Leto LX.
Glasilo jugoslovanskega uilteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati farno na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.
Za oznanila je piaiati od enostoipne petit-viste, če se tiska erkrat . . SOvin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . £0 „ za nadaljnja uvrščenja cd petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise siužh je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teijstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/IH.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
L J.:
Postavimo UJU na trden temeij!
Zaveza je v likvidaciji in pripravlja se ustanovitev UJU. Velik in resen je ta korak! UJU bo dajala za dolgo dobo smernice jugoslovanskemu šolstvu in našemu stanu. Ali se pa tega zavedamo v polni meri? Mogoče, mogoče pa tudi ne! Številno bo naša organizacija ogromna, za organiziranim proletarijatom gotovo najmočnejša v naši državi. Bo pa li imela ta številna organizacija tudi moč, da bo izvajala s potrebno energijo in uspehom vse ono, kar ji bodo narekovala obširna pravila? O tem govoriti je namen mojemu članku.
Vsakemu zavednemu slovenskemu učitelju je znano, s kakimi težkočami se je morala vedno boriti naša slovenska organizacija. Bilo je polno lepih misli in koristnih sklepov, a mnogokrat je bilo treba vreči puško v koruzo, ker ni bilo gmotnih sredstev, s katerimi bi se dalo marsikaj na ta ali oni način realizirati. Vedna borba za uboge kronice! Enkrat premalo ali pa nič denarja za različna potovanja upravnih odbornikov in delegatov, drugič deficit pri Zavezinih listih itd. Skratka: To je bila tista velika coklja, ki je najbolj ovirala uspešno delovanje naše organizacije skozi vso dobo. Ne odrekam Zavezi vspehov, trdim pa, da bi bili ti uspehi lahko še čisto drugačni, ako bi bila Zavezina blagajna gmotno dobro podprta. Tu sem bi bile morale zadevati pušice ki so bile mnogokrat namenjene vodstvu Zaveze. Marsikdo bo dejal: „Kriv je bil pa le odbor, zakaj pa ni zadostno skrbel za blagajno. Le počasi! Vsak se bo še spominjal, kako težko je šlo s plačilnimi sredstvi še v polpreteklem času. Koliko tovarišev se je odtegovalo ravno radi tega društvom in društvenim zborovanjem. Odrekati takim stanovsko zavednost bi bilo napačno, dokler nam niso bile znane vse okoliščine, ki so jih privedle do tega koraka. Poznal sem zavedne tovariše, poznal jih
pa tudi tako daleč, da so morali obrniti vsak vinar desetkrat, predno so ga izdali. In če bi se bila tudi zvišala članarina za par kronic letno, bi bilo to pač prineslo Zavezini blagajni par tisoč kron več. O kakem svobodnem razmahu ali velikopoteznem delu bi pa kljub temu ne bilo mogoče govoriti. Da bi si bila znala pridobiti naša organizacija svojedobno vsaj učiteljsko tiskarno, bi ji bilo s tem že nekoliko potnagano, četudi ne veliko. Tako pa nima naša organizacija od te tiskarne, (ki jo smatrajo izven mej Slovenije za last Zaveze), ki nosi le ime od v Zavezi včlanjenega stanu, prav uobetie koristi.*
V	tem oziru imamo toraj slabe skušnje in žalostne spomine. Upam,da bo to dobro za bodočnost, in da se bo takoj v začetku mislilo na vse potrebno.
Organizacija kakoršna bo UJU, mora imeti trdno in solidno gmotno podlago. Brez te bo mrtvorojeno dete, številna organizacija samo na papirju, ki se pa nikdar ne bo mogla vzdigniti k drznemu poletu.
Raditega je treba temeljito preštudirati vse mogoče kombinacije v krogu naše skupne organizacije, na podlagi katerih bi se dali doseči gmotni viri, ki bi se stekali v blagajno UJU. Le na ta način bomo ustvarili novo, sveže in silno življenje, ki bo pogumno kljubovalo vsem nevihtam in vsem viharjem, ki bi se znali kedaj zbirati nad jugoslovanskim šolstvom in učiteljstvom. Taka organizacija bi bila naše največje veselje in s ponosom bi se prištevali njenim članom.
V	mislih imam že deij časa učiteljsko banko, ki bi se naj rodila z UJU vred. V predzadnji Številki „Tovariša" sem že čital, da se namerava osnovati taka banka v Beogradu s podružnicami v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Zato sem prepričan, da se bratje Srbi že deloma pečajo z mislijo, katero razvijam v tem
* Tovariš I. J. dela tiskarni s to svojo trditvijo veliko krivico. Kaj je Uč. tiskarna storila za našo organizacijo, bi vedeli povedati tovarišu dopisniku člani vodstva naše Zaveze, posebno pa njen blagajnik tov. Luznar. Opom. uredn.
članku. Bratje Srbi slove kot izborni trgovci, in če se bedo tudi srbski tovariši udejstvovali s tem talentom pri UJU, bo to dobro za nas. Omogoči naj se pa pristop s primernimi deleži vsemu jugoslovanskemu učiteljstvu! 16.00Q deležev po 100 dinarjev bi zneslo 1,600.000 din. ali 6,400.000 K. Zmanjšajmo deleže na polovico, tedaj dobimo še vedno 3,200.000 K kapitala. Mora pa biti ta banka last UJU in ne morebiti samo nekaterih učiteljskih magnatov! To zahtevamo že danes in poudarjamo, da ne bomo priznavali nobene druge učiteljske banke.
Bogat in stalen vir dohodkov bi se otvoril UJU s tvornico in zalogo učil. Kolikor mi je znano, nimamo dosedaj še nobene v naši državi. Slovenske šole so bile pod Avstrijo navezane v največji meri na tvrdko A. Pichlers Witwe & Sohn na Dunaju ki je bila še precej solidna. Lahko rečemo, da so z malimi izjemami skoro vsa učila, kar se jih nahaja po slovenskih šolah, od te tvrdke. Izjemoma so naročale nekatere višje organizirane šole razne električne, optične i. dr. aparate pri raznih dunajskih špeci-jalnih tvrdkah. Nekatere šole — a teh je bilo zelo malo — so se zatekale k podjetju nemške češke in gornjeavstrijske učiteljske organizacije, kjer so bile ^rav dobro postrežene. Domače tovarne ali vsaj zaloge nismo imeli. Milijoni slovenskega denarja so šli tekom let v tujino! Približno tako je bilo na Hrvatskem. Kako je bilo v Srbiji, mi ni znano; dvomim pa, da bi bili imeli lastno podjetje.
UJU! Tu te čaka lepo in hvaležno polje. Treba je le premisliti, kako bi se dalo podjetje v prvem početku financirati. Potem pa bi se bilo treba ozreti po ve-ščakih te stroke, katerih bi se dobilo gotovo tudi nekaj med slovenskim učiteljstvom.
Pred več leti sem obiskal razstavo učil pri sv. Jakobu v Ljubljani. Razstavljena so bila poleg učil tvrdke Pichlers Witwe & Sohn tudi najraznovrstnejša učila različnih kranjskih šol, katere je izdelalo učiteljstvo samo. Videl sem poleg elektroforov in električnih kolovratov
najrazličnejše dinamostroje in elektromotorje privatnega izdelka.
Mnogo naših tovarišev se peča z gačenjem najrazličnejših živali. Dosegli so že krasne uspehe in okrasili marsikatero šolo na Slovenskem.
Koliko imamo tovarišev, ki se pečajo z zbirkami hroščev, metuljev itd. Imamo risarje, slikarje, fotografe. Treba je le pogledati po prostrani naši domovini. Brez dvoma bi se iz skromnih početkov razvilo in povzdignilo tako podjetje do neverjetne višine. Kakor prej, tako poudarjamo tudi tu, da bomo priznali le tako podjetje, ki bo last UJU.
Tretjič! V Avstriji smo imeli c. kr. zalogo šolskih knjig, ki je vlekla ogromne dobičke. Kdo sodi na to mesto, ako ne UJU? Učiteljstvo piše knjige za ljudsko šolstvo; ono se muči in trudi. Naj tudi ono žanje! UJU naj v bodoče zalaga in prodaja knjige za ljudsko šolstvo v Jugoslaviji!
In slednjič! Vse stanovske in mladinske Liste naj prevzame v svojo režijo UJU! Vsak jugoslovanski mladinski pisatelj izroči svoj rokopis UJU! Tako bomo postali tudi v tem oziru enotni in edinstveni. V tem pa tiči naša moč, ki nas bo usposobila za velika dela.
Ne maramo postati kapitalisti. Pravico in dolžnost pa imamo, da storimo vse potrebno za dobro gmotno podlago UJU. Dobička od UJU pa ne bo imelo samo učiteljstvo, ampak ž njim vred tudi država in ves jugoslovanski narod. Postati moramo močan in silen faktor, da nas bodo poznali in vpoštevali povsod — od Celovca do Soluna.
L. JELENC:
Malo odgovora.
Z izvajanji tovariša D. H., ki jih je napisal v eni zadnjih št. „Učit. Tov.' pod naslovom „Društvo meščanskih učiteljev", se v marsičem ne strinjam, vendar bi ne bil prijel za pero, da ni pisec po krivici napadel vodstvo naše osrednje organizacije. Piše namreč doslovno: „Pa eto!

LISTEK.
Prijateljici in tov. Aneti Bučar-Gersetič v spomin!
Zveličar je umrl na Vel. petek in baš ta dan je vzel predrago tovarišico Aneto. Zveličar je na Vek nedeljo vstal, a drago tovarišico smo položili v mladi grob. Vzel je s seboj blago plemenito dušo!
Aneta! Ti ne veš kako težko je ženi, hčerki in meni pri srcu. Saj si nam bila odkrita, zvesta in dobra tovarišica. Vem pa tudi, da si v mene zaupala; laskam si, da si me nazivala — papa. Da Aneta, ljubil sem Te, kakor ljubim svojo lastno deco. Saj si to ljubezen zaslužila, kajti Tvoj kremenit značaj. Tvoja naravna ljubeznivost in veselost so bili biseri Tvojega življenja.
Tvoj obrazek je bil vedno kot rožica rdeč, vesel kot jasno nebo. Tvoj ljubki nasmeh je bliskoma razpršil marsikateri temen oblak na licu starega učitelja trpina. Pozabil sem vse težnje našega stanu, in vesel sem šel na delo.
Izvanredno udana, mlada prijateljica Ji bila drugi mamici — moji ženi.
Dobra, odkrita prijateljica si bila moji hčerki Kako sem bil vesel, ko sem za-
pazil, da se veže med vama tesna vez prijateljstva! Vedel sem, da se bodo Tvoje duševne vrline prevalile na dušo moje hčerke. In naenkrat je končano to naše prijateljstvo, naša lepa vzajemnost! Ne-pozabljiva si nam!
Kot učiteljica si bila vzorna, natančna. Ljubezen do mladine Ti je bila prirojena. Vsakemu otročičku si se nasmehlja-la, ter ga imenovala »ljubki punkelček«.
Bridke solze so tekle učencem po licu, ko sem jim moral naznaniti tužno vest, da Te je Bog poklical tja, od koder ni vrnitve.
Kratko je bilo veselje Tvojega zakona. Komaj 7 mescev srečne združitve in že Te je ponesel angel smrti iz ljubečega 'naročja Tvojega moža, tja v nebeški raj.
Pokopana je vsa sreča v življenju Tvojemu nesrečnemu možu. Lojze! Pretakaj solze, plakaj! Saj jih je bila vredna predobra ženica.
Mala tolažba v Tvoji obupnosti naj Ti bo dejstvo, da s Teboj globoko čutijo vsi tovariši in tovarišice.
Blagi priletni mamici in očetu, se-s'rama in tovarišu bratu zagotavljam, da po Aneti žalujejo vsi, ki so jo poznali.
Aneta, počivaj v miru!
F. M.
Kulturna zadača naobra-žsne žene.
Predavala Regina Oobec v ženskem odseku akademske omladine v Zagrebu.
(Konec.)
III.
Svobodni smo v svobodni domovini! Rešili smo se okov tujega jarma in ni se nam treba več pokoriti za to, ker smo sinovi in hčere slovanskega naroda!
A suženjski duh je še v nas!
Kakor so pri svetovnem preobratu, v začetku naše svobode zabredli nekateri v brezsrčen in brezmeren šovinizem, tako moramo danes v našo nečast izpovedati, da smo zapadli zopet v malobrižnost in neumestno toleranco, ker dopuščamo nam Slovanom sovražnim elementom, da hinavski zavijajo svoje mišljenje v fraze internacijonalizma in mi jih lahkoverno poslušamo in jim verjamemo.
Izobražena žena! Zavedaj se sama in povej istim, ki tega ne vedo, da je narodna zavednost prosveta, da so prilike in časi, ko moramo v prvi vrsti upoštevati narodni jezik in narodno blago.
Trdna, značajna žena. idi v trgovine in povej trgovcem, ki iz upornosti in zaničevanja nočejo poznati slovanske be-
sede, da je njihova človeška dolžnost, da cenijo naš jezik, ker cenijo naš kruh!
To ni zatiranje, to ni fanatizem! To je naša narodna in kulturna dolžnost! Mi moramo gojiti v narodnosti kozmopoliti-zem, ^ ne internacijonalizem!
Kozmopolit ne bode nikoli zatajil svoje narodnosti, ne bode ga sram povedati, katerega naroda otrok je. Cenil in gojil bo umetnost in kulturne vrednote drugih narodov, a gojil jih bo kot Slovan, s slovansko dušo in na slovanski način.
„Naše geslo je narodnost — Slovan-stvo, ki mora stopiti z meglenega piede-stata na realna tla živega medsebojnega spoznavanja in vzajemnosti v delu, ne v samih manifestacijah. Slovanstvo je le nadaljevanje nacijonalne ideje, ki naj se izraža zlasti v kulturnem in gospodarskem delu. Želeti je čim ožjega spoznavanja in sodelovanja posameznih stanov nam sorodnih narodov... kot prva etapa v tej vseslovanski vzajemnosti pa stoji realizacija jugoslovanske ideje, ki smo jo sicer danes že polrtiško dosegli ne pa še kulturno in gospodarsko. Namesto ideologije o enotnem jugoslovanskem jeziku je treba postaviti načela kulturne kooperacije in temeljitega gospodarsko-organi-zatoričnega dela med narodom .. "
„V to svrho je pa treba večini temeljite samoizobrazbe, ki mora biti pred-
Da imamo meščanski učitelji po njvi regulaciji za priboljšek samo poldrugi liter vina mesečno, temu ni kriva neorganiziranost, ampak krivo je naše osrednje vodstvo, ki ni imelo ali volje ali rnoči, da bi bilo preskrbelo pošteno regulacijo plač svojim članom meščanskim učiteljem." Nasprotno tem besedam trdim, da je vodstvo Zaveze storilo v zadevi gmotnega položaja meščanskošolskega učiteljstva svojo dolžnost. Da vodstveni koraki, napori in stremljenja, niso imeli do-sedaj v tem pogledu uspeha, ne leži krivda v vodstvu, temveč v naši osrednji vladi v beogradskem narodnem predstavništvu. Vse to je dobro znano tudi tovarišu D. H., vendar je hitel pobrati krepelc in ga zavihtel nad Zavezino upravo, katere član je sam.
Da dela vodstvu krivico, hočem z dejstvi dokazati.
Zavezi ni bilo znano, da se dela v narodnem predstavništvu v Beogradu na spremembi srbskega šolskega zakona z dne 19. aprila 1904 in da se razširi ta veljavnost na vso državo. O tem je ni obvestil ne parlamentarni šolski odsek, ne Uči celjsko udruženje. V odseku so pač bili tudi slovenski narodni poslanci vseh treh strank, vidi se pa, da se niso mnogo brigali za načrt, sicer bi gotovo ne bilo v zakonu toliko določil, ki se ne strinjajo z našimi razmerami. Za načrt sva izvedela s tovarišem Ganglom 23. junija 1.1., ko sva se mudila tiste dni v Beogradu. V naglici sva ga pregledala in videla, da ima mnogo nedostatkov, med drugimi tudi tega, da ne omenja niti z besedico meščanske šole in ne določa plač meščanskemu učiteljstvu. Da bi se popravilo v načrtu vsaj to, sva posredovala pri referentu, ki je bil ljudski učitelj, pri slovenskih narodnih poslancih, pri demokratski zajednici in potom te pri ministru prosvete g. Ljubi Davidoviču. A bilo je prepozno. Zakonski načrt je bil v odseku sprejet in že na dnevnem redu seje narodnega predstavništva, ki se je vršila dne 25. jun. 1. 1. Obljubilo se nama je bilo, da se bodo plače meščanskega učiteljstva določile s posebnim zakonom. Tega zakona pa še do danes ni. Vodstvo Zaveze ni pustilo zadeve z vidika. Vlada je bila izdelala načrt pragmatike državnih nameščencev in ga razposlala meseca novembra uradniškim organizacijam v presojo. V načrtu predložene pragmatike je bilo učiteljstvo izpuščeno, četudi smo v smislu člena 3. sedaj veljavnega šolskega zakona državni uradniki. Zaveza se je zavzela z vso silo za to, da nas uvrste v načrt uradniške pragmatike v kategorijo B. Sestavila je obširno spomenico, kjer je utemeljila opravičene naše zahteve. Odstavek v spomenici glede meščanskega učiteljstva se glasi doslovno:
Pa še drug velik nedostatek ima šolski zakon z dne 23. julija 1919. Ta zakon kakor tudi načrt zakona uradniške pragmatike sta prezrla strokovno in me-ščanskošolsko učiteljstvo. Niti z besedico ga ne~ omenjata.
V Sloveniji je sedaj po večjih mestih 18 meščanskih šol. Na teh šolah poučujejo strokovni učitelji, ki morajo napraviti poseben izpit učne usposobljenosti za meščanske šole iz ene izmed teh strokovnih skupin. Strokovnih učiteljev na meščan-ščanske šole iz ene izmed treh strokovnih je morala vlada otvoriti letos na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru celoletne tečaje za vse tri strokovne skupine za učitelje, ki se pripravljajo za ta strogi izpit. Ker imajo ti strokovni učitelji višjo kvalifikacijo, naj se uvrste za en razred
vsem vsestranska. Ni dovolj le pedagoška in stanovska izobrazba. Ona mora biti vse širša in globlja. Nujen je študij sociologije, politike kot znanosti in nacijo-nalne ekonomije."
„Narodno gospodarsko delo je težišče vsega narodnega dela in vršujeta naj vzajemno mož in žena na podlagi velike ideje socializma."
„Da bo pa narod sprejemljiv za to veliko idejo, je treba intenzivnega pro-svetno-kulturnega dela. Kultura mora biti podlaga vsemu politiškemu in gospodarskemu delu med narodom. Kulturno delo mora biti zato nepolitiško, ali bolje rečeno — brez strankarskega pečata. Politika namreč nikakor ne sme iskati namena sama v sebi ali morda celo v osebnih koristih, ampak je le del praktičnega kulturnega udejstvovanja ... Kakor nas more gospodarsko osvoboditi le socializem. tako nas more politiško le demo-kratizem, ki uniči vse razredne privilegije ..."
Citirane odstavke sem vzela iz programa našega slovenskega učiteljstva, ki slavi ž njim svoj kulturni preporod in reprezentira v možu in ženi ona činitelja, ki sta v prvi vrsti poklicana, da peljeta tudi narod k zibeli preporoda ter ga pripravita za svečani dan vstajenja k lepši in svobodni bodočnosti 1 —
i
| višje od ljudskošolskega učiteljstva. za-j čno naj torej službovati v IX. in napre-I dujejo do najnižje stopnje VI. razreda činovnega razreda. Meščanskošolsko učiteljstvo v Sloveniji pričakuje, da se ugodi njegovi opravičeni zahtevi. — To spomenico je Zavezino vodstvo poslalo ministrskemu predsedstvu, ministrstvu prosvete, ministrstvu financjje, ministru g. dr. Lukiniču kot predsedniku komisije za uradniško pragmatiko, ministroma gg. dr. Kramerju in Kristanu in demokratski zajednici v narodnem predstavništvu. S posebno vnemo se je zavzel za naše zahteve v odsotnosti g. ministra Kristana, sekretar g. dr. Lotrič, ki je poslal v zadevi zahtev meščanskega učiteljstva vodstvu Zaveze to-le sporočilo: „Glede me-ščausko-šolskega učiteljstva so Vaše pripombe povsem opravičene. To je sprevidel tudi načelnik ministrstva za konsti-tuanto, ki je referent glede predmetne zakonske osnove."
Tik pred odločilno sejo dotične komisije je vodstvo Zaveze še enkrat brzojavnim potom skušalo zainteresirati vse zgoraj navedene merodajne kroge za naše zahteve. Uradniška pragmatika je padla v vodo in z njo tudi zahteve ljudskošolskega in meščanskošolskega učiteljstva.
Zaveza pa tudi po teh neuspehih ni pustila zadeve v nemar. Z vladnim svetnikom g. dr. Skabernetom sva bila pred božičem 1.1. zopet v Beogradu. Posredovala sva v raznih šolskih vprašanjih na ministrstvu za prosveto in ministrstvu za konstituanto, pri g. dr. Palečku. S posebno vnemo sva se potegovala in se zavzemala za meščansko učiteljstvo. G. dr. Skaberne je dobil na ministrstvu za prosveto nalog, da sestavi v smislu najine intervencije načrt naredbe, s katero se začasno urede plače meščanskega učiteljstva da jo odobri ministrski svet. Gospod vladni svetnik je to tudi naredil in poverjeništvo za uk in bogočastje v Sloveniji je predložilo načrt na pristojno mesto. S posebno vlogo se je Zaveza obrnila na ministrstvo za prosveto in ministrsko predsedstvo ter prosila za potrditev dotične naredbe. Toda zaman! Rešitve ni! Vse naše tozadevne vloge leže nerešene v beogradskih ministrstvih.
Pa tudi odslej ne bo mirovala Zaveza. Storila bo vse, kar je v njeni moči, da se urede čimprej plače meščanskega učiteljstva. Nikakor ne smemo pustiti, da se spodkoplje temelj meščanski šoli, ki srno jo komaj začeli graditi.
Toliko se mi je zdelo potrebno pojasniti in zavrniti napade na vodstvo Zaveze, ki tako radi in v zadnjih časih pogosto prihajajo z bregov deroče Drave.
VINKO MODRINJAK:
Izpit učne usposobi enosti in napredovanje učiteljev bivš h vojakov.
Izpit učne usposobljenosti je po starem avstrijskem zakonu od leta 1886. : nekaka ponovitev mature. Predpisi za ta.
izpit zahtevajo v prvi vrsti poznanje I snovi iz raznih predmetov in kot name-i ček majhen poizkus učne prakse potom polurnega učnega nastopa učitelja kandidata. Učitelj naj dokaže tekom pol ure svojo mojstrstvo pri učnem nastopu, naj se prilagodi učenčevemu ¡bzorju, divi-dualnostf v ca. 30 minutah. Nobeden pedagog ne more trditi, aa je s svojim polurnim poučevanjem ob priliki učnega nastopa pri polaganju usposobljenostnega izpita dosegel zaželjeni uspeh. Ako bi to res dosegel, bi moral biti nad vse spreten dušeslovec. koji spoznava notranjost učenca v več ali manj navihanem nosku.
Ce smo si že dovolili izjemne olajšave in popust v predizobrazbi učitelja z vojnimi maturami in enomesečnimi tečaji, bi pač bilo pričakovati, da se tudi glede predpisov polaganja izpita učne usposobljenosti ne držimo krčevito zakona zrušene stare avstro-ogrske države.
Ako predlagam, da posnamemo od Glokelna v Avstrijski republiki že od avgusta 1919 upeljane predpise oziroma : reforme na polju izpita učne usposoblje-i nosti, sem uverjen, da se strinja s tem ! vsa mlajša pedagoška generacija, ki občuti potrebo reformiranja zastarelega za-| kona.
Zahtevano navajam v glavnem v sledečih točkah: Učni nastop naj tvori sre-j dišče zahtev, temelj za ustni izpit na} bo kolokvij o dovršenem učnem nastopu, ob koji priliki naj kandidat dokaže obvladanje metodične snovi, nova stremljenja na polju vzgoje v in izven šole. Sposob-nostni izpit naš bo praktičnega značaja. Za pismeni izpit se pa zahteva samo na« loga iz vzgoje in ukoslovja in iz specijelne metodike.
Avstrijsko naučno ministrstvo je že meseca oktobra 1919 dovolilo učiteljem
bivšim vojakom položitev sjx)sobnostnega \ izpita z 8 mesečno prakso, ter s tem pri- ; pomoglo k materijelni odpomoči priza- j detih.	i
Naše ministrstvo je sicer v zakonu „O izpremembah in izpolnitvah zakona o narodnih šolah z dne 19. aprila 1914" od meseca julija 1919 zagotavljalo v členu 29, da se ukrene vse potrebno glede učiteljev vojakov kasneje, da isti radi zakasnitve položenja izpita učne usposobljenosti ne bodo prikrajšani, toda ta obljuba se niti f>o preteku enega leta ni izpolnila. Vsi učitelji-vojaki so radi neizpolnitve te obljube občutno oškodovani, ker nima učitelj-vojak brez izpita učne usposobljenosti, ako ima v času, ko stopi zakon v veljavo, manj kot 5 let učiteljske službe, pravice do periodičnih poviškov.
Nujno potrebno je, da se popravi učiteljem-vojakom storjena škoda, da se jih ne zapostavlja učiteljem-nevojakom in da se preustroiijo predpisi za izpit učne usposobljenosti.
ALBIN SPREITZ:
Organizacija misij nja.
Povod tem skromnim vrstam mi daje
načelo: »Skujmo naše organizacije tesneje, ne zgolj na zunaj, temveč prav posebno na znotraj!« Le idejno soglasje učiteljskih bataljonov rodi radost in požrtvovalnost vseh do šolskega in organi-zatoričnega dela! Na videz smo homogeno, dejansko pa heterogeno telo. —
V naših vrstah deluje agilno le vedno ena skupina Druga stoji ob strani, ne rečem, da iz duševne ali telesne nezmožnosti, temveč iz premalega interesa. Čaka, kaj se sklene in se po tem ravna iz discipline. Tretja skup. žrtvuje svoje agil-ne duševne in telesne sile agitacijam raznolikih političnih strank, ki si načeloma tako nasprotujejo kakor nekdaj Pavel in Savel.
To učiteljstvo ne more harmonirati že iz navedenih vzrokov.
Kje ostaja bratstvo, ki nas veže po stanu in menim več ali manj tudi po po-kclenju in gmotnih razmerah? — Saj smo učitelji z malimi izjemami prole-tarci idealisti do smrti! Delavske strokovne organizacije po celem svclu stremijo za tem, da se tudi politično združujejo v eni stranki. To je danes splošno geslo in splošno stremljenje ne samo pri duševnih delavcih, trgovskem ter industrijskem stanu. Pa mi učitelji? Živimo kot dvoživke več ali manj.
Plitve idealistične vode nam ohlajajo interes do velikih političnih grupacij, ki si snujejo v svetu, da udarijo nekoč z vulkaničnimi učinki, ali nas tirajo v razne stranke, da zgubivamo smisel do bratstva, ki nas veže po stanu in idejah vzgojitelja. Jugoslovanski učitelji bratje in ju-goslov. učiteljice sestre, razpravljajmo o vseh perečih, časovnih svetovnih kulturnih, verskih, vzgojnih in gospodarskih na-ziranjih! Modtis se pač najde, bodisi v društvih ali izven njih, v naših glasilih, to je stvar večinskih sklepov, in videli bo- j dete, da se naidemo! — Večinski sklepi po demokratičnem principu bodo naša strniena falanga in manifestacija na zunaj!
Mani priučenih plitvih idealističnih fra?;. več koraiže, več razumevanja za socialni sestav in pormovania družbe in — har-deronosci bomo nove jugoslovanske dobe! —
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer je ob lepi udeležbi zborovalo 18. marca t. 1. pri Kapeli.
Tov. K. Pertl, domači nadučitelj, pozdravi zbrano učiteljstvo in starega prijatelja učiteljstva, g. inženirja Lupša. V iskrenih besedah se spominja pred kratkim umrlega tov. S. Cvahteja. ki je bil ponos in dika našega društva. Istotako se spominja v toplih besedah nekdanje naše j tovarišice Terezije dr. Zmavčeve roj. ! Petovar. bivše učiteljice pri Kapeli. Dnev- ! j ni red zbrano učiteljstvo predrugači v to liko, da se predavanje g. inženirja Lupša ! postavi na prvo mesto.
I. Gospod predavatelj nas je v več kot dve uri trajajočem nad vse zanimivem govoru uvedel v Siam in nas temeljito seznanil s tamkajšnimi razmerami.
Najprej nam je opisal glavno mesto Bankog z njegovimi umetnimi stavbami, nato centralni Siam, načm pridelovanja riža, življeje in promet na vodi, krasoto lotos-cvetlic. šege in navade prebivalstva, zgodovinski pomen mesta Ajutija itd. Potem je prešel na opis severnega Siama s tamkaišnimi pragozdi. Zelo zanimivo nam je predočil, kako reke plavijo o povodnji
velikanske množine „tik"-lesa iz pragozdov v nižave. Opisal nam je nadalje državni ustroj, šol. razmere, narodno zavednost -siamskega prebivalstva in blagostanje v gospodarskem oziru. H koncu je še podal natančno zgodovinsko sliko cele države. Prinesel je s seboj tudi veliko število raznih slik in fotografij, ki so zelo jasno ponazorovale njegovo nad vse zanimivo predavanje. Burno odobravanje, ki je sledilo predavanju, je bil najboljši dokaz, kako dober utis in veliko zanimanje je isto doseglo pri navzočih. Tov. predsednik se je g. inženirju v-lepih besedah zahvalil za nad vse krasen užitek.
II. Tov. Koprive nam je nato kratko in temeljito poročal o nerazdeljenem dopoldanskem pouku. O vprašanju so zbrani živahno debatirali. Koinčno sprejmejo sledeče predloge:
1. Nerazdeljen pouk naj se začasno ?■& poskušnjo uvede samo na takih šolah, kjer za to nrosiro kr. š. sveti. 2. Na šolah pa, kjer se ta pouk ne upelje, naj se uvedejo vročinske počitnice. 3. Večina učit. je za letne počitnice. Tov. predsednik se predavatelju zahvali za jedrnato poročilo. 711. Na Ganglov poziv v 10. štev. »Uč. Tov.« se sklene plačevati mesečno članarino 10 K. Predlagalo se je tudi. da naj pristopiio učitelji in šole kot člani k »Zgodovinskemu društvu za SI. St.« v Mariboru. IV. Sklenilo se je, da se Zavezi pošljejo sledeči predlogi: 1. Namesto c'ose-daniega Uradnega lista deželne vlade za Slovenik) naj se izdaja za šolstvo poseben Uradni list. 2. Šolska naznanila nai se delijo polletno. Tretji red zunanje oblike pismenih Izdelkov naj se namesto dose-damjeea »malo lična« spremeni v »zadostno«, ker Je isti tudi pri vedenju, marljivosti in pri nanredku pozitiven ne pa negativen. 4 .Odpravi naj se krivica, ki se godi učiteljicam roč. del na nestetemizir. mestih glede plače. Sprejel se je tudi predlog tov. pevovodja, da se vsako zborovanje začne in konča s pesmijo. Prihodnje zborovanje bode meseca maia pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Predavatelji naj pravočasno naznanijo svoje teme tov. predsedniku.	Berta Menhart.
-f Z občnega zbora »Društva slov. učiteljic v Ljubljani« se nam poroča sledeče:	~
1.	Društvo se udeleži učit. kongresa v Beogradu po svojih delegatiniah. Zahte-vajmo pa pri okr. učit. društvih, da tudi Zaveza določi primerno število učiteljic-zastopnic za ta kongres. Sploh se priporoča učiteljicam živahnejše delo v okr. učit. društvih, da se omeje očitki o stanovski nezavednosti in da bodo učitelfice enakopravne z moškimi kolegi tudi v delu.
2.	I^etna članarina se zviša na 6 K nadplačila so dobrodošla. Povišani prispevki se porabijo v prvi vrsti za izdajo »Let. poročila«.
3.	Določi se enketa lOtih učiteljic, ki bodo premotrile od »Zaveze« popravljeni »Načrt šol. zakona« in stavile svoje iz-preminievalne predloge.
4.	Ostro se je obsojalo nastopanje ravnateljev Brinarja in Serajnika iz Celja ki sta k »Načrtu šol. zakona« dede dekl meščanskih šol poslala sledeče izpremi-njevalne predloge:
a)	Na dekl. meščanskih šolah mora biti ravnatelj in še 1 učitelj moški, in sicer zaradi vzdržavanja discipline in zastopanja v javnosti (!)
b)	Učiteljice meščanskih šol naj prejemajo starostne doklade le do 20. služb, leta, ker imajo --po njunem mnenju — učiteljice enake plače z učitelji le na l.,ud. šolah.
Vse navzoče učiteljice so dvignile oster protest proti takemu nazadnjaškemu naziranju. Zahtevamo vodstvo in pouk na dekl. šolah za-se.
Tozadevno vlogo je odposlalo društvo že mes januarja t. 1. na Viš. šolski svet.
5.	Šol. list po večini ne ugaja. Učiteljice naj si beležijo svoje izkušnje glede šol. lista in naj svoje ocene prinašajo na dnevni red okr. učit. društev in dom. konferenc. Šol. list je podlaga novim čitankam. Če odstranimo iz njega ono, kar ne ugara mladini, bodo s tem rešene tudi čitanke.
6.	Učit. Waschte predlaga, da bi tiči-telistvo in vsa naša javnost z mladinsko organizacijo kaj ukrenila proti nravnemu propadanju naše mladine. Določi se prvi tozadevni sestanek na torek 6. apr. t. L
7.	Učit. Sodnik poživlja učiteljice, da orispevaio k učit. konviktu. Namerava se bate ustanoviti menza za učit. otroke. —• Dal?e predlasa, nai bi se pri usposobljenost. iznitu za meščan, šole privzela trteo-nometrija tudi v izpitno snov za učiteljice, da se nam ne bodo očitale olajšave pri iznitih. Tn^i se s trigonometrijo le olajša študiranje fizike.
8.	Oblastna zaščita dece in mladine v Sloveniji je korporacija, ki v njej učiteljice nimajo nobenega zastopstva. Le tako je mogoče, da se je sklenilo dekl. zavod za nravno pokvarjeno mladino v Kočevju dati v roke redovnicam, dasi je bila prvotno že določena posvetna učiteljica za vodstvo tega zavoda. Kakor se je deški zavod izročil posvetnim učiteljem, enako je oddati dekl. oddelek posvetnim učiteljicam.	,
Protestiramo tudi proti temu, da se je bivšo učiteljico Štebijevo odstranilo iz Viš. šol. sveta in poslalo mesto nje v to korporacijo Fr. Lavtižarja.
9.	Predsednica V. Zupančičeva pozove učiteljice, da pomagajo sestaviti statistiko žen. učiteljstva v Sloveniji. Določijo se poverjenice za posamezne okraje, ki bodo prevzele to nalogo.
10.	Prihodnji občni zbor bo o Božiču 1. 1920.
+ Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je zborovalo v sredo dne 31. marca 1920. Po poročilu tajnika in blagajnika sklene občni zbor soglasno razpust društva. Vse društveno premoženje v znesku 5201 K 75 h se izroči po § 22. društvenih pravil »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« v oskrbo in varstvo. S tem je nehalo delovati eno najstarejših društev na Slovenskem. Prvikrat je društvo zborovalo 31. marca 1869. L, zadnjikrat 31. marca 1920. Prvi predsednik društva je bil pokojni Andrej Praprctnik, zadnji pa naš zaslužni Juraj Režek.
Okrajno učiteljsko društvo v Veli-kovcu je imelo svoj redni občni zbor dne 13. marca 1920 v Velikovcu. Predsednik tov. Magerl je otvoril zborovanje ter se v svojem nagovoru spominjal prvih mesecev po razsulu Avstrije. Takrat smo upravičeno pričakovali, da je šolstvu napočil nov čas. Mislili smo, da so končno politiki prišli do spoznanja, da je ljudska izobrazba predpogoj za obstoj ter gospodarski in kulturni napredek naroda; zato smo bili ttverjeni, da politične stranke ne bodo več tako brezvestne, da bi zlorabljale šolstvo v svoje sebične namene. Upali smo. da bo končno učitelj neomejen gospodar v šoli, kakor je duhovnik v cerkvi, poštar na pošti, postaienačelnik na že-lezn. postati Ud. Upali smo, da so za vedno minuli časi, ko se ie učiteljstvo med sabo prepiralo zaradi takozvanega svetovnega nazirania. političnega prepriča-n?a in drupih takih predsodkov. Varali smo se. Posebno nas boli, da ie satan, ki črti slosro, pnvzmčil zonet razdor med ueitelistvom. Koroško učitelistvo odklanja ta brvi /a oslovo sen^o in vztraia pri svo-iih načelih, ki jih je že onetovano poudarjalo. Stanovska zavest mora biti tista trdna skala, ob katero se bodo zaman zaganjali valov? političnega življenja in ob kateri si brv razbil svoio butico vsakdo, ki bi se drznil nasprotovati naravnemu razvoju šolstva. Vršiti hoče i nadalje svojo narodno dolžnost ter odločno nastopati proti brezvestnim elementom, ki se poiavlia-!o že tudj na K^rnSVem. lin teč nrenesti politično bratomorstvo tudi semkaj.
Nato ie predsednik prešel na dnevni red. Poročali so:
1.	Okraj. šol. nadzornik tov. Koschier: Nasveti za pouk in šolsko uradovanje. Predavanje je bilo res praktičnega pomena, saj je predavatelj zajemal snov iz vi-rcv bogatega izkustva.
2.	Tov. Zinkova: Učiteljica v boju za jrravine koroških Slovencev.
3.	Tov. Moderndorfer: Učitelj in na-rodno-nropacandno delo na Koroškem.
Oba poročevalca sta za zanimivo podajanje direktiv na polju dela za narod žela splošno priznanje.	,
. 4. Tov. Čopič je predlagal in utemeljeval več resolucij, ki so bile soglasno sprejete.*
5. Volitve: Predsednik tov. Magerl, namestnik tov. Burdjan, L tajnik tov. Gaspari, 2. tajnica tov. Zinkova, blagajničar-ka tov. Mencingerjeva, odborniki: tov. Klanjšoek , M6derndorfer in Čopič, namestniki: tov. Likar in tov. Božičeva.
Nato se je predsednik v toplih besedah zahvalil za obilno udeležbo ter zaključil zborovanje.	T.
+ Občni zbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" za 25. upravno leto se je vršil dne 31. marca v Učiteljski tiskarni. Prisotnih je bilo vseh skunaj 39. med temi 9 nečlanov. Predsednik Jakob F u r 1 a n otvori zborovanje s prijaznim pozdravom in snominjajoč se društvene 251etnice. Nato poda besedo tajniku Juraj Režku, ki je poročal sledeče:
Slavni zbor!
Na lanskem občnem zboru potrjeni stari odbor Vam tudi letos ne more kaj posebnega poročati o svojem delovanju in o razvoju rtašega društva v minulem letu. Nesrečne vojne razmere so tudi še v povojnem lanskem letu s svojo neznosno draginjo in drugimi vojnimi posledicami pritiskale k tlom nas in naše dobre prijatelje, da nam ni bilo mogoče kaj bolj vspešnega ukreniti in izvršiti v dobrobit našega društva. Zbirali smo le denarne prispevke, ki so pa tudi le po malem ka-pali. Pač umevno, saj so bili naši dohodki v minulem letu še neurejeni, življenje pa čimdalje dražje.
Naša „Zaveza" se je bila obrnila do društva s prošnjo, da bi društvo osnovalo učiteljskim sinovom dijaško menzo. — Odbor tej želji ob najboljši volji ni mogel ustreči in je izvršiti, saj se v Ljubljani še za posamezno osebo le z največjo težavo dobi kak prostorček, kamli da bi se dobilo veliko stanovanje, kjer naj bi bili shranjeni otroci naših tovarišev. V tem pogledu tudi še v bodoče ne bo mogoče kaj vspešnega storiti — dokler ne bomo imeli svoje lastne strehe.
Tudi glede duševnega razvedrila za našo mladino nismo mogli kaj več storiti, saj sta se tisk in papir podražila v toliki meri, da nam bo izdajanje tega tako potrebnega in koristnega mladinskega čti/a skoroda onemogočeno. Vendar smo za letos izdali E. Ganglovih spisov V. zvezek in naši narodni himni „Bože pravde" in „Lepa naša domovina" v dvoglasnem stavku za šolsko mladino.
Navzlic vsem tem težkočam ne smemo obupati. Saj je bil naš začetek pred 25 leti tudi težak. Imeli smo mnogo ne-prilik, pa s pogumno in dobro voljo smo premagali vse. Izdajali smo „krajcarske knjižice", mladinske spise, tov. Janka Žirovnika Narodne pesmi, ustanovili si svoj „gospodarski program", prirejali koncerte in še mnogokaj, kar nam je do-našalo lepih dohodkov, da imamo danes že precejšen zgradbeni kapital in lepo mladinsko knjižnico.
Iz našega društva se je razvila naša Hranilnica in posojilnica in podpirali smo našo tiskarno ob njenem razvitku, danes pa obe lepo prospevata ter nam poklanjata v dar vsako leto primeren znesek.
Za 25 letnico našega društva napravimo si torej trden sklep, da vsak učitelj in učiteljica pristopi k društvu kot član * — in to bo že lep letni dohodek, saj nas je vendar lepo število po celi Sloveniji. Tudi naša okrajna učiteljska društva bi se morala vendar že enkrat toliko ojunačiti v stanovski svoji zavednosti — vsaj ob letošnji naši 25letnici! — da bi pristopila kot pokrovitelj k našemu baš v sedanjih težkih razmerah tako potrebnemu društvu. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal _ je staro pa resnično geslo, zato pa tovariši: držimo se ga!
Vsem svojim tovarišem in blagim prijateljem, ki so nam skozi vse minulo č e -trtstoletje stali zvesto ob strani in nas podpirali, izrekamo svojo najpresrč-nejšo zahvalo. Bog jih živi!
Naše društvo šteje danes: 35 pokroviteljev, 24 ustanovnih, 182 rednih in 90 podpornih članov.
Za tajnikom je poročal blagajnik Jakob D i m n i k tako-le: Slavni občni zbori Danes stopam pred občni zbor že petin-dvajsetič kot društveni blagajnik. Z zaključkom letošnjega upravnega leta praznuje naše društvo svojo 25 letnico. Če se ozremo v to 25 letno dobo nazaj, se nam vzbuja v naših srcih prijetna zavest, da smo z ozirom na žalostne razmere, ki smo živeli v njih, ustvarili veliko dobro delo, za katero nam bodo peli hvalo naši potomci. Z veselim srcem gledamo lahko tudi v bodočnost, zakaj vsak dan smo bližje tistemu dnevu, ko se bo začel graditi učiteljski konvikt, v katerem bodo učiteljske sirote in učiteljski otroci sploh tako preskrbljeni, kakor v vravnanem očetovem domu. In da se to zgodi čim-preje, v to pomozi Bog!
Po teh uvodnih besedah je poročal blagajnik podrobno o dohodkih in izdatkih v letu 1919. Iz tega poročila posnemamo, da je imelo društvo v tem letu K 32.767:— prejemkov in K 32.279*40 pa izdatkov. Med izdatki so vštete tudi vse vloge v hranilnice. Za mladinske spise se je izkupilo K 25.714-,15, nasprotno se je pa izdalo za tisek, vezavo in klišeje mladinskih spisov K 17.064-62. Ustanovo za učiteljske sirote na bivšem Kranjskem po 80 K sta prejela visokošilca Pretnar Kazimir in Dragotin Fettich-Frankheim.
Vse društveno premoženje znaša K 120.079:05; to svoto je zbral odbor v 25 letih po vinarjih in k^oricah. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača."
S tem geslom smo začeli pred 25 leti. Letošnji čisti dohodek znaša K 10.530*87. Poleg tega imamo pa š? tudi lepo zalogo mladinskih spisov, ki so vredni najmanj K 30.000-—. Denar je plodonosno naložen v naših denarnih zavodih; največjo svoto imamo pa naloženo v Učit tiskarni. „Slovenec" je pisal, da se I ;čit. tiskarna masti od denarja „Učiteljskega konvikta", resnica pa je, da se „Učiteljski konvikt" masti od Učit. tiskarne, l.er nam le-ta obrestuje vso svoto po 5%. dočim nam denarni zavodi obrestu.ejo denar le po 3%. Med vojno je bil naš denar v Učiteljski tiskarni bolj varno naložen, kakor v kateremkoli denarnem zavodu. Pa tudi danes je tako, zakaj stanje Učiteljske tiskarne je tako ugodno in me gospodarstvo in vodstvo v tako sptetnin rokali, da nam tiskarna vrne vso svoto takoj, če to zahtevamo. Zategadel smemo biti tiskarni le hvaležni, ker nam hram in obrestuje denar po 5%.
Sprejeti predlogi in sklepi. Na predlog tov. Lapajneta iz Cerkelj se je sklenilo. da začne odbor takoj študirati vprašanje o najetju primernega stanovanja, kjer bi imeli učiteljski otroci, ki se šolajo v Ljubljani, svoj dom in svojo kuhinjo.
—	Ustanova za učit. sirote na bivšem Kranjskem se Pretnarju in Fettich Frank-heimu poviša vsakemu na 200 K na leto. Kedar bosta pa ta dva dovršila študije, se pa ustanova sploh opusti, nje glavnica se pa takoj pripiše k „konviktovi" glavnici.
—	Letna članarina se je povišala za vsakega člana na 4 K.
Volitev odbora. Do zdaj so bili v odboru: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik; Ignacij Križ-man, II. podpredsednik; Anton Gnus, Julij Slapšak, Juraj Režek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; Engelbert Gangl, Andrej Rape, Josip Ambrožič. — Tov. Janko Zirovnik je predlagal, naj se stari odbor, ki je s hvalevredno požrtvovalnostjo opravljal društvene posle, voli z vzklikom nanovo. Zahtevala se je volitev po listkih. Izvoljeni so bili sledeči člani: Gangl, Repovš. Sodnikova, Ambrožič, Furlan, J. Dimnik. Slapšak, Rape in V. Sadar. Da pa ne bo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" postalo nekaka domena ljubljanskega učiteljstva, zato se bo novi odbor konstituiral na podstavi § 12 društvenih pravil, ki se glasi: „Vsako učiteljsko društvo ima pravico toliko zastopnikov doiičnega učiteljskega društva z virilnirn glasom poslati v odbor, kolikorkrat je v § 6. določeno pokrovlte-ljino plačalo." (Enkratna pokroviteljnina znaša 200 K.) V poštev pride tudi § 13.. ki se glasi: „Društvena opravila oskrbuje devet voljenih odbornikov in zastopniki z virilnirn glasom posameznih učiteljskih društev v smislu § 12., ki Imajo iste nra-vice, kakor voljeni odborniki. Ti volijo izmed sebe predsednika, I. in II. podpredsednika. tajnika in blagajnika." Društva, ki so plačala pokroviteljino, so se povabila. da imenujejo svoje zastopnike v odbor „Učit. konvikta."
+ izredni občni zbor ljubljanskega učiteljskega društva je v ponedljek dne 19. aprila 1920 ob 17. uri v poslopju I. mestne deške ljudske šole na Ledini.
^Dnevni red: 1. Volitev predsednika. 2. Članarina za 1. 1920. 3. Slučajnosti.
Odbor.
* Resolucije smo izročili v smislu sklepa seje upravnega odbora Zaveze z dne 1. aprila t. 1. vodstvu Zaveze. — Uredn.
* Pokrovitelji plačajo 200 K enkrat za vselej; ustanovniki letno 10 K, letni člani pa od letos dalje 4 krone na leto.
Kronika.
= Šola za neveste. V Illinois v Severni Ameriki so otvorili šolo za — neveste. V imenovano šolo sprejemajo samo one ženske, katere dokažejo, da so zaročene. V šoli se bode predavalo o vsem, kar je v zvezi z zakonom in z domačim ognjiščem. Tako n. pr., kako je mogoče v harmoniji skupaj živeti, kako je treba soditi značaj in temperament svojega moža, kakšne pravice rn dolžnosti ima mož v materijalnem oziru, o gospodarskem štedenju žen, in o njih zahtevah glede gotovega luksusa. Dalje se bode poučevalo tudi o vzgoji otrok, o zdravstvu, o ravnanju s posli; pretresala se bodo pravna vprašanja, kako je mogoče izboljšati imetje itd. Poleg tega se bodo morale go-jenke učiti in vaditi v različnem domačem delu.
= Ljudsko štetje. V ravnateljstvu za statistiko v Belgradu se vrše vse priprave za ljudsko štetje po celem kraljestva.
= Reclam umri. Založnik svetovno-znane Reklamove knjižnice Hans Hein-rich Reclam je umrl v Lipskem v 80. letu svoje starosti. Kolike cene je njegova „Umversalbibliothek" za Nemce kakor tudi za dru^o narode, ni treba poudarjati. Žal, da so danes, pred vojno tako cenene knjižice, vsled gospodarske krize v Evropi, postale luksus za širše sloje ljudstva.
= Deželni šolski nadzornik prof. Ben-da v Celovcu je šel v pokoj. Ob tej priliki je postal dvorni svetnik. Ko je nasto-
pil pred leti svoje mesto kot deželni šolski nadzornik, je mislil, da bo v kratkem
času ugnal vse koroške Slovence. Trn v peti so mu bili zlasti slovenski učitelji. Te je pošiljal v nemške kraje, da se nauče tam »nemščine«. Po slovenskih šolah je pa nameščal Nemce in nemčurje, ki so prav pridno ponemčevali mladino in zasmehovali narod. Toda tudi njega je zadela usoda! Sel je — narod pa še vedno živi in slovensko učiteljstvo je zopet med njim na delu za njegovo boljšo bodočnost!
= Petdesetkronski in dvajsetkronski bankovci se bodo zamenjavali samo še do vštetega 15. maja 1.1. in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naš« zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falzifikate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 13. maju t. 1. se niti falzifikati ne bodo več odvzemali. Tudi se prošnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Do nadaljnje odredbe ostanejo zaradi pomanjkanja malih bankovcev v prometu samo še kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi bankovci pa prenehajo po 13. maju t. 1. nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.— Delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
+ Nova stanovanjska naredba deželne vlade. Deželna vlada je sprejela v svoji seji dne 6. t. m. osnutek naredbe za izpo-polnjenje predpisov o odpovedi stanovanj. Vsebina je na kratko ta, da sme stanovanjska oblast odpovedati za stanovanje pripravne prostore v tuji hiši. 1. osebam, ki imajo dokazano čez 1 milijon kron premoženja; 2. uslužbencem zasebnih tu- in inozemskih denarnih zavodov, zavarovalnih družb in večjih gospodarskih podjetij v obče, ne oziraje se na njih premoženje. Naredba ima namen indirektno prisiliti dotične zavode in premožne zasebnike, da zgradijo še v tekočem letu za svoje nastavljence potrebna stanovanjska poslopja. Obsega tudi več določb za varstvo teh nastavljencev, da ne bodo trpeli nobene škode, če bodo zavodi pripravljeni delovati v smislu naredbe.
= Načrt ustave. Dela komisije za načrt ustave kraljestva SHS so že v toliko napredovala, da bosta načrt dobila ministrski predsednik in minister za konšti-tuanto v svrho pregleda in predhodne ugotovitve besedila, predno se predloži na vpogled regentu in ministrskemu svetu za določitev nadaljnjega postopanja v tem važnem vprašanju. Poleg tega načrta izdeluje komisija za ustavo tudi načrt poslovnika za konštituanto, nadalje načrt zakona o oblastvenih samoupravah, načrt zakona o državnem svetu in načrt zakona o glavni kontroli. LDU.
Iz Jugoslavije.
—	Zavezinemu učiteljstvu! V petek ob 8. zv., dne 16. t. m. se bo vršil v veliki dvorani hotela Union javen shod „Društva javnih nameščencev". Zavezino učiteljstvo ljubljansko in iz bližnje okolice ljubljanske vabimo na ta shod, kjer se bo govorilo tudi o našem gmotnem položaju.
Vodstvo Zaveze. '
—	Nove zahteve je stavilo društvo državnih uslužbencev deželni vladi za Slovenijo. Zahteva se, da se odpravi di-ferenciranje dravinjskih doklad na eni strani, na drugi strani povišek službenih prejemkov, in sicer od 40 do 75 odstotkov po činovnih razredih. Preračunjeno je, da je za uradniško družino, broječo tri osebe, eksistenčni minimum 2050 K mesečno, in to le za hrano in kurjavo.
—	Preklic razpisa nadučiteljskih in učiteljskih služb. Z ozirom na tukajšnji odlok z dne 20. marca 1920, št. 3590, se preklicuje razpis sledečih nadučiteljskih in učiteljskih služb in sicer: 1.) naduči-teljske službe pri Sv. Petru, tik Radgone, okr. Gor. Radgona; 2.) učiteljske službe v Ločah, šolski okraj Konjice; 3.) nad-učiteljske službe v Pobrežju (dekliška ljudska šola), šolski okraj Maribor-oko-lica; 4.) učiteljske službe v Šmartnem pri Slovenj-Gradcu, šolski okraj Slovenj-gradec. Dalje se pripomni, da je na ljudski šoli v Leitersberg-Krčevini, šolski okraj Maribcr-okolica, za nadučitelja na razpolago prosto stanovanje v šolskem poslopju in mu torej ne gre stanarina. — Višji šol. svet v Ljubljani, 11. aprila 1920.
—	Nadučiteljska služba je razpisana do 20. t. m. na šestrazrednici v Ločah, okraj Konjice (Slov. Štaj.). Prosto stan., velik vrt, zidani hlevi, železniška postaja tik šole.
—	Služba nadučiteljlce je razpisana do 20. t. m. na šestrazredni dekliški šoli v Konjicah (Slov. Staj.) s prostim stan. in vrtom. Trg je ob železniški postaji.
—	Učiteljsko društvo za Maribor b. o. je poslalo v smislu sklepa društvenega zbora višjemu šol. svetu nastopno vlogo, ki jo naj upošteva vsak poštenjak iz uči-


teljskili vrst: »Višji šolski svet v Ljubljani. V smislu sklepa, sprejetega na zborovanju tuk. učiteljskega društva se obračamo ponovno na v. š. sv. s prošnjo da čimprej razpiše tukajšnja začasno zasedena mesta v stalno nameščeaije, kar smo prosili že v vlogi z dne 1. februarja 1920, št. 21. Obenem izraža naše društvo začudenje o načinu zadnjih imenovanj v mariborski okolici. Nekatera mesta so bila podeljena proti pričakovanju drugim prosilcem, mnogo mest pa sploh ni bilo oddanih, čeprav je bilo dosti prosilcev. Zakaj? V učiteljstvu se je vzbudil sum, da oblasti ne postopajo po načelih demo-kratizma, pravičnosti in nadstrankarstva. Učiteljstvo se boji korupcije in protekci-jonizma. Stojimo na stališču, da se mora upoštevati edinole sposobnost. Na vsak način se je pa ozirati na tiste starejše in o žen jene prosilce, ki so bili pred letom uradno poklicani na sedanja mesta. Ti ljudje so orali ledino v najtežjih časih, tvegali so imetje in življenje. Ali ve v. š. sv. kakšne občutke je imelo to učiteljstvo med posirovelo, nahujskano mladino in med tukajšnjim ljudstvom lani v pričetku majnika? AH je kdo že poizkusil precenili naše delo, ki smo ga opravili v teku enega leta? Le nezmožnost sme biri vzrok odklonitve. Tudi službena leta niso v vsakem slučaju merodajna. Ni v interesu dela v šoli ali zunaj nje, da bi službovalo na tukajšnjih šolah samo starejše učiteljstvo in pa mladi začetniki. Vse kaze, da se zopet začenja tali nemoralna de ba protektorjev, klečeplazenja in pritiskanja kljuk, ki je vzgojila med učitelj-stvom značaje, ki niso vredni, da bi vzgajali mladino. Učiteljstvo v Mariboru in bližnji okolici je odločno proti temu, da bi prosilo, za razpisana mesta še drugače kakor s pismeno prošnjo. Tudi je mnenja, da bo moral v. š. sv. prošnje onih, ki ni-i!1 uo smisla za tovarištvo in stanovsko disciplino, ostro zavrniti. Taka vzgoja bi bila od zgoraj doli često prav potrebna in v resnično demokratični državi na mesu!;, Kakor vedno, prosimo tudi danes, da v. š. sv. nase besede upošteva v interesu iolstva iu učiteljstva. sicer ubije v nas še ono veselje do dela, ki ga nam niso mogle uničiti življenske razmere in sedanji žalostni časi. Oni. ki prosijo služb s pomočjo orotekcije in snaženja kljuk, pa itak nimajo namena delati.«
— „Narodna PrOsveta" z dne 11. t. m. poroča: Ministarstvo prosvete odlučilc. je, da prekine sa skračenim školovanjem po učiteljskim školama. Ovo je poslednja generacija, koja če po tome skračenom roku učiti. Od iduče !i>2J. g. škoiovanje če biti redovno na četiri godina. U isto vreme sprema se projtkat, ,'a se škoiovanje u tčiteljskim školama povisi na pet godira.
—	Mladina meščanske šele v Ribnici priredi v nedojij dne 18. t. m popoldne v sokolski telovadnici predstavo igre ,Č lo-v. ® š» '. P 0 k 1 • c" v korist „Jugoslovanski Matici . Na vzporciu bo še par pesmic in deklamacija o iasedenem ozem-ju Vse prijatelje šolstva kakor tudi okoliška šolska vodstva opozarjamo na to prireditev, ki naj otvori vrsto prireditev v korist bodočnosti nesrečne neodrešene domovine, za katero naj gore naša srca v ognju idealne ljubezni, ki pa ne obstaja le v frazah, temveč v požrtvovalnem delu za brate in sestre, ki ječe pod tujim jarmom.
—	Umrla je dne 2. t. m. tovarištca Ana Bučar-Gerzetič, učiteljica na Zida-nemmostu. Preostalim naše iskreno so-žalje! v
—	t Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani (gostilna pri „Belem volku") je dne 12. aprila umrl. Pokojnik je bil prijatelj slovenskega učiteljstva. Ob vsaki priliki se je zanimal za organizacijo slovenskega naprednega učiteljstva; zlasti pri srcu mu je bilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" in čestokrat me je izpraševal, koliko imamo že zgrad-benega kapitala. Svojo naklonjenost do slovenskega učiteljstva je pokazal tudi v svoji oporoki, ker je zapustil „Učiteljskemu konviktu" 1000 K. Blag bodi spomin dobrotniku slovenskega učiteljstva!
Jakob Dimnik, blagajnik „Učiteljskega konvikta".
—	Kaj je z ustanovami? Pred letom ; ■ bile razpisane Metelkova in vrtna u... sova. Do danes ni o podelitvi ne duha ve-sluha. Kaj je z njimi? Prosimo pojasnila!
- Slovenski učitelj v Srbiji piše: „Mest za učitelje je se prostih v stari Srbiji okoli 500. Slovensko učiteljstvo bi tu dobro došlo. Potni stroški se praviloma krijejo samo od Beograda dalje v Srbijo in to naknadno. Začetna plača: 2400 din.
avanzma -f 12 din. dnevnic na deželi, ozir ma 18 din. v mestih. — Učitelj je tu res učitelj, kakor bi moral tudi pri nas biti. : »uhovništvo nima posebnega ugleda, da o uplivu niti ne govorim. Kdor ima
srce in dobro voljo, kdor hoče živeti svobodno brez posebnega pritiska avstrijskega šimla, mu najbrže ne bo žal. če pride sem, seveda če se zna prilagoditi narodu. Poznavanje jezika ni pogoj. Toliko v informacijo kolegom, ki bi se zanimali. Kdor želi več vedeti, naj se obrne do sekretara v ministrstvu, g. Rabreno-viča. — Moje mesto ni najboljše — po poimih kakega, ki se sploh ne čuti učitelja. celo jako slabo. Ampak našel sem skoro vse ono, kar sem si želel: dober, zdrav, pošten narod, zdrav zrak in vnH0, solnce in šumo, ne preogromno število otrok, ukaželjnost in — mir. Kmalu bom imel svojo kozo, v jeseni, če Bog da, tudi prašička — no za karijero se pa itak ne mislim nikdar puliti."
—	Popotnikovim naročnikom. V zadnjem času se je prijavilo toliko novih članov in naročnikov, da nam je list popolnoma pošel. Naročili smo novo naklado. Prosimo nekoliko potrpljenja. — Popotnikovo upravništvo.
—	Za „Popotnikove" štev. 1.—3. letnika 1918. prosim, če mi jih lahko kdo odstopi. Upravništvo nima teh številk več in uredništvo tudi ne. — Pavel Flerč, Ptuj.
—	Nove obrtne in trgovske šole v Črni gori. Trgovinski minister je v sporazumu s poljedelskim ministrom odredil, da se otvorijo obrtne in trgovske šole v Baru, Podgorici in Danilovem gradu. Ena teh šol se bo kasneje pretvorila v poljedelsko šolo in bo služila v črnogorske svrhe.
—	Članarina in darila za učiteljski
konvikt. Visenjakova Jerica, učiteljica v Žetalah pri Rogatcu, 61 kron. — Julči Zalokarjeva, učiteljica v Kokri, 10 K. — Alojzij Gorjup, učitelj v Ljubljani, 2 K. — Vsied sklepa občnega zbora znaša za leto 1920 letna članarina 4 K. Ustanovnina znaša tO K na leto, pokroviteljiua pa enkrat za vselej 200 K.
Neodrešena domovina.
—r Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršil po presledku par let dne 29. marcija v Herpeljaii-Ko-zini pri Trstu ob velikem številu udeležencev iz vseh strani tužne Istre. Zborovanje je otvoril sklicatelj, začasni pooblaščenec družbe, dr. Fortunat Mikuletič, ki mu je vodstvo pod silo razmer poveriio posle Družbe in varstvo njenih koristi. Podal je kratek oris svojega delovanja, opisavši ovire, ki so se mu stavljale na pot, in zapreke, ki je naletel nanje pri oblastih. Nato je podal dr. Gjuro Vesel obširen opis sedanjega stanja šolstva v Istri in škode, ki jo trpi Družba na svojih zgradbah, ker so bila zasedena od vojaštva. Izrekel je pikre besede na račun tistih, ki so ovirali tako kulturno delo. Navajal je kričeče primere. Zborovalci niso vzklikali: ali. ali če si jim gledal v res ne obraze, si moral občutiti, kar so eni občutili v duši, kar jih je žgalo in peklo. Zatem se je imela vršiti volitev novega vodstva. Oglasil pa se je k besedi dr. Širne Kurelič iz Paziua, bivši župan pazin-ski, ki je predlagal izpremembo pravil v zmislu, da bedi sedež Družbi odslej v Trstu. Bili so svojedobno razni razlogi, ki so bili odločilni, da se je Volosko-Opatija določila kot sedež Družbinega vodstva. Vsled dogodkov pa so se stvari temeljito izpreinenile; in naj se veliko vprašanje reši kakor hoče: Volosko-Opatija ne bo več središče sedaj zasedenega ozemlja. Odslej more biti edino Trst naše središče: kulturno in gospodarsko. To že vsled prometnih sredstev, kakor so. Potem pa so v Trstu osrednje oblasti, in so sedaj tam ljudje, usposobljeni za posredovanje. Zato priporoča svoj predlog najnujneje, ako hočemo, da Družba — kar je neizogibno potrebno — hitro obnovi svoje delovanje in da bo to delovanje uspešno. Temu predlogu se je brezpogojno pridružil dr. Konrad Janežič iz Voloske tudi v imenu ostalih dosedanjih odbornikov ter je to utemeljil s temeljitimi razlogi. Predlog je bil sprejet soglasno in ob splošnem odobravanju, nakar se je vršila volitev novega vodstva in odbora. Izvoljeni so bili soglasno: predsednik dr. Edvard Siavik v Trstu; podpredsednik dr. Šime Kurelič iz Pazina: odborniki: Ante Gru-bišič, Fran» Leutič, dr. Gjuro Vesel, dr. Fortunat Mikuletič, Josip Svetličič, vsi iz Trsta: Šime Červar, župnik iz Zrenja in Josip Siretič. V nadzorstveni svet: dr. Mirko Vratovič z Pule, dr. Josip Abram iz Trsta in Josip Grašič, župnik iz Bernia. V nbrambeni sod: dr. Ivo Zoccen iz Pule, Ivan Raškovič iz Maleea Lošinja in Ivo Flego, dekan v Buzetu. Predsedništvo je prevzel nov podpredsednik dr. Šime Kurelič. Pri točki »slučajnosti« je župnik Červar najnujneje priporočal novemu vodstvu, nai se nemudoma loti dela, da uredi materijalno in pravno stanje družbenega učiteljstva: primerno sedanjim
težkim razmeram. Sicer — je vzkliknil — ne bomo imeli dobrega učiteljstva, ah pa ga sploh ne bomo imeli. Posebno toplo se je pridružil temu priporočilu tudi zborovalec Nežič. Dr. Marko Belanič pa je polagal novemu vodstvu posebno na srce, naj poskrbi, da se čimprej zopet od-pro nadaljevalni tečaji za ročna dela, ker ie io velike važnosti za žensko mladino ludi v moralnem pogledu.
—r Slovensko šolstvo v Trstu. V poslopju Družbe sv. CM. pri Sv. Jakobu je laška oblast dovolila Slovencem »tvoriti petrazredno deško in petrazr. dekliško šolo; ni pa dovolila otvoritve meščanske šole. Deška petrazrednica ima danes 678 učencev v 5 osnovnih in 7 vzporednih razredih, dekliška pa 695 učenk v 5 osnovnih in 7 vzporednih razredih, skupaj torj 1373 otrok. Na obeh šolah deluje danes 29 učiteljskih moči, za katerih plačo mora skrbeti slovenska požrtvovalnost. Ogromna žrtev to, toda potrebna! Kljub silnemu pritisku od strani italijanske oblasti je vendar ostal še dokaj močan slovenski živelj v Trstu. V sredini mesta, kjer je imela pred laško invazijo Družba sv. CM.« na Acquedottu 8razredno dekliško in Srazredno deško šolo, je še toliko slovenskih otrok, da bi lahko ako bi italijanska oblast dovolila takoj otvorili zopet 8razredno dekliško in vsaj Srazredno deško šolo.
—r. Slovenska ljudska šola v Gorici.
O tem prežalostnem poglavju piše „Goriška Straža" z dne 8. t. m. sledeče: Danes opozarjamo slovenske starše v Gorici, nai storijo vsi svojo narodno dolžnost in naj svoje otroke vpišejo v slovenske šole. ki se bodo v kratkem otvorile. Starši, ki so že vpisali otroke v laške šole, naj jih takoj preložijo v slovenske. To zahteva narodna dolžnost in narodni ponos pa tudi blagor otrok samih. Šola ni namreč nikdar dobra, ako ne sloni na podlagi materinega jezika. Magistrat namerava sicer otvoriti te dva razreda, a starši naj odločno zahtevajo, da se morajo otroci tudi v višjih razredih poučevati v slovenskem jeziku. Storili bomo vse potrebne korake, da dobimo v kratkem popolno ljudsko šolo z vsemi razredi, ki so potrebni za izobrazbo naših otrok, in ne le take karikature, kakor jo namerava sedaj ustvariti goriški magistrat. Slovenci smo omikan narod in nas je takih karikatur sram. To ni več za naše čase!
—r. Sposobnostni izpiti za poučevanje v meščanskih šolah v zasedenem ozemlju. Generalni civilni komisar v Trstu je razposlal okrožnico, v kateri naznanja, da je osrednji urad za nove pokrajine pri ministrskem predsedstvu dovolil poseben rók sposobnostnih izpitov za poučevanje v meščanskih šolah. Izpiti se začnejo v prostorih I. občinskega ženskega liceja v Trstu 15. maja t. 1. K posebnim sposobnostnim izpitom za poučevanje francoščine, slovenščine, hrvaščine in nemščine v italijanskih šolah oziroma, italijanščine v šolah s kakim drugim učnim jezikom, bodo pripuščeni le tisti kandidatje. ki imajo maturo kake srednie šole ali kakega učiteljišča. Prošnje je vlagati do 15. aprila t. 1. na generalni civilni komisarijat v Trstu.
—r. Laško nasilje. Na velikonočni ponedeljek so laški karabinijerji aretirali v bt. Vidu nad Vipavo tovariša Frana Jur-jevčiča in ga odvedli v družbi dveh domačinov v zapore v Vipavo. Peli so baie slovenske narodne pesmi ter ž njimi „hujskali" proti Lahom. Slučaj kaže, da Italijani še niso prenehali s svojim nasiljem nad našim ubogim liudstvom.
—r. Štrajk v Trstu. Štrajk občinskih nameščencev v Trstu traja dalje. Učiteljstvo vseh šol se je izreklo solidarnim s štrajkujočimi. Ljudske, srednje in večerne šole so zaprte. Splošno vlada velika nezadovoljnost proti gospodujoči kliki. V še slabšem položaju je prebivalstvo Reke, ki ga odrešuje proslavljeni D' An-nunzk).
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zagiavjeui navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino, VI. zvezek. V Ljubljani 1920. Str. 100. V založbi „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" ie izšel v zadnjih dneh šesti zvezek Ganglovih zbranih spisov za mladino. Vsebino knjige tvori „Pesem mladine" in devet mičnih povestic, ki se bodo po svoji priprostosti brez-dvomno vse zelo prikupile naši mladini. Zbirko zaključuje „Boštjančičeva hiša", ki je najlepši košček šestega zvezka. Knjigo krasi na zunaj lična vezava; nič manj lične pa tudi niso Erbežnikove ilustracije. ki krase posamezne črtice. Priporočamo zbirko v obilo naročevanje!
Fran Erjavec, Izbrani spisi. I. zvezek. Povesti. Uredil Ivan Dornik. V Ljubljani 1919. Založila Jugoslovanska knjjgarna. S sliko. Str. 228. — Knjiga je druga izdaja Erjavčevih povesti, katere je bil pred 3o leti uredil prof. Leveč ter jih izdal s krasnim življenjepisom pisateljevim pri Slovenski Matici. Devetero povesti in pov,e-stic — med njimi prave umetnine — tvori ta 1. zvezek, ki mu želimo mnogo hvaležnih čitateljev med slovenskim učiteijr stvom. Urednik Dornik je pridal zvezku kratek življenjepis, ki pojasnjuje dobo, v kateri je živel in delal Fr. Erjavec. Ker je knjiga ponatis svoječasne prve izdaje, je ravno zato škoda, da ni sedanji uradnik ponatisnil še onega klasičnega življenje pisa Erjavčevega iz peresa prof. Levca. Vezana knjiga stane 24 K ter se dobiva v vseh knjigarnah.
Bob za mladi zob. Pesmi za mladino. Zbral Cvetko Golar. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana 1920. — Cvetko Golar je podaril za letošnjo Ve-likonoč našim malim zbirko> pesmic (41 po številu), ki jih bode mladina gotovo nad vse vesela. Pesmi so več ali manj znane ter pobrane iz raznih zbirk naših priznanih mladinskih pesnikov. Zastopani so med drugimi: Ivan Cankar. Fran Levstik, Oton Župančič, Josip Murn, Cvetko Golar. Vida Jerajeva, Dragotin Kette, Milan Pugelj in Fr. Žgur. V zbirki so tudi narodne pesmi iz Belokrajine. Okusno knjižico priporočamo v obilen nakup!
Učitelj, pedag. književni list. Učiteljsko Udruženje v Beogradu je pričelo znova izdajati svojega „Učitelja", ki 'e organ Učiteljskega Udruženja v Beogradu. Urednik listu je tov. Mih. Stano-jevič. V I. in II. zvezku, ki je ravnokar izšel, se nahaja članek tov. P. Flereta o sedanji slovenski pedagoški književnosti. Letna naročnina za šole znaša 36 dinarjev, učitelji-člani Udruženia plačajo letno 24 dinarjev. List izhaja enkrat mesečno v zvezkih od 4 do 5 pol. Priporočamo vsem tovarišem v mnogobrojno naroči-tev!
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organlzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec.
1918.)
L. Izkaz.
Po 138 K: Šolsko vodstvo — Majšperg. Prispevali so: Lovrec 45.50 K, Olga Novakova 25 K, po 22.50 K pa: Kerbier Simon, Pavla Budinekova in Marija Oswaklova. Po 100 K: Učiteljstvo ljudske šole v Črnomlju. Prispevali so po 20 K: Anica Gostiševa, Ani Šetinova, Tonica Pavlinova, Milka Bukoviecva, po 10 K: Novak Miško in Strubeij Joško. Po 40 K: From Vekosiav z gospo soprogo — Spod. sv. Kungota. Po 30 K: A. Vode za Maro Sekulovo — Rudnik pri Ljubljani. Po 20 K: Primožič Josip — Sorica pri Železnikih; Vida Rudol-fova — Konjicc; Barje K. za Guština Milana — Metlika. Po 10 K: Julka Zalokarjeva — Kokra; frost Janko — Maribor; Gorišek Josip in Valerija Jerajeva — Ljubljana. — Današnji izkaz 408 K. Prej izkazanih 19.403 K. Skupaj 19.811 K.
Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Posmrtna četrt: Dotična odredba je vendar tako jasna, da ni nobenega dvoma, je-li imate pravico na posmrtno četrt ali ne, Čitajte pazljivo ves § 34., ki Vam prav vse natančno razloži! —
Ado Gg.: Prejeli prekasno, pride na vrsto v prihodnji številki.
Nadučitelj Ljudevit Koželj — Št, Peter pri Novem mestu: Radevolje ustrezamo Vaši želji in objavljamo, da niste stavili na zborovanju SI. Zv. v Novem mestu svojega predloga, ampak ste Ie prečitali dopisnico predsednika Slomškove Zvze Ivana Štruklja in fljegov predlog, ki je bil naperjen proti višjemu šolskemu nadzorniku Ganglu. V 40. štev. lan. let. tudi druzega trdili nismo! Prepričani smo, da ste bili tudi sami proti predlogu, kakor izjavljate. Na Vaši osebni časti Vas nikakor nismo žalili in Vas tudi ne delamo odgovorne za namen, ki ga je imela dopisnica.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba «Zaveze jugoslovanskega
učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
NaS denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. marca 1920 &125.303-69. Hranilne vloge se obrestujejo
wr po 4°/0. HM
Uradne ure s Vsak četrtek in vsako soboto od '/s5. do '''26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja.