so angleški tihotapci zakopali na nekem malem otoku v Tihem oceanu sloviti cle-vonshirski zaklad, ki ga je zdaj našla neka kanadska ekspedi-cija. Zaklad cenijo na dvanajst miilijonov dolarjev. Sestoji iz zlatih predmetov in novcev, ki so bili v dvanajstih železnih zabojih.
Savtio ceni in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dneveo. In vendar koliko zanisnivosti
in koriatuegs berilp najdete * sijem ? ■ t*> cspt in
V JUGOSLAVIJO
Prek« Brcmenp. Z NAJHITREJŠIMI PAKNIKI, KAR JIH FHJ.IE 7
Pcs^h«." r ! » k nil uarn.iir.H v B;emcrhavenu jainči najbolj pripravno potovanje v Ljubljano. Pojasnila da katerikoli agent ali 130 WEST RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
NORTH GERMAN
LLOYD
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srcn*
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 333S West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred, ob sredah 9 do 11 dop.; ob »obotmb l do 4 pop.
DRUŠTVO SV. JEROMMA
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16.. leta.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru
Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor:
MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik.
k.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. avgusta 1932 s
Kmečki punt
AVGUST ŠENOA: i / Poslovenil Joža Glonar
^.......■.»i---------------------------
Prilika se je kmalu našla. Nekoč sem za gospodo šel na Štajersko v Pišece, v hišo nekega Ozvalda, ki je od gospode kupoval vino. Pri Oz-valdovih je služilo lepo dekle, ki je sedaj — moja žena. Zaslepila mi je oči, pa sem jo vprašal : "Ali bi šla z mano, Kata?" In ona je slekla črno štajersko krilo, obula opanke in oblekla rokavce. Tako sva se našla, tako sva se vzela, o pustu je bilo tega ravno devet let in, bogami, niti v sanjah še nisem obžaloval, da sem iz Šta-jerke naredil Hrvatico."
"To je prav lepo! Bog vam daj srečo! Bog vas živi!" Uskok je vzdignil vrč: "Krasen človek si, Ilija, in če ti je prav, pa se poljubiva in bodiva si pobratima!"
"Hočem, Marko!" je odvrnil Ilija in mu podal roko.
"Na zdravje junaško, na zvestobo junaško, dragi Ilija! Tukaj položim na glavo tvojega sinka in ti prisežem pri Bogu in pri svetem Nikolaju, da ti bom brat v sreči in nesreči, brat tvoji ženi, oče tvoji deci. Moja desnica bo tvoja pomoč, moja junaška zvestoba tvoj ščit. Če te izdam, naj mi Bog ne da sreče, ne meni, ne mojemu zarodu. Ti pa, sveti oče, blagoslovi!"
"Obljubljam ti zvestobo pred Bogom!" je odgovoril Ilija.
"Amen!" je končal župnik z blaženim obrazom in blagoslovil stara junaka v nova pobratima.
; 7 ( i,
V.
IT^ ? 7 " ' ' T r '1 < ^ : ' - <
Zraven stare mestne hiše in nasproti samostanu stoji dvorec knezov Erdodov. Sem se je prvega dne avgusta 1. 1564 na naglem pripeljal ban Peter s svojega posestva Zelina. Pač zaradi kakega nujnega posla. Slabe volje, na hrbtu prekrižanih rok in s sklonjeno glavo hodi Peter sem in tja po prostrani sobi. Svetle, modre oči so mu venomer uprte v kamenite plošče tal; zdaj pogladi z roko dolgo svetlo brado; zdaj gre ž njo preko kratkih las in visokega stisnjenega čela, ki mu včasih zatrepeta. Lice mu je nekoliko utrujeno, orumenelo; mnogo je preživel po svetu. Zamišljen je, neke skrbi ga tarejo. Nič mu ni mar za to, da je njegova dolga suknja zaprašena, da turkizasti gumbi niso vsi zapeti, da so njegovi visoki čevlji iz surove kože blatni — niti ženske ne vidi, ki z o-trokom kakih treh let v rokah sedi pri oknu na pisani škrinji. Stara je mogoče nad sedem in dvajset let. Nekoliko debelušna je, polna in rdeča; njene oči so podobne črnim črešnjam, to-'da v njih ni duše. Poteze njenega obraza niso lepe. Čelo ne kaže uma, toda v debelih ustnicah in kratkem nosu je nekaj, kar pravi, da je ponosna, naravnost ohola. Kako bi tudi ne bila? Saj je banica, druga žena Petra Erdoda in hči slavnega junaka Ivana Alapiča z Velikega Kalnika. Umna ni, toda mogoče nekoliko prebrisana kakor so sploh vse Evine hčere. Pozna se ji, da je banica, velikašinja, dasi je pravkar prišla s potovanja. Ograjena je v plašč iz črnega damasta, obšit s kunovino. Pod plaščem se vidi bogato nagubano svileno krilo, izpod katerega silijo prekrižane precej velike noge v Zašiljenih čevljih iz žoltega usnja. Pod vratom je plašč spet z dvema pološčenima srebrnima ploščama. Na eni vidiš polovico jelena nad polovico kolesa, grb Erdodov; na drugi se dviga železna roka iz krone in maha s sabljo proti Zvezdi, — grb Alapičev. Majhna baršunasta kapa, prevezena z biseri, ji pokriva bogate lase. S sklonjeno glavo se je banica zagledala v svojega otroka, ki ji sili iz naročja, in gladi zla-tolaso glavico. Milo gleda mati sinčka, malo

se nasmehne, nekaj kakor čustvo švigne preko njenega lica. Menda zre v tem malčku jamstvo svoje sreče. Naenkrat vzdigne glavo, odpre nekoliko široka usta, se zagleda v bana in reče:
"Gospod Peter, tovariš moj! Kaj Vam je? Od Želina do Zagreba nisem čula od Vas niti besedice, sedaj pa hodite po sobi nem in zamišljen, kakor da tukaj ni Vašega sinka, niti Vaše žene. Kaj Vam je?"
"Gospa Barbara," je odgovoril ban, stopil k gospe in pogladil sinčka, "ne izprašuj me. Take skrbi niso za žensko glavo, za njih je treba železne, moške glave."
"Seveda,"je Barbara ljubeznivo nadaljevala, "tvoja žena ni vredna nič, je neumna, kaj ne? Toda uštel si se, moj gospod! Ti ne veš, kaj je ženska. Žensko srce ne more mirno utripati, če je moško čelo zasenčeno; žensko oko čita jasno v vaši duši, dasi ga ni sveti Duh razsvetlil.
"In kaj čita tvoje oko?" je vprašal ban Peter.
"Ali naj uganem?"
"Ugani, gospa banica!" se je zasmejal ban.
"Vi razmišljate, kakšen bo novi kralj Maks."
"Nekaj že. In dalje?"
"In se jezite na Nikola Zrinjskega."
"Ne govori mi o njem," jo je zlovoljno prekinil Peter in se naglo okrenil proti oknu.
"Vidite, da sem uganila," jo rekla Barbara živahno; "da, vi se jezite na kneza Nikolo, ki vam je vedno na poti. In po pravici. Ta oderuh, ta cigan vam zastruplja življenje. Ali vas ni goljufal? Za svojega sina Jurija je snubil vašo hčer Ano in zato ste mu dali madžarske gradove."
"To je spletka njegove pokojne žene Katarine Frankopanke in moje pokojne Margarete Tahove, ki se je je naučila od njegove sestre, tete Jele — jaz pa sem potreboval denarja."
"In kaj je prišlo iz te ženske spletke? Tvoja Anka je ostala na cedilu, Jurij je vzel nemško gospodično Arkovo, a tudi Nikola ti ni ničesar povrnil, ampak te celo zapletel v pravdo z Gre-gorijanci."
"Pustiva to, Bara," je odvrnil ban, "to so stare skrbi, zaradi teh me ne boli glava, saj sem z Zrinjskim tudi poravnal."
"Samo na jeziku, a ne v srcu," je ujedljivo pripomnila banica, "toda mene grizejo skrbi, ''mene, ker sem jaz z obema sinovoma Petrom in Tomažem prikrajšana. Ali mi ni lakomni Nikola hotel odjesti tudi Cesargrada, ko si mi ga pred štirimi leti zapisal? Počakaj še kak mesec, da se bo Nikola oženil z gizdavo Čehinjo Evo Rošenbergovo, ki ima, kakor se pravi, praških grošev na mernike. Kako se bo šele takrat napihoval gospodar Ozlja! In ali te ne sovražijo Gregorijanci še vedno?"
"Res je," odvrne ban, "nikdar ne bom pozabil, da je knez Nikola osramotil moj rod, Baka-čevo hčer, in mislim, da se naši dve rodbini ne bosta nikdar popolnoma sprijateljili, vendar pa sem dovolj močan, da pritisnem Gregorijance. Zaradi tega me ne grizejo nobene skrbi. Toda Nikola sovražim, ker mi hodi povsodi na pot in se dela, kakor da nisem njegov ban. Bil je sam ban, pa se je tej časti odrekel, bil je kapetan kraljevine in se je ravno tako odrekel. Kralj Ferdinand se ga je bal. Ubil je Kacijanarja, pa se mu ni nič zgodilo; sami Turki so pravili kralju, da so ga podkupili. Jaz tega ne verjamem, upal pa sem pač, da mu bo kralj že zaradi suma odtegnil svojo milost, pa se mu vendar ni nič zgodilo, še celo Medžimurje je dobil.
(Dalje prih.)
'Khwy-^jr
muš^r	TISKARNA
W Amfrikanski
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
flUlIllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIP
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je:

Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.


Kranj sko-Slo venska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111.
POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00.
SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem
oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku.........
Skupno število krajevnih društev čez 200.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00.
Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16 do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-
smrtnine.	. .
V	Mladinskem Oddelku K.S.KJ. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine.
CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE:
K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člaiii(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina.
70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA:
Vsak član(ica) K.S.KJ. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
>OOOOO<>O-OOOOOOOOOOOOO<>OOO<>O<><>O<>ooo<K><X><>O^O<>O<><>OOOOOOJ
KDAJ SE BO EVROPA SPAMETOVALA?
Konferenca v Lausanni, kjer so skušale merodajne dežele rešiti vprašanje reparacij, je končana. Skoro niti ena konferenca ni tako zanimala splošnosti, kakor ta, ker smo pričakovali, da bo po provizoričnih rešitvah vendar prišla končna rešitev. Poleg tega se je pa splošnost nadejala, da bo ta konferenca vstvarila predpogoje za odstranitev svetovne gospodarske krize. In če se je prav rešitev reparacij približala zaključku, se
pomenu v prid novim, večinoma prekomorskim industrijskim deželam.
Kaj naj torej Evropa stori? Urediti mora predvsem razmerje med deželami, ki so večinoma majhne, da se bodo mogle razvijati kot gospodarska enota. Lansko leto se je kriza v Evropi zopet izredno poostrila. Produkcija je bila že pričetkom leta 1931 jako majhna in se je tekom leta še znižala v Avstriji za 18, v Nemčiji za 21, v Franciji za
pa nada na dalekosežnejše akci-123 in na Poljskem za 29 odstot-je ni uresničila. Posebno je ob-jkov. Tako pa na Japonskem le | i žalovati, ne glede na posamezno- j za 2, v Kanadi za 12 in v Zedi-| sti, da se v Lausanni niso ozira- njenih državah v Ameriki za 16 |'li na to, da je rešitev reparacij-J odstotkov. Nasprotno pa se je | skega problema v tesni zvezi z produkcija zvišala v tem času v | valutnim in kreditnim proble-j Veliki Britaniji za 7 in na Šved-B mom, dalje z vprašanjem pro-,skem za 4 odstotke, v sovjetski | tekcionizma v mednarodni izme- Rusiji pa za 20 odstotkov. Ev-| njavi blaga. Na ta dejstva je'ropske države so bile v tem letu | zadnja resolucija mednarodne krize zopet najhujše prizadete, |! strokovne zveze še posebej opo-'kar pomeni veliko oslabelost 1'zorila Društvo narodov.	'pred drugimi državami. Izjema
'v tem je samo Velika Britanija, kjer se je po opustitvi zlate va-
gilllllll!lll!lllllllllll!lllll!lllllllllllllinillll!llllll!lll!IIIM
m
EE

■


K
V uradu "Amer. Slovenca"
—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
—lahko dobite raznovrstne informacije kot:
—o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
—o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL.
i! Vzrok, da se lausannska kon 1 ferenca ni bavila s temi vpraša-| nji so Zedinjene države, ki se | nahajajo pred volitvami predsednika ter nočejo podajati nikakršnih odločnih izjav in se izgovarjajo, češ, da je to notranje-evropska zadeva. Pred volitvami torej Zedinjene države ne bodo v tem oziru dale nobenih izjav in zaradi tega so se mogli tudi sklepi lausannske konference nanašati le na delno rešitev, ni se pa moglo sklepati o svetovno-gospodarskih problemih, kar bi (bilo nujno treba rešiti, če noče-'mo, da bo gospodarstvo še hujše propadalo.
Kako je nujna rešitev teh vprašanj, dokazuje vedno večje število nezaposlenih, ki utegne znašati danes v evropsko-ame-riškem kulturnem svetu od 30 do 35 mliijonov ljudi. Število je pa še večje, ker nimamo statističnih podatkov, če vpoštevamo, da dela po vsem svetu mnogo delavcev samo po nekaj dni v tednu. Vlade si ne vedo pomagati, kako bi spravile kapitalistično gospodarstvo zopet v tek in zaradi tega se bolj in bolj zaostrujejo gospodarske in politične razmere. Potom kapitalističnega sistema je v zadnjih letih krize prišel že tako daleč, da je industrijska svetovna produkcija, ki je najboljše merilo, prišla že na predvojno stopnjo. Zakaj, če u-poštevamo, da je v tej dobi prebivalstvo silno naraslo, tedaj znači stanje predvojne produkcije, da je preskrba človeštva






33
lute za nekaj časa dvignila produkcija tekstilne industrije, danes pa že tudi tam narašča nezaposlenost.
Evropa se mora združiti, da se bo mogla ubraniti krize, ker po vseh deželah gospodarstvo nazaduje. Le še v Belgiji ni zaznamovati znatnega poslabšanja v gospodarstvu. Neprestano pa gospodarstvo nazaduje na Finskem, Grškem, v Italiji, Norve-giji, Avstriji, Portugalski, Ru-muniji, Španiji, Turčiji in na Ogrskem. Jako naglo je padla konjunktura na Danskem, v Est-landiji, Franciji, Letski, Litav-ski, Nizozemski, Poljski, Švedski, Švici in Cehoslovaškem. Pa tudi v drugih deželah se gospodarski položaj prej poslabšuje kakor izboljšava.
Izhodišče krize so bile predvsem prekomorske agrarne države in dobaviteljice surovin. Tam se kriza ne povečava več, zato je sklepati, da se nahajamo na točki, ko se mora gospodarstvo pričeti sukcesivno izboljša-vati, kar pa nas vendar ne sme navdajati s prevelikim upom.
Pregled gospodarstva po posameznih deželah sveta nas vendar navdaja z bojaznijo, da Evropa v doglednem času še ne more računati z ugodnejšimi gospodarskimi razmerami. Ali tudi, Če bi se izboljšale gospodarske razmere, ostane vendar dejstvo, da so tako agrarne kakor kmetijske dežele po krizi občutno prizade-
Društva
ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v
amerikanskem slovencu
imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh.
minimi Himni'«
ICIIIIIHK lltlllllll«
iiiiiiinii'
"AMER. SLOVENCA" ne č>ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici.

»IIIIMIII
iicjmiu tamimi imuni
^iimniii »
»
Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.
vije) ua jc jii coni ua	- '	-
mnogo slabša, kakor je bila pred!te- z"to bodo še dolgo trpele, ce-vojno. Zlasti pa je pomembno, tudi krizo premagajo, vencU»r kako se je industrija med vojno fPa "e pridejo na prvo mesto, k« in po vojni razdelila na posa- Jlh bodo prekašale prekomorske mezne dežele. Za Evropo je to dežele. To dejstvo kategorično dejstvo prav posebne važnosti, nalaga evropskim gospodarski«1 i Svojo nalogo v tem smislu more silam, da se v obrambo pred !Evropa izvršiti le, če začne res-,hujšo krizo končno organiziraj I no misliti na zedinjenje. Pred, P« gotovem načrtu. Vlade vsej
'vojno je evropska industrija do-j dežel se morajo zavedati ten
minirala. Med vojno in v dobi dejstev in nalog ter delovati i * krize je pa v primeri z drugimi, vsemi silami, da čimprej reŠU° deželami izgubila to prednostno, Problem reparacij, potem P mesto. Ce je znašala industrij- načno za Evropo odločilna gosposka produkcija v Evropi 1913darska vprašanja, ki obstojaj
100, vidimo, 'da je ob začetku te-!Predvsem v tem, da evropske d* ga leta bila le industrija Fran-!žele prično sodelovati kot cije na tej stopnji, nasprotno pa' gospodarska celota, je padla v Veliki Britainji na'	-n-
en»

Širite "Amer. Slovenca"!
83, v Avstriji na 78, v Nemčiji na 62 in na Poljskem na 46. V Nemčiji je zaradi slabe notranje in zunanje politike padla količina na produkcije celo na stanje 1896-97.
V izvenevropskih državah so padle tudi Zedinjene države na predvojno stanje. Kanada pa se je dvignila na 147, Japonska celo na 222 (z ozirom na vojno industrijo, ker ima vojno s Kitajsko) v letu 1932. Vsem pa pred-njači sovjetska Rusija, ki je dosegla odstotek 251 predvojne produkcije. Enako ugodne razmere ima Švedija, ki se je dvignila do 168 odstotkov. Iz teh dejstev je jasnp razvidno, da so stare Industrijske države Evrope
yw»»»w»fwwtfwfw»iii»»»f»»»»t»»»»»t»tw»ff»w»»
^i znatno izgubile na svetovnem jkem Slovencu"!
AMFITEATRI V OGNJENI' ŠKIH ŽRELIH
V Južni Ameriki so raziskovalci novUh pokrajin in zg°d°' vinskih reči odkrili prave am-fiteatre z sedeži. Ti amfiteatrj se pa nahajo v žrelih ugaslih ognjenikov, kii so morda ugas ] pred več tisoč leti. Znanost n» o stavbah nikdar niti slutila, dokler jih niso skoro
slučajno
odkrili z letali. Ti amfiteatrJ. kakor so mogli do sedaj presoditi so bili zgrajeni veliko let predno so Španci zavojevah Južno Ameriko.
Katoliški Slovenci oglašajo svoje prireditve v
"Amerikan-