¥ i A" IZi KOPER - 19. SEPTEMBRA 1958 poštnina plačana v gotovini LETO VII. — STEV. 37 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din aH 8,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Jz v6eb i/debtne Sprehod po svetu O preskrbi s kmetijskimi pridelki Ob komasaciji zemljišč Ni dovolj samo obirati Privatna mesnica pod okriljem državnega podjetja Mladina pred volitvami Naši šolski problemi Čimveč žena v nove zadružne svete Naš veliki dolg Koper na sedmem mestu Barba Vane pravi . . . Pestra športna nedelja v Postojni Mladina je navdušena za plavalni šport V Portorožu so spustili zastave PRIMORSKA .TE PROSLAVILA 15. OBLETNICO PRIKLJUČITVE V nedeljo je bilo v Trnovem nad Gorico veliko partizansko slavje. Udeležilo se ga je nad 10.000 ljudi iz vseh krajev Primorske, med katerimi veliko število preživelih borcev in voditeljev IX. korpusa NOV, ki so se zbrali k odkritju spomenika svojim padlim tovarišem. Med gosti so bili tudi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher, podpredsednik Viktor Avbelj, podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, član CK ZKJ Ivan Regent, bivši' komandant IX. korpusa general-major Stane Potočar-Lazar, pred- s kmetijskimi pridelki Letošnja bogata sadna letina je upravičeno zbudila pozornost potrošnikov, ki želijo da bi bilo sadje v maloprodajni mreži kar najbolj poceni in v obilni izbiri. Po drugi strani pa je letos proizvajalec listi, ki se sprašuje: kam s tolikim blagom in ali je odkupna cena sadja ter drugih kmetijskih pridelkov v sorazmerju s cenami na trgu in z njegovimi proizvodnimi stroški. Praksa zadnjih dni je pokazala veliko nesorazmerje med odkupnimi in maloprodajnimi cenami in šepanje distribucije. Zato ugotavlja kmetijski proizvajalec: bolje zasluži, če prekuha sadje v žgane pijače in grozdje predela v vino. Če je ta njegova kalkulacija glede na potrebe potrošnika pravilna ali ne, je poglavje zase. Dejstvo je, da je bilo na primer pred dnevi na Črnem kalu nad Koprom okrog 3000 kg kakovostnega grozdja, ki ga nihče ni hotel prevzeti, da pa je bilo ob istem času na koprskem trgu slabše in celo nekoliko nagnito grozdje po 60 din kilogram. KZ Podgrad je organizirala v lastni režiji prevoz več sto kilogramov jabolk po 8 dinarjev in hrušk po 16 dinarjev v skoraj 40 km oddaljeno Reko. Tam pa so potrošniki isto blago dobili v trgovinah s sadjem in zelenjavo po 60 din za kilogram. Medtem ko veljajo hruške (v Kopru po 40 do 60 din, jih kmetje v Branici (sežanska občina) ponujajo po 14 do 16 dinarjev, pa jih nihče noče odkupili. Letos so bila v poletnih mesecih naša obalna mesta dokaj slabo založena z jajci. Zakaj? Pe-rutninarstvo ni v teh krajih razvito, trgovska maloprodajna mreža pa je bila izpostavljena nevarnosti, da prevzame od trgovskih podjetij iz osrednjih krajev države »mačka v žaklju«. V pošiljkah je bilo namreč izredno ueli-ko pokvarjenih jajc. Čemu niso domači prevzemalci na preprost način z osvetljevanjem pregledali blago in takoj ob prevzemu ■ ugotovili stopnjo kakovosti? Kmetijske zadruge nočejo odkupovali hitro pokvarljivega blaga. To je s stališča njihove gospodarske računice razumljivo. Zato dobimo v naših prodajalnah sicer po nižji ceni radič, grozdje in podobno, vendar dan ali dva staro, medtem ko kmetje na tržnicah nudijo bolj sveže (?) sadje po višji ceni. Po višji ceni ga (Nadaljevanje na 3. strani) stavniki obeh primorskih okrajev, zastopniki združenja italijanskih partizanov iz Trsta, Gorice in Vidma ter drugi. Po pozdravu predsednika okrajnega odbora Zveze borcev Gorice Franca Skoka, ki je začel svečanost, je imel slavnostni govor eden izmed najbolj znanih voditeljev NOB na Primorskem, predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Aleš Bebler. Prikazal je težko pot primorskega ljudstva in njegov boj za svobodo od prvih začetkov do končne zmage in poudaril, kako so v tej borbi sodelovali prav vsi, ki so mogli karkoli doprinesti k porazu osovraženega fašizma. V kamniti grobnici na vrhu hriba počivajo ob naših padlih junakih tudi padli borci italijanskih partizanskih enot. Bojevali so se skupaj in za iste velike cilje. Zato je spomenik obenem simbol bratstva, skovanega v tem velikem boju, in naj bi postal tudi simbol sožitja med obema narodoma. Tovariš Bebler je ob tej priložnosti omenil, da se odnosi s sosednjo Italijo ugodno razvijajo.- V imenu bivših partizanov iz Gorice, Trsta in Vidma je pozdravil udeležence dr. Angelico Giobatta, ki se je s toplimi besedami spomnil skupne borbe jugoslovanskih in italijanskih partizanov in ob tem svečanem trenutku izrazil hvaležnost vsemu našemu ljudstvu, ki se tako lepo spominja padlih borcev in jim je zgradilo ta impozanten spomenik. Ob zaključku zboravanja so zbrani borci IX. korpusa in ostali udeleženci poslali pozdravno pismo predsedniku republike tovarišu Titu. Nato je sledil kulturni program. S partizanskega slavja na Trnovem S SKUPNE SEJE OK ZKS IN OO SZDL V KOPRU OSNOVNA ORGANIZACIJSKA IN POLITIČNA NALOGA Pretekli torek je bila v Kopru skupna seja Okrajnega komiteja Zveze komunistov in Okrajnega odbora SZDL, na kateri so člani obeh forumov razpravljali o občem političnem položaju, nato pa sprejeli več sklepov v zvezi z neposrednimi nalogami, ki čakajo člane obeh organizacij v pri hodni jli dneh, zlasti glede na bližnje volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. RAZŠIRJENA SEJA UO ZAVODA PRIMORSKE PRIREDITVE Ob zaključku II. sezone poletnih prireditev je UO Zavoda Primorske prireditve sklical v soboto, 13. t. m., razširjeno sejo, ki so se je udeležili razen članov še predsednika republiškega in okrajnega Sveta za kulturo in prosveto, predsedniki občinskih ljudskih odborov in svetov za PK Kopra, Izole, Pirana in Postojne, predstavniki Turistične podzveze ter trgovinske in gostinske zbornice. Na dnevnem redu je bilo poročilo o pretekli zimski in II. poletni sezoni, razprava o nadaljnjem delu in pripravah za III. poletne prireditve ter predlog za reorganizacijo upravnega odbora Zavoda. Te volitve bodo 26. oktobra v vsem našem okraju. Loči nas torej od njih komaj dober mesec dni. V tem času naj bi vsaka organizacija sklicala vsaj dva množična sestanka svojega članstva. Na prvem bi bilo treba temeljito obdelati stanje na terenu — seveda skozi prizmo političnih dogodkov v širšem merilu in vpliva, ki ga ti imajo na stanje tistega področja. Na drugem bi se po- menili o samih volitvah in kandidatih za odbore osnovnih organizacij. Od zadnjih volitev se je marsikaj spremenilo. Nenehni napredek v razvoju našega gospodarstva, utrditev komunalnega sistema in z njim tesno povezanega družbenega upravljanja, naša politika na vasi in pozornost, ki jo je deležno kmetijstvo, so nadvse pomembni einitelji, s katerimi je treba računati, zakaj ti zahtevajo tudi od osnovnih organizacij samostojnejše delo in širokopotez-neje zasnovane akcije. Nase težnje in perspektive je jasno nakazal VI. kongres Zveze (Nadaljevanje na 2. strani) V poldrugem letu obstoja je težko pokazati kdo ve kako blesteče rezultate, aktivno bilanco in velikopotezne načrte. Uspeh je že, če se človek i zvije iz prvih opo-tekajočih korakov in trdno stopi proti svojemu cilju. Od vsega tega se je nekaj uresničilo v dveh poletnih in eni zimski sezoni delovanja Zavoda Primorske prireditve. Naše bralce smo sproti obveščali o vsaki prireditvi, od tistega začetka, ko so se 6. junija lani prvič oglasile fanfare na koprskem glavnem trgu in oznanile I. poletno sezono, ki je pomenila prelomnico v našem dotedanjem kulturnem življenju. Prav tako bi bilo odveč ponavljati imena ansamblov, število nastopov in obiskovalcev v pivih dveh sezonah. To so nam že znane stvari. Preostane nam le, da iz letošnjega poročila direktorja Zavoda Srečka Tiča potegnemo črto pod II. poletno sezono in si ogledamo rezultate. Brez številk seveda ne gre: V II. sezoni poletnih prireditev je bilo torej vsega skupaj 32 predstav (Koper 10, Izola 5, Piran 10, Postojna 6, Sežana 1), ki si jih je ogledalo 23.507 obiskovalcev-Po nepopolnih podatkih je bilo od tega okrog 3.600 tujcev. Pri obisku prednjačita mesti Koper in Piran, kjer ,je bil povprečni obisk nad 900 in kjer so nekatere predstavo privabile nad tisoč ljudi (Prodana nevesta — 1722, Ohridska legenda — 1301, plesni turnir 1206, Švejk — 13481. Te številke pač morajo zadovoljiti vsakogar, čeprav še daleč ne povedo bistvenega. Ko človek takole sedi na seji in posluša poročila, številke, težave, načrte, želje, zazna marsikaj, kar mu uide v ihti vsakdanje naglice in pehanja: kako neprecenljivo in neobhodno potrebno nam je postalo to kulturno življenje, ki ga tako kratko in preprosto imenujemo »Primorske prireditve«. In vendar nam to pove, da je Slovensko Primorje (Nadaljevanje na 5. strani) S SEJE OO ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV IN ZVEZE ZADRUŽNIC Čim več žena i zadružna snele Okrajni odbor Zveze ženskih društev in Zveze zadružnic sta sklicala razširjeno sejo v petek, 12. t. m. v Kopra. Seje sta se udeležila tudi tajnica GO Zadružne zveze Slovenije Cvetka Vodo-pivec in sekretar OO SZDL Ivan Mavsar. Prva in glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje priprav na volitve v zadružne svete. Razen tega so na seji razpravljali o načrtu dela za zimsko Zmagovalci IV. medeonskega šahovskega turnirja. Spredaj Talj in Gligorič, zadaj od leve proti desni: Petrosjan, Benko, Fisher in Olafsson sezono in o proračunu za leto 1959. Tovariš Ivan Mavsar je zbranim ženam govoril o problemih našega zadružništva in o pomenu novega organa družbenega upravljanja v 'kmetijstvu — zadružnih svetih. Naše zadruge sicer imajo svoje družbene plane, vendar jih niso povsod realizirali, ponekod se celo niso borili za njihovo realizacijo. Posledica tega je nizka kmetijska proizvodnost, visoke cene, kar vse onemogoča dvig življenjskega standarda, kot bi si želeli. Zadruge pogosto zaradi špekulacije niso izpolnile niti odkupne obveznosti, kar ni udarilo samo delavca in nameščenca, pač pa tudi kmeta. V naših podjetjih nimamo več skrbi okrog družbenih planov, ne moremo pa se do tega dokopati v .blagovnem prometu in v kmetijski proizvodnji. To je vrsta problemov, ki imajo ne samo gospodarski, ampak tudi politični pečat. Prav gotovo bodo k rešitvi teh problemov pripomogli novi zadružni sveti, zato je tako zelo važno, kdo bo v teh svetih. Potemtakem niso za nas te volitve nič manj pomembne, kot so volitve v osnovne organizacije SZDL. Dosedanje priprave so sicer zadovoljive, vendar pa bo treba še poskrbeti, da bodo v teh svetih v zadostnem številu zastopane naše kmečke žene in mladina. (Nadaljevanje na 6. strani) Začelo se je letošnje redno jesensko zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov V torek se je začelo v New Yorku XIII. redno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Na dnevnem redu je nad sedemdeset vprašanj. Najvažnejša so bržkone vprašanja Cipra, Alžirije, razorožitev in prenehanje jedrskih poskusov, mirnodobna uporaba atomske sile, pomorsko pravo itd. Zdi pa se že na začetku zasedanja, da bo to poteklo v znamenju problema, ki ga za zdaj še sploh ni na dnevnem redu, vendar pa zaradi akutne vojne nevarnosti razburja ves svet. To je vprašanje vojne ali miru na Daljnem vzhodu, konkretno zaradi obalnih kitajskih otokov Kemoja in Macuja v Tajvanski ožini. Ta otoka za sedaj še držijo Cankaj-škove sile, so pa pod nenehnim topniškim ognjem' in pomorsko blokado sil LR Kitajske. V sporu in prepiru za te otoke sta se neposredno angažirali že tudi ZDA in Sovjetska zveza, ki podpirata vsak svojega protežiranca. Ves svet vedno glasneje protestira proti vmešavanju tujih sil v ta spor in so tudi že v ZDA začeli misliti, kako bi umaknili roko iz žerjavice, da bi ne trpel njihov prestiž. Zdaj bo prav verjetno morala Generalna skupščina ZN najti primerno rešitev zapletenega položaja. Za predsednika letošnjega zasedanja Generalne skupščine je bil izvoljen libanonski zunanji minister Malik. Izhodiščna točka za razpravo o Daljnem vzhodu — čeprav ta ne bo neposredno na dnevnem redu — bo vsekakor indijska resolucija, o kateri bo morala skupščina razpravljati. Ta zahteva, naj bo LR Kitajska sprejeta v OZN. Indija obenem pripravlja zahtevo, naj bi Združeni narodi prepovedali sploh vse premike letalskih in pomorskih sil zunaj meja posameznih držav. O osrednjem problemu letošnjega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov pa se lahko še poučite v spodnjem komentarju Pres-servisa. Laburistični načrt v zvezi s Formozo Kako realistično nekateri krogi na svetu ocenjujejo položaj na Daljnem vzhodu, najlepše dokazuje predlog angleškega laburističnega prvaka Gaitskella za rešitev te krize. Ko je namreč odločno obsodil sedanjo ameriško politiko na tem področju, je Gait-skell dejal, da bi se moral Čan-kajšek takoj umakniti z obalnih ■kitajskih. otokov in tudi s For-moze, na Formozi naj bi uvedli začasno upravo OZN, najprej pa naj bi bila LR Kitajska sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Angleška opozicija ostro nasprotuje in napada vladno politiko o tem vprašanju, saj uradni angleški krogi kljub nasprotujočemu javnemu mnenju v celoti podpirajo politiko ZDA v tem vprašanju. Alžirska ofenziva tudi v Franciji Alžirski komandosi tudi v sami Franciji nadaljujejo s svojo oienzivo. Nenehno napadajo zlasti skladišča tekočih goriv in policijske ter vojaške naprave in ljudi. V svojih oboroženih akcijah kažejo naravnost obupno predrznost in smelost. Vrhunec pa je ofenziva dosegla minuli ponedeljek, ko so sredi Pariza pri belem dnevu na trgu Etoile pri Slavoloku zmage napadli in ranili ministra za informacije in nekdanjega francoskega rezidenta v Al-žiru Soustella, ki ga imajo Al-žirci za svojega največjega sovražnika. Atentat se je sicer po- nesrečil, vendar pa je povzročil veliko razburjenje v Franciji, Močna mina je eksplodirala tudi na policijski prefekturi v Mar-seilleu, kjer so bile tri osebe hudo ranjene. Vrstijo se požigi po vsej Franciji. Alžirci napadajo in ubijajo posebno francoske oficirje in vojake, ki služijo v Afriki, pa so trenutno na dopustu v metropoli. Francoske oblasti so seveda ostro reagirale in so aretirale novih pet tisoč Alžircev. Mnoge med njimi so takoj poslali v Alžir, da jih bodo sodila tamkajšnja vojaška sodišča. Nemoralni odnosi Na Vzhodu se nadaljuje gonja proti Jugoslaviji in časopisje izkorišča vse mogoče izmišljotine za podtikanje »revizionizma« našim državnim in političnim voditeljem. Tako zlasti Kitajci uvajajo diskriminacijske odnose tudi v osebnih stikih, kar so čutili naši novinarji in mladinci, ki so bili tamkaj na obisku. Moskovska »Pravda« pa je te dni prinesla članek o zagrebškem ve-lesejmu, v katerem je kot lastni vir informacij lažno potvorila dejstvo, po drugi strani pa je v SZ in drugih vzhodnih državah njenega bloka onemogočeno svobodno širjenje jugoslovanskega tiska. (Nadaljevanje s 1. strani) komunistov. Treba jih jc uresničiti in velik delež imajo pri tem razen članov ZK tucli člani SZDL, ki morajo poiskati primerne oblike za zagotovitev sodelovanja in mobilizacijo vsega prebivalstva za to veliko nalogo. Zato bi bilo še posebej napačno držati se kakršnihkoli šablon pri predvolilnih pripravah in delovnih programih ¡organizacij. Vsak ¡teren ima svoje probleme, svoje naloge. Naši napori za izboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje bodo prav gotovo mnogo bolj zanimali članstvo podeželskih kot pa mestnih organizacij, zato je treba dati temu vprašanju na vasi prednost in poseben poudarek. V mestih pa imamo druga, nič manj važna vprašanja, ki morajo na dnevni red predvolilnih se- Presenečenje v Belgiji Na splošno presenečenje so na nedeljskih volitvah v Belgiji zmagali klerikalci, čeprav je vladajoča socialistična stranka skupaj z liberalci bila absoluten favorit na volitvah. Presenečeni so tudi sami klerikalci, saj ni bilo prav nobene prave osnove za njihovo zmago. Socialistično liberalna vlada je namreč v zadnjem razdobju imela velike uspehe v svoji notranji in zunanji politiki, zlasti na gospodarskem področju. Povečala je otroški dodatek in tudi plače in dosegla še druge uspehe. Okrajna volilna komisija v Trstu je pregledala in potrdila 14 kandidatnih list za bližnje občinske volitve. V soboto bo objavljen uradni lepak, na katerem bodo imena vseh list, seznami kandidatov, navedeni po vrstnem redu predloženih list, in volilni znaki. —o— Poslanec KPI Vidali se je te dni razgovarjal s skupino kmetov, ki imajo svoja zemljišča na Hudem letu in že trinajst let čakajo na odškodnino za razlaščena zemljišča. Znano je, da so takrat anglo - ameriške vojaške oblasti zgradile na Hudem letu igrišče za golf, ki ga je .kasneje italijansko ministrstvo proglasilo za vojaško področje, sedaj pa ga imajo v najemu zasebniki. V nedeljo bo v kino dvorani »Supercinema« javna konferenca v zvezi z akcijo, da bi dosegli ustrezne investicije za obnovitev, okrepitev ter nadaljnji razvoj, kakor tudi za zadovoljiva naročila za tržaška podjetja IRI kovinarske in strojne stroke. Konferenco sklicuje tajništvo kovinarskega sindikata FIOM, na njej pa bo govoril tajnik tega sindikata Emi-lio Semilli. —o—• V tržaški luki so se v soboto zasidrali trije minolovci italijanske vojne mornarice, ki se udeležujejo rednih vojaških manevrov. Minolovci so zapustili Trst v nedeljo. Na nedavni skupščini upokojencev INPS, ki so včlanjeni v Zvezi upokojencev CGIL, so grajali Zavod za socialno zavarovanje, ker zavlačuje z likvidacijo pokojnin, tako da nekateri upokojenci čakajo na pokojnino tudi sedem do devet mesecev po upokojitvi. V zvezi s tem so poslali več resolucij pristojnim oblastem. stankov. To jc predvsem družbeno upravljanje, stanovanjske skupnosti in podobno. Rezultati teh razprav bodo lahko trdna podlaga za bodoče delo organizacij, saj bodo novi odbori imeli v tem najboljše izhodišče in oporišče. Drugi sestanek naj bi bil posvečen ožjim pripravam za volitve. Stari odbori naj bi na njem poročali o delu organizacije v razdobju od zadnjih volitev. Ob tej priložnosti bo potrebno pretresti tudi dejavnost posameznih članov organizacije, zlasti pa odbora samega. Posebej še to velja za tiste organizacije, ki se doslej niso mogle pohvaliti z kdo ve kakimi uspehi. Prav tako bi bilo najboljše, če bi na teh sestankih sestavili tudi program dela organizacije za dobo do prihodnjih volitev, nujno pa je to vsaj za nekaj mesecev, to je do prihodnje pomladi. Glede kandidatov za člane odborov osnovnih organizacij in delegate za občinske konference, ki bodo prav tako izvoljeni na teh volitvah, se bo treba vestno pogovoriti. Ne gre namreč samo zato, da morajo imeti ti ustrezne moralne in politične kvalitete, ampak tudi, da bodo znali uspešno voditi organizacijo. Napaka pa bi bila, če bi vse to spet naložili samo starim preizkušenim kadrom, ki opravljajo razne funkcije že v vseh mogočih organizacijah. Odpreti je treba vrata [zilasti mladim ljudem in jim omogočiti, da se udejstvuje-jo ter prevzemajo odgovorna mesta v organizaciji. Vse te priprave naj potekajo v znamenju pojačane politične dejavnosti organizacije in njene organizacijske krepitve. V tem času naj osnovne organizacije sprejmejo v svoje vrste vse tiste državljane, ki so tega vredni, posebej pa še velja to za mladince in mladinke, ki so letos postali polnoletni in s tem dosegli starostne pogoje za sprejem v organizacijo. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR PRES-SERVISA na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Kot vsako leto so se tudi zdaj pred redno jesensko zasedanje Generalne skupšCine Združenih narodov postavili svetovni problemi, ki jim je posvečena posebna pozornost. Med te probleme je treba, kot vse kaže, prišteti razorožitev in prizadevanja za prekinitev jedrskih poskusov, pomoč nerazvitim deželam in — zelo verjetno — tudi zadnjo krizo okrog Taj-vana na Daljnem vzhodu. Letošnje zasedanje Generalne skupščine, ki se je začelo v torek v palači ZN v New Yorku, pa se bo moralo z razen že omenjenih perečih svetovnih problemov ukvarjati še tudi z nekaterimi drugimi vprašanji. To so problemi, ki občasno zaradi važnejših svetovnih dogodkov padejo v pozabljenje ter tako — hočeš nočeš — zaidejo med tako imenovane »arhivske probleme« Združenih naro- PVZOR' Pan mm «s*®» fODROÙe zA ATOMS K £ SKSPL02IJE Vidimo torej, da ne gre zgolj za tehnično izvedbo volitev, za zadovoljitev formalnosti statuta, ampak predvsem za politično utrditev organizacije, kar naj vnese v njo novega življenja in nove delovne spodbude. petdesetletnih Dne 17. septembra 1908 se je na Livku pri Kobaridu rodil zavedni slovenski, tolmitnsko-puntarski družini Sturmovih slin Tone. Imel je kaj kratko in težavno mladost med tolminskimi hrlM, ki so le stežka preživljali številno družino. Tone je kmalu odšel od doma in se po svetu pehal za skromnim kosom kruha. Pri tem je spoznal vso krivico, ki se je godila delovnemu človeku pod dzko-riščevalskiim kapitalističnim gospodarjem in se je zato že zgodaj priključit naprednemu delavskemu gibanju. Kmalu je zato tudi iizkusit preganjanje italisjansk.h fašistov, ki so v mladem in neuničljive siile polnem Tonetu hitro spoznale svojega neupogljivega razrednega nasprotnika. Leta 1930 se je Tone umaknil fašističnemu nasjju v kraljevsko Jugoslavijo, v kateri je menil najti svobodo. Vendar pa je hitro spoznal, da je tudi pod Karadžordževiiči delavec v neenakopravnem položaju in da se mora hudo boriti za svoje pravice. Takoj se je tudi sam priključil temu boju in ga 'kmalu najdemo med komunisti v kamnližki okolic,i. Najprej je delal v tovarni Remec na Duplici, bil vmes zaradi svojega delovanja tudi brezposeln, nato pa se je leta 1938 zaposlil v tovarni Titan v Kamniku, kjer je zelo agiilno ¡in požrtvovalno deloval v sindikalni organ/zaci- — Kaj, general, kako bo tu pusto, če se novembra v Ženevi dogovorijo za prekinitev eksplozij! dov. Vzpostavljanje nacionalne enotnosti Koreje, Nemčije in Vietnama je bilo svoječasno skrb številnih zasedanj Generalne skupščine. Ko tudi po dolgih prizadevanjih teh vprašanj ni bilo mogoče rešiti, so bila tako rekoč obsojena, da izginejo z dnevnega reda. Trenutna nemožnost reševanja takih vprašanj torej skriva v sebi nevarnost, da bi nanje sčasoma pozabili. Ni tako brez podlage bojazen, da bi se nekaj podobnega lahko zgodilo tudi z vprašanjem umika ameriških in angleških intervencionistov iz Libanona. in Jordanije, kar je bilo zahtevano s soglasno sprejeto resolucijo na minulem izrednem zasedanju Generalne skupščine. To pa zato, ker vse kaže, da obstajajo sile, ki si prizadevajo, da bi tančica pozabe pre-vlekla — in to čimprej — krizo na Srednjem vzhodu, katera je letos tako resno pretresla svet, In da se tako ohranijo z nasiljem pridobljene pozicije. Bilo bi žalostno, če bi svet in z njim Združeni narodi pristali na daljše trajanje lin postopno tiho sankcioniranje položaja, ki je plod nasilja in posledica blokovske politike velikih sil v nekdanjem kolonialnem svetu. Ce tako važni problemi ostajajo pri strani, očividno ne bo napredka tudi na drugih področjih, kjer jc treba graditi mir in sožitje med narodi. Takih problemov ne bi smeli puščati ob strani, ker se lahko vsak trenutek razvijejo v nove, še veliko hujše spore, razen tega pa so žc sami po sebi resna ovira za normalizacijo mednarodnih odnošajev. Prav zato moramo pričakovati, da bo sedanje zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov posvetilo potrebno skrb tako vprašanju združenja Koreje, Nemčije in Vietnama, kot. tudi zahtevi po takojšnji odstranitvi ameriških in angleških sil iz Libanona in Jordanije. Pred Zru-ženlmi narodi ne bi smeli obstajati pozabljeni problemi. Tone Štv ji in na kulturno prosvetnem področju. Leta 1939 je bi.l zaradii svoje dokazane privrženosti stvari delavskega razreda sprejet v Komunistično partijo. Bil je sekretar partijske celice v tovarni Titan, kmalu nato pa celo sekretar Okrajnega komiteja Kamnik. Maja 1941 je bil imenovan za sekretarja okrajnega revolucionarnega komiteja v Kamniku, s čimer je aktivno posegel v formiranje prvih partizanskih vojaških lin terenskih enot v kamniški okolici. Julija 1941 je tovariš Tone postal sekretar Kamniškega, bataljona, ko pa je proti koncu leta 1941 zbolel na pljučih, je bil poslan v začetku leta 1942 kot politični aktivist na Primorsko. Njegovo delovanje so kmalu zasledile fašistične oblasti. Bil je že čez nekaj mesecev prijet. Pol leta je bil v preiskovalnem zaporu, nato pa v vojašku internaciji v Južni Italiji vse do njene kapitulacije. Septembra 1943 je Tone med našimi civilnimi linterniranci v Italiji organiziral prvo skupino prostovoljcev in se z njimi! priključil prvi prekomor-skt brigadi NOV v Bariju. Decembra 1943 je prišel z njo na dalmatinske otoke, nato pa k Vrhovnemu štabu v Bosni. Opravljal je razne politične dolžnosti v vojaških enotah NOV .in pozneje Jugoslovanske armade. Med drugim je bil tudi vojaško-politični funkcionar v znani garibalclinski diviziji »Italia«, kit se je za svobodo tudi svoje domovine bojevala z ramo ob rami z našimi enotami. Tako je doprinesel velik delež pri kovanju bratstva in enotnosti med narodi, saj se v sil bivši borci te divizije v Italiji še danes toplo spominjajo Toneta Stur-ma in njegove domovine — svobodne, socialistične Jugoslavije in našega Tita. Po osvoboditvi je Tone delal v sindikalni organizaciji in kot direktor nekaterih večjih tovarn v Sloveniji. Zdaj je pomočnik d.rektorja Splošne plovbe v Piranu .in s svojimi bogatimi! življenjskimi izkušnjami pomaga varno voditi čez razburkano valovje današnjega časa prvo slovensko barko in ibrodovje novega časa. Ob njegovem življenjskem jubileju tovarišu Tonetu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še mnogo let v zdravju .in moči deloval za napredeK vse naše skupnosti! OB KOMASACIJI ZEMLJIŠČ V SLOVENIJI Na seji 'obeli zborov Občinskega ljudskega odbora v Koprn so 2. julija letos sprejeli odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na področju rek Rižane in Badaševicc oziroma Rižanske in Vanganclske doline. Odločbo sta zbora sprejela na temelju zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč, ki je izšel v Uradnem listu LRS št, 43. V odločbi je izrecno navedeno, da bo izvedena komasacija v teli dveh dolinah zaradi racionalnejšega Izko-riščenja kmetijskih zemljišč. V Rižanski dolini bo komasacija zajela okrog 1005 ha zemljišč, in sicer od Dekanov do izliva reke Rižane v morje, komasacijsko področje Bada-ševice pa obsega okrog 500 ha površin. Komasacijski postopek bo izvedla komasacijska komisija, ki jo je imenoval na predlog občinskega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo koprski občinski ljudski odbor. Kaj zasledujemo s to komasacijo? Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je večkrat obravnaval stanje kmetijstva na teh področjih ter ugotovil, da kmetijstvo ni dovolj razvito, največ zaradi tega, ker ni bilo možno uporabljati agrotehničnih sredstev. Predvsem so zemljišča tabo v Rižanski kot Vanganelski dolini zelo razdrobljena, kar povzroča, da je tudi sama proizvodnja zelo nizka. Razen tega so posamezne kulture, ki imajo vso možnost razvoja na teh področjih, zapostavljene, zlasti vrtnarstvo in sadjarstvo. Potrebno bo torej ta področja specializirati za določene kulture, pri čemer bo nujno upoštevati značilnosti in prednosti teh zemljišč; kakor tudi podnebne razmere. Omenimo naj, da perspektivni plan gospodarskega razvoja občine Koper predtideva spremembo sedanjih kultur, tako da se bo proizvodnja nekaterih kultur zmanjšala, drugih pa, k.i imajo vse pogoje za razvoj in jih tr-ž.Sčc v veliki meri zahteva, povečala. To pomeni, da bo potrebno na posameznih področjih popolnoma spremeniti kulture in omogočiti čimbolj racionalno izkoriščanje zemlje. Zavedamo se pa, da tega ne moremo doseči na razdrobljenih površinah, na katerih je mimo drugega še proizvodnja silno draga. Brez dvoma se bo proizvodnja povečala, prav tako pa tudi vrednost pridelkov, ker bo dobršen del zemljišč intenzivneje obdelovan. Naj navedemo, da je na področju Badaševice In Semedele predvideno 225 ha za vrtnarstvo, 75 ha za krmne rastline, ostale površine pa so namenjene sadjarstvu. Na področju Ankarana, Rižane in Bertokov je predvideno za sadjarstvo 260 ha, za vrtnarstvo 175 ha, za poljedelstvo 250 ha in za vinogradništvo 80 ha. Namen komasacije torej ni samo v tem, da bi združili razdrobljene parcele in racionalneje izkoriščali zemljo, temveč tudi v tem, da bi na osnovi odloka o rajonizaciji kultur uvedli gojitev takšnih, kultur, ki so donosnejše in Imajo zaradi podnebnih razmer vse pogoje, da se na tem področju razširijo in seveda plasirajo na domača in inozemska tržišča. Komasacija bo razen tega omogočila melioriranje zemljišč oziroma ureditev vod in namakanje površin v sušni dobi. Na ta način ne bo mogla suša škodovati kulturam, prav tako pa tudi ne bo .poplav in bo preprečena zamočvirjenost. Ce k temu dodamo, da bodo na teh površinah uporabili najsodobnejša agrotehnična sredstva, se bo tudi proizvodnja v znatni meri pocenila. Načrt o rajonizaciji kultur pripravlja Zadružna poslovna zveza Koper. Vsa melioracijska dela in namakalne naprave pa bo izvedla Vodna skupnost. V zvezi z občinsko odločbo o komasaciji jc bila imenovana tudi komasacijska komisija, katere predsednik je sekretar občinskega komiteja ZKS Karel Štrukelj, njegov namestnik pa direktor Rižanskega vodovoda Karel Klun. Člani komisije so še kmetijski strokovnjak Anton Flego, sodnik okrožnega gospodarskega sodišča Stojan Smrkolj, predsednik okrajnega sodišča Pavel Grom, direktor posestva škocjan—Ankaran Narcis Biloslav in uslužbenec podjetja Vino-Koper Viktor Bržan. Komisija je imela doslej že dve seji in je pripravila vse potrebno za-takojšnjo komasacijo Rižanske in Vanganclske doline. Danes zvečer ob 19. url bo v prostorih zadružnega doma v Vanganelu prvi zbor udeležencev za komasacijsko področje Vanganclske doline, v ponedeljek pa v zadružnem domu v Bertokih za komasacijsko področje reke Rižane. Na teh zborih bosta Izvoljena za vanga-nelsko področje petčlanski, za rižansko področje pa sedemčlanski odbor In za vsak odbor po en cenilec, ki ga bodo izvolili sami udeleženci komasacije. To pa zaradi tega, da bosta ta dva odbora zastopala udeležence in njihove 'interese pred komasacijsko komisijo, cenilca pa bosta zastopala interese udeležencev in sodelovala v cenilni komisiji. Zaključek komasacijskega postopka je predviden za maj 1059, tako da bodo lahko kmetovalci začeli na novo obdelovati zemljišča že ob prihodnji jesenski setvi. Ob koncu naj omenimo še to, da je to prva komasacija, ki jo izvajajo v Sloveniji. RZ (Nadaljevanje s 1. strani) nudijo tudi razni interventi, ki trdijo, da jih stane prevoz, recimo od Maribora do Kopra, 20 din za kg, dejansko pa velja največ 12 din. Tako posredništvo kvari stabilizacijo trga, ker kupec plača jabolka po 35 din, hruške po 40 do 50 din, v domačih trgovinah pa lahko isto blago dobi za 10 in več dinarjev ceneje. V koprskem okraju je trenutno na razpolago okrog 700 vagonov krompirja po 14 din franko Koper in okrog 260 vagonov sadja. Zakaj je solata po 90 din? Po enaki ceni prodajajo tudi čebulo, za katero velja dogovorjena odkupna cena 35 din! Zakaj je trenutno naš trg zelo slabo založen in brez večje izbire? Vprašujemo se torej — kje so vzroki. Poskusimo na to vprašanje odgovoriti. Prvič: nimamo koordinacijskega organa, ki bi s trdo roko usmerjal odkupno ter prodajno politiko ter distribucijo. Drugič: v obalnem pasu posvečamo premalo pozornosti načrtnemu namakanju zemljišč zlasti v sušnih dnevih in \je »potrebno uvažatik zelenjavo iz oddaljenejših krajev. Tretjič: novo komunalno podjetje Hladilnica v Dekanih je novorojenček in še ne zmore čimbolj neposredno dostavljati blago, da bi bili malo-prodajalci kar najbolj razbremenjeni s prevoznimi stroški, in še, ker verjetno iz istega razloga ne nudi maloprodajni mreži blaga v takšni meri in po takšni ceni, kot TUDI NA NAŠEM KRASU DOBRA SADNA LETINA Po vsej Sloveniji je letos sadje izredno dobro obrodilo. Starejši ljudje pravijo, da že celih 50 let ne pomnijo podobne letine. Tako je iudi na Krasu. Samo na področju štanjelske kmetijske zadruge bodo imeli med drugim kakih deset vagonov jabolk tržnega presežka, nekaj pa so jih že prodali. Razumljivo je, da je ob tolikšni ponudbi z vseh strani odkupna cena padla in da prav o tej stvari precej razpravljajo, kajti nekateri kmetje trdijo, da se jim jabolk po sedanji odkupni ceni ne izplača obirati. Pustimo tokrat ob strani morebitne pomanjkljivosti v organizaciji odkupa, pravočasni zagotovitvi trga, razlike med odkupnimi cenami in prodajo potrošnikom. Dejstvo je namreč, da ima kakovostno sadje kljub dobri letini vedno dobro ceno. In prav iz tega bi se morali tudi naši kraški sadjarji kaj naučiti, kar bi jim v prihodnje koristilo. V tem predelu skoraj ni pravih sadovnjakov, čeprav so dobri pogoji tudi za razvoj te kmetijske veje. Za sadno drevje se kmetje prav malo zanimajo, ne čistijo, ga in ne obrezujejo, malo gnojijo in redko škropijo. Posledica je pridelek slabe kakovosti in nizek Iztržek. Zlasti se to maščuje ob dobrih letinah, ko takšno sadje ne more uspešno konkurirati tistemu iz negovanih sadovnjakov. Letošnja dobra letina nam torej kaže, da ni dovolj, če sadno drevje nasadimo, nato pa čakamo, da zraste in oberemo, kar nam pač da. Neurejeni sadovnjaki povzroča-tudi velike težave pri uvajanju mehanizacije. Tako ima na primer zadruga v Štanjelu motorno škropilnico, ki je skoraj ne uporabljajo, razen nekaj malega v Branici. Račun je namreč pokazal, da se z njo ne izplača škropiti redko nasajenih dreves, ker to stane preveč, in sicer tri in celo štirikrat toliko kot v urejenem eadovnjaku. Škoda pa, ki jo trpijo kmetje zaradi takšnega stanja, je toliko večja, ker na tem področju zelo dobro uspevajo zimska jabolka, ki bi lahko šla zelo dobro v prodajo na domačem trgu in za izvoz, če bi kakovost ustrezala. Takšen odnos do sadjarstva je pravzaprav čuden, če pogledamo, kako se kmetje zanimajo za ostale panoge. Samo na. področju štanjelske KZ bodo obnovili kakih 8 ha vinogradov in zasadili kakovostne sorte. Lepo pa napreduje tudi živinoreja. V tem pogledu se zlasti odlikujejo živinorejci iz okolice Štjaka. Več ali manj pa so se povsod oprijeli rodovniške službe in že letos od-prodali več glav plemenske živine. Veljalo bi podobno pozornost posvetiti tudi sadjarstvu, ki bi tako lahko postalo pomembna postavka v dohodkih kmečkega prebivalstva teh krajev. Iv Tretji petorček v Divači. Prav kmalu bo v Divači dokončana tretja petstanovanjska hiša, ki jo vidimo na sliki obdano z lesenim ogrodjem. Prva dva petorčka sta gradila občina in ŽTP Ljubjana, ta pa je namenjen delavcem, ki so zaposleni pri transformatorski razdelilni postaji. V neposredni bližini teh petorčkov so pravkar začeli kopati temelje za šeststanovanjsko hišo, ki jo gradi ŽTP Ljubljana, za železničarje NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Gospodarska slika koprskega okraja se naglo spreminja. Namesto nekdanjih zastarelih in rednih industrijskih obratov raste v tem okraju nova industrija, razvija se pomorstvo in to pred vrati nekdaj enega največjih pristanišč na svetu — Trsta; naglo se dviga zaostalo kmetijstvo. Skratka, koprski okraj dobiva iz dneva v dan bolj svojsko gospodarsko fiziognomijo in se vrašča v napredujočo jugoslo-. vansko gospodarsko zgradbo. To nam kažejo tudi podatki o letošnjem razvoju gospodarstva v tem okraju. Konec marca so uživala koprska podjetja nad 6,9 milijard kratkoročnih kreditov, konec julija pa se je ta vsota zmanjšala za nekaj nad 800 milijonov dinarjev. V tem pogledu seveda ne moremo zaslediti ničesar negativnega in je manjšanje kratkoročnih, to je namenskih kreditov, splošen jugoslovanski pojav. Na drugi strani se namreč postopno dvigajo skladi obratnih sredstev podjetij, to je sredstev, ki jih podjetja ustvarjajo sama. V koprskem okraju se je ta sklad v navedenem času povečal za nad 200 milijonov dinarjev, kar je za toliko povečana neodvisnost podjetij od bank in s tem za toliko povečana materialna podlaga samostojnosti upravnih organov. Značilno je, da uživata največ sredstev v tem okraju trgovina in gostinstvo in to je nad 3,5 milijarde, manj industrija in rudarstvo, zlasti malo kreditov pa ima kmetijstvo — komaj nekaj nad 150 milijonov. V tem pogledu so še velike neizlco-riščene možnosti. Posebno velika sredstva so investirana za osnovna sredstva: nad 4,3 milijarde, od katerih odpade največ na promet, in sicer skoro 2 milijardi, temu sledi industrija s skoro milijardo, medtem ko znaša potrošnja za stanovanjsko in komunalno dejavnost do konca julija letos 530 milijonov dinarjev. Vsekakor nam navedene številke kažejo veliko dejavnost, usmerjeno k naglemu dvigu gospodarstva. Tako stopa koprski okraj vzporedno z ostalimi okraji, v nekaterih gospodarskih vejah pa celo pred njimi. Zaradi nekaterih specifičnosti, ki so značilne za ta okraj, kot je obmorska lega, ugodno podnebje za različne kmetijske kulture in drugo, je seveda boljSi od ostalih okrajev. Prav te posebnosti pa mu nalagajo posebne naloge, ki prihajajo vedno bolj do izraza, saj je koprski okraj zlasti izredno važno turistično oziroma letoviško področje. Toliko v splošnem. Kot posebno pa bi omenili še, da so prebivalci koprskega okraja tudi varčni in da se vsota hranilnih vlog od meseca do meseca veča. To večanje hranilnih vlog sicer ni tako izrazito, kot je v drugih predelih Slovenije, ki je, v celoti gledano, glede denarnega varčevanja pred vsemi drugimi republikami. Vendar pa vloge tudi tu rastejo in so že presegle vsoto pol milijarde. Na drugi strani so se zmanjšali za 50 milijonov potrošniški krediti, kar pa gre v glavnem na rovaš omejitvam, ki jih je predpisala v začetku letošnjega leta n-arodna banka pri odobravanju teh kreditov. Manj potrošniških kreditov je namreč splošen pojav v vsej državi. dt jo preko maloprodajne mreže upravičeno zahteva potrošnik. Četrtič: čemu ne bi občinski ljudski odbori koprskega okraja določili vsaj nekaterim prehran-skim predmetom najvišje maloprodajne cene ter se prepričali, kako v drugih okrajih Slovenije takšen ukrep ugodno vpliva na stabilizacijo cen? In petič: kmetijske zadruge bi lahko neposredno intervenirale na domačem trgu z odprtjem poslovalnic ali pa stojnic, prav gotovo bi to morala storiti kmetijska posestva. Pri tem je treba poudariti še to: boljšo preskrbo z ozimnico bi imeli, če bi sindikalne podružnice našega okraja upoštevale nasvete okrajne komisije za preskrbo z ozimnico. Ta komisija, fci je pri Trgovinski zbornici za okraj Koper, namreč priporoča nabavo ozimnice neposredno pri kmetijskih zadrugah, saj jo le-te imajo v zadostni izbiri in količini ter po ugodnih cenah. Glede podrobnejših informacij naj se sindikalne podružnice posvetujejo z omenjeno komisijo pri Trgovinski zbornici v Kopru oziroma s Kmetijsko gozdarsko zvezo v Postojni, ki bo takšne usluge opravila brezplačno. Ta način neposredne poti blaga od proizvajalca do potrošnika bo brez dvoma zagotovil cenenost in kakovost. To pa je le ena izmed oblik boljšega preskrbovanja s kmetijskimi pridelki, saj je potrebno imeti pred očmi tudi dosledno izvajanje koordinacije, kooperacije, večjo elastičnost kmetijskih zadrug in maloprodajne mreže, izključitev nepotrebnih posrednikov in podobno, kar lahko kakorkoli poceni blago in izboljša preskrbo prebivalstva. Smiljan Volčič TEDEN BN$ TEDEN DNI PO JUGOSLAVIJI NOVIH 9000 HEKTAROV ZEMLJE bodo v ekonomskem letu 1958—59 namakali v neposredni bllžiinE prekopa Donava—Tisa— Donava. Odbor za gospodarstvo Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine Vojvodine je v tej zvezi že pripravil posebni osnutek, ki med drugim določa vrsto posevkov na teh namakalrtlh poljlih, nadalje zboljšanje donosov .in možnost, da bi na leto dvakrat želi. PRIHODNJE LETO BO ZNATNO POVEČANJE PROIZVODNJE JEDILNEGA OLJA zato, ker je njegova pocenitev povečala povpraševanje po njem. Tako bodo naše oljarne leta 1959 izdelale 45.500 ton jedilnega olja, to je za 12.000 ton več kakor lani on za 8.500 ton več kot predvideva plan. Povečana proizvodnja jedilnega olja — leta 1961 bo dosegla že 60.000 ton — bo omogočila povečanje ne samo osebne potrošnje, pač pa tudi povečanje proizvodnje rastlinskih maščob lin margarine. Zato bo že prihodnje leto moč izdelati 4.800 ton margarine, kar bo v znatni meni vplivalo na kritje potreb domačega trga. V VOJVODINI BODO V NASLEDNJIH DESETIH LETIH PO-GOZDILI 31 TISOČ HEKTAROV ZEMLJIŠČ. Po perspektivnem planu naj bi do leta 1961 nasadili v Vojvodini 3 milijone S60.000 novih drevesc. V SESTIH MESECIH — 23.000 KOLES je lizdelala tovarna koles Partizan v Subotici, kar je za tri tisoč koles več kot v istem razdobju lani. OKROG 5 MILTJARD 400 MILIJONOV DINARJEV SMO DOBILI za izvoz 15.685 ton tobaka, M smo ga v prvih sedmih mesecih dobavila vzhodnim ln zahodnim evropskim državam, ZDA lin LR Kitaj-slai. v zahodni Evropi je največji kupec našega tobaka Francija, na drugem mestu pa je Italija. LETOS BO PRIBLIŽNO 10 V. več grozdja kakor lani in bo po dosedanji; ceniitvi znašal tržni presežek grozdja v naši državii okrog 51.000 ton. Dijaki Pomorske srednje šole iz Pirana priredijo v nedeljo, 21. IX. 1958. ob 9,30 , tradicionalni mornarski krst novincev Obiščite to edinstveno prireditev slabo so jih izučile pretekle izkušnje J mnauuuuomDnnnmnmLjm " bi ona O poslovanju podjetja »Meso« v Piranu je bilo pred časom precej diskusije in pisanja. V podjetju je bila zaradi vrste nepravilnosti postavljena tudi prisilna uprava in mislimo, da se bodo stvari izboljšale tako, kakor je treba. Pred kratkim pa so kontrolni organi ponovno obiskali podjetje in kaj kmalu prišli do spoznanja, da se njegova uprava ne drži dogovorjenih cen za odkup živine, ker jih prekoračuje tudi do 55 'dinarjev pri kilogramu žive teže. Razen tega so še ugotovili, da poslovalnice niso obremenjene za prejeto meso po cenah, po katerih ga prodajajo, temveč le po povprečni ceni, in sicer: goveje meso po 295 din, za telečje po 380 din, medtem ko prodajajo goveje meso prednji del po 270 din, zadnji po 300 din, telečje prednji del po 320 din, zadnji po 390 din. Kljub temu, da so poslovalnice tako netočno obremenjene, pa so vseeno letos izkazale 283.373 dinarjev primanjkljaja. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da uprava podjetja s tem v zvezi ni poklicala poslovodij na zagovor. Najbolj žalostno in vsega obsojanja vredno pa je poslovanje v poslovalnici št. 2. Tam je poslovodja Alojz Gačnik, blagajni-čarka pa njegova žena Marija. Privatna mesnica v sklopu državnega podjetja! Ta poslovalnica ima po knjigovodskih podatkih podjetja 117.043 din primanjkljaja, za kar je računovodstvo podjetja v kritje primanjkljaja dvakrat odtegnilo poslovodji po 6000 dinarjev. Nadaljnje odtegovanje &zf f*io istem to je etarem n:žeg"mnaz'j-skem učnem načrtu, V tem prehodnem obdobju tedaj višja stopnja nove osnovne šole še dve leti ne bo doživela vsebinske spremembe. Prav tako bo nova 'z pnstoianke Koritnica (8 km severno od Ilirske Bistrice) napadel položaje 10, brigade na koti 1080 in 10">9. Borci w kolono pričakali na svo.i!h pmožailh. jo napadli in prisilili k umika potem, ko so jI zadali občutne Izgube. Na severnem krilu 4 armade so posegli v borbo še 11. brigada 26. divizije, dva tan-kovska bataljona, dve topniški bateriji. 25. anrlla Je 20. divizija že z dvema brigadama operirala zahodno od stare italiinnsko-jucoslovanske meje. 10. dalmatinska udarna ibrlgada je imela položaje v smeri proti nlrski B!ctrici. in sicer ni kotnh 1108. 1081, Veliki De vin (k. 1029). Suhi vrh (k. 1175). V. ostrica (k. 1248), M. Oštrlca (k. 1227). del 9. dalmatinske udarne brigade pa Je Istega dne pri Dedni rorl (k. 1293) 7apiral smer proti Mašuna iz Postojne In Pivke, 10. brigada Je tega dne ponovno z velikimi izgubami odbila sovražno kolono Iz Koritnice. 25. aprila le na prostor vzhodno o, da bi ?i divirili priborila prost dohod do nirske B:striee iz severovzhodne smer1. 2. bricadi -trt divizije Je teea dne prodirala 7 Ma5nn" prot' Postoi-ni 'n rnnlo pred polnočio pipadla sovražnikovo oporišče Debeli kamen. 9 km jugovzhodno nrl Postojne, toda Tire17 uspeha. V padli 1",i- borbi, k' ie trajala ven noč in dmgi din do 14. ure. je brigada zavzela Debeli kamen. N^p-cI prodor zaveznikih irnnd v Ttal*ji je terjal tudi liltre.lS' "'•oiinr IV. armade. Vrhovni kommrtint ,TA je 27, aprila nkaznl št.ihu TV nrm.ide, rin PiifrrPno nadaljuje s prodorom proti Trstu, Sledeč povelju vrhovnega komandanta JA je 20. divizija naslednji dan nadaljevala z napadom, 10. brigada se je pred .sovrnžnikopi. ki je prodrl 't. Ilirske B'*»r'co morala začasno umakniti Iz ^e ni bij. Nato so bili vključeni v borbo na tem odseku še s, brigidn ?o. d:viz'je. bataljon 11. bricirte 26. divizije s tankovsklm batallonom. ki so pognali sovražnikovo kolono nazaj v ITrsUo Bistrico. Ker 10 bil ujet v koncentrični nannd z iiliorti. severa in vzhoda, se je so-vrrO.vtc nmikn'1 i'' Ilirske P.:strlce »trati -Tablanlci. Jelšpti:*m in Porigra-<1l<. N n desnem krilu je 9. dilmifn-cka vdirna brigada s 4. tankovslc:m bataljonom napredovala od Pivke proti Postojni in premagovala slabii r- V odpor sovražnika pri vasi Zcje, nakar je vdrla v Postojno. Ko bo Občinski odbor Zveze borcev NOV v Pivki 28. septembra odkrival novo kostnico 67 padlim borcem, se bo skromno oddolžil s krvjo zapisanemu bratstvu jugoslovanskih narodov, ki so ga borci dalmatinskih udarnih brigad v nesebični borbi s primorskimi Slovenci, ki so s tankovsklm bataljonom na čelu spremljali divizijo, zapisali pri preboju glavnega obrambnega pasu na jugozahodnem pobočju Javornika- Ob odkritju nove kostnice v Pivki se bomo spominjali krvavih borb za Koritnico, Knežak, Debeli kamen, Pivko itd., v katerih je severno krilo IV. armade z 20. dalmatinsko divizijo na čelu ustvarilo ugodne pogoje za nadaljnji hitri prodor proti Trstu in s tem tudi za dokončno osvoboditev Slovenskega Primorja v zmagovitih dneh konec aprila In v začetku maja 19-15. JANEZ KRAMAR .¿s v---,¿.-7' Nova kostnica nad Pivko, kamor bodo 28. septembra prenesli krste padlih borcev dalmatinskih brigad PROMET V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH MOČNO NARAŠČA Pomorski promet v pristaniščih merimo na različne načine. Eden izmed teh je primerjava med posameznimi lukami po neto to-naži vseh prispelih ladij v enem letu. Statistični podatki iz leta 1957 o prometu v jugoslovanskih pri- V avpsiu rekord Minuli avgust je bil doslej najbolj prometen, kar obstaja koprsko pristanišče. Skupaj je priplulo v Koper na 202 ladjah (22.830 NRT) v avgustu kar 30.633 potnikov — od tega 21.810 v domačem prometu, 8.823 pa na progah s tujino. Za primerjavo naj povemo, da je samo ta promet v avgustu enak skoraj četrtini celotnega lanskoletnega prometa. Prav tako velik je bil tudi tovorni promet po morju. Tako so ladje pripeljale v Koper 2.394 ton, odpeljale pa 688 ton blaga. To se pravi, da je šlo skozi koprsko pristanišče v avgustu kar 3.082 ton blaga. Temu primerno je tudi splošno letošnje povprečje drugega polletja večje: okrog 3000 ton napram 2000 tonam v istem obdobju lanskega leta. staniščih pravijo, da se je Koper uvrstil že na sedmo mesto v tej lestvici. To je vsekakor velik uspeh, če ta rezultat primerjamo s podatki iz prejšnjih let, ko je bil promet minimalen. Največji promet v letu 1957 je jasno imela naša največja luka Reka — skozi njo je šlo za 3,568.000 NRT ladij. Sledijo ji Split z 1,839.000 NRT, Šibenik z 1,128.000 NRT, Dubrovnik z 1,019.000 NRT, Zader z 967.000 NRT, dalje Pulj s 441.000 NRT in končno Koper z 207.000 NRT ladij, ki so priplule v pristanišče. Za njim je še Kotor s 199.000 NRT ladij in druga manjša pristanišča. Rekord pa ima koprsko pristanišče in je na prvem mestu med jugoslovanskimi lukami po potniškem prometu s tujino. SLOVESNA PROSLAVA DNEVA MORNARICE V sredo smo na vsej naši obali slovesno proslavili Dan mornarice. Tako je koprski Klub pomorščakov imel slavnostno sejo, nato pa povabil ob sodelovanju s podjetjem Obalna plovba Koper na njeno ladjo »Burjo« predstavnike VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V VRBICI arjev oče - stoletni! Minuli ponedeljek je bilo v Vr-bici pri Ilirski Bistrici prisrčno slavje: vaščan Miha Logar je dopolnil točno sto let življenja. Za vso vas je bil to velik praznik, saj so vsi ponosni na zavedno Logarjevo družino in posebej še na čilega stoletnika. K prazniku so vsi prispevali po najboljših močeh — tako domači, kot vsi va-ščani in tudi na občini v Ilirski Bistrici. Okoli stoletnika so se zbrali razen domačih in sosedov I. SVETOVNI KONGRES šahovskih problemistov Prvi svetovni kongres šahovskih problemistov, ki se je v soboto--zaključil v Piranu, je izredno uspel in ima glede na dosedanjo razcepljenost problemistov naravnost zgodovinski združitveni značaj ter pomeni začetek organiziranega sodelovanja med problemisti vsega sveta. To so poudarjali tudi številni govorniki na zaključni prireditve v Piranu. Naj omenimo še pomembnejše sklepe prvega svetovnega kongresa problemistov. Sprejet je bil nov kodeks ter razna pravila. Ekipno prvenstvo posameznih držav bo vsaka tri leta, in to v treh skupinah, Za posamezno svetovno prvenstvo lahko vsak udeleženec izbira temo po lastnem nagnjenju. Ustanovljena je bila funkcija tako imenovane »nevtralne« osebnosti, ki bo v izogib nepravilnostim pregledovala vse izvirno probleme, preden pridejo v roke strokovni komisiji. BERITE IN SÎRITE »SLOVENSKI JADRAN«! v vasi tudi predstavniki občine. Sekretar ObK ZK Ivo Valenčič in podpredsednik ObLO Rado Škrlj sta slavljencu skupaj z drugimi iskreno čestitala k visokemu življenjskemu jubileju in mu predala skromna darila. Voščila mu je vsa družina — sin in vnuk (tudi oba Miha) s svojimi družinami, in potem vsi vaščani. Vaški možje so staremu očku zapeli nekaj pesmi — bil je zelo srečen in vesel nepričakovane pozornosti. Morda niti ne tako nepričakovane, prav gotovo pa nad vsa pričakovanja velike in prisrčne. Logarjev očka je še izredno živahen in čil možak. Še krepko stopi okoli hiše, vidi brez očal in ima še izvrsten spomin. V svoji mladosti je veliko pretrpel, zato danes rad poudari, kako svetlo mladost in še lepšo prihodnost ima današnja mladina v svobodni domovini. Sam je kot gozdni delavec obral lep kos sveta in se le s težavo prebijal skozi življenje. Zato je tudi na zadnjih volitvah zavedno dal svoj glas za še lepšo prihodnost naše mladine. Tudi zdaj na slavju jc zatrdil, da bo to napravil še tudi na prihodnjih volitvah. Kako čvrst je še naš očak in kako še prav nič ne misli na botro s koso, najlepše pove tale primer: spomladi je kupil nove čevlje in je pri tem dejal: »No, pa sem spet dober za kaka štiri leta!« Ne samo še štiri — še veliko več mu jili želimo, ko se skupaj z njegovimi domačimi, vsemi vaščani v Vrbici in občani Ilirske Bistrice pridružujemo voščilom ob stoletnici Logarjevega očeta! ljudske oblasti in političnih organizacij ter gospodarstva na skupno proslavo v pravem pomorskem vzdušju. Podobna proslava je bila tudi v Piranu in Izoli. Praznovanju se je pridružilo vse prebivalstvo, ki je za to priložnost lepo okrasilo svoja naselja. NOVI KABLI MED STARIM IN NOVIM SVETOM Prvi podmorslol kabel, ki čez Novo Fundladljo veže Anglijo in Kanado, so položili v Atlantski ocean 1. 1856. 2e prvo leto je v obeh smereh brezhibno posredoval 430.000 telefonskih razgovorov. Ameriško telefonsko in telegrafsko društvo pa namerava v prihodnjem letu položiti Še en kabel med Ameriko iln Evropo. Potekal bo v istti smeri kot prvi, končal pa se bo v Franciji, medtem ko lima prvi svoj zaključek na Škotskem. Bodo pa najkasneje do 1961. pod morjem še enkrat povezali Anglijo s Kanado. Novii kabel bo prvenstveno služili za televizijskii prenos iz Amerike v Evropo in obratno, hkrati pa bo lahko sprejel 60 telefonskih razgovorov v obeh smereh. POMORSTVO 8—S/1353 Razkošno opremljena dvojna številka je posvečena zlasti Dnevu mornarice in 16. obletnici Jugoslovanske vojne mornarice. Razen »Problemov v svetovnem pomorstvu« lin nekaj strokovnih člankov prinaša liist v slovenščini zgodovinski op>:s Dušana Ivančiča »Prve partizanske zastave na oceanu«, R. R. poroča o »slikarski razstavi poklicnega pomorščaka« (Vladimirja Borštnarja v Piranu), O. A. analizira »Pol leta dela Pristanišča Koper« z dokumentacijo njihovega prometa, ViJctor Pirnat opozarja na važnost in potrebo »krožnih potovanj po neznanem Jadranu«. Rerviji je priložena reprodukcija "barvaste fotograilje rušlica »Split« —nm— P/i »BIHAC« je 16. septembra priplula iz Rotterdama v Gdansk P/l »DUBROVNIK je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu v popratnlu za pridobitev klase M/l »GORENJSKA« je 15. septembra priplula iz Reke v Sfax P/l xGORICA« je 11. septembra priplula na Reko, danes pa odplula P/l »LJUBLJANA« je r 13. septembra odplula iz Zdanova s tovorom za Jugoslavijo M/l »MARTIN KRPAN« je 16. septembra priplula is Dubrovnika v Kosseir P/l »NERETVA« je 2. septembra plida skozi Kielski kanal na poli v Jadran P/l »POHORJE« je 4. septembra odplula z Reke na Srednji vzhod P/l »ROG« je 11. septembra plula skozi Kielski kanal na poti v Grčijo P/l »ZELENGORA« je S. septembra odplula z Reke za Cudda-lore in Kakinada, kamor prispe 1. oktobra. V Četrtek, 11. t. m., Je Pavla Mezgec iz Velikih Loč povzročala na cesti I. reda v Markovščlnil pri Hrpeljah prometno nezgodo. Ko je pripeljala s kolesom iz stranske poti, rti upoštevala prednosti avtomoblilista. Prišlo je do trčenja in kolesarka je dobila tako težke poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Naslednjega dne popoldne se je smrtno ponesrečil Vlado Berginc. star 32 let, stanujoč v Sepuljah pni Sežani. Z mopedom se je zaletel v obcestni kamen in v tržaški bolnišnici podlegel tež.kim poškodbam. Istega dne je bila zaradi neprevidnosti kolesarja Srečka Gašperšiča v Dolnjih Bitnjah manjša prometna nezgoda. Gašper&lč je vozil po sredi ceste in avtomobi-1/ist ga je pri prehitevanju podrl, V soboto proti večeru je v Razdrtem skočil pod motorno kolo sedemletni Mirko Sever iz Smihela pod Nanosom. Medtem ko je mali Mirko dobil težje telesne poškodbe /in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, sta motorist Ivan Ben&na Iiz Ljubljane in njegova žena le laže poškodovana. Posledlice bi bile lahko večje, če ne bi BenčLna spretno obvladal voaila. V nedeljo zjutraj je na križišču cest Senožeče—Koper—Ležeče—Lokev pri Divači kolesarka Natalija Perha-vec iiz Ležeč prezrla prometni znak to se znašla pod kolesi motorja. K sreči je bila le laže poškodovana. Hude telesne poškodbe pa je dobil osemletni Franlco Loredan iz Robuj pri Škofijah. Ko je prečkal cesto in SOBO (GARSONJERO) in službo v upravni ustanovi v Kranju zamenjam za sobo ali garsonjero nekje med Koprom in Piranom. Prednost imajo ponudniki garsonjere v Izoli. Naslov v upravi lista. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. E1ROJAC z dolgoletno prakso, vešč moškega in ženskega krojenja ter vojaških uniform, želi zaposlitve. Naslov v upravi lista. MENJAM dvosobno stanovanje z vrtom v Piranu za ustrezno v Kopru. Ogled v Piranu. Malt-similjana štev. 5. SPREJMEMO VAJENCE za mehanike in avtokaroseriste. Pogoji: starost najmanj 15 let, za mehanike dovršeni 4 razredi gimnazije, za karoseriste najmanj 3 razr. gimnazije. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1958: AVTO COMMERCE, zastopniško podjetje Ljubljana, OBRAT KOPER. ROČNO URO (štoparico) sem našel na križišču pri Slavčku. Dobi se na postaji LM Koper. Peroša Franc, Primorski tisk Koper. . Ta teden se je pa tega zlomka kar precej nabralo in res ne vem, če bom lahko vse stlačil v svoj kotiček. Prvi me je spravil iz tira že bližnji sosed, mesar v Kidričevi ulici v Kopru. Pravzaprav ne on osebno, ampak tista prodajalka ali blagajničarka, ki je bila tega dne sama v mesnici. Prav lepo sem jo prosil, naj mi da kilogram primernega mesa. »Samo telečja rebrca lahko dobite,« mi je odvrnila. »Nič drugega nimate?« »Imamo, seveda imamo, pa ne damo, dokler rebrc ne prodamo.« V Čevljarski ulici sem videl v izložbi kravate po znižanih cenah. 99 dinarjev kos. Ena mi je bila prav všeč in ker cena ni bila vsakdanja, sem vstopil, da bi jo kupil. Toda takšne ni bilo nobene na zalogi. Prosil sem, naj mi dajo tisto iz izložbe, a sem zvedel, da ni naprodaj. Najbrž sem se jim zdel celo malce siten, kajti prodajalka me ni prav nič lepo pogledala, ko mi je zabrusila: »Kaj pa bi pravzaprav rad za ta denar!t Ko da bi ji ne bil tega povedal. Lepe reči sem videl tudi po naših trgovinah v koprski okolici. Tako sem na primer ugotovil, da v Marezigah prodajajo olje za tri dinarčlce pri kilogramu draže, kot je predpisano, v Škofijah priškrnejo potrošniku se hotel izogniti! prihajajočemu motoristu, ga je podrl avtomobillst. Istega dne je v MlXnlah pri Sečovljah Trža-čan Baldasare Sancin podrl kravo Marka Bankoviča iiz Sečovelj, ko mu je pritekla iz stranske poti na glavno cesto. Na motornem vozilu je približno za 30,000 dinarjev škode, krava pa je ostala nepoškodovana. Težja nesreča pa se je zopet zgodila v ponedeljek ponoči, ko je motorist Veselic .iz Reke zaradi neprimerne hitrosti zavozJ na ovinku čez cesto in padel. Zlomil si je desno roko, njegov sopotnik pa je bil le laže poškodovan. NEDELJA, 21. septembra 8.00 Kmetijska oddaja: Pred trgatvijo na posestvu Brič-Puče — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Reporterjevc turist! ene beležke — 9.20 Zabavna glasba — 13.45 Za našo vas — 14.15 Vesele viže — izvaja »Kmečka godba« — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 22. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti. TOREK, 23. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Okno v svet. SREDA. 24. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodi je do melodije — 14.20 Sola lin življenje: Pionirsko gledališče v Šempetru in pošta. ČETRTEK, 25. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vest)! — 13,40 Kmetijski! nasveti — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori, predsednik OLO Koper Albin Dujc. PETEK, 26. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Gospodarska oddaja: Mikrofonski posnetek z inž. Sršenom o gradbeništvu — 14.40 Popularne skladbe. kar pol kovača pri enaki količini. »Lepo delate, sem jim rekel,« kako mora biti šele s tistimi cenami, ki jih ne ščitijo predpisi. Potožil sem prijatelju in povedal, kaj sem videl. »Ha,« mi je rekel, »v Črni kal bi skočil. Tam se ne grejo dinarč-kov in prodajajo olje v steklenicah kar 5 kovačev draže, kljub vsej zakonski zaščiti. Mimogrede mi je o tej jjrodajalni povedal še čedno zgodbico, ki se je primerila poslovodji ob priložnosti nekega uradnega obiska. V prodajalno je lepega dne vstopil nekdo, ki ga je izkušeno oko poslovodje takoj spoznalo za sumljivega. Njegova roka je kar sama od sebe stegnila proti vreči z rižem in že je bil listek s ceno na varnem. Vsaj tako je mislil poslovodja. Toda »sumljiva« oseba je to videla. »Po kakšni ceni prodajate riž?« je rekla. »220 din za kilogram,«■ je strumno odgovoril odgovorni. »No, zdaj mi pa pokažite tisti listek, ki ga imate v roki!« Poslovodja je bil v zadregi. Ni-Izar se ne čudite: vi bi bili tudi v takem primeru, zakaj na listku je razločno pisalo —■ kg din 270. Mimogrede sem zavil Se na blok, če bi bilo kaj zame. Prišel sem prav v trenutku, ko si je neka gospa zaman prizadevala, KOPER — 19., 20. In 21, septembra sovjetski barvni film DON KU-IOT; 22. hi 23. septembra francoski barvni film FRENCH CAN CAN; 24. >in 25. septembra ameriški barvni film OVERLAND PACIFIC. IZOLA — 19. septembra švedski SUm VELIKA PUSTOLOVŠČINA: 20. in 21. septembra ameriški barvni £Um VERA CRUZ; 22. itn 23. septembra ameriški barvni film OVERLAND PACIFIC; 24. In 25. septembra ameriški film VZHODNA IN ZAHODNA STRAN. PORTOROŽ — 20. iti 21. septembra češki film DOBRI VOJAK SVEJK; 23. lin 24. septembra francoski film BEGUNCI; 25. septembra nemški film ENA NOC V BENETKAH. PIRAN — 19. septembra jugoslovanski film RISANKE PETRA DEBRA; 20. in 21. septembra češki film DOBRI VOJAK SVEJK; 23. in 24. septembra nemški film ENA NOG V BENETKAH; 24. in 25. septembra francoski film BEGUNCI, ŠMARJE — 20. septembra ameriški film VZHODNA IN ZAHODNA STRAN; 21. septembra francoski barvni film FRENCH CAN CAN; 21. 24. septembra ameriški barvni film NAPADALCI, ŠKOFIJE — 20. septembra francoski barvni film FRENCH CAN CAN; 21. septembra ameriSlqi film VZHODNA IN ZAHODNA STRAN; 24. septembra francoski film OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ. DEKANI — 20. septembra ameriški barvni film NAPADALCI; 21. septembra ameriški barvni! film OVERLAND PACIFIC. POSTOJNA — 19., 20, lin 21. septembra ameriški barvni film YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA; 23. in 24. septembra sovjetski barvni film SKRIVNOST OCEANOV. SEŽANA — 20. in 21. septembra ameriški film PRIŠEL JE IZ LARA-MIA ■ 23. in 24. septembra nemški film" STOTNHC IN NJEGOV JUNAK; 25, in 26. septembra ameriški film VZHODNA IN ZAHODNA STRAN. da bi prepričala službujočega carinika, ki ji ni hotel dovoliti prevelikega maloobmejnega prometa. »To so mi sorodniki darovali,« se je upirala, »saj nisem kupila.« »Kje pa imate sorodnike?« »V Trstu vendar! Joj, kaj naj pa zdaj naredim!« »Nazaj v Trst nesite, pa naj vam pošljejo kot darilni paket.« »A kam naj nesem, če nikogar ne poznam?« Vso pot do Planine sem potem razmišljal o čudni žlahti. Tam pa so vzbudili mojo pozornost starčki iz doma onemoglih, ki so se s krampi in lopatami mučili na neki poti. Povedali so mi, da bo šla čez kak dan tu procesija, pa so organizirali udarniško. »Lepo,« sem jih pohvalil, »če niste preveč onem-ogli, bi lahko stopili še v Predjamo in tudi tam opravili podobno delo na poti do cerkve, ki jo je po stoletnem propadanju obnovil Zavod za spomeniško varstvo in so jo nedavno spet slovesno spustili v pogon.« V Postojni so mi hiteli pripovedovati, kako jo je izkupil tamkajšnji šofer taksija. Vinko, ki ga je nekdo za plačilo, ker ga je prepeljal iz Jame na postajo, krepko nabunkal. Hoteli so, naj bi to podrobno opisal, pa nisem mogel zvedeti imena tistega relativno divjaškega potnika, cla. bi pred njim opozoril ostale šoferje. Morda bom zvedel kaj o niem do prihodnjega tedna. Do takrat pa na. svidenje Vaš Vane UPRAVNI ODBOR ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE SEŽANA RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE ZA OBRATA SUŠILNICA IN DESTILAKNA V GRADIŠČU PRI KOZINI Kandidati z ustrezno strokovno izobrazbo in najmanj 3-letno računovodsko prakso naj pošljejo ponudbe upravi Z P Z v Sežano. Vse ostalo po dogovoru. Avtoturistično podjetje »Slavnik«, Koper obvešča potnike, da s 15. septembrom ukinja naslednje avtobusne proge: MEDNARODNE AVTOBUSNE TURISTIČNE, SEZONSKE PROGE: 1. Portorož—Villach 2. Portorož—Venezia 3. Portorož—Trst DODATNE SEZONSKE TURISTIČNE PROGE: Piran—Koper—Piran: odhod iz Pirana ob 20.15 — prihod v Koper ob 20.45 odhod iz Pirana ob 22.00 — prihod v Koper ob 22.35 odhod iz Pirana ob 24.00 — prihod v Koper ob 00.30 odhod iz Kopra ob 23.00 — prihod v Piran ob 23.30 Na željo potnikov bo podjetje še nadalje vzdrževalo naslednje sezonske dodatne proge kot stalne: odhod iz Kopra ob 5.15, prihod v Piran ob 5,45 — odhod iz Pirana ob 5.45, prihod v Koper ob 6.15 odhod iz Kopra ob 8.40 — prihod v Izolo ob 8.50 odhod iz Kopra ob 15.30 — prihod v Izolo ob 15.40 odhod iz Kopra ob 18.10 — prihod v Izolo ob 18.20 odhod iz Izole ob 8.50, prihod v Koper ob 9.00, odhod iz Izole ob 15.50, prihod v Koper ob 16.00 Dodatna turistična sezonska proga Koper—Turist Ankaran se v celoti ukinja. Uvajamo dodatno progo Koper—Valdoltra—Hrvatini in obratno z odhodom iz Kopra ob 9.00. Odhod iz Hrvatinov ob 9.45, prihod v Koper ob 10.30. Na progi Semedela—Koper—Tomos uvajamo stalne mesečne vozovnice po 1.000. din ter delavske za prihod na delo in povratek ter za šoloobvezne otroke po 400 din. TOVARNA PERILA V MURSKI SOBOTI IŠČE za leto 1959 VOLJNI SMO NAJETI ALI ODKUPITI HIŠO — OPREMA ZA 15 DO 20 OSEB — V PONUDBAH NAVEDITE ŠTEVILO SOB, O KUHINJI, O OSKRBI Z VODO IN RAZSVETLJAVO TER ODDALJENOST OD OBALE — PONUDBI NAJ BO PO MOŽNOSTI PRILOŽENA FOTOGRAFIJA — PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV: »MURA«, TOVARNA PERILA V MURSKI SOBOTI V počastitev 11. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ je bil v nedeljo v Postojni športni dan mladine postojnske občine, ki ga je pripravila Komisija za društveno življenje mladine pri občinskem komiteju LMS Postojna, Program prireditev je bil izredno bogat in Postojna tako množičnih in prikupnih tekmovanj že nekaj let ni videla. Otvoritev športnega dne je bila točno ob 10, uri na okrašenem košarkarskem igrišču, kjer se je zbralo nad 250 mladih tekmovalcev, številni gledalci, med gosti pa so bili tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Postojna Slavko Černelič, člani CK LMS Jože Predikaka, Marija Vogrič in Gvi-do Trampuž ter predsednik občinskega odbora ZB NOB Postojna Janez Kranjc. »TEK PRIKLJUČITVE« Po svečani otvoritvi se je 146 pionirjev, pionirk, mladink, mladincev in članov zbralo okrog starta za »Tek priključitve«, ki je bil letos prvič, bo pa postal v bodoče vsakoletna tradicionalna prireditev v počastitev obletnice priključitve: I Rezultati »Teka priključitve« so naslednji: Pionirji (na 600 m dolgi progi je je teklo 47 pionirjev): 1. B. Turk (Kraški viharniki); 2. L. Rebula (8-lebka Postojna); 3. M. Bizjak (8-letka Postojna). Ekipno: Partizan Postojna. Pionirke (na 380 m dolgi progi je teklo 38 pionirk): 1. J. Marinšek (Bukovje); 2. M. Hlad (Kraški viharniki); 3. M. Uhelj (8-letka Postojna). Ekipno: Osemletka Postojna. Mladinci (na 860 m dolgi progi je teklo 26 mladincev): 1. L. Zanardelli (gim. Postojna) 2. F. Pellaschier (Kr. viharniki) ■ 3. E. Simšič (gim. Postojna). Ekipno: Gimnazija Postojna. Mladinci (na 100 m krajši progi so tekli mladinci, delavci in kmetje): 1. F. Šantelj (Šmihelj); 2. P. Jakulin (OMOPlanina); 3. M. Kovačič (OMO Planina). Ekipno: OMO Planina. Mladinke (na 600 m dolgi progi je teklo 12 mladink): 1. S. Zupan (Kraški viharniki); 2. I. Korče (PD Postojna); 3. L. Gruber (PD Postojna). Ekipno: Gimnazija Postojna. Nad 1000 gledalcev, razvrščenih ob cilju in vzdolž tekmovalnih prog, se je najbolj navduševalo nad glavnim tekom članov, kjer je na 2500 m dolgi progi nastopilo 16 tekačev. Po zelo lepem teku je zmagal Miro Debevec — član Planinskega društva Postojna. Rezultati: 1, M. Debevec (PD Postojna); 2, R. Milosavljevič (JLA); 3, J. Kramžar (JLA). Ekipno: Garnizon JLA Postojna Vsi zmagovalci kakor tudi drugo- in tretjeplasirani ter zmagovalne ekipe posameznih tekov so prejeli praktične in spominske nagrade v vrednosti nad 40.000 dinarjev. Nagrade so darovali de- . lovni kolektivi in družbene organizacije postojnske občine. NA STRELSKEM PRVENSTVU 77 MLADIH STRELCEV V nadaljevanju mladinskega športnega dne je bilo ob 14. uri na strelišču za Domom JLA v Postojni mladinsko strelsko prvenstvo postojnske občine z zračno puško. Pokal najboljšega strelca postojnske občine je prejel Jože Glažar, član ekipe Kovinskega podjetja LIV Postojna. Rezultati Člani: 1. J. Glažar (LIV Postojna), 86 krogov. 2. S. Gerželj (LIV Postojna), 79 krogov. Ekipno: LIV Postojna. Mladinci: 1. s. Tomič (Kraški viharniki), 77 krogov; 2, P. Milavec (LIV Postojna), 77 krogov. Ekipno: Kraški viharniki Postojna. Mladinke: 1. A. žorž (Kraški viharniki), 66 krogov; Ekipno: Kraški viharniki Postojna. 800 gledalcev je huronsko spodbujalo domaČe košarkarje Ob pol petih popoldne je bila svečana razdelitev nagrad zmagovalcem mladinskega športnega dne. Nato pa sta pritekli na ko- GS Portuale in TVD Partizan Koper šarkarsko igrišče v Gregorčičevem drevoredu moštvi TVD Partizan iz Postojne in Škofje Loke, ki sta se pred nabito polnim igriščem spopadli v borbi za točke v II. republiški košarkarski ligi. Po lepi, ostri in izredno dinamični igri so zmagali domači košarkarji z izidom 64:58 (31:25). Za TVD Partizan Postojna so igrali: Tavčar 37, L. Miklavčič 12, Ba-buder 7, Jurca 2, Baje 6, Makaro-vič, Vižin, Lipovž, Milanič, Bor-jančič. Z zmago nad Škofjo Loko vodi dve koli pred koncem prvenstva še vedno Postojna s 14- točkami, na lestvici strelcev pa je po 8. kolu še vedno prvi Tavčar (Postojna) s 330 doseženimi koši. ŠPORTNI DAN SO ZAKLJUČILI ŠAHISTI Ob 20. uri so se k zaključku mladinskega športnega dne zbrali v Klubu DPD Svodode mladi postojnski šahisti, ki so se pomerili na prvem mladinskem br-zopoteznem šahovskem turnirju. Zmagal je Bruno Adam z 11,5, drugi je bil M. Modic z 11, tretji pa T, Krašovec z 10 in pol točke. Igralo je 14 mladih šahistov. PRIZNANJE ORGANIZATORJEM! Nedeljski mladinski športni dan v Postojni je bil osrednja manifestacija v postojnski občini v počastitev 11. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ-Organizacija tekmovanj je bila brezhibna, dasiravno so bile prireditve izredno množične, saj se jih je udeležilo 276 mladih tekmovalcev iz vseh krajev postojnske občine. Komisija za društveno življenje mladine zasluži za takšno koristno spodbudo in odlično izvedbo športnega dne vse priznanje, nedvomno skupna želja številnih gledalcev in tekmovalcev pa je, da bi v bodoče videli v Postojni še več podobnih prireditev. A. Miklavčič V proslavo Dneva mornarice je bila v sredo, 10. septembra, v koprskem pristanišču uspela plavalna prireditev: plavalni dvoboj med TVD Partizan iz Pirana in PK Koper. Številni gledalci, zlasti pa mladina, so bili zelo zadovoljni nad zagrizeno borbo v plavanju in nad propagandno tekmo v waterpolu. Rezultati 50 m prsno pionirji: 1. Plesničar (P) 0:41,1;-2. Praprotnik (P) 0:43,1; 3. Lešnik (K) 0:53. KOŠARKA V soboto in nedeljo je v Kopru gostovallo košarkarsko moštvo GS Portuale iz Trsta, ki je član italijanske conske pokrajinske lige. Rutinirani gostje so v sobotni nočni tekmi premagali košarkarje TVD Partizan iz Kopra z rezultatom 35:25, v nedeljo pa jih porazili z rezultatom 47:39. Tekma je bila zelo živahna in je številnim gledalcem prikazala izvežbanost tržaškega moštva ter borbenost mladih Koprčanov. Tr-žačani so se posebno izkazali v preciznem podajanju in streljanju na koš. Poudariti je treba, da so Koprčani v drugi tekmi dvakrat resno ogrožali zmago gostov, a niso imeli zaželenega uspeha. Manjka jim trening an več podobnih srečanj. Ob zaključku tekmovanja je predsednik TVD Partizan Koper Boris Jurca nagovoril zbrane tekmovalce in dejal, naj bo to prvo tekmovanje uvod v nadaljnja medsebojna tekmovanja, obenem pa naj bo spodbuda tudi drugim športnim panogam, da organizirajo podobna srečanja ter s tem ponovno dokažejo, da šport ne pozna meja. V ponedeljek se je začel v Portorož« tradicionalni šahovski festival, ki se ga je udeležilo okrog 400 šahistov in šahistk iz Jugoslavije in inozemstva. Igrajo štiri turnirje: mednarodni moštveni turnir, mednarodni turnir velemojstrov, mednarodnih mojstrov in mojstrov, mednarodni ženski šahovski turnir. Festival bo trajal do sobote. Udeleženci igrajo v prostorih Ljudskega doma in hotela Palače v Portorožu, šahistke pa v Piranu S plavalnega tekmovanja v čast Dneva mornarice 10. septembra v koprskem potniškem pristanišču 50 m prsno pionirke: 1. Vučko (P) 0:44,6; 2. Cop (P) 0:47; 3. Silič (K) 0:47,5. 50 m hrbtno pionirji: 1. Bandelj (K) 0:44,2; 2. Mršnik (P) 0:46,1; 3. Vuga (K) 0:47,2. 50 m hrbtno pionirke: 1. Koršič (K) 0:58,1; 2. Bevc (P) 1:03,8; 3. Silič (K) 1:05,4. 50 m prosto pionirji: 1. Bandelj (K) 0:33,8; 2. Vuga (K) 0:34; 3. Svetina (P) 0:35,9. 50 m prosto pionirke: 1. Vučko (P) 0:40,1; 2. Koršič (K) 0:44,5; 3. Kolega (P) 1:01,1. 4X50 m prosto pionirji: Koper I. (Jež, Falatov, Vuga, Bandelj) 2:26,5; Piran (Svetina, Slapernik, Jeličič, Plesničar) 2:33,4; Koper II. (Bradaškja, Koršič, Ti-šler, Jerman) 2:54,6, 4X50 m prosto pionirke: Piran (Cop, Vučko, Kolega, Bevc) 3:18,3, Koper (Koršič, Silič, Vuga, Mesaric) 3:26,4. 100 m prsno mladinci: 1. France (K) 1:26,8; 2. Mrhar (K) 1:34; 3. Slapernik (P) 1:39,1. 100 m prsno mladinke: 1. Ma- sterl (K) 1:51,1; 2. Jamšek (K) 1:56; 3. Jankovič (P) 2:18. 100 m hrbtno mladinci: 1, Cok (K) 1:32,4; 2. Kveder (P) 1:35,2; 3. Klanjšček (K) 1:35,3. 100 m prosto mladinci: 1. Tič (K) 1:11,9; 2. Morato (K) 1:14,5; 3. Mozetič (P) 1:23,4. 100 m prosto mladinke: 1. Jankovič (P) 2:01,1; 2. Muženič (K) 2:01,2. 4X100 m prosto mladinci: Koper I. (Klanjšček, Jazbec, Morato, Tič) 5:02.2; Koper II. (Race, Verglez, Skrt, Tič) 5:27,5. Kaže, da bo waterpolo priljubljen šport naše mladine, saj je veliko navdušenje zanj. Mladinska B ekipa PK Koper je izgubila tekmo s Pirančani s tesnim rezultatom 4:5, mladinsko A moštvo iz Kopra pa je porazilo člansko moštvo z visokim rezultatom 13:2 in s tem dokazalo, da so najboljši waterpolisti v koprskem okraju. V koprski mladinski vrsti so bili najboljši brata Tič, Jože Klanjšček, Ernest Morato ter Zlatan Cok. IV. MEDCONSKI ŠAHOVSKI TURNIR URADNO ZAKLJUČEN Pretekli petek je Anglež Harry Golombek kot glavni sodnik prebral končno lestvico medeonske-ga turnirja in čestital prvim šestim, ki so se plasirali za turnir kandidatov za svetovnega prvaka. Lestvica je naslednja: 1. Talj (SZ) 13,5 točke, 2. Gligorič (FLRJ) 13, 3,—4. Petrosjan (SZ) in Ben-kö (brez drž.) 12,5, 5.-6. Fisher (ZDA) in Olafsson (Island) 12, 7.—11. Bronstein in Averbach (oba SZ), Szabo (Madž.), Pach-man (CSR) in Matanovič (FLRJ) po 11,5, 12.—13. dr. Filip (CSR) in Panno (Argent.) 11, 14. San-guinetti (Argent.) 10, 15. Neikirh (Bolg.) 9,5, 16. Larsen (Danska) 8,5, 17. Sherwin (ZDA) 7,5, 18. Ros-setto (Argent.) 7, 19. Cardoso (Filipini) 6, 20. De Greiff (Columb.) 4,5 in 21. Füster (Kanada) 2. Sodnik Golombek se je v svojem govoru zahvalil tako igralcem kot organizatorjem kakor tudi gostiteljem, od katerih so sedeli na prostorih častnega predsedstva tovariši predsednik okraja Koper Albin Dujc, sekretar okrajnega komiteja Albert Jakopič, predsednik piranske občine Davorin Ferligoj in predsednik Šahovske zveze Slovenije Edo Turnherr. Golombek je poudaril, da ga posebno veseli, da je turnir potekel brez najmanjšega incidenta in da so vsi tekmovalci igrali fair. Portoroški turnir je pravi triumf mladih — je dejal (dejansko znaša starostno povprečje prvih šestih komaj 25 let in nekaj mesecev). .Sledila je razdelitev nagrad (najvišja znese 300.000 din), nato pa je velemojster dr. Trifunovič razdelil še posebne nagrade, ki so jih pripravila razna podjetja, po večini s področja našega okraja. Tako je Talj dobil nagrado za najinteresantnejšo par- tijo (proti Pannu), z Olafssonom in Gligoričem skupaj pa nagrado za največ zmag (vsak po 8). Gligorič je dobil še nagrado za najboljši finiš in nagrado za najboljšega Jugoslovana. Bronstein je dobil nagrado za najlepšo in najboljšo pozicijsko igro (proti Olafssonu), Fisher pa za najmlajšega udeleženca. Portoroška mladina mu je še posebej pripravila folklorno darilo, ker »je ponosna, da se je mladi šahist povzpel tako visoko prav v Portorožu«. Nei-ši uspeh slabše plasiranih proti kirh je dobil nagrado za najbolj-prvim šestim, Pachman za najboljši napad in Matanovič za zmago nad zmagovalcem turnirja. Končno sta dobila še Fiister tolažilno nagrado in tajnik Šahovske zveze Slovenije Ernest Kapus kot najagilnejši organizator. Zvečer je predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc priredil za tekmovalce in ostale udeležence turnirja sprejem v hotelu Palače. S tajništva Pripravljalnega odbora Medconskega turnirja so nas zaprosili, naj izrečemo zahvalo in priznanje vsem tistim prebivalcem Portoroža, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je organizacij skotehnična stran turnirja potekla v tako zadovoljstvo igralcev. Novinarji, zbrani v Portorožu z vseh kontinentov sveta, pa želijo izreči še posebno pohvalo in zahvalo požrtvovalni in prijazni uslužnosti vseh uslužbencev portoroške pošte. Jule POCENI RAZVEDRILO najdete v zalogi slovenskih, srbolirvatskih, italijanskih in nemških knjig LJUDSKE KNJIŽNICE KOPER Obkoljena B. B. Filmska igralka Brigitte Bardot je razburkala Benetke. Ko so v okviru filmskega festivala predvajali film, v katerem je igrala glavno vlogo, jo je pričakala večtisočgla-va množica. Pet sto fotore-porterjev pa se je trudilo, da jo ujame na filmski trak. Orjaška goba. Na nekem vrta v Moskvi je zrasla tale goba. ki ji pravijo deževnik in tehta nič manj kot 4,20 kg. To je spet čridna igra narave, ki si je ne znajo razložiti. Navadno gobe te vrst?' ' presegajo velikosti gosjega jajca NEVARNI SPANEC Zgodi se, da učenec med poukom zadreml je, kar utegne biti neprijetno, ni pa nevarno. Nevarno pa je, če zadremlje učitelj. To je spoznal neki učitelj letenja, ki ga je na sprednjem sedežu športnega letala prevzel spanec. Zbudil se je šele, ko je njegov učenec zavil v looping, njega pa je vrglo iz letala, ker se ni privezal. Rešilo ga je padalo. Lanski petošolc.i ljubljanske klasične gimnazije so si skozi vse šolsko leto vneto dopisovala s posadko »ZELENGORE«, Spremljali so njeno dolgo pot po vseh kontinentih, ko je v enajstih mesecih premerila nad 4B.OOO morskih milj lin pristala v 30 lukah. Po povratku v domoviino je svoje mlade ljubljanske prijatelje obtlskala tričlanska delegacija ladijske posadke lin jim v spomin izrodila krasen, v rdeče usnje vezan album s posvetilom in 1.18 fotografijami, ki prikazujejo življenje posadke in žitje okrog »ZELENGORE« na ladj.i in po tujiili pristaniščih od Benetk čez Sueški prekop, Adcn, Indijo, Singapur, Indonezijo in na Kitajskem pa v Gibraltaru, južnoafriškem Durbanu, na Samo 32 kilogramov. Uporaba plastičnih sriovi prinaša na vsa področja velike in praktične spremembe. Na naši sliki vidimo hladilnik srednje velikosti, ki je izdelan iz neke vrste polivinila in tehta le 32 kg, medtem ko tehta navaden pločevinast hladilnik iste velikosti najmanj trikrat toliko ROJ NA BRADI Drniš, v katerega bližini je bil rojen naš sloviti kipar Ivan Meštrovič, ima že dolgo vnetega čebelarja, ki ga pozna vsa soseska. V avgustu je D j uro Bulic ogrebal roj za rojem. Iz nekega . panja je matica zletela naravnost na čebelar j evo brado, nakar se je ves roj obesil nanjo. Mirno je Bulic ogrebel svojevrstni roj in ga brez škode presadil v novo bivališče. Čok je prikimal in zopet so celo uro molčali. Polagoma, toda neutrudno so prodirali naprej. Ob sedmih je severni sij poslednjikrat razpršil temo in takrat so na zahodu opazili široko odprtino med dvema zasneženima gorama. »Babji potok!« je vzkliknila Joy. »To smo pa dobro hodili,« se je Čok razveselil. »Kakor sem jaz računal, bi potrebovali še dobre pol ure do tja. Čudno, da si nisem nog razkrečil.« Na tistem mestu je pot, ki so jo ovirale ledene grmade, nenadoma krenila preko Yukona proti iztočnemu bregu. Morali so zapustiti steptano gaz, splezati na ledene skale ter slediti ozki, le malo shojeni stezici, ki se je vila nazaj proti zahodnemu bregu. Louis Gastell, ki je korakal spredaj, se je opotekel in sedel na tla, prijemši se z obema rokama za gleženj. Z velikim trudom je zopet vstal in nadaljeval svojo pot, toda mnogo počasneje kot prej in šepaje. Čez nekaj trenutkov se je ustavil. »Ne morem več,« je dejal svoji hčerki. »Pretegnil sem si kito. Kar sama pojdi naprej in postavi mejnike zame in zase.« »Kaj pa, ko bi vama midva pomagala?« je sočutno vprašal Dimač. Louis Gastell je zmajal z glavo. »Joy prav tako lahko postavi mejnike za dva kot za enega. Jaz se bom medtem splazil na breg, zanetil ogenj in si obvezal gleženj. Nič hudega ne bo. Kar pojdi, Joy. Postavi mejnike takoj nad mestom, kjer je bilo zlato najdeno. Na gornji plati je več zlata kakor na dolnji.« »Nate nekoliko brezove lubadi,« je rekel Dimač in razpolovil svojo zalogo. »Se bova že midva pobrigala za vašo hčerko.« Louis Gastell se je hripavo zasmejal. »Hvala vama. Sicer pa zna sama skrbeti zase. Kar za njo hodita, pa bo prav.« »Saj vam je vseeno, če grem jaz naprej?« je Joy vprašala Dimača. »Poznam te kraje bolje kot vi.« »Vodite naju,« ji je viteško odgovoril Dimač. »Pa bi bila res sramota, če bi mehkužci prehiteli tiste kremenite fante iz Sea Liona. Ali bi jih ne mogli na kak način speljati na krivo sled?« Zmajala je z glavo. »Svojih sledi ne moremo skriti, sledili pa nam bodo kot ovce.« Ko so prešli še četrt milje, je Joy krenila naravnost proti zahodu. Dimač je sicer opazil, da korakajo po celem snegu, pa vendar ni ne on ne Čok opazil, da se je komaj vidna gaz izgubljala proti jugu. Ako bi bila pa še videla, kaj počne Louis Gastell, bi bila klondajska zgodovina drugače pisana. Kajti opazila bi bila, da stari borec ne šepa več, temveč da — z nosom pri tleh kakor pes — teče po stezi za njimi. Videla bi bila tudi, kako je teptal in širil tisti ovinek, kjer so se bili ločili od drobne stezice in krenili proti zahodu. In končno bi bila opazila, da je naglo odkorakal po gazi na jug. Gori po potoku se je vlekla sled, bila pa je tako medla, da so jo v temini venomer izgubljali izpred oči. Čez četrt ure je bila Joy Gastell voljna odstopiti jima svoje mesto. Zaporedoma sta gazila globoki sneg in utirala pot. Prodiranje je bilo zaradi tega tako počasno, da so jih začeli dohitevati zaostali tekmeci. Že ob devetih je bila za njimi strnjena vrsta mož, ki se je vlekla, kolikor daleč so nesle oči. Ob pogledu na to tropo mehkužcev so se deklici iskrile temne oči. »Koliko časa je minilo, odkar smo zavili v to dolino?« je vprašala. »Dve debeli uri,« je odvrnil Dimač. »In dve uri nazaj so štiri,« se je glasno zasmejala, »fantje iz Sea Liona so rešeni.« Čuden sum je prešinil Dimača. Naglo se je ustavil in se okrenil proti njej. »Ne razumem,« je rekel. »Ne? Vam bom pa povedala. To je Norway potok. Babji potok je prihodnji proti jugu.« Dimač za trenutek ni mogel spregovoriti besedice. »Pa menda niste storili tega nalašč?« je vprašal Čok »Nalašč! Nalašč! Hotela sem rešiti naše stare.« Porogljivo se je smejala. Moža sta nekaj časa gledala drug drugega, potem pa sta se tudi pričela krohotati. »Če bi ženske ne bile tako dragocene stvarce v tej deželi, bi vas položil čez koleno in bi vas temeljito našeškal,« ji je rekel Čok. »Potemtakem si vaš oče ni pretegnil kite, ampak je samo počakal, dokler nismo izginili za bregom, potem pa nadaljeval pot?« je vprašal Dimač. Prikimala je. »In vi ste bili naša zapeljivka?« Zopet je prikimala. Sedaj pa je zadonel Dimacev smeh jasno in iskreno. To je bil prisrčen smeh poraženega moža, ki poraza ne odklanja. »Zakaj pa se ne jezite name?« je vprašala nekam otožno in razočarano. »Ali... ali zakaj me ne nabijete?« »Kar obrnimo naša jadra,« je menil Čok. »Če bomo stali na mestu, bom še ozebel.« Dimač pa je odkimal. »Tako bi zapravili štiri ure. Po tej dolini smo že napravili najmanj osem milj dolgo pot in kakor kaže, se bo kmalu obrnila proti jugu. Sli bomo po dolini naprej, potem pa bomo na kakem primernem mestu prekoračili hrbet, ki jo loči od Babjega potoka. Tako bomo dospeli nekam v bližino tistega mesta, kjer jc bilo zlato najdeno. Morda nam bo sreča mila in bomo kje na koncu osvojili kakšen delež.« Obrnil se je k deklici. »Ali greste z nama? Vašemu očetu sem obljubil, da bova pazila na vas.« »Mislim...« Obotavljala se je. »Mislim, da bom šla, če vama ne bom v nadlego.« Gledala ga je iz oči v oči in njen obraz ni bil več kljubovalen iu porogljiv. »Zares, gospod Dimač, tako dobri ste, da mi je kar žal, da sem storila kaj takega. Ampak nekdo je moral rešiti stare borce.« »Dozdeva se mi, da je takle pohod najbolj zdrava telesna vaja ua svetu.« Velikobritanskem otočju In v New Yorku. Albumu so priložili »Zelengorcii« še namizni tenis in nogometno žogo. Tudi navdušeni mladinci niso hoteli lizostati in so svojim pomorskim prijateljem (preko Splošne plovbe poslali iepa slovenska darila. In prijateljska vez bo držala, marsikaterega mladinca pa morda usmerila v pomorski poklic. NEZNANI PETORČKI Slovito kanadske pclorčicc, sestre Dion, so svoj čas dvignile pozornost vsega sveta in sc v tem vzdušju tudi rasle in zrasle. Ena je nedavno umrla. Za druge žive petorčke svet ni vedel, izvedel je zanje šele sedaj, ko so dopolnili petnajsto leto starosti. Leta 1913 se je argentinskemu veleposestniku Francu Di-lijentiju rodilo pet zdravih otrok: dva sinčka in tri hčerkice. Previdni starši so jih hoteli obvarovati pred usodo sester Dion, zato je ostalo njihovo skupno rojstvo rodbinska tajnost, Iti je vedel zanjo le hišni zdravnik. Rojstvo vsakega izmed petorčkov je bilo prijavljeno v drugem matičnem uradu. Niti otroci sami do petnajstega leta niso vedeli, da so petorčki. Vzgajali so jih povsem individualno in res kažejo vsak svoj posebni značaj. Fanta bosta študirala, dekleta pa ostanejo doma do možitve. Tako je določeno. Med seboj občujejo otroci v španskem jeziku, s starši govorijo italijansko, v šoli pa angleško. Ognjeni ples. Na Ceylonu so se še do dandanes ohranili stari običaji in plesi, med katerimi tudi tako imenovani ognjeni ples. Plesalka pleše bosa po žareči žerjavici, a je toliko zaneseila, da mirno prenaša bolečine Niže od Splita po jadranskih otokih in po obali uspeva kot grm ali kot mogočno drevo rožičevec. Najbolje na otoku Visu, kjer znaša povprečni letni pridelek deset do dvanajst vagonov rožičev. Lani so jih nabrali le sedem, zato pa jih bo letos okrog šestnajst vagonov. Obetajo se primerne cene, ki bodo spodbuda za novo sajenje rožičevca, zakaj dolga je njegova mladostna doba. RAZSTAVE NAŠIH POMORŠČAKOV V proslavo Dneva mornarice in šestnajstletnega obstoja naše vojne mornarice so na Reki odprli štiri razstave, ki dokazujejo vsestransko umetniško udejstovanje naših poklicnih pomorščakov. V Klubu pomorščakov so razstavljena amaterska dela delavcev in uslužbencev pomorskega gospodarstva in pripadnikov Jugoslovanske vojne mornarice s področja slikarstva, modelar-stva, umetniške fotografije, ročnih del in kiparstva. Na razstavi je udeleženih 70 naših pomorščakov z okrog 300 deli. V Narodnem muzeju sta javnosti na vpogled razstava modelov lin slik reškega brodar-stva ter razstava slikarskih del pomorščaka Bart-ola Ivanko-viča iz 19. stoletja, v Znanstveni knjižnici pa so razstavljene knjige, tisk in listine o našem pomorstvu. Razstave so še odprte. DOMAČI LADIJSKI KOMPASI Nov korak k prihranku deviz je napravila reška delavnica »KOMPAS«, ki je serijsko pričela izdelovati tri vrste ladijskih kompasov, kakršne smo doslej morali kupovati v inozemstvu. So to kompasi za krmarnice na manjših ladjah in na rešilnih čolnih. Delavnica bo letno izdelala okrog 70 velikih ladijskih kompasov in nad 350 manjših za manjše ladijske enote in rešilne čolne. Zvezna uprava pomorskega in rečnega prometa je že odobrila uporabo teh kompasov na naših ladjah. Tudi glede nogometa »enakopravnost«. V Italiji so pred dnevi ustanovili prvo žensko nogometno društvo na svetu. Z njim se ponaša Napoli. Kaže pa, da bodo Napolitan-kam kmalu sledile tudi druge, kajti novopečeni »team« je pozval na nogometna srečanja vsa italijanska mesta. Mehanična gospodinjska pomočnica. Mnogo je že strojev, ki so v pomoč gospodinjam, in vsak dan se na trgu pojavljajo novi vseh vrst in za vsakršno rabo. Danes vam predstavljamo mehanično gospodinjsko pomočnico. Vidite jo na delu, ko naliva kavo svojemu gospodarju Da mlada sadika odžene prve plodove, traja 15 do 16 let. Kmetijska zadruga v Komiži je že prodala več vagonov rožičev po 135 din kilogram. Rožičev je več vrst. Uživamo surove in kuhane, meljemo jih v moko in kuhamo iz njih žganje. — Nehaj godrnjati. Kaj ne vidiš, da tečem delo!