Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA isfcaja dvakrat tedensko, in sicer vaakc sredo In vsako soboto. UradnUtvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poltnl predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Srbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. ^«Jranklrana pisma se vobče ne sprejemajo. — RekJamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Dla 10.--, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 6 Sobota, 18= januarja 1936 Leto XI Iz notranje politike Beograd, 15. jan. 1936. Minister, ki nima nobenega port-ielja Jure Jankovič govori precej pogosto po shodih^ — Zadnji shod je imel v čupriji za svoje pristaše. Tam je, posebej povdaril, da je sedanja vlada zelo posrečeno sestavljena. Na čelu vlade da je dober političar, dober ekonomist in dober finančnik. Poleg njega pa sedita dva »hvaljena« dr-žjavnika dr. Korošec in gospod Spaho. Voditi pa nočejo kmečke politike, niti delavske politike, marveč voditi hočejo politiko vseh slojev. Hrvaško vprašanje je —■ tako je govoril Jure Jankovič — tudi njih briga in oni vidijo najboljši način rešitve hrvaškega vprašanja v tem, da prepričajo Hrvate, da so oni za politiko popolne bratske enakopravnosti-Zato tudi ni važno, da se že takoj menjajo politični zakoni, marveč je boljše in važnejše, da se reakcionarni zakoni uveljavljajo liberalno, kakor pa, če bi se liberalni zakoni uporabljali reakcijonarno. Naravno je, da se od časa do časa pojavijo v Beogradu tudi neki slovenski politiki, ki so sedaj v opoziciji. Tako je sedaj prišel v Beograd sam dr. Kramer, ž njim tudi poslanec dr. Mohorič in vpokojeni podban dr. Pirkmajer- Vpokojeni podban dr. Pirkmajer velja v teh krogih za dobrega upravnega strokovnjaka. Njega poverjajo ti krogi običajno z izdelavo raznih zakonskih osnutkov o upravni ureditvi države. Dr. Pirkmajer, ki ga štejejo politično še vedno med Pohorce, ima radi tega veliko izgleda, da bo sodeloval pri upravni ureditvi in verjetno je, da je tudi že izdelal kak osnutek o samoupravah. Konkretiziral bi na ta način stališče Pohorcev do vprašanja državne uprave in samostojnosti posameznih pokrajin. Vse drugačne kombinacije so zgolj kombinacije, ker taka slava, ki jo je tako opisal Jure Jankovič, ne kaže nobene potrebe po novih močeh- Opozoriti moram le še: sedanja vlada je sklenila, da bo dala v promet za pol milijarde obveznic. Nekateri so trdili, da je vlada začela izvajati s tem politiko inflacije, to pa je finančni minister dr. Letica energično dementiral. Pravica, vlada, driava Roman Rybarski pravi v »Kurjer Poznanski«; »Kateri sistem je boljši: močna vlada ali močna pravica? Kaj vodi prej do moči naroda in države? Predvsem ne gradimo nikake močne države, če se vsak hip identificira državo in vlado. V današnjih pogojih civilizacije in gospodarstva je najglav-nejši temelj za razvoj stanovitnost pravilnih ustanov, v katerih se giblje življenje naroda. Grožnje z neprestanimi izpremembami po organih, ki niso podrejeni kontroli, ne smejo viseti nad njim kakor Damoklejev meč. Poljski narod ne sme posnemati totalitarnih držav, če hoče imeti na pravici sloneči mir « Tako pravi Poljak po polomu bivšega Pilsudskijevega režima. To pa velja za vse režime, ki smatrajo fašistične teorije in fraze za — rešilno bilko- Znižanje uradniških prejemkov znaša skupno 350 milijonov dinarjev. Imperializem tujega kapitala Za zaščito našega narodnega gospodarstva, čijega najvišjo vrednost pred- stavlja delovna sila Več zgledov smo že navedli, kako tuja industrija pri nas izžema narodno gospodarstvo. Investicija tujega kapitala v naši državi bi bila potrebna, ker nimamo domačega. Način pa, kakršen je uveden v naši gospodarski politiki vodi k ekspropria-ciji vsega narodnega gospodarstva, to je, prilastitvi velikih dober, ki se nahajajo v naši državi. Tuja industrija se naseljuje v državi s prav majhnimi investicijami in še to večinoma v blagu, v rabljenih strojih, v monopoliziranih surovinah, ki uživajo carinske ugodnosti itd. Postavitev tovarne in obratni kapital so efektivna denarna investicija, toda tudi ta kapital, ker je cenejši kakor inozemski, se porablja večinoma, zlasti kot obratni kapital- Ob tako malenkostnih invesiicijah, nizkem kreditu in ceneni delovni sili, je to inozemsko gospodarstvo jako rentabilno. Borski rudnik je prinesel 300 odstotkov dobička, enako velike dobičke donaša premogovna in železna industrija. Družba (angleška) Trepča se je ustanovila šele 1930 in je imela po raznih odpisih v petih letih 75 milijonov dinarjev dobička ter izplača za lansko leto 20% dividendo. Čisti dobiček družbe v petih letih je dosegel do danes skoraj že višino glavnice, ki znaša 1,125.000 angleških funtov, brez rezerve, s katero pa presega temeljno glavnico. Ogromne dobičke ta industrija večinoma investira, to je, poveča obrat ali pa kupuje drugo posest ali objekte. Da pa dobi dete svoje ime, izpre-minjajo te dobičke v delniški kapital, ter dajejo svoje delnice delničarjem brezplačno- Imetje delničarjev se s tem podvoji in potroji z našimi žulji in z obratnim kapitalom iz jugoslovanskih bank. Morda je tudi to vzrok, da domačim podjetnikom tako silno manjka obratnega kapitala ne glede na one individue, ki so se osigurali v inozemstvu z večjimi kapitali. Glavna napaka pri tem gospodarstvu je, da država ne stavi devolj praktičnih predlogov, kadar dovoljuje uselitev tuji kapitalistični industriji. Pogoji bi morali biti taki. ki omejujejo eksploatacijo našega gospodarstva. Predvsem bi moralo biti pri vsakem takem podjetju nad polovico sigurnega domačega kapitala ali pa nad polovica delnic last države. Dalje bi morala ta industrija delati s svojini kapitalom- Zlasti bi pa morala država imeti strogo kontrolo pri nabavljanju surovin, ki so najpriprav-nejše za izvoz deviz in z njimi dobičkov. V tem pogledu pomeni v tej kapitalistični panogi največje oškodovanje narodnega gospodarstva, če to kapitalizem hoče. Dosedaj je bila politika take industrializacije napačna ter je tudi važen vzrok, da je pri nas vse gospodarstvo tako bolehavo. Državni proračun 1936/37 Predlog linančega ministra računski predlog, ki vsebuje nasled- Minister financ Letica je predložil nje postavke izdatkov, in sicer po re- za 1936-1937 narodni skupščini pro- sorih: letos lani več ali manj uprava 157,700.729 + 3,575020 penzija in invalidnina 1.100,738.432 dolgovi 767,931.926 — 152,754.015 justica 349,480.202 — 9,193-720 prosveta . 833,116.262 — 17,541.527 zunanja politika 121,470.448 — 1,401.660 notranje ministrstvo 517,284.517 — 28,920-196 finance 797,922.601 — 28,108.151 vojska 2.309,397.737 i T 309,514.101 gradbe 154,617.021 — 13,131.047 promet 2.177,843.812 + 3,039.572 pošta in telegraf 362,345-912 "T" 30,442.674 kmetijstvo 95,657.041 — 7,449.871 trgovina in industrija 44,305.071 — 1,263.0% gozdi in rude 266,065.538 — 24,201.706 socialna politika in zdravstvo 199,398 840 — 2,970.717 fizična vzgoja 11,764.695 — 2,397.223 rezerni kredit 40,000.000 — — skupni izdatki 10.307,040.784 4- T 57,238.438 Povečani so po novem proračunskem predlogu krediti za vojsko, promet in novo ministrstvo pošte in telegrafa- Izdatki za promet so kljub temu, da se je izločila pošta in telefon, zvišani za nad tri milijone. Krediti za vojsko so zvišani v tem letu za Din 309,514.101.— ter so proračunjeni na Din 2.309,397.737—. Celotni izdatki so proračunjeni na Din 10-307,040.784, torej za Din 57 milijonov 238.438 več kakor lani. Minister financ očividno računa z večjimi prejemki iz prometa in državnih podjetij, ker se je splošno gospodarstvo le nebistveno izboljšalo. Konec pomorske konference v Londonu V Londonu se vrši pomorska konferenca, da sklene dogovor, v kakšnem razmerju naj bodo velesile oborožene na morju. Japonska zahteva enako pomorsko silo, kakor jo ima Anglija ali Zedinjene države. Velesile niso pristale na zahtevo in Japonska je zapustila konferenco. Izgovor japonske delegacije, da potrebuje novih pooblastil vlade, je le diplomatičnega značaja. S tem je »razoroževalna akcija« držav propadla sedaj na morju, že prej pa na kopnem. Kulturno delo v delavskem gibanju Nikdar ne povdarjamo dovolj, kako potrebno je kulturno delo v delavskem gibanju. To velja za strokovno in politično gibanje delavskega razreda. V zagrebških »Radničkih Novinah« je napisal s. Evgen Stark člančič o tej snovi. V naslednjem podajam glavne misli: Izobrazba je ozko povezana z delovanjem v boju razrednih strokovnih organizacij in vsega ostalega delavskega gibanja. Tega. se mnogi še ne zavedajo niti danes, ko delavce tare stiska od vseh strani, ko so delavci vseh poklicav, ver in narodnosti prepuščeni, da pretolčejo svoje bedno življenje, kakor vedo in znajo. Niso posamezniki, cele skuoine jih je, ki ne najdejo prave poti. Nekateri so omamljeni po meglenih frazah nacionalizma in religionosti in ne morejo objektivno presojati, na katero mesto spadajo v današnji družbi. To ni posamezen primer, marveč, kakor se zdi, okuženo je s tem znatno število ročnih delavcev, ki so podlegli fantomu in se oddaljili od svoje prave naloge, od svojih sobojevnikov in sotrpinov. Delavci ne le v mnogih primerih v političnem življenju igrajo vlogo statista (posluge) raznim meščanskim in izrazito kapitalističnim strujam in strankam, marveč tudi v kulturnem oziru. Povsod imamo take. Kamorkoli se človek ozre, povsod najde delavce raznih poklicev. Najdemo je v pevskih društvih v športnih klubih, v godbenih orkestrih, v diletantskih sekcijah, ki jih vodijo meščanski in kapitalistični predstavniki. Ali so se ti delavci sploh kdaj stavili vprašanje: kje je njih mesto? Mogoče. Ali niso iz tega izvajali temeljno pogrešno konsekvenco, ko so poleg tega morali spoznati, da so samo tolerirani v teh formacijah, kjer se jih izkorišča v namene, ki so nasprotni interesom najemnih delavcev, ter ostali dalje podrepniki teh in podobnih institucij. Vsak, kdor daje svoje sposobnosti v prid meščanskim kulturnim, športnim ali drugim združenjem, silno greši sam proti sebi kakor tudi proti razredu, ki mu pripada, proti interesom svojih sodrugov. Potrebno je, da se otrese meglenih fraz, kakor tudi de-magoških fraz onih grupacij, ki grade svoj obstoj na naivnosti teh na-cionalno-šovinističnih parol in omamljenih delavcev. V zadnjem času čujemo pogosto parolo neke narodne fronte za ljudsko svobodo, da je sedaj prišel čas, ko naj prenehajo vse razlike med kapitalisti in delavci, in kadar se izbojuje svoboda (toda kakšna naj bo ta svoboda modro molče), tedaj bo itak mogoče postaviti na dnevni red gospodarska vprašanja. Danes naj bi v interesu osvobojenja — kakor bi delavci ne trpeli pod enakim jarmom tako na severu kakor na jugu države — delavci delali zastonj. Pod to krinko ima pravico sicer najpatrio-tičnejši delodajalec, da svojega delavca, ki iga sicer vabi v bojne vrste za izvojevanje svobode, vrže tudi brez odpovedi na. cesto, da mu daje nezadostno plačo, češ, da se bo vse to popravilo, ko bo izvojevana — svoboda. Te iskrene besede naj bi si zapomnili vsi, ki so podlegli splošni psihozi (duševna motnja). Treba bi bilo, da se zdramijo še pravočasno, da ne bo razočaranje prebritko. De- Križarska vojna" proti Moskvi i Konec afrikanske pustolovščine 99 Pariški tednik »Europa« pravi, da je borba proti bolševizmu prav postranska stvar berlinskim diktatorjem- Križarska vojna proti Moskvi, s katero se tretje cesarstvo priporoča evropskim bojazljivcem, ni v bistvu nič drugega, kakor priprava javnega mišljenj,a za navadno imperialistično vojno. V Berlinu namreč vedo, da bi ta strahopetnost silno koristila njim. Mnogo tepcev je v Evropi, katerim posest in strah zaradi nje dela nervozne in kratkovidne, ter bi bili zaradi bedastega strahu pred boljševizmom morda že jutri pripravljeni financirati vojno proti sovjetom- S temi tepci, njih kapitaliji in politično vplivnimi ljudmi v Evropi špekulira Berlin. Evropa naj Nemčiji financira »kclonijalno vojno« proti Rusiji. Razumljivo pa je, da Rusija želi mir in da bi bila evropska vojna proti Rusiji — druga afrikanska pustolovščina. Socialisti v volilni borbi vSpaniji Tudi reakcija združena na delu. — Volitve 16. februarja V nedeljo je imel voditelj socialistične stranke v Španiji, s. Largo Ca-ballero, veliki volilni shod, ki je bil prva velika javna manifestacija po njegovi oprostitvi pred najvišjim sodiščem in izpustitvi iz ječe. Cabal-lero je izjavil na tej manifestaciji, da ostane vedno revolucionarni socialistični marksist. Na manifestaciji se je izrekel, da je v tej volilni borbi potrebna volilna skupnost vseh proletarskih smeri v Španiji z republikanskimi levičarskimi strankami- Potrebno je to, ker gre za republiko in demokracijo, ki jo ogrožata kler in fevdalna veleposest. lavci imajo mesto samo v svojih strokovih organizacijah in drugih svojih združenjih, ki so sestavni del delavskega gibanja. Vsakdo, ki še ni ali ki še le bo spoznal pomen teh besed, pride prej ali slej do prepričanja, da služi interesom svojih nasprotnikov, če ostane izven delavskega gibanja. Zakaj oni, ki jim služi, ga, če ga zadene nesreča ali ko ostara in postane neporabljjv za njih namene, ne bodo podprli, marveč ga podili od sebe. Živimo v burnih časih. Od vseh strani prihajajo vesti o težkem položaju delavcev. To pomeni, da je treba porabiti mnogo več energije za ohranitev pridobljenih pravic in mnogo truda za dosego boljših in znosnejših življenskih pogojev. Zaradi tega je mesto vsakega delavca samo v delavskih združenjih, ki vodijo boj za uresničenje teh ciljev. Te besede veljajo vsemu delavstvu, zlasti pa zaupnikom, da v tej smeri urede svoje delovanje. Če bi bili delavci mogli že izvršiti to svojo prvo nalogo, bi pač v našem listu ne bilo treba opozarjati na ta greh. Tako smo pa primorani in želimo, da apel najde iskren odziv v tem, da delavske organizacije vrše bolj energično emancipacijsko delo ter s tem vpostavijo solidarnost delavskega razreda ter obenem iztrebijo nenačelno kuluštvo in parazitstvo delavcev po vseh pisanih družbah nasprotnikov. Zato je načelno in kulturno raz-čiščenje prvo in glavno. Praktično in logično uspešno delovanje je mogoče šele potem. Madridski monarhisti so imeli tri zborovanja v kinih. Voditelj konservativnih republikancev Miguel Mau-ra se je na drugem volilnem zborovanju zavzemal za volilno skupnost z desničarskimi strankami in agrarno stranko. V tej volilni borbi bosta nastopali dve fronti: delavsko-republikansko-demokratična in reakcionarno-monar-histično - protirepublikanska. Po zadnjih bridkih izkušnjah preganjanja bo narod volil socialistično in republikansko. nujen Z bojišč V Abesiniji so nastopili izredno veliki nalivi, ki ovirajo vojne operacije. Kljub temu so Abesinci prodrli vsaj pred Makalo, če je še niso zavzeli- V neki kotlini so zajeli 1000 mož italijanske vojske in jo pobili v boju in ujeli 800 mož ter zajeli vojni ma-terijal. Sedaj imajo že nad 30 italijanskih tankov in mnogo strojnic. Na severu se Abesinci pripravljajo na novo ofenzivo. Na jugu so pomaknili Italijani svoje čete v kotlino Dolo proti pokrajini Sidom. Desta je zahteval novih čet, da se prekriža Italijanom ofenziva na tem mestu in proti Addis Abebi. Mussolini želi novo posredovanje Ni dvoma, da spada rešitev italijansko - abesinskega spora pred Društvo narodov. Vendar ponovno intervenira za sporazum Vatikan in drugi posredovalci, med njimi tudi francoski predsednik vlade Laval- Zakulisna diplomatska borba ne velja več pravici članic Društva narodov, marveč le rešitvi Mussolinija, dinastije in dobičku vojne industrije. Vsi se boje Mačkovci so reakcionarni in socializmu sovražni (Hrvaška oblika fašizma.) V Zagrebu je izšla lepo opremljena knjiga: Ivo Šarinič, Ideologija hr-vatskog seljačkog pokreta, 189 strani obsegajoče delo je namenjeno propagandi takozvanega Mačkovega pokreta. Potrebno je, da socialisti poznamo glavne trditve te knjige, ki podaja programatične osnove Mačkovega »hrvatstva«- Ves svoj pokret naslanjajo na čisto lašistovsko trditev, ki seveda bije resnici v obraz: »Danes ni stanov, ker smo vsi mi eden edinstveni narod, ki se ne da in se rte sme deliti niti nacionalno, niti duhovno, niti socialno. Meščanstvo, delavstvo in kmetje, vse to je eden, hrvatski narod, vsi mi smo otroci hr-vatske domovine in zato smo vsi mi bratje, ki se morajo razumeti in ljubiti in v vseh javnih stvareh enotno postopati.« To je kakor prepisano iz govorov nemških nacionalsocialistov, samo da je tu tisti izvoljeni narod hrvatski (slovenskega naroda se na vseh 200 straneh ne spomni niti z eno besedo). Pa še eno: drugi fašisti priznavajo vsaj stanove, hrvaški pa še teh ne. Vso sovražnost Mačkovcev proti socializmu izpoveduje knjiga odkrito: »Kmetje zahtevajo, da nihče ne posega in ne ruši v naših otrocih pravega in čistega kmečkega duha z no- benimi razrednimi in internacionalnimi sleparijami, niti z domišljavim demagoškim (!) napredkom.« Kajti za Mačkovce so »civilizacija, socijalne ustanove in to posebno socijalne razredne organizacije vse po vrsti protinarodne, tuje, internacionalne, to so zmaji, ki žro žive kmečke milijone, da iz njih ustvarjajo navadne internacionalne materialiste.« Kakor ta hrvaški fašizem ne priznava drugega kakor samega sebe, kakor ne priznava ne razrednih razlik, ne proletariata, ne socializma, tako priznava tudi za hrvaško književnost samo »Ono, koja je narodna, i to koja je narodna ne samo po obliku, več u prvom redu po duhu- Nije hr-vatska književnost ono, što je pisano hrvatskim jezikom samo zato, što je pisano tim jezikom,« in dosledno temu ne priznava niti Miroslava Krleža niti Cesarca za hrvatska pisatelja. Kakor so naši klerikalci reakcionarni in oblastni, vendar moramo priznati, da se v nazadnjaštvu še niso povzpeli tako visoko kakor ideolog »hrvatstva«. In Kreftova »Ljudska Pravica« je postala nekak oficijelni slovenski listič tega ultrareakcionarstva in kon-trarevolucionarstva. Globoko ste padli, gospodje gromovniki. Zdaj boste razumeli vsi njihovo strupeno gonjo proti delavskim organizacijam. — revolucije in nje neznanih posledic. Umetna odgoditev petrolejskih sankcij Nova intervencija za sporazum predlaga, da naj Društvo narodov izvoli anketno ali tehnično komisijo, ki naj v Afriki na lica mesta prouči metode italijanskega vojskovanja, položaj na bojišču in situacijo v celi Abesiniji ter vzroke, ki so izzvali oboroženi spor. Predlog za sporazum naj izdelata Anglija in Francija. Tak predlog je očitna nezaupnica Društvu narodov, ki je že označilo Italijo kot napadalko. Dalje za sporazum tudi ne morejo biti merodajne razmere v Abesiniji. Če so v Abesiniji nezdrave razmere, sme v smislu mednarodnih pogodb ukrepati Društvo narodov, kaj se naj ukrene in mandatar, ki mu naroči, to izvesti, ne pa posamezna država ali več držav izven mednarodne institucije- Nova intervencija ima očiten namen, da zavleče na umeten način u-vedbo petrolejskih sankcij, ki bi bile za Italijo v par tednih usodne. Posredovanje je že toliko uspelo, da je celo angleška vlada v sredo sklenila, da bo treba s petrolejskimi sankcijami še počakati. Vroča želja Mussolinijevih prijateljev Mussolinijevi prijatelji so si posredovanje dobro zamsilili. Najprej naj predlaga Društvo narodov Italiji in Abesiniji premirje. Potem pa se bo akcija za mir nadaljevala. Pravilna zahteva bi bila, da se Italija umakne najprej z abesinskega ozemlja in potem se šele sklene premirje- S tem se odlagajo ukrepi proti Italiji, ki se medtem odpočije. Isto velja za Abesinijo. Vsekakor smo pa mnenja, da Italijo že dovolj boli glava ter bo, čeprav bi ob zavlačevanju in izgovarjanju rada sprejela pomoč svojih stricev. Amnestija v Španiji Pomiloščenih 30.000 političnih jetnikov Predsednik španske republike Za-mora je podpisal amnestijski odlok, po katerem je pomiloščenih 30,000 političnih jetnikov, ki jih je prejšnji reakcionarni režim dal zapreti in obsoditi. V primeri s pomilostitvami v drugih državah, ki se nanašajo le na peščico in večinoma nepolitičnih jetnikov, je ta amnestija znatnejša poprava velike krivice proti političnim obsojencem. Ali sl 2e poravnal naro$» nlno? Ako Se ne, storf takoj svojo dolinost! B. Traven, Bombaž II. Knflga Prevaja Talpa 46 »Seveda sem vedel. Sicer bi sploh ne dobil tam natakarskega dela, saj sem vendar mizar.« »Veste, ljubi prijatelj, tu niste v Nemčiji. Stavkokazi tu niso prav nič priljubljeni. Tu imamo delavsko vlado in sicer pravo delavsko vlado, ki drži z delavci. Če tu pri vodovodu ali v elektrarni stavkajo, potem ne najdete tu nikakršne tehnične zasilne pomoči kakor v Nemčiji ali Ameriki, nego potem pač ni vode in elektrike, dokler stavkajoči ne rečejo: Tako, sedaj bo pa zopet kaj. V takih sporih je vlada tu nevtralna. Torej, vaše tukajšnje delovanje je končano. Samo glejte, da mi ne pobegnete. Sicer vas prav gotovo dobim in rečem vam, da vam potem ne bo prijetno. Sedaj ste pod mojo avtoriteto: jaz sem prevzel poroštvo za vas, sicer bi morali v ječi počakati ladje. Iti tukajšnje ječe niso šala. nego so resna zadeva.« S teni je bilo vprašanje stavkokazov v La Aurori odločeno. 4 V kavarni je bilo zmeraj nekaj gostov, ki sta jima stregla senjor in senjora Doux. Toda prava kupčija se vse to mi moglo imenovati. Tudi. mi v pekarni nismo imeli mnogo dela — razen naročil, ki smo jih pošiljali na dom. Bilo je dva dni kasneje. Popoldne je sedelo v kavarni morda šest ali osem gostov. Med njimi je bil tudi neki policijski inšpektor z imenom1 La-mas. Bil je stalni gost v La Aurori. prihajal ie popoldne in prihajal je ob večerih. Pri senjoru Douxu je imel prav lep račun, ki ga je plačal zmeraj »jutri«, čeprav je bil bogato poročen in je imel dvoje otrok, je imel vendar še tri ljubice, ki jili je moral vse vzdrževati. To pa je veljalo denar, denar pa je bilo treba dobiti. Zato je bil tudi vsepovsod dolžan. Torej: gostje so sedeli v kavarni in jedli sladoled ali pa pili leddna osvežila. Pri neki mizi so igrali domino, pri druge karte. V Združenih državah so stavkovne straže dobri in pobožni državljani, ki verujejo v zakon in avtoriteto, če stoje na stavkovni straži, delajo to prav tako, kakor bi opravljali častno stražo pri mrliču. Niti besede ti ne zinejo, in če pridejo policaji in reko: »Stopite malo nazaj, tu ovirate promet«, potem takoj ubogajo, kakor da bi jih policaj plačeval in kakor bi policaj ne živel od njihovega denarja. Tam so delavci še disciplinirani, zato jili pa gonijo kakor vojake. Tu pa poznajo delavci le malo discipline: zato morajo tajniki tako delati, kakor delavci za- htevajo. In značilno je, da skoro v vsaki stavki zmagajo. »Hej, ti kurbir,« je zaklical gostu nekdo, ki jc stal na stavkovni straži, »ne žri vendar sladoleda! Saj je samo voda in sladkor. Niti žlice smetane ni v njem. Pasji sin tamle skuša iz tvoje porcije pridobiti, kar sicer zasluži, kadar ni stavke.« Gost je držal očividno s kavarnarjem; zato je zaklical ven: »Ali plačaš sladoled ti ali jaz, ti drek?« »Le varuj se, ti gnoj, da ne stopim malo notri,« je rekel sedaj tisti, ki je stal na straži in njegove besede so zbudile pri vseh, ki so stali zunaj, glasen smeh. Neki gost je privedel s sabo v kavarno damo, ki je skozi slamico srkala pijačo. »Ali je še devica?« je zaklical v kavarno neki drug stražnik. »Le hitro opravi, Rodriguez, da te kdo ne prehiti.« Dama se je delala, kakor bi ničesar ne slišala. Toda gospod, ki je sedel poleg nje. je zaklical nazaj: »Potem bom pa tebe povabil, ti lenuh. Saj za kaj koristnega itak nisi.« »Res, lenuh,« je rekel stražnik, »komu pa jo boš drevi prodal? Dvajset centavov in kozaiec ledene vode ti bo ta ali oni že še dal zanjo.« Sedaj je stopil senjor Doux k vratom in rekel. ■ Ne motite mojih gostov; kdor ne spada sem, naj se odstrani!« IZ NAŠIH KRAJEIZ Maribor ! Zaupniški tečaj. V soboto, dne 18. januarja predavata s. Eržen o praktičnem spi&ju in g. Cibic o pravopisju. Udeležba za vse tečajnike obvezna. ■ *'v< * . *- - ■. fci« • .! Zopet je v Dravski banovini premeščenih 113 učiteljev in učiteljic. Z zadnjič javljenimi jih bo že približno 300. ' • ■ — - -» - - - f-.* » ■ Nekoliko več higijene. V tukajšnji železniški delavnici so stranišča tako zanemarjena, da ijih uslužbenci le skrajno neradi uporabljajo. Čudimo se, da se posveča tako malo pažnje čistoči v delavnici, kjer je zaposlenega ogromno delavstva. Manj pri-ganjaštva, pa več snage bi bilo potrebno. Sanitetna oblast naj se čimpreje za te ne-dostatke zanima in podvzame potrebne korake v obrambo čistoče. Premeščen je na lastno prošnjo prof. Ivan Favai iz Maribora na II. realno gimnazijo v Ljubljano. Priljubljenemo profesorju želimo na novem službenem mestu mnogo uspeha. Delavstvo v Mariboru bo ga ohranilo v (prijetnem spominu. Šentpeterčani nočejo od Košakov. Pet občinskih odbornikov, na čelu z bivšim ministrom Vesenjakom, je započelo med Šentpeterčani s propagando, naj bi se Sv- Peter zopet odcepil od združene občine Košaki. Na tozadevni seji občinskega odbora je pa onih 5 odbornikov ostalo v veliki manjšini. Pač pa je bilo na seji občinskega odbora v Pobrežju sklenjeno, da se Tezno zopet odcepi od Pobrežja, kakor se je Radvanje od Studencev. Cvetlična ulica je na vrsti. Mestna občina je kupila od tvrdke Pinter in Lenart pritlično hišico v Cvetlični ulici št. 3, da jo v svrho regulacije, ki je po dograditvi Batje-love vogalne hiše ipostala potrebna, podre. Sedaj pride na vrsto tudi nesrečni brivski paviljon, ki stoji poleg tiste hišice sredi pro- jektirane ceste. Ko bo enkrat tudi Misletova gostilna odstranjena s srede ceste, bomo dobili lepo perspektivno vzporednico k Sodni ulici. Za njo bo pa treba posvetiti pažnjo še zanemarjeni Frančiškanski ulici. Mariborska tiskarna (lastnik A. Pogačnik iz Ruš), v kateri se tiskata »Mariborer Zeitung« in »Večernik«, je kupila ustavljeni Scherbaumov mlin v Frančiškanski ulici za Din 600.000. Spomladi bodo mlin preuredili v tiskarniško poslopje. Žeblje je pogoltnila neka 34 letna ženska, ki so ji v mariborski bolnici odprli želodec in ji ga izpraznili. Lepega kupčka žebljev, ki so ji jih izpraznili iz želodca, bi bil vesel marsikak reven vaški čevljar. Ampak bili so že rjavi. Nekateri ljudje imajo neko posebno nenormalno nagnjenje, da morajo goltati razne neprebavne reči. Taki slučaji niso redki. Delavsko društvo »Detoljub« vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 18. t. m. .ob 20- uri v društvenem lokalu Ruška cesta 7 (dvorišče). Dnevni red: Prečitanje lanskega zapisnika; poročilo funkcionarjev in podelitev razrešnice; smernice bodočega dela; volitev novega odbora in raznoterosti. Odbor. Pevski odsek pekovskih pomočnikov v Mariboru bo priredil v soboto, dne 1. februarja 1936 v Gambrinpvi .dvorani svojo tradicionalno predpustno veselico; Na programu je: Zborovo petje z izbranimi pesmi, humoristični nastopi in ples. Sodeluje tam-buraški odsek pekov. Vstopnina Din 5.—. Prijatelji neprisiljene zabave vljudno vabljeni. Mariborsko gledališče. Sobota, 18. januarja ob 20. uri »iMalomeščani«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 19. januarja ob 15. uri »Poljska kri«- Globoko znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. Ob 20. u,ri »Veseli kmetič«. Znižane cene. Doma in po svetu Politični zakoni so izdelani- Gradbeni minister dr. Kožulj je izjavil v Subotici, da so politični zakoni izdelani. To so zakon o tisku, društveni zakon, zakon o zborovanjih in dogovorih, kakor tudi volilni zakon. Minister ni povedal v kakšnem duhu so napravljeni projekti teh zakonov, ki napravijo še križev pot po odborih narodne skupščine in nazadnje še pred skupščino samo, dasi ima vlada pooblastilo, da zasliši samo ob-bore ter zakone dekretira. Strokovno obrtno šolo v Šibeniku zapro? Profesorji strokovne obrtne šole za vajence v Šibeniku so javili občini, da ne bodo več poučevali v šoli, ker jim niso bile plačane plače in honorarji že od početka tega šolskega leta. Združenje obrtnikov se je zaraditega obrnilo na občino, da kaj ukrene, da ne bo treba zapreti šol. Občina pa je odgovorila, da za šolo na leto ne more dati več kakor 20-000 Din, ker je v finančnih težko-čah in zaradi principa štedenja. Ako te šole ne podpro drugi kompetentni forumi, utegne se definitivno zapreti. Mestna občina je dolžna vzdrževati šolo, ker so tudi edini davkoplačevalci občine obrtniki in trgovci. V Bolgariji bodo tudi tiskali papirnati denar. Bolgarska vlada je znižala zlato podlago narodne banke od 33.5% na 25% zlatega kritja. Društvo narodov, ki vodi kontrolo nad narodno banko, je to dovolilo- Narodna banka sme izdati več papirnatega denarja, da — poživi gospodarstvo. Kancler dr. Schuschnigg je obiskal te dni Prago- Kancler izjavlja, da je potovanje privatnega značaja ter bo predaval na povabilo industrijskega kluba v Pragi. Smatra pa, da je potrebno, da se pozive gospodarski od-nošaji med Avstrijo in Čehoslovaško. Zunanja politika se s tem v Avstriji ne izpremeni. Mednarodno sodišče za teroriste. Po atentatu na kralja Aleksandra je Društvo narodov sklenilo 10. decembra 1934, da se ustanovi mednarodno sodišče za teroriste. Odbor, ki je bil izvoljen, da vprašanje preštudira, je imel drugo sejo, na kateri je razpravlja! o francoskem predlogu za ustanovitev sodišča. — Pred tako sodišče pa ne bodo spadali umori, kakor so umor Matteottija, Erzberga, Schlei-cherja in mnogo drugih, čeprav nosijo značaj mednarodnega škandala in sramote. Ali je zgodovina veda ali ne? V Nemčiji je bil imenovan za »voditelja« zgodovinske vede profesor Valter Frank- Znanstveni svet ga ne pozna. Ta duševni velikan je izjavil, da je zgodovina borbena veda ter zato ne more biti objektivna, to je, resnična. — Taka izjava je pač v posmeh kulturi. Industrija beži iz Nemčije, Zastopniki Kruppovih zavodov v Nemčiji se pogajajo s skandinavsko družbo »Eelektro Stakl« V Larvicku. Tam nameravajo zgraditi velike železoli-varne, ki bi bile največje v Evropi. Velik primanjkljaj nemških železnic- Nemške železnice so imele oktobra meseca 7.5 milijonov mark (135 milijonov dinarjev) izgube. V prvih desetih mesecih so imele v minulem letu 124 milijonov mark (2232 milijonov dinarjev) izgube. V oktobru mesecu so železnice odpustile 3100 na-meščecev in delavcev iz službe. Poročil za november in december ni. — Tako ogromna izguba pri železnicah priča, da je nemško gospodarstvo v velikem zastoju. Vsak dan po eno novo letalsko eskadrilo izdelajo angleške tovarne letal, odkar je bil maja lanskega leta sprejet proračun za ojačenje angleškega letalstva. Dozdaj je dobavljenih že 300 novih letal in v tem tempu se bo nadaljevalo do 1. maja t. 1., ko proračun poteče- Potem pa bo dovoljen novi. Poleg tega pa še milijarde za ojačenje mornarice. In tako naprej Po vseh državah. Kam bo to privedlo? Ali ne bi se dala ta ogromna sredstva bolje koristno uporabiti? Ce . . ! Hrastnik Pod težo »fronte« je vzdihoval. Prvo številko novega klerikalnega časopisa »Delavske fronte«, ki ga tiskajo v (tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, so (poslali tudi v Hrastnik ogromno zalogo. Žal pa imamo tu samo enega pismonošo, in tako revež »fronte« ni mogel en dan ekspedirati, ampak jo je nosil par dni, čeprav si jo je naložil vsakokrat toliko, da jo je nosil kakor težko 'breme s seboj. Naši ljudje pa imajo že dovolj takih -delavskih časopisov, ki jih zastonj vsiljujejo, in ®o zato tudi to novo »fronto« eden za drugim odklanjali. Toda pismonoša jih je sam prosil, naj se vsaj njega usmilijo in »fronto« sprejmejo pod svojo gostoljubno streho- Naši delavci so res socijalni in ko so povrh lega pomislili, da se papir resnično večkrat rabi v sobi ali tudi izven nje, so se usmilili pismonoše ter zastonjkarsko »fronto« končno le prevzeli. Ogromno mora biti še v Sloveniji denarja v raznih tajnih fondih, da je mogoče toliko tiskanega papirja v obliki tudi »delavskih časopisov«, kar na kupe zastonj razpošiljati. Seveda so naši ljudje tudi toliko 'brihtni, da vedo sami preceniti, koliko so vredne take »fronte« Trbovlje »Fronta« za »fronto« Naša enotna fronta«, kolikor že obstoja ali še obstoja, saj jo tvorita dva iz bratovske skladnice in trije brezposelni, se lahko veseli, ker se jim je rodila sestrica »delavska fronta«, ki se že sedaj, čeravno je še zelo* mlada, ponuja naokrog . .. Dolgo časa so klicali enotnofrontarji, levičarji ali kakor jih že imenujemo, razne fronte in priklicali so jo. Sedaj imajo »delavsko fronto«, ki so si jo tako iz srca želeli. Pa ne mislite, da bi hoteli s tem komu koristiti, pač pa so hoteli »fronto«, da bi naredili ofenzivo proti zaslužnim delavskim funkcionarjem in razrednim delavskim organizacijam. Začeli so pri »Svobodi«. Kako slabo gre našim kleroradikalom za volilce v nedeljo, dne 19. januarja je razvidna iz tega, da niso samo prišli v nedeljo, dne 12- t. m. razbijati naše shode, pri čemur so se pošteno opekli, ampak so se sedaj že tako daleč ponižali, da so šli demokrate prositi za pomoč v boju proti listi »Delovnega ljudstva«. Karakteristično je to za njihov značaj (!?). Ko so bile volitve razpisane, so izdali -parolo: boj demokratom! Vse demokrate ven iz občine! Sedaj pa, ko vidijo, da jih delovno ljudstvo ne mara, in jih celo lastni bivši pristaši, kmetje, zapuščajo, pa grejo nazaj k demokratom prosit za pomoč. Še bolj neznačajno pa je od njih to, da med tem ko »Slovenec« dnevno bruha ogenj in žveplo Strokovne organizacije so pa že nekoliko bolj trd oreh, ki se s še tako močnimi »frontami« ne da kratkomalo zdrobiti. In namen vseh dosedanjih »front« ni bil nič drugega- Značilno je samo to, da petorica »enotne fronte« ne vabi mogoče neorganiziranih, pač pa samo organizirane. In to še posebej iz Z. R. J. Aboravno propovedujejo »enotnofrontarji«, da se mora združiti v »enotni fronti« vse kar leze in gre, ne glede na to, kolikokrat je kdo svoje prepričanje že menjal, se iz čudnega vzroka ti »enotnofron-tarji« izogibajo agitacije med dhugimi organizacijami. Boleča rana »enotnofrontarjev« so: strokovna organizacija Z. R. J., razumni in odločni delavski zaupniki ter funkcionarji. »Enotna fronta« se sedaj enemu prilizuje, jutri spet drugemu. »Enotna fronta« ima pa tudi dvomljive elemente okrog sebe, s katerimi je delavstvo imelo že žalostne izkušnje. Ker se hočejo ti elementi po vsej sili vgnezditi v strokovnem pokretu razrednih organizacij, da bi sejali razdor, ,je treba biti vedno na straži. Vzgled nam je »Svoboda«. Sedaj so se vsem »enotnofrontarjem« odprla vrata »delavske fronte«. Sedaj je možnost, da jih sprejmejo v okrilje oni, katere so tako dolgo klicali. Sedaj imamo »fronto« za »fronto« in za vsemi temi frontami se skriva demagogija, neznačajnost, zavist in pa hlapčevanje kapitalizmu. Važno predavanje- V nedeljo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se 'bo vršilo v dvorani Delavskega doma predavanje o socialni zakonodaji, pomnu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavala (bosta ss. dr. Reisman in Eržen iz Maribora. Sodrugi in sodružice, udeležite se predavanja polnoštevilno. Mila zima je povzročila pri trboveljskih rudarjih precej škode na zaslužku. Meseca januarja je bilo razglašeno v Trbovljah, da se bo delalo 18 delavnikov. Minuli teden je ca vodstvo rudnika razglasilo, da se tudi v soboto praznuje, kljub temu, da se je že na marksiste, obžalujejo, da smo se delavci združili v boju za naše pravice in pravijo, a.ko ibi nekdanji pokojni marksist (Groznik) še živel, bi sedaj gotovo kandidiral na njih listi. Nesramnost! V življenju ga niso poznali, a po smrti hočejo reklamo delati z njim! Da, gospodje kleroradikali, strah vas je pred 19. januarjem, ker imate slabo vest. Ali prepozno je; razsodnost in spoznanje zagorskih volilcev je že tako veliko, da bodo v nedeljo vsi kot en mož glasovali za enotno listo »Delovnega ljudstva«, s tem, da bodo na volišču izjavili: »Glasujem za listo Jurija Arha. Naj živi zmaga enotne liste »Delovnega ljudstva«! tisti teden praznovalo v pondeljek in četrtek, torej tri dni praznovanja v enem tednu in to v zimskih mesecih. Delavstvo is strahom pričakuje poletnih mesecev, če ne (bo večjega razumevanja za naročila pri merodajnih faktorjih, kateri bodo v bodoče odločevali pri naročilih za državne železnice. Koncert Delavske godbe. V nedeljo, dne 19. januarja ob 7. uri zvečer bo priredila Delavska godba na pihala v dvorani Delavskega doma pod vodstvom kapelnika Hudarina, veliki koncert s bogatim sporedolm- Delavska godba je jako priljubljena pri trboveljski javnosti, ker res služi glasbeni umetnosti. Zato je upati, da bo dvorana Delavskega doma v nedeljo polna. Kranj V tekstilnih tovarnah šikane vedno več- je. Kar se dogaja z delavstvom danes, že meji na fašizem. Zlasti spominjajo na to razmere v tekstilnih podjetjih. Takozvani valpti že prepovedujejo delavkam, ki si upajo kakšno resnično ipoivedati, da ne sunejo s svojimi sodelavkami govoriti niti besedice, tem pa, da tudi one ne smejo imeti s prvimi nobenih stikov. In če kakšna delavka krši valptovo prepoved, jo že zadene denarna kazen. Poleg podobnih šikan, ki jih je mnogo, pa je zaslužek tak, da večkrat ne zadostuje niti .za hrano. Pri novem akordu v večji tekstilni tovarni, ki je na dobrem glasu, je neka delavka zaslužila v devetih dheh Din 60.— (v devetih dneh šestdeset dinarjev). In tak zaslužek pri vladajočem priganjaškem sistemu! Kdor od delavstva je strokovno organiziran, je lahko -prepričan, da je našel pravo bazo, da se izkoriščanje in šikane preprečijo. Ostali pa, ki so izven organizacije, so za razmere soodgovorni in je neumestno, da kritizirajo in jadikujejo. Ali ne vlada v naših tekstilnih tovarnah še krutejši način »stahanovstva«, kakršnega »Slovenec« opisu-ie iz Rusije. »Slovenec« naj bi enkrat opisal »stahanovstvo« v naših tekstilnih tovarnah. Če pa je že »Slovenec« zato poklican, da poroča o razmerah delavstva le iz daljnih krajev, naj bi pa »Gorenjec« kot lokalni listič prevzel to vlogo. Seveda z dneno kandidatno listo, da ves odbor lahko po svoje komandira. Mi smo proti taki politiki postavili na listo .g. Rudolia Hamerja nekaj svojih zastopnikov, med drugimi tudi s. K. Špindlerja. Gospoda, ki je prvotno iaajavlijala, da si želi nasprotnikov, je takoj, ko se je pojavila ta lista, ves teden vodila akcijo, da listo onemogoči. Posrečilo se ji je, da je bila štirikrat zavrnjena. I.ista ni socialistična, gremo pa delavci skupno s kmeti. Vsak naj v nedeljo, dne 19. t. m. agitira od moža do moža za listo g. Hamerja. Vsi na volišče! Vsi se ne zavedajo tega, v kakšni grozni krizi se nahaja gospodarstvo. Ljudje sicer živijo, mnogi še delajo, hodijo na zabave, v kino, na prvi pogled se zdi, da se ni ničesar izpre-menilo na svetu. Tako smo se navadili uničenih eksistenc, kot transportov ranjencev iz front po dveh letih vojne.V tem čudopolnem groznem stoletju človeka nič več ne vznemirja Sodišča preplavljajo eksekucijske tožbe, tipkarice tipkajo na strojih dražbene razglase, eksekutorji imajo nepretrgoma konjunkturo in sicer nevšečno konjunkturo, pri kateri mora vsak od njih postati top napram vsem izbruhom človeške boli in solze ga ne smejo ganiti. Eksekutor dela le svojo dolžnost kot grobar in eksekucijski postopek se vrši po zakonu. Naši potomci se bodo čudili našemu sedajnemu eksekucijskemu pravu in deložacijami in bodo uvrstili našo dobo blizu srednjega veka, kjer je veljalo še pravo mučenja, ker marsikatera današnja eksekucija bolj boli dolžnika, kot telesno kaznovanje. Po statistiki je bilo v ,0tu 1932-33 v ČSR 1854 konkurzov. Od tega števila je bilo 1012 konkurzov odpravljenih, ker ni bilo kritje niti za stroške konkurznega postopanja. V 842 slučajih je bila prisilno razdeljena kon-kurzna masa. Upniki III. razreda so dobili komaj Z% svojih terjatev tako, da so morali iti v konkurz še sami. Nekrite terjatve v teh konkurzih so znašale 435 milijonov Kč. To pa še ni vse. V navedenih dveh letih je bilo v ČSR 11.553 prisilnih dražb posestev, ki so bila prodana za 460 milijonov Kč, za toliko, zakolikor Na Dunaju, kjer že nekaj let neomejeno vlada klerikalna diktatura, se je zgodilo to-le: Nekdanji sošolci so proslavljali visoko obletnico mature- Kar jih je o-stalo pri življenju, so skoro vsi prišli. Vsi so spraševali po priljubljenemu profesorju W., kako da njega ni. Pa je prinesel kurir pismo, v katerem piše profesor W.: »Dragi moji bivši sošolci! Žal mi ni dano, da bi se udeležil te tovariške proslave našega razreda-Zelo sem se je veselil. Radoveden sem, kako je šlo vsem Vam v življenju in kaj je postalo iz Vas. Kakor Vas poznanm, ste bili gotovo pod vsakim režimom zvesti in zanesljivi državljani. Kajti Vi ste bili tudi napram svojim učiteljem vedno poslušni. Kar se mene tiče, sem v svoji mladosti nameraval — morda se še spominjate — postati duhovnik in služiti bogu. Ko sem postal zrelejši, sem prišel do prepričanja, da je bolje, če najprej pomagam ljudem. Zato me je ta režim, ki pravi, da hoče služiti samo bogu — zaprl- Začasno sedim v ječi in bom predvidoma še nekaj časa ostal tu. Zato mi oprostite, da nisem prišel na proslavo . . .« Mučen Kulturni pregled Mariborsko gledališče Maurice Rostand: »Vesi«. Mariborsko gledališče je uprizorilo že več dobrih dram, ki so imele protivojno tendlenco. Med najmočnejše take drama lahko štejemo Rostan-dovo »Vest«. Uprizarjanje protivojnih del je zdaj prav umestno, ko nam zopet grozi svetovna vojna, in nam mladino že zastruplja privid »vojnega junaštva«. Marcel, močna samonikla osebnost je v vojni ustrelil nasprotnika. Videl ga je iz obličja v obličje in je spoznal, da je umoril človek. Ubijalec je, vest ga preganja. Od tu začne drama, ki se razvija zelo napeto. Igralci in režija so dosegli nadpovprečno višino. Obisk je bil prav dober. Gledališko upravo prosimo, da bi preprečila, da bi zamudniki neprestano motil; začetek predstave. Delo dobi Anton Meglit se naj takoj zglasi pri tvrdki J. Močnik, Murska Sobota. Istotatn dobi zaposlcnje cementni delavec, ki zna prvovrstno polagati in Ibrusiti terazo z roko in s strojem. Nastop takoj. 1 so bila zadolžena, ker vsak ve, kaj j pomeni prodaja posestva na dražbi. Na i primer: Delavec v boljših časih je priženil 10.000, nekaj je prištedil, recimo 5000, in je začel zidati delavsko hišo. 15.000 je imel, drugih 15.000 si je izposodil, češ v 10 letih bom posojilo odplačal, ker mi ne bo treba plačati najemnine. Prišla pa je kriza, delavec je ostal brez dela in hišo so mu prodali na dražbi za prej izposojenih 15.000. Kmet si je moral izposoditi, ko je prevzel posestvo po starših, da bi izplačal ostale brate in sestre. Cene deželnih pridelkov so padle tako, da ni imel niti za tekoče izdatke. Dolg z obrestmi vred je naraščal. Prišel je na boben in ni dobil niti polovice resnične cene. Poleg prodaje 11.553 posestev je bilo izvršenih 58.479 eksekucijskih i prodaj premičnin (premakljivega premoženja, to je odej in bornih oprav revežev, prisilna prodaja edine koze bajtarja, živine kmeta itd.). Za premičnine se na dražbi ne dobi niti tretjina resnične cene. Tako je oškodovan ne samo dolžnik, ampak tudi upnik. Pa nismo pri koncu. Omeniti je treba eksekucijske zaplembe plač državnih uradnikov in privatnih nameščencev .Taki slučaji gredo v de-settisoče. In pri vsem tem trpi največ delavno ljudstvo. Navedene številke nam slikajo bedo in brezupnost sto-tisOčev ljudi po vseh državah. Živimo na dolg in v eksekucijskih dražbah. Kje je zadnja instanca našega gospodarstva? V zadnji instanci dolgujemo denarnim zavodom, ki nas eksekvirajo, •» molk je nastal po prečitanju pisma. Grenka kaplja je kanila v prijateljski sestanek. Važno opozorilo naročnikom! V začetku februarja t. 1. bomo pričeli izgotavilja nove naslove za tekoče leto. Da ne ibo pozneje nepotrebnih reklamacij, .prosimo vse ceni. naročnike, da nam do 1. februarja sporočijo vse eventualne spremembe in napake pri naslovih, da jih zamoremo .pravočasno popraviti. Istočasno opozarjamo vse one naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da bomo s 1. februarjem primorani brezpogojno črtati iz seznama vse zamudnike in jim ustaviti nadaljnje pošiljanje »Delavske Politike«. Uprava. Razno Električno centralo v Newyorku je upepelil požar Dne 15. t. m. je nastal požar v električni centrali Halgate, ki je druga največja električna centrala na svetu in preskrbuje Newy,ork z električno strujo- Vsled požara je bilo mesto Newyork par ur zavito v temo. Na podzemskih vlakih, ki so obtičali, pa se je tedaj vozilo 60.000 ljudi. Vladala je precejšnja zmeda, ki so jo gangsterji izkoristili v svoj prid. Sibirija je domovina Nemcev,. ie napisal v neki knjigi profesor dr. Or-wiiz v Tubingenu. Zato zahteva, da se Sibirija, »ta najbogatejši del sveta«, zopet vrne Nemcem. »Što se babi htilo, to se babi snilo«, pravi stari ukrajinski pregovor- Po isti logiki bi Slovani lahko zahtevali jzase pol Nemčije, Madžarske in Rumunijo. Kam pa bi to privedlo? Nacionalistična domišljavost je največja nesreča za človeštvo. Društvom in organizacijam! Upia-I va Ljubljanskega velesejma vabi vsa naša društva, poklicne, kulturne, športne in gospodarske organizacije, da svoja zborovanja, ankete, izlete in prireditve postavijo v dobo, ko bomo imeli letošnji spomladanski velesejem, to je med 30. majem in 11. junijem. Obvestila o dnevih posamaznik prireditev naj se pošljejo urado Velesejma v Ljubljani. J1L JSL Tivarobleke Rabite obleko za delo? Pri nas jo dobite za..........Din 140’— Potrebna Vara je praznična obleka? Pri nas jo dobite za.......Din 240'— Seveda tudi brez kape ne morete biti! Imamo veliko izbiro po ceni , . . Din 12-— Zima je! Potrebna je zimska suknja! Zopet Vas mi najboljše postrežemo . Din 320'— Kratka suknja stane pa samo . . . Din 140-— Dežuje! Zopet smo mi, ki Vas najboljše poslužimo! Naši nepremočljivi hubertusi po . . Din 3201— Vaša soproga potrebuje nov plašč. Naši plašči za dame so naš ponos! Dobite ga že za............Din 290’— Posetite nas brezobvezno, in našli bodete nekaj tudi za Vas! Tivarobleke m Zk konzorcij Izdaja m urejuje V»ktor Eržen v Mariboru"'- Tiska: Ljadska tiskarna, d. d. » Maribor«., predstarltel) Jo-slp Ošlak , Mariboru. Profesor, ki ni mogel priti na proslavo mature