C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi.eiyenerdi. - 5 maggio 1926. Posamezna številko 25 stotink. Izhaia: vsako sredo zjutraj in pctck ziulraj. Stone za celo leto 15 L. > pol leta 8 » » čctrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslune naročnine se w ^ ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. **W7Mflf Št. 34 v Gorici, v sredo 5. maja 1926 Leto IX Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se rtuhmajo po dogovoru in se plačaio v naprej. List izdala konsorc'v 'GOKIŠKE STRA2E*. Tisk Zadrnzne tiskarnr. v Gorici, Riva Piazzuio šiev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Marneli štev. 5, ~ (pre) Scuole). — Teles, int. štev. 308, Utrdimo si značeje! Med raznimi prislovicami, ki v jasni hiči prikazujejo svežost in zdruvje našega ljudstva, so zlasti mnoge, ki govore o značajnosti, niožutosii. »Tü je mož«, »tu je fimt od jure«, s iemi in podobnimi reki oznučuje naše priprosto Ijudsivo svoje najboljše. Skozi stoletju, kat lera smo pretrpeli, so bili vedno v Cislih oni, ki so se odlikovali s svojo možatosijo, odločnostjo in zvesto; bo. Kjerkoli odprete povestnico na* šo, najdete s častjo zaznamovane one osebe, ki so v težkih, usode; polnih dneh dajale vzgled pogum: ne, neklonljive borbenosti. Da nam naše čitateljice ne bodo hude, češ du hočcmo hvaliti samo moški svet, podčrtamo prav krepko, da si je tudi marsikatera ženska s svojo kremenito značajnostjo ohranila svetlo mesfo v spominu našega mm čenega naroda. Zatopite se samo za hip v našo preteklost in poleg Gub- cev, Podgornikov in dvugih jumu kov, ki so se krtvovali za blagor skupnosti, se vam prikazejo tudi Miklove Zale in Veronika Desenis* ke. Značajnost in zvestoba sta ie; daj dve plemeniti hisfnosti, ki sta v vseh časih krasile naše ljudstvo in bile med njim spoštovane in ce; njene. In tako naj bo ludi sedaj :-,i i bodoče! Bodimo mozati, značajni v svo; jem zasebnem, družinskem zivljes njul Ne mislimo delati pridigo, toda prav odkriio moramo reči, da opas y.amo po naših domovih premalo tiste zaupne medsebojnosti, ki tvo; ri njegovo srečo in temelj. Ta za; upnost med domačimi pa ima svoj vir v iskreni, odprti značajnosti. Zivljenje med starši in otroci, med brati in sestrami je takoj zastrum Ijeno in neznosno, kadar ne vlada med njimi vera v resničnost besede in se rodi sum o prikritih dejanjih. Samo med značajnimi družinskimi čiani je mogoče zdravo, blagonosno življenje. Bodimo odkvili, nezfomfjivi in nevstrašeni v vsem javnem delova? nju in udejsivovanju! Zdravi, po* šteni domovi sicer že samiposebi udarjajo iemelje možatemu nasio* pu v javnosti. Razmere, v katerih y.ivimo, pa kljub temu tirjajo od nas, da zapišemo gorko in svarečo besedo tudi v tem pogledu. Ko mos trimo včasih našo Ijiibljeno in lepo deželo .opažamo v njej marsikje in pri marsikomu brezmejno požrtvot valnost in neodjenljivost, toda mar- sikje in pri marsikomu se kaze;o ku/.ni izrastki plahosii in nemožas te zbeganosti. Kakor nas radoste oni strnjeni tisoči naših kremenitih značajev, katere z veselim pogu- mom na bodočnost pozivamo k vzirajnosti, tako nas žaloste oni — sicer maloštevilni — omahljivci, ki so pozabili, kaj velja in izda /??o* žatost. Boje se naših prosveinih organU zacij, pri delu v občini in drugod se phišno skrivajo za malovredne izgovore, pri vsem javnem nasto? panju kriči iz njih samopašna sebič? nost. Brez dolgoveznih dokszov, kako je njihovo poeeije nepravilno, jim samo kličemo: Zavejte se, bot dile mo/.je! Samo značajen, ponoc sen rod zasluži gorkoio naše grude in solnce naše domačije! Kaj se godi po svetu? Viadna kriza v Ju^osiaviü se je nepričakovano rešila. Njcn konec je marsikoga presenetil. Govorilo se je marsikaj: da bo prišel na via? do spet Pašič, potem da Davidovic in opozieija in slično. Pcgajanja za novo vlado. Najmanj so po Beo^radu verjeli nameram ministrske.qa predsedni* ka, da se bo pobotal z radieevei. Ko je Uzunovic uvicleL da mu Radices va uskoka Nikic in Superina ne bosta pripravila dovolj poslancev, da bi imel v zbornici večino, se je jel približevati Raclicu. Ta je pa tudi komaj eakal na to. Sai so Lro= zili njemu in stranki s hudimi reemi. In tako se jc zgodilo, da sc je 29. aprila pripeljal v Belgrad k Ü= zunovicu. Stavil je za vstop v via- do svoje po^oje. Zahteval je, naj se spet ustanovi zveza med radi^ kali in radieevei kot poprej in da mora on dobiti nazaj prosvetno ministrstvo. Dru^a nje^ova zahteva je bila, naj se odslovita kot mini? stra Nikič in Superina, ki sta ga. izdala. Pa je Stefan Radic to pot na trdo naletel. Niti prvc niti dru.ac zahteve ni i^ospod Uzunovic spre* jel. Radiču končno ni kazalo dru^ t^e^a kot da se jc udal. Prcdno je prislo do popolnc,f4a sporazvma, ie moral Radie baje še podpisati neko pisanje, da ne bo po shodih kričal proti novi vladi in ministrom. Nova vlada. Ko je Radie vse te zahteve spre* jel, so se domenili za nove mini* stre. Vsi radikalni ministri kakor tudi Nikič in Šuperina ostancjo na svojih mestih. Stjepan Radic izgu* bi prosvetno ministrstvo. V vladi sta od radičevcev še Pavle Radič kot aj4rarni, Krajač kot tr nov šterlingov. S temi državnimi prispevki pa težave še niso bile rešene. Zato so delodajalci zahtevali, nai delavstvo dela no 8 ur na dan mesto po 7 in za nižjo plačo. Delavci pa pravijo, naj se vsi rudniki postavijo pod državno oblast in enotno uprav* ljajo. V tej toeki imaio delavci po* polnoma prav. Na Angleškcm jc v navadi, kar smo že v eni lanskih vStraž« pobližje popisali, da vsak rudnik dela po svoji volii ne ozi* raje se na enotnost. Vsak gospodar rudnika se s svojim delavstvom po? godi za mezdo kakor on hoee. Ta* ko nastane nezdrava konkurenca med posamcznimi rudniškimi o* krožji. Knotna dclavska fronta se razbije, delavstvo stoü v razbitih vrstah nasproti podjetnikom, ki so zvczani v nosebnem kartelu. Na tak način so prepuščeni izžemanju de* lodajalccv. Te opasnosti sc delav* stvo hoee obraniti in zahteva. naj se sklene kolcktivna (skupna) po* godba za vse delavstvo. Seveda se podjetniki temu upiraio. Teh dvo* jc naziranj jc torcj pričakovalo odločilnega dne 1. maja. Ta dan je potekla omeniena dr* žavna obveznost Imelo se ie torej odločiti. kako se bodo pogodili de* lodajalci in delavci. Ali se bodo de* lavstvu zvišale mczde in rudniki podržavili ali ne in ali bo ostalo pri istem delavncm urniku. Pogajanja so se zavlckla. To so kajpak izrabi* li razni komunistični agitatorji, ki hočejo težke urc izrabiti v svoje namene. Predsinočnjim je stopilo v stav* Straii 2. »GORIŠKA STRA2A« ko 1,200.000 delavcev. Za niimi bo (šlo vse angleško :delavstvo udru* ženo v »Trade Unions«, ki jih vo« dita bivša minstra Thomas in Mac* donald. Ncvarnost je, da ostanejo vsa velika mcsta brez dovoza živil, ker stopijo v štrajk vsi žclezničarji, mornarji in tvorniški delavci. Listi bodo morali bržkone prcnehati, kcr popuste tudi stavci in tiskarji svoje stroje. Približno 5 milijonov ljudi se bo borilo za svoje pravicc. Vojni časi. Takega orjaškega socialnega bo? ja šc ni videla Angleška od svojega postanka sem. Vlada se tudi tcga dobro zaveda. Izdala je proglas kot ob izbruhu vojne. Vse voiaštvo jc dobilo vojno opremo in mora biti pripravljeno. V Cardiffu so vojne ladje namerile žrela svoiih topov proti pristanu. V velikanskem Ion* donskcm tržišču je vlada postavila naborne komisije za prostovoljce, ki sc priglašajo za službo. V naj* večjem londonskcm parku Ayde Parku so pa postavili ogromne lo* pe za skladišea živil. Vlada se nam« ree boji, da bo dclavstvo ustavilo tudi ves dotok živil v sedemmilijon* ski London in ga izstradalo. Vlada je v velikanskih skrbeh in se boji hudih nemirov. Širijo se vznemir* ljive vesti, da neti pod tern kotlom vrele vode boljševiška Moskva. Mcdnarodne delavske zvezc jav* ljajo že sedaj, da se bo tudi iz dru* gih dežel pretrgal vsak uvoz premo* ga in potrebšein na Angleško. Če se to zgodi, stoji ponosna Anglija pred padcem. Bomo videli. kaj nam princso prihodnji dnevi. Svetovna stavka? Danes se širijo že glasovi, da se bo angleška stavka razširila po vsem svetu. Kaj to pomeni si danes no moremo še dovolj jasno predočiti. Nc le, da bi to pomenilo velikanske preobrate v gospodarstvu, tudi v nove krvave dneve bo morda za* peljalo vso Evropo. Bili bi na pred? veeeru krvave svetovnc revolucije. Toda že sam angleški štraik, čc bo trajal le par dni, bo z niegovimi slabimi posledicami občutil vsak naš človek. Angleški premog bo s trga zmanjkal; naravno ie, da bo« do ostali konkurcnti cene svojemu premogu takoj zvišali. Vsi obrati, ki rabijo premog, bodo kajpak tudi zvišali cone svojim izdelkom. Po* sledica bo, da boš moral za meter sukna ali železen plug več plačati kot danes. Draginja bo spet posko* čila, splošna beda v koči in palači se bo šc bolj režala. Sedanji socialni boi na Angle* škem kaže, kako gnila ie sedanja družba, ki je godna komai še za ostre operacije. DNEVNE VESTI. Pojasnilo poslanca Besednjaka. V nedeljski Edinosti je izšel čla* nek o Narodnem svetu, v katerem govori list tudi o korespondenci med menoj in drjem Wilfanom, ki sem jo priobčil v Goriški Straži in Puckern prijatelju. »Tako, le epizo* dično objavljanje — omejeno le na ta ali oni spis, kakor komu ravno kaže in kakor se ga poslužuje Go* riška Straža« — piše Edinost — nc služi tistemu namenu, ki bi ga mo« rala edinega imeti taka objavlja* nja! Poljubno trganje posameznih spisov iz vsega kupa, kakor si ga prikraja goriški list, pa le ovira raz* čiščenje spornega vprašanja in mo? re zavajati javnost v krive domne* ve in kriviene sodbe.« Vpričo te pisave tržaškega glasi* la izjavljam, da je objava kores* pondence med menoj in drjem Wilfanom stvar, ki se ne tiče ne Goriške Straže in ne Pučkega pri* jatelja, iemveč menc, kcr sem kot predscdnik naše politične organi* zacije bil jaz pooblaščen, da vodim pregovore za ustanovitcv Narod* nega sveta. Ker bi moglo pisanje Edinosti res zavajati javnost v kri* ve domneve in kriviene sodbe, ugo* tavljam, da vsebuje koresponden* ca, ki sem jo objavil v časopisju, dobesedno vsa pisma, kar iih je bilo izmenjanih. med obema organizaci* jama po mojem javnem predlogu. Kar ie prišlo v javnost, niso bili to* rej nikaki posamezni spisi, »poljub* no iztrgani iz vsega kupa, kakor komu ravno kaže,« temveč nepri* kr a j Sana in izčrpna dokumentacija mojih prcgovorov s Trstom, iz k&.' tere ni izpadlo niti eno samo pismo. To sem hotel povedati, da si jav* nost ne bo delala o tej stvari na* pačnih sodb. Dr. E. Besednjak. Velike slovesnosti, na cast velikemu svetniku — Petru Kaniziju iz družbe Jezusove, ki je bil proglašen za svetnika in cer* kvenega učenika v lanskem svetem lletu dne 21. maja, se bodo vršile v Gorici od 13.—16. t. m. pri Sv. Ignaciju. Pri raznih slovesnostih bodo izs brani cerkveni govori, sijajna raz= svetljava in izredno dobro pripravs Ijeno cerkveno petje s spremljevas njem orkestra. Ob tej priliki bo tudi več slos venskih govorov. Natančni spored svečanosti pris občimo prihodnjič. Vzgled umnih gospodarjev. V Ormožu na Štajerskem sc je dne 25. marca na velikem scstanku obrinikov in kmetovalcev sklcnila prirediti meseca avgusta t. 1., med 8. in 15. obrtna gospodarska raz* stava ormoškega okraja in siccr po sledečem sporedu: v ncdelio dne 8. avgusta otvoritev obrtne in konje* rejskc; v pondeljek dne 9. avgusta živinorejske in v torek dne 10. avg. vinske razstave. Cela prireditev jc v rokah stro* kovnjakov in uglednih mož ormoš* skega okrn.ja tcr bo pokazala, kaj premore ormoski okraj. Naj bi kdo v našem »Gospo* darskem listu« razložil, če bi se ne dalo kaj sličncga tudi pri nas prirediti. Saj smo povzdige gospo? darstva tu še bolj potrebni. Tekstilna razstava. Od septcmbra do oktobra se bo vršila v Monzi (Lombardija) velika razstava tckstilnih izdelkov. Pri? pravlja jo narodno udružcnje voj* nih invalidov. Skioptikon v naših društvih. Opozarjamo naša društva na dc* želi, da ima Prosvctna zvcza v Go* rici na razpolago samo še 2 skiops tikona na elektriko (s 4 lečami) po izredno nizki ceni L 450.— ko* mad (brez voznine). Prihodnjc po* šiljatve bodo stale 50 odstotkov vcč kot sedanja; zato nai se dru* štva, ki žclijo aparat na elektriko, takoj javijo Prosvetni zvezi. Ob* encm s prijavo morajo poslati cc* lotno svoto 450 L; voznino bodo plačali pozneje. Društva, ki nimajo elektrikc na razpolago, a bi si rada nabavila skioptikon, naj si naročiio skiopti* kon na acctilenc pri tvrdki »Istitu* to italiano proiczioni luminosc, Mi* lano, Corso Italia 1.« Tak skiopti* kon (Tipo Istituto O) stane brez voznine 750 L. Pri naročitvi naj iz* recno omenijo, da so kulturna dm* štva, ker le taka imajo pravico do tc ugodne ccne. Umetnost brez mei. Tc dni jc otvoriena v Benetkah velika umctniška razstava. Raz* stavljeni so pa med slikami in kipi nckateri tako nenravni akti, da jc bcncški patriarh izdal okrožnico, kjcr prepovedujc duhovšeini in vernikom vstop v razstavo. Pa bo* do »umetniki« spet zagnali krik. Novi poslanik v Rimu. V Kim je jugoslovanska vlada poslala novega poslanika. Ta je Živojin Balugdžič, ki je bil dosedaj v Berlinu. O njem gre glas, da je zelo prctkan diplomat. Federzonijev uspeh. V zbornici je notranji minister Federzoni dosegel polno priznanje za svojo politiko. Celo fašist Bar* bicllini, ki mu je nekaj ugovarjal pri razpravi o proračunu. se je mo* ral naslcdnji dan skesano opra* vičiti. Novo ministrstvo. Ministrski svet je sklenil. naj se ustanovi še eno ministrstvo. To bo ministrstvo za sindikate. Imelo bo pod svojim nadzorstvom vse sindi* katc v drzavi. Tudi to ministrstvo bo vodil po glasovih iz Rima Mus* solini sam. Kdo ima prav? V sloviti angleški reviii »Review of Reviews« piše ravnatelj revije, znani pisatelj Wickham Steed, da se je število naročnikov raznih li* stov v Itniiii zclo zni/alo od no* vcmbra lanskega leta sem. Posebej omenja še nckdanji opozicionalni list »Corriere della Sera«, ki da je vsled političnih dogodkov zgubil skoraj polovico svojih naročnikov. Ugo Ojetti. ravnatelj »Corriere^ja« pa je odpisal v London, da to ni res. Vse upravniške knjige da so na razpolago angleškemu konzulu v Milanu, da se prcpriča, če ima Steed prav. Ja, Angležc ic trcba poučiti. Veselo in bodro iz parlamenta. Kakor je znano, jc italijanska poslanska zbornica spet na delu. Od opozicijc ni razven komunistov in nekaterih bojevnikov nikdo no* tri. Pa tudi ti katero rečeio »proti vladi«. Komunistični poslanec Mas* si je govoril proti proračunu no? tranjega ministra Fcderzoniia. Pro* slavljal jc boljševike in prvi maj. Fašisti so sikali in vpili vanj, naj neha. Ta jim začne krcpko odgo* varjati z govorniške tribune. Pri tcm mu pa visi levica s spisanim govorom preko ograje. Kot mačka se priplazi fašist Starace, pograbi za papir in hop skozi vrata. Poslan* ci v smch, Maffi pa v zadrcgo, ker mu je govor ušcl. Kmalu sc je pa zavedel in zavpil za Staracejem: »Papir ti bo prinesel nesrečo!« Še večji smeh. Pa je res zabavno med poslanci. Velikodušni diktator. Na Grškem je diktator Pangalos ukazal pomilostiti vse političnc ob* sojencc. Milosti so dcležni tudi i uporniki iz Soluna. VACLAV BENEŠ - TftEBfZKY Dve po\?esti Karlštejnskega vrana /z česčine prevel dr. Fran Bradač. »Sedaj je od dne do dne slabše na fevdniških dvorcih. Delam se, kot da ne vidim, toda vidim še pre* dobro; delam se, kot da ne slišim, a slišim, kjer se kaj zgane. Zdim se, kot da ne znam šteti do pet, v resnici pa preudarjam, kako bi bilo bolje.« »Izvrstno, Hyncik!« Stari dudaš je vstal in potrkal varovanca Berdjekovskega fevdni* ka na ramo. »V tebi je čista, nepokvarjena kri... Da boš vedel, kdo sem, ti povem, dečko, takoj. — Ali si čul ali čital, da je bil s Kopidlanskim vedno človek, ki ni štcl niti dvaj* set let in ki so sc ga bali prav tako kakor njegovega mojstra? — In pripeljali so baje njegovo telo v voznem košu v Prago tisto sredo prcd vncbohodom. Odsekano glavo je nataknil krvnik na železcn drog v stolpu na mostu pri Saškem do* mu in tarn je bila ecle štiri dni. Potcm so jo deli v okno na drugem stolpu, ki gleda proti gradu. dokler ni segnila. — In sedai me dobro poglej ...« Dudaš Rozhuda se ie postavil pokoncu, kolikor je mogel, ter je napravil kar najresnejši obraz. Še danes je bilo videti na niem vi* teškega človeka. »Glava, ki je segnila na Malo* stranskem stolpu, je živa na tchlc ramenih. In veš, čigava ie in za koga so takrat nateknili drugo, čisto drugo? — Za Findricha iz Bohnic.« »Bohnička!« »Da, Bohnička! — To sem jaz; ti praviš!« In zopet si spoznal, da ie bil ta glas, ki je prišel iz prs stoletnega starca, glas moža, ki se ie nckdaj malo brigal za življenje liudi in ki se mu na sklonu let vrača vsa prej* šnja drznost in sila. »Niso me ujeli in me ne bodo. In danes tudi nimajo več pravice do mene. Findricha Bohničko so pripeljali mrtvega v Prago v letu Gospodovem 1517., v sredo pred vnebohodom.« »In kako si sc privadil temu živ* ljenju?« »Celo ščuka bi poginila v stoječi vodi; toda Bohnička ima korcnine vrana!« »In kaj veš o mojem očetu?« »Izginil je, kakor da ie v vodo padel. In nckje se je ožcnil s fevd* niško hčerko. Mene ni poznal... Bil sem le dudaš Rozhuda. Očcta in strica sc je nerad spominjal in celo rodbinsko ime je zataiil, kjer je mogcl. In slabo se mu je godilo... Ko bi ne bilo Bezdekovskega, ne vem, kako bi bilo s teboi!« »Itak jem tarn kruh iz milosti!« »Kaj hočcš? — Jaz hodim od krčme do krčme, od kmetije do kmetije in igram ljudem po notah.« (Stari dudaš jc hotel reči: bcra* eim, toda ta beseda mu ni hotcla iz ust. In igrati ljudem po notah, je še danes najboljc. Tudi tebi da* jem ta nasvet jaz, stari, izkušcni, stolctni Karlštcjnski vran. Zapi* skaj le en sam napačen ton, ki užali njihovo občutljivo uho, in videl boš. Pri vas je geslo življenja: igrati ljudem po notah. Pri nas ptičih je to scveda drugače. Toda čeprav imate razum, stojite vendar pod nami in precej globoko.) In stari vran je priletel bliže, se* del na okno, gledal bistreje in bis* treje naokoli, potem jc pokimal s svetlo črno glavo, mi zletel prav na ramo in slutil sem, kaj mi hoče po* vedati. — Ti dobri, zvesti, stoletni vran! Na Bezdekovskcm dvorcu so že iskali Hyncika. Dobrega fevdnika je skrbelo. Le kam je zbežal? — Morda se mu je zmešalo. Če je člo* vek dan na dan tako zamišljcn, da ne vidi na pot, če cele noči prcbdi pri tej ali oni knjigi, če govori z ma* lokom in če govori, ne sliši odkrite besede, ne vidi niti najmanjše pri* jaznosti, se mu lahko porodi v glavi mišljenje, čisto drugačno, nego jc mišljenje ljudi. — Več ur je že preteklo od večera, in dudaš Rozhuda je še vedno go* voril. Le tu pa tarn ga je prekinil z vprašanjem mladi mož in potem je bilo zopct slišati samo njega. V bajti je tema. Ni treba, da bi si videla v obraz, samo da ušesa do* bro slišijo, da je sree na pravem me* stu in sc glavi med seboj razumeta. Pozno, zelo pozno so zaškripala vrata in so se oglasili koraki Hynci* ka, ki je hitel domov. Danes jc za* rcnčal in zalajal nanj Skok, čcprav se mu je vselej dobrikal, kakor da mu hoče reči: imam te naj raj ši. Kaj čuda! — Če gleda jo na člo* veka pod eno streho vsi skozi prste, sc jim pridruži tudi ncma žival; celo pes ovohava došlcca kot tujca in ga motri s potuhnjenimi očmi. # * * (Dalje.) »GORISKA STRAZA« Stran 3. Grajfl nemšhutorjBv. Škof Martin Slomšek je napisal leta 1862. majhen sestavek o nem? škutarjih, ki so odpadali od sloven? skega naroda in se vdinjali Nem? ceni: »Kaj pa hočejo nemškutarji sto; riti slovenskemu rodu? Hočejo, da bi Slovenci tiho bili, da bi jim lah; ko jemali domače blago in jih po; nemčili. Tako so svoje dni Turčini dejuli kristjunom: »Ne boj se, nc boj se! Brzo hoče biti bolje,« ter so jim porezali glave. Glave sicer nemškuiarji Slovencem ne jemlje; jo, pač pa besedo materino, doma; čo no.šo, slovensko narodnost. Le predolgo so miroljubni Slovenci tU ho bili in zaostali iako daleč, da bi nam ne bilo mogoče sosedov doiti, ciko prav pridno ne stopamo. Slo; venci ne iščemo prepira, ampak le svoje pravice, svojim sosedom re; koč: »Česar ne želite, da bi vam drugi storili, ne želite storiti tudi vi nam. Pustite Slovencem dve re; či, ki sta nam dragi kakor svetle oči: sveto katpliško vero in pa be; sedo materino!« Ali pa hočemo Slovenci svoje sosede, poštene Nemcc zametavnli, v nemar pustifi nemško omiko in učenost? Tcga nikdar! Pvidno se hočemo učiti nemške besede, pa slovenske še bolj; skrbno preudar; jati nemško omiko, posnemati pa le, kar je modro in prav in ostafi pošteni Slovcnci, nikdar izdati svo; je domače reči.« Politične beležke. Kaj je to? Tržaška škrinja jc napisala v ne; deljskem uvodnem članku ta;le stavek: »Ravno mi imamo program, ki je prav za prav sinteza vseh na; rodnih programov.« Ubogi čitatelji se bodo popraskali za ušesom, kaj pomeni gornji stavek. Jasno je sa; mo, da imajo Tržačani program. Ta program je prav za prav javno? stinepoznan, ker ga ne marajo ni; komur povedaii, in mi vemo o nje; govern bistvu in njegovi vsebini prav za prav le toliko, da je pros gram. Jasno je torej, da program edinjašev obstoji in da stoje poleg tega prav za prav neznancga pro; grama na drugi strani ostali mnogo; brojni narodni programi, ki jih pa čitatelji »Edinosti« prav za prav tudi ne poznajo. Naš program — pravi tržaška škrinja — je, če dobro premislimo, prav za prav sinteza, po domače spoj ali posnetek vseh narodnih programov, je nekakšna smetana, pobrana na mleku vseh narodnih programov. Da bo čitateljem bolj jasno, po; novimo še enkrai: do tega spozna; nja pridemo samo pod pogojem, da i stvar globoko premislimo, zakaj »Edinost« ne pravi, da je njcn pro; gram navadna sinteza ah smetana, temveč »prav za prav« sinteza vseh narodnih programov. Torej čita; telji, pozorl, da se ne zmotite. Ko je postala zadeva tako jasna, naj nam sedaj kdo pove, kaj je prav za prav program edinjas'ev. Kdor dopošlje pravilen odgovor, postane dosmrini breznlačni naročnik »Edi; nosfi« ali prav za prav tržaške skrinje vseh narodnih programov. Narodna politika edinjašev. »Edinost« se je dotaknila v ne? deljskem uvodniku zelo kočljive rcči: poloma Jadranske banke. »Skoro v vseh narodno zavcdnih slovenskih in hrvatskih krogih sc je uveljavilo prepricanje, da je bila tista divja gonja proti Jadranski banki najhujši narodni zločin, pra? vo izdajstvo.« Mi smo hvaležni »Edinosti«, da se je povzpela do te iziave, ki jo naša javnost ne sme pozabiti. Po prepričanju tržaških gospo? dov so bili torej narodniaki in pra? vi rodoljubi tisti, ki so delali pro? pagando za fašistovski zavod Ban? ca Adriatica in jo priporočali na? šemu ljudstvu z velikanskimi ogla? si, kakor je to delala — seveda za denar — »Edinost«. To ie bila ve? lika narodna politika. Tako narod? na je bila, da so ljudje, ki so ji sle? dili, bili opeharjeni pri tern za težke milijone lir, da so nekatere sloven? ske in hrvatske posojilnce prišle skoro na boben in je več družin od te narodne politike gospodarsko propadlo. Gospodje edinjaši nai bodo brez skrbi: teh narodnih zaslug jim ne bomo kratili nikoli, v taki narodni politiki jim prepuščamo za vse ea? ¦ se nezmanjšano vodstvo in prven? ! stvo. Kaj je novega na deželi? St. Maver. Prosvctno društvo »Skala« v Št. Mavru vabi k svoji prvi iavni pri? reditvi, ki se bo vršila v nedeljo, dne 9. maja 1926 ob 5. uri pop. na dvorišču gosp. Doljaka v Št. Mav? ru. Spored je zclo zanimiv (petje, deklamacije in Čcsnikova šaloigra »Pogodba«.) Dobiček prireditve je namenjcn v prvi vrsti za urcditev društvenega inventarja. Okoličani, prihitite v nedeljo popoldne v pri? jazni Št. Maver. Imcli boste lep majski izlct. Solkan. Dne 1. t. m. so aretirali g. Fride? rika Škodnika in mladega Prijona. Kaj je bil vzrok aretaciii ni znano. Sumi se, da so ju obdolžili, da sta ta dan razobesila rudečo zastavo. Solkanci so prepričani, da nista ona nič kriva. — V nedeljo 2. t. m. pop. smo bili Solkanci vabljeni k zboro? vanju, da bi se Solkan priključil k mestu Gorica. Gosp.* prof. Loren? zoni se je prepričal na lastna ušesa in na lastne oči, da tega Solkanci ne marajo, ker so preveč ponosni na svojo zgodovino. Avče. (Strah pred 1. majem in drugo.) V petek popoldne t. j. 30. aprila so orožniki pozvali na orožniško po? stajo Kovačiča Avgusta, ki je že znan po vsej naši dolini. Ko se je Kovačič javil, so mu naznanili, da mora radi javne varnosti ostati pri njih. Sicer so bili gospodje orožni? ki, ki so pač ravnali po višiem po? velju, z njim prijazni, toda spustili so ga šele v nedeljo zjutraj. Vsled tega je mlekarna, ki je morala biti I v soboto eel dan zaprta, trpcla ob? I čutno zgubo. Isto se je zgodilo z mlekarjem na Kambreškem. — Ali ne bo konca vednih sumničenj? Zdaj torej vidijo v Kovačiču ko? munsta? Zdaj imamo popolnoma novo »vlado«. Županuje g. Kovačič Josip iz Avč, obč. tajnik pa je g. Lipičar Stefan iz Kala. Občinarii so z obe? ma zadovoljni. Tudi orožniki ni? majo nobenih sitnosti in se z ljud?. stvom razumejo. Le hujskači mo? rajo preč, pa je dobro! Sv. Lucija. (Smrt.) Zadnjo nedeljo, 2. t. m. zvečer je izdihnila vsled silne pljučnice v goriški bolnici komaj 21?letna Antonija Šavli svojo du? so. Doma je bila iz Drobočnika pri Sv. Luciji iz spoštovane Toncove družine in je bila šele drugo leto učiteljica v kanalskem Lomu. Po? kojnica je bila izredno blagega zna? čaja in vneta za vse dobro, zlasti pa za vzorno vzgojo šolskih otrok. Kadi njenega ljubeznivega nastopa so jo vsi spoštovali in liubili, star? ši in otroci in sploh vsakdo, ki jo je poznal. — Pred mesecem ji je umrl oče. Še na smrtni postelji se je izrazil, kako jo ima rad, in zdaj, kakor da bi jo za sabo poklical in ji odkazal grob tik poleg sebe. — Naj počiva blaga duša v Gospo? du! Ljubeči bratje in sestre naj sprejmejo globoko sozalje vse Sv. Lucije in Loma in sploh vseh. ki so pokojnico poznali, ljubi Bog pa, ki je sklenil utrgati to nežno evetico zase, naj jih tolaži s svojo očetov? sko ljubeznijo! Fojana. Kakor povsod tako tudi pri nas pritiska le slabo. O zaslužku ne bom niti govoril, saj pri nas ga sploh ni, davki so veliki; plačaj to, plačaj ono. Včasih sc ie šlo lahko po svetu, a danes ni kam. — Go? spodarska zadruga še precej dobro napreduje. Naša »zadružna klct« jc skoraj ves svoj letošnji pridclek razprodala; seveda ga je Ictos sko? raj polovico manj kot lani. — Co se ne motim, nam to leto narava obeta velik zaklad, ker zarod je res lep. Samo da nas nc bi motilo preveliko deževje in kako ledeno zrnjc, ki ga, hvala Bogu, po vojni šc nismo okusili. Želimo si boljša leta kot so do sedaj bila. Tako bi vsak lažjc plačcval svojo odkupni? no. Pa ker do sedaj nismo obupali, tudi v naprej ne bomo, saj koraj? ža ter pogum velja. — Še to mo? ram povedati, da se je iz naše vasi preselilo par družin na iu/no Fran? cosko radi raznih vzrokov. Tudi te naj Bog vodi po pravi poti. Fojan? ci jim želimo vse najboliše tarn daleč v tujini. Kljub zclo težkim gospodarskim razmcram ne po? zabljamo na naše cvetoče prosvct? no društvo. Vodi ga novi odbor, ki je bil pred kratkim iz raznih vzrokov izvoljen. Naša mladina se prav pridno poprijemlje čitanja raznih časopisov, tudi z raznimi knjigami smo precej močno založc? ni. Žal, da nimamo primernega pro? stora za prireditve, a tudi tega si bomo, ako nam Bog da zdravje, čim prej preskrbeli. Imamo se pre? cej močan in dobro podkovan me? šan pevski zbor, kateremu načelju? je izborcn pevovodja g. A. Simoniti, domačin. — K zaključku naj pri? pomnim še to: tisti, ki niso še na pravi poti, naj kaj kmalu spoznajo, da njih pot ni prava! Kamno. Lctošnje leto je za našo vas prav ncsrečno. Nihče ne pomni, da bi v tako kratkem času iz vasi umvlo toliko ljudi. Pred par dnevi je nc? mila smrt stria hčcrko obče spo? štovane družine Cimprič, poročeno Gabršček. Vsi poskusi, da bi po? kojnico rcšili, so bili brezuspešni. Zclo blagodejno je vplivala izred? na požrtvovalnost č. g. kaplana Ferjančiča, ki se ni strašil slabc poti iz Tolmina. Pokoinica zapušča. poleg neutolažljivcga soproga še dvolctncga otroka. Naj ü bo zem? ljica lahka, preostalim pa našc so? žaljc. Kal nad Kanalom. Naše prosvetno društvo »Zarja« je začclo delati. Priredilo je igro »Na Visokem«, burko »Lažizdrav? nika«, pevski zbor je pa zapel »To? nc sonce«, »Pozdrav« in »Lahko noč«. V splošnem in po razmerah je izpadlo prav dobro, vendar naj se za bodoče popravijo naslcdnjc napakc: Predvsem nai se razliku? jeta ozki in široki e (prim, mesto, metlo), odpade naj elkanic. Pohval? ne so bile vlogc Korcnčana. gospo? darja na Visokem in Katre. V bur? ki sta bila dobra primarij in nataka? rica. Anica ni igrala z občutkom zaljubljcnega dekleta. Ivan jc bil premalo fantovski. — O petju se mora reči, da jc bilo dobro. Obču? dovati je bilo tako čisto zadcvanje glasov v sicer tcžkih postopih. Ime? li so pač dobrega pevovodio. Žko? da le, da ni on dirigiral na odru, ker bi na izvajanje zelo vplival in bi bilo zapeto bolj iz srea. Prid? nim delavcem: Bog živi! Prosvetno društvo »Zaria« v Ka? lu se zahvaljujc vsem, ki so kaj pri? pomogli k naši javni prireditvi 18. in 25. aprila. Hvaležni smo prosvet? nemu društvu na Banišicah za po? sojeni oder ter predsedniku istega za podane kuplctc. Najlcpšc se za? hvaljujcmo domaeemu godbenemu krožku, ker jc v splošno zadovolj? stvo kratkočasil vdelcžencc med odmori. Odbor. Bovec. Pred dnevi se je dogodil v bov? ški brivnici malcc čuden slučaj. Dobro znani bovški trgovec in mogotec je v brivnici oklofutal 19?letncga rudarja Pretneria. Do? godck jc značilcn, ker bržkone me? nijo neki gospodje, da sc da cast s klofutami reševati. Livek. [ Z naše gore se nič ne oglašamo v »Goriški Straži«, čeprav ima tudi j nekaj naročnikov in jo radi čitamo, I ker prinpša dosti poučnih in korist? nih člankov. Fantovski odsek že leto dni po? čiva. Tisti čas, ko sem še jaz bil v fantovskem odseku smo igrali dve burki. Od tedaj pa nič več. Za? kaj pa ne? Zato ker se načelnika še nista zdramila iz span j a. Torej le korajžo, fantje, zdramite se, da nam boste pripravili kako veselo urico! 9 nedeljo, 9. maja bo v Oornbergu „Svetiljka na oknu" t ¦ ZAHVALA. Vsem sorodnikom, mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so nam ob priliki smrti naše predrage soproge, matere, stare matere in tašče ,: Karoline Obljubek roj. Music skušali ublažiti" preveliko "bol, se najprisfcrieje zahvaljujcmo. Posebno pa izrekamo toplo zahvalo g. zdravniku D' Ottone-ju, kateri se je z vsem tru- dom prizadeval, da bi blagopokojnico ozdravil, odnosno ublažil njeno težko bolezen, družini g. A. Sirk-a in g. J. Kristančiča iz Višnjevika zapožrtvoval- nost za časa bolezni. Naša najtoplejša zahvala bodi tudi čč. duhovščini, po- sebno g. dekanu za slovesno blagoslovitev, slav. obč. starešinstvu, g. bri- gadirju v Kojskem, g. učitelju Kramar-ju v Višnjeviku, vrlemu pevskemu zboru v Gradnem, darovalcem vencev, ter vsem, ki so tako polnoštevilno spremili pokojnico k večnemu počitku. Najsrčnejše se zahvaljujemo tudi vsem, ki so nam v preveliki žalosti izjavili ustmeno ali pismeno svoje sočutje v tako velikem številu, da nam je nemogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Krasno pri Kojskem, dne 2. maja 1926. Žak»joča družina Obljubek. Stran 4. > GORISKA STRA2A« Vitovlje. Tcžkočc, ki jib. imajo rmsi ob* činski zastopniki, niso tako maj* hne kot bi kdo mislil, to nam je bila dana prilika videti 18. in 25. 4., ko se jc določevalo, kako naj se porabi vojna odškodnina obč. poti. Prvo nedeljo ni bilo mo.^oče priti do sklepa, tern lažje in prav mirno se je pa to naslednjo nedeljo izvršilo. G. župan, bojcč da bi se zopct brez sklepa razšli, je zaklenil vrata obč. pisarnc; vsi v skrbeh smo prvi predlog sprejeli, napravili smo pa vendar tako, da je postal volk sit in ovca cela. Sedaj pa pridi, »pote* šta«, našel boš prazno malho, obč. poti pa še vedno nepopravljene. Idrija pri Bači. (Nesreča.) V petek dne 30. aprila se je tukaj zgodila .urozna nesreča, katere žrtev je postal 18?letni Albin Witek. Nesreča se je zgodila v ža* gi, v bližini Idrije (na Samotešni* ki), katcrc lastnik jc ncki Italijan Marchi. Mcd raznimi dru^imi de? lavci je bil v omenjeni za^i zapo* slen tudi Albin Witek, ki se je pre? tekli petek smrtno ponesreeil. Ko je namreč šel okoli 11. urc pogle* dat v spodnji del žage, ga je tarn prijel za obleko moean pas, nakar ga je tarn se nahajajoče kolesjc parkrat zavrtelo z vso silo okrog svoje osi. Na obupne klice mlade* niča so prihiteli dru.ui delavci na lice mesta, da so nesrečneža iz- vlekli iz kolesja. Ubogi Witek jc bil grozno ranjen: desno nogo mu je polomilo v dveh mestih. levo pa v enem; levo roko pa mu ie popol- noma odtrgalo od telcsa. Poleg te* ga je imel tudi po drugih delih te? lesa še več ran; bil je takorekoč vcs zmečkan. Kljub tcmu pa je bil še živ in pri zavesti. Kmalu po ne* sreči je prispel iz Tolmina poklica^ ni zdravnik in svetolucijski g. žup* nik, ki je ranjenca spovedal in olv hajal. Prišel je tudi goriški »Zcleni križ«, ki jc ponesrečenca odpeljal v goriško bolnico. Popoldnc istega dne pa je že prispela iz Gorice vest, da jc Witek umrl na operaciji rav* no tedaj, ko so mu rezali roko. — Bog mu bodi milostliiv! — Žalujo* čim ostalim naše iskreno sožalje! star 47 let in samski ter Ivan Kobal z Loga št. 9, ki je družinski očc. Ko sta začela delati v predoru, uduri Kobdl po nested s krumpom po še netazpočeni mini. Grozovit pok sttese ozvačje; ko ptihite delavci, vidijo oba v ktvi na tleh. Hudo sta poškodovana na obtazu in zlasti na očeh. V bolnišnici v Bergamu, kjet se zdravitu, so zdvavniki zelo v skrbeh, ali se jima bo vid še povts nil. — Bog nam pomtiilaj, še daleč od doma je nesrtča za nami. Pat dni pozneje je ptav tako ink na smtlno taniia štiri Italijane, ki so delali z vttalnim sttojcm in za; d'.fli na mino. Sprejmite vsi domači od nas tr* pinov najlepše pozdrave.«. Tako se zaključi to pismo, ki ra* zodeva, koliko gorja preganja naše lju.dstvo, ki mu ne more domačija rezati dovolj kruha. Pozdravi fantov-vojakav. Slovenski fantje, ki služimo pri 3. topničarskem polku v Bolonji, pošiljamo tople pozdrave staršem, bratom, sestram, fantom, poscbno pa našim brhkim dckletom tcr kli* čemo na svidenje. Živijo odpustni* ca. Franc Ličen, Budanje, Trošt Pavel, Podraga, Slopar Ludvik, Ba= zovica, Grča Franc, Štanjel, Buda Jožcf, Komcn, Bratuž Mirko, Sent* vid, Ferjančič Leopold, Goče, Kre= kie Jožef, Slap, Krekič Andre j, Sentvid, Strukcl Jožef, S. Mihacl, Vidmar Ivan, Otlica, Bačar Alojzij, Planina, Kavčič Leopold, Lipa. Pozdrave pošiljamo tudi mi no* vinci: And re j Tonkli, Breginj, Jo= žef Čcbokli, Stanovišee, Alojz Stres, Kobarid, Peter Pavšin, Ro^ bedišče. Andrej Kanalec, Volarje, Avguštin Cibič, Podsabotin, Albert Miklus, Pevma, Sedej Ivan, Pri Idriji. Ljubezen do domovine. (Paberki iz Slomška.) Kaj mora tedaj storiti, kdor ljubi domovino? Kdor ljubi svoio domo* vino, se bo vsega veselil, kar povi* šuje srečo domovine; srce ga bo bolelo, če jo zadene nadloga in ne* sreča; vse njene prigodke bo ob- čutil v srcu. Prerok Jeremiia je ob* čutil v srcu vse nadloge svojc do? movine in je v svojih žalostnih pe? smih žaloval nad njenim razdeja= njcm. Jezus je jokal nad Jeruza= lemom. Fisma naših izseljencev. Nesreča v tujini. Iz Boudione na Bergamaškem smo prejeli tužno vest: »Tu delamo delavci iz Lokovca, Cepovana, sv. Lucije, Bovca itd. — vseh skupaj kakih 40 Slovencev — pri nekem podjetju, ki gtadi predot za električni tok. Delamo na 3030 metrov visoki »ori v višini 1900 me: trov. Snega imamo vsak dan obilo. Stanujemo v nekakih kavernah vse: kanih v skalovje, da smo vatni pred pla/.ovi in rusedm se kamenjem. Sfanovanje ni totej prav imenitno. Živimo tudi bolj slabo, ker je drat ginja tu, še večja kot doma. Hrano nam pošiljajo po zični zeleznici. Kolikokrat si rečemo, da je boljša domača gruda kot na iujem /.lala ruda. Posebno še odkar se je pripetila grozna nesrcča, ki je udarila dva naša rojaka. Tukole se je zgodilo: 19. aprila ob sedmih zjutraj sta šla nn delo Jvon Baloh iz Bače št. 3'i, Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. t. Gen* tralna posojilnica v Gorici 600 L; preč. g. Janko Pišot, Planina, nabral med svati pri poroki g. Franccta Čermclj z g. Mari jo Stibilj na Ustju pri Ajdovščini 50 L; Ncimenovani fiz Gorice 50 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče: Preč. ß. mons. M. Arko, dekan v Idriji, 250 L. — Bog stotero poplačaj! Listnica uredništva. A. 5., Trst: Vase pismo s prošnjo za objavo, oddano 29. JV. na post'o, smo prejeli šele v soboto in nam jc torej bilo nemogoee ustreči Vaši žclji. RAZGLAS. Podpisana oddaja gradnio nove zadružne mlekarske stavbe in vo- dovoda v Hrušcvju pri Postojni. Ponudbe mora jo biti izdelane na podlagi načrta in podatkov, ki so na razpolago intcresentom v Hru* ševju, ter podpisane in poslane v zaprti kuverti na podpisano zadru* go najpozneje do 9. maja 1926. Ozi* ralo se ne bo na najnižjo ponudbo, ampak predvscm na popolnoma solidno in zanesljivo delo, za kate* ro se bo zahtevalo jamstvo. Iiruševje, 27. 4. 1926. Mlekarska in sirarska zadruga v Hruševju pri Postojni. Županstvo Avče bo oddalo delo za izčiščenje kala na občinskem pašniku v Čavnu, in sicer v nedeljo dne 9. maia 1926 ob 2. uri popoldne. Vsa natanenejša pojasnila se dobijo isti dan na lieu mesta. Župan: Kovačič. Iščem družabnika, da bi mogel razviti svojo obrt. Garanciic imam 60 tisoč. Podjetje upravlia pod* jetnik sam. Podjetje je v najbolj* šem razmahu. Pisati: Blasich — Via Battisti — Udine. ZAHVALA. Vsem, ki so z nami čutili ob priliki nenadomestljive sinrti naže blago- pokojne manie in stare ma me gospe Marije Sfiligoj roj. Cijan, vsem, ki so jo spremili v tako častncm številu na njeni zadtiji poti in onim, ki so nam stali ob strani v najtežjih urah, bodi izrečena na tern mestu najiskrenejša zahvala. Gorica, dne 2. maja 1926. Žalujoča družina Sfiligojeva. Na prodaj je posestvo obstoječe iz enonadstropnega gospod. poslop* ja, zcmljišea, travnika, njiv in go? zda. Več pove občinski urad v Dornbergu. Pozor živinorejci! Stalno službo išče že prileten moški kot hlapcc pri goveji živini ali kot delavcc na polju. Miha Laharnar, Ponikvc, p. Slap ob Idriji. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Na prodaj je velik vrt z eno* nadstropno, trdno zidano hišo. Na* tančna pojasnila daje Mici Danino* va pri Sv. Luciji St. 14. Kdor ne bo skropil breskev s trskami »Quassia«, mu bodo listne uši uničilc ves pridelek. Trske pro* daja »Vinoagraria« Gorica. Piazza Vittoria (Travnik) 4. | Unn\\\ zo zobe in usfo Dr. LÖ3Z KH91BHER sprejema vse dni • v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedcljab pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. pristni, dobite vedno v vsaki množinl pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu TelBfoii štEU. 16 Ustanovljena I. 1389 Poštni čch. 10.533 MEüTHfl HHnhlLMICfl L3HBL3flHSKB (GRADSKA ŠTEDIONICA) Stanje vloienega I I I T RI I A 1SJ A Stanje vloženega denarja nad 200 *-*J ^ JLJ *-*J nn/1 denarja nad 800 mmjenow dlnanjev pR EŠER NQ y A UL, C A mi.iionow Icron - - sprejema vloge na hranilne knjižnice kakor tucU na tekočl račun, In sicer protl naj- ugodnejäemu obrestovanju. Hranilnlca plačuje zlasti za vloge proti dogovorjenl od- povedi v tekočem računu najviöje mogoče obresti. ? Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje ^^ kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnične- ^H ga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter ^M davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodiiča denar W nedoletnili, župnijski uradl cerkvem in občine občinski denar. W • Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj- ^ več v naši hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. w Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meH na posestva in menice. F. Ž9B9R pSTt FHBHCEscoJg THST PRIPOROČA svojo zalogo pristnih istrskih in tirolskih vin ter slivovko, brinjevec, tropinovec in druge likerje. Ccno honhurencna. -*m mr* Blngn pruovrstno. PODRUŽNICA Ljubijonsfte Mitne banke y Qorici Corso Vercil „Trsrovski Doati" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Dein!bM»,mooo Ccntralfl L3UBL3ßf 1 ß Din, 10^00.000 Podružnice: Breiice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4 % Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestnc mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.