Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
mu
Leto XXXIV. - Štev. 21 (1705)
Gorica - četrtek, 27. maja 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Birma v sedanjem času
Ob binkoštih, prazniku Sv. Duha, se navadno govori o birmi, po kateri mladi kristjani z darovi in potrditvijo Sv. Duha na neki način stopajo v svet odraslih. Župniki in kateheti se med daljno in bližnjo pripravo na birmo trudijo, da ne bi bila le zunanji praznik, temveč bi pomenila resnično duhovno prenovo za birmance in župnijsko občestvo. Ob teh prizadevanjih naletijo včasih na vrsto ovir od nesporazumov v zvezi s starostjo in pripravo birmancev pa vse do dejstva, da birma pri nekaterih (ali ni to večina?) mladih kristjanih pomeni konec verske prakse, namesto da bi pomenila njeno poglobitev.
V zvezi s tem perečim problemom je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar dal »Družini« nekaj pojasnil v obliki razgovora.
Birma je bila vedno družinski dogodek in župnijski praznik. Kako pa mislite, da zakrament učinkuje na birmanca samega? Kaj ima od tega?
Kaj ima birmanec od zakramenta, kako se bodo darovi in sadovi Sv. Duha pokazali v njegovem življenju, tega statistično seveda ni mogoče ugotavljati. Kako birmanci zavestno doživijo ta zakrament, je odvisno od priprave, od osebnega sodelovanja birmancev in njihovih družin ter od pomoči župnijskega občestva. Izogibati se je treba predvsem tega, da bi bila birma le zunanja slovesnost, ki bi zakramentalno dogajanje skoraj preplavila in ga udušila. Tudi ni prav, če je birma samo izreden dogodek, ki ostane nekako osamljen, čeprav v lepem spominu, in v življenju nima posledic ter z osebnim prepričanjem in odločanjem ni dovolj notranje povezan. Kjer v družini ni prave vernosti in starši in tudi birmanec sam gledajo na birmo kot na neko zunanjo dolžnost, ki jo je treba izpolniti, ker je to pač navada in da potem pri cerkveni poroki ni sitnosti, tam seveda birma ostane nekaj tujega v življenju. Bistveno vprašanje je torej, ali je birma izraz življenjske vernosti, njeno potrdilo in poživitev njene rasti in zorenja.
Najbrž statistika ne more zaobseči vsega, vendar bi morda lahko nakazali, kak-šen je po opravljeni birmi osip verske prakse in obiskovanje verouka?
Osip po birmi je, žal, dejstvo, ki ga moramo trezno sprejeti in z njim računati. Statistično gledano je osip različen, ponekod zalo velik, drugod pa ga skoraj ni. Nekateri mislijo, naj bi bila birma zato čim kasneje, da bi tako mladi čim dalj hodili k verouku. Seveda je napačno v birmi gledati sredstvo, s katerim je mogoče pritiskati na otroke in družine, da hodijo k maši, k zakramentom in k verouku. Če to delajo samo zato, da lahko gredo k birmi, bodo po birmi toliko bolj gotovo vse odvrgli. Kjer bi bila priprava na birmo pravilna in dobra in kjer bi birmanci in njihove družine zakrament notranje doživeli, bi jih morala potrditev s Sv. Duhom potrditi v njihovem verskem prepričanju in življenju. Povezanost s Cerkvijo in odločenost za krščansko življenje bi morali Postati močnejši in globlji. Vsi, dušni pastirji, starši in birmanci, se moramo spraševati, zakaj ni tako. Verjetno imamo pri-tem vsak svoj del odgovornosti. Sv. Duh ne deluje samodejno in človeka ne sili, temveč pričakuje njegovega svobodnega sodelovanja.
V čem pa mislite, da bi se moralo pokazati to sodelovanje?
V zavzetem osebnem verskem življenju in v tem, kar omenjajo in nakazujejo darovi in sadovi Sv. Duha. Za modrost in Umnost, za pameten svet in moč, za vednost, pobožnost in božji strah mora človek moliti, saj so to v resnici darovi Sv. Duha. A mora si zanje tudi sam prizadevati in lega, se mi zdi, je vedno manj. Morda o tem tudi premalo govorimo, mlade k te-ntu premalo spodbujamo in od njih pre-'nalo zahtevamo. Res je sicer, da so med mladimi taki, ki se ob zahtevah, ki jih Postavljajo kateheti in dušni pastirji, radi Umaknejo in gredo udobno pot manjše-
odpora, s tem pa seveda tudi slabše Priprave na življenje. Zato je sodelovanje mladih v poglobitvi in v zorenju njihove Vere In krščanskega življenja po birmi
eno osrednjih vprašanj in nalog vse pastoralne dejavnosti. To velja toliko bolj, če upoštevamo ne le darove, temveč tudi sadove Sv. Duha, kot so ljubezen, veselje, mir, dobrotljivost, zvestoba in še drugi in sploh to, kar apostol Pavel uči o življenju v božjem Duhu. O tem bi morali več govoriti in določneje pokazati, v čem obstaja posebnost, bogastvo, lepota in sreča krščanskega življenja.
Ob upravnih volitvah na Tržaškem
Program Slovenske skupnosti
Slovenskega otroka v slovensko šolo
Vsako leto v tem času stojijo starši pred izbiro, kam vpisati otroka, v slovenski ali italijanski otroški vrtec, v slovensko ali italijansko osnovno šolo, v slovensko ali italijansko nižjo srednjo šolo. Za večino izbira ni težka, za nekatere pa pomeni problem. In vendar bi ne smelo biti težav, ker so že dolgo znane prednosti, ki jih tu na meji nudi slovenska šola pri zaposlovanju. A ne bi smeli gledati na materialne prednosti, ampak prevsem na moralno vrednost šolanja v materinem jeziku. V današnji potrošniški miselnosti se na to ne gleda dosti, a kljub temu ostaja resnično, kar je Ivan Trinko priporočil prijatelju novomašniku že leta 1903:
»Ne morem, da ti zopet ne priporočim, kar sem ti že stokrat priporočal, namreč naš narodni jezik, dragoceno svetinjo, katere ne smemo zametati, ker nam jo je dal Bog... Človek, ki zameta svojo narodnost in svoj jezik, nima lastne osebnosti, nima značaja ne časti ter dela krivico sami naravi. Sveta dolžnost je, da si ohranimo svojo narodnost in svoj jezik. Nobena pozemska oblast nima pravice poseči po tem našem zakladu, če ga sami ne za-metamo...«
Ta zaklad zameta, kdor zameta slovensko šolo.
V	soboto 15. maja je SSk sklicala na svojem sedežu v Trstu tiskovno konferenco. V prisotnosti še drugih kandidatov sta nosilca obeh list, tako pokrajinske kot občinske dr. Zorko Harej in prof. Aleš Lokar obrazložila program SSk ob bližnjih upravnih volitvah na Tržaškem, ki bodo 6. in 7. junija.
TEMELJNE TOČKE
Ena prvih nalog SSk je čimprej doseči uresničenje globalne zaščite. Zato je SSk ponovno vložila osnutek za to zaščito, najprej v obliki peticije, nato pa po tridentinskem senatorju Fontanariju v rimskem parlamentu.
Zelo pomembna naloga naše edine slovenske stranke v Italiji je tudi boj proti vsem oblikam odtujevanja slovenske zemlje, saj je zemlja ena glavnih osnov narodnega obstoja. V zadnjem času so v ospredju zanimanja razlastitve za znanstvene raziskave med Bani in Padričami, ki so vse prevelike za nameravano uporabo in za hitre ceste, ki bi povezovale tržaško pristanišče z njegovim zaledjem.
Pri izvajanju Osimskih sporazumov je treba upoštevati tudi življenjske zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zlasti kar zadeva prostorsko načrtovanje, naložbe in zaposlovanje. Že od začetka je bila SSk proti predvideni namestitvi mešane industrijske cone na Krasu ter je ponudila kot spreminjevalm predlog že obstoječo in neizrabljeno industrijsko cono, gospodarsko udobnejšo, kjer je ozemlje že razlaščeno in so v bližini vodne povezave ter primerne infrastrukture.
SSk se hoče še naprej zavzemati za skupne nastope vseh slovenskih sil, ker vidi v tem najbolj učinkovito obliko za dosego narodnih pravic. Pri tem pa vztraja na
Senator Fontanari v Trstu in Gorici
V soboto 22. in v nedeljo 23. maja se je mudil na Tržaškem in Goriškem senator Sergio Fontanari iz Tridenta kot gost deželne Slovenske skupnosti. Tridentinski parlamentarec, ki je izvoljen na listi Siid-tiroler Volkspartei in je obenem predsednik stranke PPTT iz Tridenta, je — kot znano — predlagatelj zakonskega osnutka SSk za zaščito slovenske manjšine.
V soboto dopoldne je bila na sedežu SSk v Trstu najprej tiskovna konferenca, ki so se je udeležili /predstavniki slovenskega in italijanskega tiska, radia in televizije: Senatorja Fontanarija je najprej pozdravil in predstavil deželni predsednik SSk Bratuž, ki se mu je tudi javno zahvalil za vložitev našega osnutka. Senator Fontanari je nato poudaril nekaj misli o svojem delu v zvezi s predložitvijo zakona in nakazal sedanje stanje parlamentarnega postopka. Med drugim je tudi izrazil svoj optimizem, v kolikor bi moglo priti že v jeseni do konkretnejših rezultatov (seveda če bo obstajala ustrezna politična volja velikih strank). V nadaljevanju tiskovne konference je inž. Fontanari odgovarjal na vprašanja prisotnih časnikarjev. Med drugim je npr. dejal, da je vprašanje dvojezičnosti vprašanje kulture in da je v njegovi deželi (Tridentinska-Južna Tirolska) to nekaj čisto naravnega.
Popoldne je bilo v Jamljah uradno kosi-
lo	za senatorja, člane deželnega vodstva SSk in izvoljene predstavnike. Tudi tu je prišlo do izmenjave mnenj in priložnostnih nagovorov, ki sta jih imela tako predsednik SSk kot senator. Slovenska skupnost je tudi podelila sen. Fontanariju zlato odličje kot priznanje za zasluge.
Sledil je obisk Goriških Brd. V Stever-janu je senatorja najprej uradno sprejel na občini župan Klanjšček z občinskim odborom in mu prikazal glavne probleme števerjanske občine. Senator je obljubil svoje zanimanje in posredovanje. Nato je
sledilo še prijetno družabno srečanje.
Zvečer pa se je sen. Fontanari skupno s predstavniki SSk udeležil slavnostnega koncerta v Katoliškem domu v Gorici. Tako je lahko prišel v neposreden stik s slovenskim občinstvom in ob izvajanju zbora »Mirko Filej« tudi spoznal lepoto naše pesmi. Sam je tudi pozdravil goriško občinstvo, ki ga je toplo nagradilo z aplavzom.
V	nedeljo je bil na programu še obisk zahodnih Brd s postankom na krminskem področju. Tudi tu je bilo na Plešivem družabno srečanje, nato pa še uradni zaključek obiska s povzetkom razgovorov. Vsekakor moremo zatrditi, da je bil obisk senatorja Fantanarija pri nas zelo koristen in ploden ter je odprl nove možnosti sodelovanja 'in konkretnih stikov.
Britanci so se izkrcali na Malvinah
Potem, ko tudi glavni tajnik Združenih narodov ni mogel premostiti nasprotij med Argentino in Vel. Britanijo, se je angleška vlada odločila, da z orožjem dokončno odloči ves spor. Proti koncu preteklega tedna so se britanske čete izkrcale v pristanišču San Carlos na vzhodnem malvin-skem otoku, ne da bi Argentinci to mogli preprečiti. Argentinci pošiljajo v boj svoja letala, ki jim jih Angleži pridno sestreljujejo, mornarica pa se še vedno drži svojih pristanišč v Patagoniji. Vse kaže, da je boj že odločen in da se bodo morali Argentinci prej ali slej predati, saj postaja oskrba njihovih čet vedno bolj težavna.
Medtem so zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti z izjemo Italije in Irske obnovili gospodarske sankcije proti Argentini za nedoločen čas. Ministrski predsednik Spadolini pa je v Rimu sprejel novega argentinskega poslanika Rodolfa L.uchetto in ga seznanil s stališčem italijanske vlade. Obenem je pozval Argentino, naj se podredi pozivu Varnostnega sveta in umakne svoje čete z Malvinskega otočja.
stališču, da je vključevanje v tuje stranke za našo narodno skupnost škodljivo.
KAJ NAJ SE NAREDI V TRŽAŠKI POKRAJINI
Tržaška pokrajina mora pomagati pri uveljavljanju enakopravnosti slovenskega jezika na vseh ravneh. Sem spada tiskanje dvojezičnih lepakov, pošiljanje dvojezičnih pisem, uvrščanje slovenskega govornika na prireditvah, ki jih organizira. Postaviti mora dvojezične napise in smerokaze na vseh pokrajinskih cestah. Tudi v pokrajinskem svetu se mora uveljaviti raba slovenščine. Zdaj, ko se je začel postopek za uresničenje globalne zaščite v Italiji, mora zastaviti ves svoj vpliv, da dosežejo Slovenci v Italiji čimprej zadovoljivo zaščito svojih življenjskih pravic in interesov.
Pokrajina je pristojna za poslopja in pomožno osebje trgovskega in tehničnega zavoda »Žiga Zois« in znanstvenega liceja »France Prešeren«. Predvsem v zvezi s prvim zavodom je treba poudariti pomanjkanje stalnega osebja, kar ovira redno delovanje šole. Pokrajinska uprava naj bi čimprej razipisala natečaje, da zavoda dobita zadostno in stalno osebje. Zavodoma manjkajo tudi športni objekti, predvsem primerna telovadnica.
Pokrajina naj s pomočjo poljudnih iz-danj informira italijansko javnost o zgodovini in kulturni prisotnosti Slovencev v naši deželi. Organizira naj predavanja in tečaje o gospodarstvu, kmetijstvu, o preteklih in sedanjih kulturnih pojavih, ki zanimajo tukajšnje mešano prebivalstvo. Ko deli podpore društvom in krožkom, mora skrbeti, da tudi slovenska društva dobijo zadostno podporo.
Posebno pozornost je treba posvetiti reševanju pomembnih vprašanj v zvezi z zapiranjem tovarn in trgovskih obratov, kakor tudi vinogradništvu, vrtnarstvu in cvetličarstvu, ki predstavljajo dobršen del tržaškega gospodarstva.
Treba je ovrednotiti Kraški muzej s prirejanjem raznih razstav v njegovih prostorih z motivi, ki odražajo življenje, zgodovino in običaje prebivalcev tržaškega Krasa. Tudi botaničnemu vrtu Carsiana je treba dati večji poudarek in postaviti smerokaze, da bodo ljudje ta vrt lahko našli.
V	skladu s sklepi konference o kmetijstvu na Tržaškem, ki je bila v Trstu spomladi leta 1980 je treba izdelati splošen načrt za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini in poskrbeti, da se bo mlajši rod v večji meri posvečal kmetijstvu. Sporazumno s krajevnimi upravami in drugimi dejavniki je tudi treba določiti področja za razna razvedrila, da se tako prepreči vdiranje in kvarjenje kmetijskih površin.
KAJ ZAHTEVA SLOVENSKA SKUPNOST
OD BODOČE OBČINSKE UPRAVE
Posegi po našem ozemlju morajo biti čim redkejši in omejeni, ko so res koristni za celotno družbo. V takšnih primerih morajo posamezni lastniki prejeti pravično odškodnino, celotna narodnostna skupnost pa ustrezno nadomestilo za škodo, prizadejano narodnemu telesu. Takšno srednje veliko mesto, kot je Trst, gotovo nima potrebe po tako obširnih načrtih za ljudske gradnje kot so sedanji.
Bodoča tržaška občinska uprava naj spremeni regulacijski načrt za področje bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu za potrebe slovenskih šolskih zavodov. Poslopje nekdanjega Narodnega doma isto-tam naj se vrne slovenski manjšini. Izpraznjeno begunsko taborišče na Padričah naj se nameni krajevnemu prebivalstvu za kulturne, športne in družbene dejavnosti. Kot vsaj delno nadomestilo za škodo zaradi razlaščene zemlje na področju Sv. Ane in Kolonkovca naj se zgradi večnamensko središče na Kolonkovcu za razne dejavnosti domačega prebivalstva. Podpreti je treba novo ustanovljeno Pastoralno središče za Slovence v Trstu, ki za svoje delovanje nujno potrebuje primernih prosto-
rov. Občinski športni objekti in druge podobne usluge naj bodo na voljo tudi slovenskim športnikom brez kakega zapostavljanja.
Izboljšati je treba delovanje rajonskih svetov, katerih mnenja je občinska uprava doslej premalo upoštevala. Mestni prevoz je treba napraviti bolj funkcionalen. Tako naj bi avtobus št. 6 podaljšal svojo progo od Barkovelj vsaj do konca obmorskega parka v Miramarskem drevoredu. Kanalizacijsko omrežje je treba zboljšati zlasti v mestni okolici, npr. na Furlanski ulici in v Bazovici. Razširiti je treba lonjersko cesto, ki je na več mestih silno ozka. Metanska mreža naj bi dosegla tudi zunanji del mesta in podeželje. Jusarska zemljišča, pri čemer so zainteresirani zlasti slovenski občani, naj bi prešla v uporabo in upravo krajevnega prebivalstva.
SSk se bo trudila še naprej za vzpostavitev sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu. To je že pokazala ob akciji informiranja italijanskega dijaštva, ko so fašistični krogi hoteli izrabiti italijansko mladino za svoje nečedne namene. V tej akciji se je posebno izkazal sedanji nosilec liste SSk za občinske volitve prof. Aleš Lokar.
Naša narodnostna skupnost ima tri glavne sestavine: prebivalstvo, jezik in ozemlje. Zato bo glavna skrb bodočih izvoljenih predstavnikov SSk na tržaški občini in pokrajini prav ta, da se te tri vrednote zaščitijo in prepreči nadaljnja asimilacija.
Britanski in argentinski kardinali pri sv. očetu
Velik odjek je imela sv. maša za »mir in pravičnost«, ki jo je opravil v soboto 22. maja v jutranjih urah sv. oče v somaševanju z britanskima in argentinskima kardinaloma v baziliki sv. Petra v Rimu. Iz Velike Britanije sta bila kardinala Ba-sil Hume, nadškof v Londonu in Joseph Gray, nadškof v Edinburghu na Škotskem, iz Argentine pa sta prišla kardinala Juan Carlos Aramburu iz Buenos Airesa in Raul Francisco Primatesta iz Cordobe. Sv. maši so prisostvovali argentinski kardinal Eduardo Pironi, ki je prefekt Kongregacije za redovnike, predsednik konference latinsko-ameriških škofov Trujillo in britanska nadškofa iz Liverpoola in Glasgovva.
Sv. oče je pozval britansko predsednico Thatcherjevo in argentinskega predsednika Galtierija, naj se zaradi dragocene dobrine miru odpovesta vojni, ki vedno rodi sovraštvo in ogroža resnično človeške vrednote. Težave vrniti se k pogajanjem niso nikdar nepremostljive, če imata obe strani razumevanje za medsebojne pravice in življenjske interese, vključno narodni ponos, če se ga pravilno pojmuje.
Argentinski predsednik Galtieri je hitro pristal na papežev poziv, če to stori tudi Velika Britanija, Thatcherjeva pa je na vljuden način poziv zavrnila. V odgovoru je rečeno, da britanska vlada razume papeževo zaskrbljenost, toda ni bila Vel. Britanija tista, ki je ta spopad sprožila. Sedem tednov se je njena vlada trudila, da bi zadevo rešila s pogajanji, a Argentina ni pokazala dobre volje. Morebitno prekinitev sovražnosti mora spremljati argentinski umik z otokov, kajti v nasprotnem primeru bi bil napadalec poplačan za svoje dejanje in bi užival sadove svoje vojaške pustolovščine. Britanska stvar je pravična. Treba je spoštovati mednarodno pravo. Ni mogoče doseči neke suverenosti z oboroženim napadom. Mi hočemo mir v svobodi, ne pa mir na račun svobode. Spopad bi se lahko takoj končal, če Argentina nemudoma umakne svoje čete, kot to zahteva sklep št. 502 Varnostnega sveta Združenih narodov. Zelo želimo, da bi tako stališče prevladalo tudi v Buenos Airesu, preden pride do novih uničenih življenj.
Poimenovanje šole v Cerovljah
Poimenovanje slovenske osnovne šole v Cerovljah je bilo v nedeljo 23. maja ob 16. tiri. Kljub oblačnemu vremenu in bojazni pred dežjem se je na šolskem dvorišču zbralo veliko domačinov in prijateljev naše šole, blizu tisoč ljudi. Osnovna šola je dobila ime po slovenskem pesniku, skladatelju in narodnem buditelju Miroslavu Vilharju.
Spored v Cerovljah je bil prežet z Vilharjevimi besedami »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo.«, V imenu pripravljalnega odbora je pozdravila učiteljica Danijela Štokelj. Še posebej je poudarila prisotnost delegacije iz Ilirske Bistrice, kamor spada grad Kaleč, ki je bil last Vilharjevega očeta in ga sedaj preurejajo v muzej. Lep in pester je bil nastop otrok iz mavhinjskega vrtca, v katerem so tudi otroci iz Cerovelj, in šolskih otrok, ki so z besedo prikazali življenje M. Vilharja.
Blagoslovitev šole je opravil domači župnik dr. Jože Markuža. V kratkem nagovoru je zaželel, da bi otroci, ki obiskujejo to šolo ljubili kot Vilhar slovensko besedo, petje in harmonijo, v kateri naj iščejo božje stopinje.
Slavnostni govor je imel nekdanji ravnatelj Miro Tavčar. Ob koncu pregleda o življenju in delovanju Vilharja je pozval otroke in odrasle k zvestobi do slovenske besede in jezika.
Didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar je poudaril geslo: Slovenski otrok v slovensko šolo!
Devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk je izrazil zadovoljstvo nad izbiro Miroslava Vilharja za poimenovanje šole, ker izhaja iz krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, s katero se bo devinsko-nabrežinska občina pobratila.
Svoje pozdrave so prinesli tudi gostje iz Ilirske Bistrice, osnovni šoli pa so podarili sliko gradu Kaleč. Z nastopom dekliškega zbora »Devin« in moškega zbora »Fantje izpod Grmade« se je zaključil kulturni del sporeda.
Na koncu se je predstavnica pripravljalnega odbora zahvalila tudi navzočemu akademskemu kiparju Francetu Goršetu, ki je
izdelal Vilharjev relief. Dekle v narodni noši mu je izročila spominski dar osnovne šole iz Cerovelj in Mavhinj. Predstavnica staršev šolskih otrok je vse povabila k ogledu razstave o Vilharju in na res bogato zakusko.
Ob tem kulturnem prazniku se je vas Cerovlje razgibala, vsi domačini so priskočili na pomoč pripravljalnemu odboru, da so okrasili vhod na šolsko dvorišče in oder, ki ga je postavila občinska uprava. Ta je poskrbela tudi za obnovo šole. Nekatere žene in matere so žrtvovale dneve in noči, da so pripravile vse potrebno za zakusko. Skupna želja vseh je, da bi šola v Cerovljah rastla in se izpopolnjevala, ne pa usahnila zaradi otrok, ki jih je vedno manj.
Novost pri poimenovanju najprej šole v Mavhinjah, nato v Cerovljah je ta, da je pripravljalni odbor poskrbel za značke s portretom Murna oz. Vilharja, ki so jih vsi udeleženci prejeli.
Miroslav Vilhar se je rodil v Planini na Notranjskem 7. septembra 1818. Oče mu je omogočil šolanje v Postojni, Št. Pavlu na Koroškem in v Ljubljani. V Gradcu je obiskoval fakulteto za pravo, a je ni dovršil, ker ga je oče prej poklical domov na grad Kaleč pri Knežaku in mu izročil vse posestvo v upravo. Tu se je Vilhar poročil z domačinko in v zakonu je imel 9 otrok. Njegovo življenje je bilo posvečeno kulturi in politiki. Pisal je pesmi, skladal poeme, samospeve in številne druge skladbe. Nekatere njegove pesmi in napevi so ponarodeli npr. Po jezeru, Na goro, Planina-rica, Lipa zelenela je in druge. Napisal je tudi prvo slovensko spevoigro »Jamska Ivana«. Njegovo politično delovanje je bilo vedno usmerjeno v narodni slovenski politični preporod. S Franom Levstikom je izdajal napredni list »Naprej«. Od svojega prvega nastopa leta 1845 do leta 1870 je Vilhar vedno aktivno sodeloval za osvešče-nje in preporod slovenskega človeka. Umrl je 6. avgusta 1871 na gradu Kaleč.
J. M.
Srečanje s škofom i Madagaskarja
Trinkov večer v Rimu
V okviru verskih in kulturnih prireditev, ki jih organizira društvo »Slomšek«, smo rimski Slovenci nedavno prisostvovali Trinkovemu večeru. Po običajni sv. maši, ki jo je daroval rektor Slovenika skupno s primorskim gojencem smo rimski Slovenci napolnili društveno dvorano, kjer nam je dr. Nada Lupinc-Košuta v izčrpnem predavanju prikazala delo in življenje narodnega buditelja Beneške Slovenije msgr. Ivana Trinka.
Najprej nas je popeljala pod Matajur, v Trčmun, rojstno vas monsignorja; nato je podrobno opisala njegovo družino, okolje, v katerem je doraščal v mladeniča in je v njem dozoreval sklep, da postane duhovnik. Orisala nam je njegovo delo v videmskem semenišču, kjer je bil najprej prefekt, nato profesor matematike in naravoslovja, v liceju pa profesor filozofije.
Predavateljica je omenila, da je prvo slovensko knjigo dobil Trinko v roke, ko mu je bilo 16 let: takoj se je navdušil za slovensiki jezik, rad je poslušal domačo govorico. Ta njegova ljubezen do slovenskega jezika se vidi tudi v njegovem vsakdanjem življenju in v vseh okoliščinah, ki mu v tistem času niso bile naklonjene. Rodil se je pod Avstrijo, hodil v italijanske šole, opravljal duhovniški poklic v italijanski okolici in pod fašističnim režimom. Bil je zaveden Slovenec v povsem 'italijanskem okolju. Vsak trenutek svojega življenja je kljub odporu posvetil svojim slovenskim dijakom. V videmski gimnaziji se je posebej zavzemal za slovenske dijake, jih učil slovenščine, jim posojal slovenske knjige, jih spodbujal k ljubezni do slovenskega jezika in slovenskega naroda.
Nato nas je predavateljica seznanila s Trinkom pesnikom, pisateljem, znanstvenikom, filozofom, prevajalcem, umetnikom, glasbenikom in geologom. Trinka sta oblikovala v njegovem slovenskem narodnostnem in literarnem delu zlasti župnik Podreka in pesnik Simon Gregorčič, ki mu je uredil tudi njegovo edino pesniško zbirko. Vse njegovo literarno delo preveva l jubezen do domače zemlje in do Boga.
Trinko je zastopal beneške Slovence tudi v videmskem pokrajinskem svetu in se boril za njihove pravice. Zelo ga je prizadelo, ko so jim politične oblasti odzvele še tisto, kar jim je prej dovoljeval fašizem.
Po prometni nesreči, ki ga je doletela leta 1942, Trinko ni mogel več prosto ho-
diti, zato se je vrnil v rojstni kraj. Medtem je zrastel krog njegovih učencev in prijateljev, ki so ga spoštovali kot narodnega voditelja in ga obiskovali. K njemu so prihajali z vseh strani in za vsakega je imel dobro besedo. 26. junija 1954 je veliki zvon cerkve sv. Ivana oznanil, da je prenehalo biti srce tega velikega voditelja beneških Slovencev. Slovenski kipar Kralj mu je napravil spomenik, ki ponazarja Trinkovo življenjsko delo, katero je bilo posvečeno dvigu slovenske narodne zavesti in sožitju med narodi.
Po predavanju dr. Lupine so sledile recitacije nekaterih Trinkovih del in pesmi, pisma duhovniku, kateremu posebej priporoča ljubezen do slovenskega jezika, kajti materin jezik je največja svetinja vsakega naroda. Med recitacijami je kvartet iz Slovenika pel rodoljubne pesmi.
Bil je čudovit slovenski večer, ki je osvetlil delo Trinka in zbudil v nas še večjo ljubezen do našega naroda in do vseh, ki so, kakor Trinko, z delom in trpljenjem odpirali temu narodu pot v svet. - B. R.
Bralci pišejo
Koncert Marijinih pesmi v klaretinski cerkvi v Trstu
Škof Guy Rakotonbravahatra z Madagaskarja v trenutku, ko posvečuje prvega duhovnika domačina iz škofije Ihosy, kjer deluje tudi naš goriški rojak Ivan Štanta
Kot je obljubil, je škof z Madagaskarja Guy Rakotonbravahatra prišel v Gorico. Po šmarnicah je v torek 18. maja najprej obiskal vernike v cerkvi sv. Ivana, da se jim zahvali za pomoč pri vzdrževanju njegovih bogoslovcev, od tam je pa šel v Avditorij »L. Fogar«. Tu ga je predstavil vodja škofijskega misijonskega urada don Giuseppe Baldas. V lepi italijanščini je nato škof razvil svoje poglede na sedanje težnje Afrike in afriške Cerkve. Težnje Afrike so želja po neodvisnosti od kolonia: lizma, po napredku iz gospodarske zaostalosti, po enakovrednosti iz dosedanjega prezira črnega človeka. Tem težnjam sledi tudi katoliška Cerkev, ki se po svoje trudi, da bi pomagala k vsestranskemu dvigu afriškega človeka.
Sledila je debata, ki so vanjo posegli številni navzoči. Škof je vsem odgovarjal mimo, stvarno in prijazno. Nič nisi imel občutka, da gre za škofa, ki prihaja iz daljnega Madagaskarja. Ce na -kako politično vprašanje ni vedel odgovora, je iskreno priznal: Tega ne vem.
Med udeleženci je bilo posebno veliko Slovencev, ker je nam Madagaskar čustveno bliže kot Italijanom, saj so tam številni slovenski misijonarji. Ivan Štanta v srednjem Madagaskarju v škofiji Ihosy, kjer je za škofa ravno msgr. Rakotonbravahatra. V južnem Madagaskarju pa delujejo številni slovenski lazaristi in duhovniki iz Slovenije skupaj z redovnicami. Slovenski verniki so bili tudi to pot velikodušni dn so za škofovo semenišče darovali milijon lir.
S koncertom Marijinih pesmi, ki je bil v nedeljo 23. maja v klaretinski cerkvi v ul. sv. Anastazija v Trstu, je Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu začela uresničevati zamisel o reviji pevskih zborov s programom samih cerkvenih pesmi. Tako je Zveza drugim pobudam, reviji odraslih zborov novembra in mladinskih v marcu ter božičnemu koncertu dodala letos zborovsko revijo z nabožnim sporedom. Na vsakoletnem takšnem koncertu naj bi zbori izbrali cerkvene skladbe na eno temo.
Letošnja tema so bile Marijine pesmi. In je prav, da je bil ta marijanski koncert v Marijinem mesecu maju. Na letošnjem koncertu je nastopilo sedem zborov, pet mešanih in dva ženska: iz Sv. Križa (vodi Albin Verginella), z Opčin (Franc Po-hajač), iz Skednja (Dušan Jakomin), iz Rojana (Humbert Mamolo), »Marij Kogoj« (Magda Bizjak) ter ženski zbor z Repenta-bra (Tone Bedenčič) in dekliški zbor »Slovenski šopek« (Ljuba Smotlak). Solistična dela v Mavovi Rožni venec in Schwabovi Zdrava Marija je odpela sopranistka Ljuba Berce Košuta.
Program je obsegal predvsem slovenske avtorje Hladnika, Mava, Goričana Vodopivca in Laharnarja ter Tržačana Grbca, ki so v glavnem delovali na področju cerkvene glasbe v prvi polovici našega stoletja, ko sta delovala tudi Prelovec in Sch\vab, ki pa sta se na področju liturgične glasbe
pomudila le za krajši čas.
Nov tip cerkvenega petja, ritmično bolj razgibanega z izbranim besedilom uvaja skladatelj Franc Gačnik, župnik v Stranjah. Taki dve pesmi Ave Marija in Zate, Marija je izvedel z očitnim odobravanjem številnega občinstva dekliški zbor »Slovenski šopek«. Od tujcev so bili vključeni v program J. Arcadelt, F. Gruber in Z. Ko-dalv.
Slišali smo znane skladbe, a tudi manj znane ali neznane, ki so dragotine pesniškega občutja in umetniške izdelave. Zborom se pozna, da redno vadijo in nastopajo, ker je čutiti, da so v svojem elementu. Razveselil nas je nastop repentaborskega ženskega cerkvenega zbora, ki je najbrž prvič javno nastopil in dokazal, da že dalj časa pridno deluje.
Med zamenjavami zborov je iz slovenske marijanske lirike recitirala Matejka Maver, ki je podala pesmi Široka, m. Elizabete, Bevka, Lovrenčiča, Meška, Sardenka, Župančiča.
Na začetku je o novi pobudi in o samem koncertu spregovoril predsednik ZCPZ Z. Harej. Po nastopu zadnjega zbora se je zahvalil župnik cerkve brezmadežnega Srca Marijinega, kjer je bil koncert. Za sklep so vsi zbori, zbrani pred prezbiterijem, zapeli Hladnikovo Marija skoz življenje, ki je ob petju zborov in mnogih slovenskih poslušalcev izzvenela mogočno in veličastno.	Z.	H.
Razlika med Titom in Hruščevom
■ Po skoro dveh letih iraško-iranske vojne je iranskim četam uspelo dokončno osvojiti vse v letu 1980 izgubljeno ozemlje. Te dni je padlo zadnje mesto, ki so ga Iračani še držali. Osvoboditev Horamšarja ob veletoku Šat-el-Arab je za Irance in za Homeinijev režim velikega moralnega in ne samo vojaškega pomena. Iran bo skušal sedaj svojo »muslimansko« revolucijo raztegniti še na druge države ob Perzijskem zalivu.
■ V libanonski prestolnici Bejrutu je smrt spet imela bogato žetev. Pred poslopjem francoskega poslaništva, kjer je večja množica čakala na vizume, je eksplodiral avtomobil z močnim eksplozivom. Bilo je 14 mrtvih in večje število ranjenih.
S Titom smo se pogosto srečevali. Z nami je bil vedno odkrit, ko je govoril o svojih problemih, o svojih sanjah, o svojih pogledih na dogodke v svetu... Velikokrat nam je pripovedoval o sporih s Sovjetsko zvezo, rad se je norčeval iz votlih sovjetskih parol.
Država, ki jo je vodil (misli na Jugoslavijo), je bila majhna, pa vendar je prisilila Sovjete, da so popustili. Hruščev ni bil videti tako pogumen. Spominjam se, kako smo bili presenečeni, ko nam je Tito med obiskom v Kairti dejal: »Veste kaj, prosim vas, ne povejte tega, kar sem vam povedal o Hruščevu, kajti če bi prišlo na ušesa politbiroju, bi bil hitro odstavljen.« Smejali smo se in tudi on se je smejal z nami, potem pa nadaljeval: »Ce bi bilo mogoče iti nazaj in če bi bil na oblasti, ne bi nacionaliziral ne stanovanj ne obrti.« Na obeh področjih se je marksizem izjalovil, vendar se Hruščev tega ni upal povedati odkrito kot Tito.
Seveda je bilo Hruščevu mogoče očitati med našimi skupnimi srečanji še marsikaj, zlasti polom v kmetijski politiki SZ. (Pravzaprav tudi Brežnjev tako kot Hruščev ali katerikoli drugi komunistični voditelj ne bo nikdar rešil kmetijskega problema, razen če se ne znebi marksizma: kmetijstva namreč ne bo nikdar mogoče resnično nacionalizirati.)
(Anvar el Sadat, Iz nedokončanih spominov, Kairo 1981).
glasov in 15 sedežev. Komunisti so osvojili komaj 8 sedežev (8,54 %). Kar ena tretjina volivcev (33,8 %) pa se volitev ni udeležila.
Glagolski misal iz leta 1494
Frančiškanski pater Josip Vlahovič, ki živi v samostanu na otoku Cresu, je odkril v samostanski knjižnici izvod znanega glagolskega misala, ki je bil natisnjen v Sinju nad Splitom leta 1494. Doslej sta bili poznani samo dve inkunaboli tega primerka. Izvod, ki ga hrani budimpe-štanska knjižnica je neokrnjen, drugi je v Leningradu, pa nima začetka. Po izjavi dr. Anice Nabor, znanstvene sodelavke in direktorice staroslovanskega zavoda v Zagrebu »Svetozar Ritih« gre za, edini tovrstni izvod v Jugoslaviji, čeprav mu manjka 60 listov, predstavlja ta misal pravi bibliografsko in kulturno dragocenost in bo gotovo najdragocenejše odkritje na tem področju letos na Hrvaškem.
■ Na deželnih volitvah v Andaluziji na jugu Španije je socialistična stranka dosegla absolutno večino. Prejela je 52,60% oddanih glasov in 66 sedežev. Za njo se je kot druga uvrstila desničarska stranka Ljudska zveza s 17 sedeži (17 %). Šele na tretjem mestu je vladna stranka Zveza demokratske sredine. Prejela je 13,02%
Neobjavljena pisma v »Zalivu«
Ker je revija tako rekoč prenehala in ker mi urednik dosledno ni nikdar hotel objaviti pisma uredniku, prosim za objavo:
Prof. Boris Pahor v Zalivu 3/4 v »odgovoru« podpisanemu trdi, da ni objavil mojih pisem, ki jih je bilo pet in ne dve kot on trdi, ker da vsebina ni odgovarjala namenu revije. Pisma uredniku in tako tudi moja so se dotikala snovi, ki je bila obravnavana v Zalivu. Pri najboljši volji se torej ne moretn znebiti vtisa, da je Boris Pahor svobodo tiska in mišljenja v Zalivu omejil in ogradit, kar ni niti odprtost niti pluralizem.
Popolnoma zgrešeno me tudi interpretira, da je bila OF zgodovinska pomota. Moje mišljenje je bilo vedno in povsod izraženo v smislu, da je bila OF od KPS perfektno in profesionalno organizirano množično gibanje. Vse odlike gredo tej OF z izjemo pluralizma in to vse od trenutka ustanovitve po 22. juniju 1941. Koalicija v OF je obstajala od vsega začetka samo v pobožnih in nerealnih željah nekomunističnih partnerjev.
Dr. Peter Urbanc, Kanada
In Beseda je človek postala
Tudi v vašem listu ste objavili novico, da je komisija za liturgijo v Ljubljani predlagala oz. uvedla nove spremembe v znanih liturgičnih besedilih. Gre za vzklik pri angelovem češčenju: »In Beseda je meso postala...« Od zdaj naprej naj bi molili: »In Beseda je človek postala...« Namesto »Čast bodi Očetu in Sinu...« bomo za-naprej molili: »Slava Očetu in Sinu...« Ze prej pa so vnesli popravek v mašo, ko so določili, naj se ne moli več: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho«, kot je molil evangeljski stotnik, ampak: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni...« Vse to so vpeljali, ker menijo, da je tako bolj razumljivo. Vendar imam pri tem velik pomislek, ali je takšno početje pravo.
Kaj so naredili? Besede evangeliju so zamenjali s svojimi, tj. s človeškimi. Ali je to boljše? Sv. Avguštin nekje razlaga, da nas je v sv. pismu Sv. Duh sam učil, kako naj molimo in Boga častimo. Sveta Cerkev je to vedno upoštevala in se v
božjem češčenju rada posluževala svetopisemskih besedil.
Naši liturgični učenjaki pa gredo obratno pol: Kjer je le mogoče zamenjujejo svetopisemska besedila s svojimi človeškimi. Pravijo, da je tako bolj razumljivo. Zakaj ni tega storil že Sv. Duh? Izgovarjajo se, da so svetopisemski izrazi pogosto hebraizmi, tj. vzeti iz hebrejskega čustvovanja in miselnosti. Toda če se je božje sporočilo obleklo v takšno obleko, zakaj ga hočemo mi sleči in obleči v našo človeško?
Pri takšnem početju zapravljamo svetopisemsko poezijo, lepoto in simboličnost svetopisemskega izražanja in zapadamo v racionalizem. Nič pa ni bolj nasprotnega duhu s'v. pisma kot ravno racionalizem, saj je sv. pismo prepolno pesniških metafor, prispodob, prilik, simbolov, liričnih izrazov podobno kot naša ljudska pesem. Zato se bojim, da se nam bo v naši prenovljeni liturgiji kmalu tožilo po svežini sv. pisma, tj. po Sv. Duhu.	K.	H.
Zborovanje slovenskih škofov
6. maja so se slovenski škofje v Ljubljani zbrali na svojo 18. sejo, ki jo je vodil metropolit dr. Alojzij Šuštar. Popoldne so se sestali v zbornici teološke fakultete s teološkimi profesorji. Srečanja so se udeležili tudi slovenski redovni predstojniki.
V zvezi z občnim zborom Mohorjeve družbe so škofje govorili tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s to ustanovo. Predmet pogovora je bila tudi izjava Kongregacije za duhovnike o duhovniških društvih.
Škof Lenič, delegat slovenskih škofov za dušno pastirstvo med izseljenci, je obširno poročal o tem delu. Pred škofe je razgrnil položaj duhovnikov med izseljenci v Zah. Evropi in navedel mesta, ki jih bo treva v najkrajšem času nujno zasesti. V Zah. Evropi trenutno deluje 32 slovenskih izseljenskih duhovnikov, 17 'iz ljubljanske nadškofije, 5 iz mariborske in 3 iz koprske škofije.
Škofje so tudi obravnavali predlog prof. dr. Stanka Ojnika o sestavi prevajalke in redakcijske komisije za prevod novega zakonika cerkvenega prava, ki bo izšel novembra. Sprejeli so predlagana imena in dodali še nekatera nova.
Medškofijski pastoralni svet, ki so ga v času nekakšnega medvladja vodili tajniki škofijskih pastoralnih svetov, je predložil nov pravilnik, ki so ga škofje sprejeli.
Med drugim so govorili tudi o delu za gospodinje po župniščih, ki jim je treba posvečati več pozornosti in skrbi. Omogočiti jim je treba duhovne vaje, romanja in različne tečaje. Na posameznih področjih so zanje že veliko naredili. Za povezavo tega dela bo v ljubljanski nadškofiji skrbel kanonik Jože Kvas, v mariborski škofiji pa dekan Drofenik in župnik Tov-šak.
KiriHina Isd Slovaške sknmsii n tržaški ihitaskl snel
1.	Lokar Aleš (nosilec liste); 2. Laura Abrami; 3. Marjan Bajc; 4. Vladimir Bak;
5.	Ana Batagelj; 6. Marija Besednjak; 7. Gabrijela Bevilacqua; 8. Nadja Birsa; 9. Marija Brecelj; 10. Silvija Callin; 11. Sonja Castellani; 12. Aleksander Cergol; 13. Milko Cibic; 14. Edi Čermelj; 15. Ivan Černič; 16. Alojz Debeliš; 17. Rafko Dolhar; 18. Eva Fičur; 19. Karlo Grgič; 20. Mario Gregorič; 21. Nadja Hrvatin; 22. Magda Jevnikar; 23. Marjan Jevnikar; 24. Evelina Jeza; 25. Franc Kaluža; 26. Aleksander Korošic; 27. Bogdan Kralj; 28. David Krebelj; 29. Boris Kuret; 30. Matejka Maver; 31. Stojan Lisjak; 32. Nadja Lukša; 33. Vinko Milič; 34. Marija Mijot; 35. Franc Mljač; 36. Marta Mužina; 37. Marcel Nad-lišek; 38. Vinko Ozbič; 39. Pavel Pavlica; 40. Marjan Pertot; 41. Anka Peterlin; 42. Marta Požar; 43. Helena Prelc; 44. Tanja Prinčič; 45. Liča Roth; 46. Mario Sedmak; 47. Milko Sedmak; 48. Adrijana Selj; 49. Tomaž Simčič; 50. Stanko Škrinjar; 51. Jurij Slokar; 52. Milojka Sosič; 53. Drago Škrinjar; 54. Alojzija Štrajn; 55. Ines Ten-ce; 56. Marinka Theuerschuh; 57. Gabrijela Višini; 58. Franko Volpi; 59. Ubald Vrabec; 60. Dario Žerjal.
^ -
Nosilec kandidatne liste SSk za tržaški občinski svet prof. Aleš Lokar
Zahodni Kras: 1. Stojan Lisjak; 2. Mario Sedmak; 3. Bogdan Kralj; 4. Marjetica Cibič Štoka; 5. Majda Cibic Cergol; 6. Milko Cibic; 7. Marija Lukša Starc; 8. Hum-bert Mamolo; 9. Marjan, Pertot; 10. Ljubo Štoka.
Vzhodni Kras: 1. Karlo Grgič; 2. Milan
Sosič; 3. Boris Artač; 4. Eva Jeza Vidau; 5. Niko Kosmina; 6. Vinko Ozbič; 7. Matejka Peterlin Maver; 8. Jasna Repinc; 9. David Zlobec; 10. Milojka Sosič Oberti;
11.	Berta Vremec.
Rojan - Greta - Barkovlje: 1. Elvina Miklavec Slokar; 2. Marija Besednjak; 3. Sonja Castellani Panjek; 4. Boris Kuret;
5. Mario Gregorič; 6. Nadja Pahor Verri; 7. Tanja Prinčič Mamolo; 8. Peter Švagelj;
9.	Bruno Tavčar; 10. Vladimir Uršič.
Kolonja - Škorklja: 1. Pepca Vodopivec; 2. Majda Bartol Giraldi; 3. Nadja Birsa Dolhar; 4. Edi Čermelj; 5. Marija Ferluga Udovič; 6. Edvard Krapež; 7. Adrijana Selj.
Novo mesto - Nova mitnica: 1. Tomaž Simčič; 2. Silvija Callin; 3. Laura Coassini Lokar; 4. Magda Jevnikar; 5. Josipina Španger Pertot; 6. Gabrijela Višini Visen-tin; 7. Edi Žerjal.
Sv. Vid - Staro mesto: 1. Dora Kosovel;
2.	Majda Bartol Giraldi; 3. Edi Čermelj; 4. Aleksander Korošic; 5. Nadja Pahor Verri; 6. Helena Prelc; 7. Josipina Pertot Španger.
Stara mitnica: 1. Rafko Dolhar; 2. Marija Ferluga Udovič; 3. Marjan Jevnikar; 4. Aleksandra Mahnič Močnik; 5. Anamarija Sancin; 6. Boris Slama; 7. Lojzka Sosič Dreossi.
Sv. Ivan: 1. Vladimir Bak; 2. Edvard Krapež; 3. Franc Mljač; 4. Marcel Nadli-šek; 5. Mirjana Pertot Parovel; 6. Marta Požar; 7. Stanko Škrinjar; 8. Aleksander Žerjal.
Kjadin - Rocol: 1. Jožko Gerdol; 2. Aleksandra Mahnič Močnik; 3. Marij Maver; 4. Tanja Prinčič Mamolo; 5. Franka Volpi; 6. Berta Vremec; 7. Edi Žerjal.
Sv. Jakob: 1. Boris Slama; 2. Gabrijela Bevilacqua; 3. David Krebelj; 4. Silvana Glavič; 5. Franc Kaluža; 6. Cvetka Kjuder Volk; 7. Robert Petaros; 8. Drago Škrinjar; 9. Josip Stoper; 10. Lidija Valenčič.
Škedenj - Čarbola: 1. Ondina Roberta Pavletič; 2. Marjan Bajc; 3. Aleksander Cergol; 4. Alojz Debeliš; 5. Franc Kaluža;
6. Alojzija Štrajn Mozetič; 7. Dario Žerjal. Sv. Ana - Kolonkovec: 1. Aleksander Cergol; 2. Marjan Bajc; 3. Aleš Lokar; 4. Robert Petaros; 5. Marija Prukar; 6. Jurij Slokar; 7. Adrijana Štok Tavčar; 8. Dario Žerjal.
Večer slovenske pesmi in besede
Tako so naslovili doberdobski mladi kulturni večer, ki so ga priredili v petek 21. maja. Napovedovalka Danijela Gergolet je pojasnila, da spada ta večer v okvir slovenskega kulturnega praznika, ki ga navadno obhajamo v februarju, a so ga v Doberdobu premaknili v želji, da bi bil čim bolje pripravljen. Mislim, da so_ prav storili, kajti program, ki so ga nudili številnemu občinstvu, zlasti še številnim mladim udeležencem, je bil izbran in zelo dobro pripravljen, poleg tega tudi uglašen na vsebino, ki bi morala vedno polniti slovenski kulturni praznik; -umetniška ustvarjalnost slovenskega človeka v preteklosti in danes. Mladi doberdobski ustvarjalci so to v celoti izpolnili. To se jim je posrečilo tudi zato, ker so večer predstavili kot zaključek posebni pobudi, ki je zrastla na njihovi njivi, in sicer kot zaključek tečaju za dikcijo, tj. za pravilno izgovarjavo slovenskega jezika.
V	šoli in tudi izven šole opažamo, kako se Primorci lovimo za pravilno izgovarjavo slovenskega jezika, za pravilno naglašanje, za pavze med stavki in podobno. Kako mučno je, kadar govoreči začne novi stavek ne z besedo, ampak z nekim polglasnikom, ki nikamor ne spada. To je zelo grda razvada. V doberdobskem prosvetnem društvu so se odločiil, da hočejo slovenščino tudi čim lepše govoriti. S pomočjo prof. Frankota Žerjala, ki je sodelavec tržaškega radia, so organizirali tečaj slovenske dikcije. Od prvotnih 30 vpisanih je do konca prispelo 15. Ti so na večeru doprinesli svoj odločilni delež pri uspehu. Večer je potekal takole:
Začel je dekliški nonet, ki ga vodi Lucija Lavrenčič, na klavirju pa ga je spremljal Hilarij Lavrenčič. Zapele so tri pesmi Marija Kogoja, ki jih sicer ni slišati na odrih. Nonet sestavljajo dijakinje učiteljišča in drugih srednjih šol, ki so obisko-vale ali še obiskujejo domačo glasbeno šo-
lo.	Med pesmimi je Jordan Ferletič recitiral dva soneta Alojza Gradnika iz cikla Tolminski punt. Kajti večer je bil posvečen Alojzu Gradniku ob stoletnici njegovega rojstva. Zato je tudi na odru izstopala pesnikova podoba, delo domačih študentk.
Sledila je osrednja točka večera in sicer zborna recitacija Župančičeve Dume. Sodelovalo je vseh 15 udeležencev tečaja. Dumo poznajo vsi dijaki, saj spada med najbolj znane in najboljše Župančičeve pesmi. Toda zlepa je kje ne recitirajo, ker je recitacija te dolge pesmi zahtevna zadeva. Doberdobski recitatorji so pa svopo nalogo odlično izvedli. Za nas vse je bilo pravo umetniško doživetje. Zahvala gre seveda izvajalcem in njihovemu mentorju Franko-tu Žerjalu. Trud obojih je bil obilno poplačan.
Kot častni gost večera je bila navzoča pesnica Ljubka Šorli. Organizatorji so jo povabili tudi za to, da je na večeru spregovorila o slovenski besedi in pesmi. Naredila je to kakor zna le ona: z ljubeznijo, prepričanjem, od srca do srca.
Člani recitatorskega tečaja so nato prebrali še odlomek iz Cankarjevega Kurenta o slovenski besedi, nakar je večer zaključil ansambel »Nova misel«. Tudi to skupino sestavljajo samo mladi izvajalci, povečini dekleta iz Podgore. Vodi jo dr. Mirko Špacapan. Izvajali so pet pesmi. Sami so povedali, da je njihov ansambel nekje v sredi med zborovskim petjem in med instrumentalnimi skupinami.
Ob koncu bi želel izraziti le še eno željo in sicer to, naj bi društva skrbela tudi za dobre tehnične pripomočke, posebno za mikrofone. Stroški zanje so dobro naloženi. Poleg tega naj bi si društva vzgojila dobre tehnike. Brez teh danes ne gre več.
(r+r)
Posvet o škofu Baragi
Na povabilo predsednika Baragovega odbora za Slovenijo prof. dr. Vilka Fajdiga se je v Ljubljani zbrala skupina strokovnjakov, ki jih posebej zanima Baragovo življenje in delo. Z nadškofom Šuštarjem so se pogovorili o možnostih kritične izdaje Baragovih zbranih del. To bo seveda težavna in dolgotrajna naloga, vendar jo je treba začeti. Manjša skupina izvedencev bo v naslednjih mesecih izdelala okvirni načrt dela, ki bi ga pozneje v širšem pogovoru dopolnili in poskusili uresničiti.
S5 ‘JE
Dve srečanji mladine SSk
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Trstu je priredila dve dobro uspeli srečanji za mlade.
V četrtek 20. maja je bilo na strankinem sedežu srečanje mladih kandidatov SSk, članov sekcije in drugih mladincev, ki so želeli zvedeti za stališča SSk v tem predvolilnem času ter o njih razpravljati. Prisotne je najprej pozdravil pokrajinski tajnik in glavni kandidat za pokrajinske volitve.
Poročilo o sedanjem političnem trenutku na Tržaškem ter o nalogah SSk za uveljavitev slovenskih zahtev je imel Ivo Jevnikar. Dotaknil se je programov in kandidatov nastopajočih političnih formacij, nekaterih protislovenskih pojavov v tej volilni kampanji in pa povolilnih izgledov.
V daljši razpravi so prisotni še osvetlili nekatera vprašanja, do izraza pa je prišlo stališče mladih somišljenikov Slovenske skupnosti, da kljub pisanosti strank in gibanj, ki se tokrat potegujejo za glasove Tržačanov, za Slovence ne more biti težav pri izbiri, saj je samo ena stranka po svoji naravi, sestavi in programu izraz zahtev in ciljev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V soboto 22. maja pa je sekcija priredila za širše občinstvo predvsem mladih večurni seminar o povojni politični zgodovini Slovencev na Tržaškem. O tem sta predavala Nadja Maganja in Aleš Brecelj, ki sta oba diplomirala na tržaški filozofski fakulteti z raziskavama o tem obdobju. Številni prisotni, ki so sledili prikazoma in razgovoru, so tako dobili sliko o »tržaškem vprašanju« v vojnih in prvih povojnih letih, v času Svobodnega tržaškega ozemlja vse do prihoda Italije. Dalje o bojih za meje in za narodnostne pravice. O politični diferenciaciji med Slovenci ob vprašanjih »bojkotiranja« zavezniške uprave, vloge in metode komunistične partije ter tako imenovane »fratelance«. O sporih v levici. O nastanku samostojnih slovenskih političnih skupin, o prvih in drugih volitvah, pri katerih je bil vsaj v tržaškii okolici leta 1952 dosežen dokaj širok politični sporazum med različno usmerjenimi Slovenci.
Razgovor o zgodovinskih vprašanjih je bil koristen tudi za razumevanje sedanjega položaja v Trstu in odnosov, ki v Trstu vladajo.
Cerkvica v Glinščici razpada
Cerkvica, ki so jo zlikovci leta 1979 oskrunili in požgali, še vedno kliče na pomoč. Njeno stanje je danes kritično. V nevarnosti je celo streha, kajti del levega zidu nad stranskimi vrati neprestano popušča. Srednjeveško romarsko središče je brez vrat in notranje stene so prekrite z napisi. Kot zanimivost naj omenimo, da je v absidi naslikana Marija. Nobeden od napisov pa se je ne dotika, tako da je ostala nepoškodovana. Naj smatramo to kot znak spoštovanja do Marijine podobe?
Pristojne občinske in deželne oblasti še niso poskrbele za zaščito tega edinstvenega spomenika na tržaškem Krasu. Zato je pobudo prevzela skupina mladih iz župnije pri Sv. Sergiju pod vodstvom kaplana don Armanda. K sodelovanju vabijo vse, ki se za ta problem zanimajo. Vabljeni so predvsem mladi.
Treba je najprej zabraniti dostop v notranjost svetišča z zazidavo glavnega vhoda in s popravilom stranskih vrat. Nato bi se začela dela v notranjosti: pleskanje,
čiščenje ipd. Organizatorji potrebujejo torej dvovrstno pomoč:
— konkretno delo na terenu: treba je • prenesti ves material (opeko, cement, vodo itd.) na lice mesta. To delo se bo začelo v soboto 29. maja, ko se bomo ob 14.30 zbrali na glavnem trgu v Boljuncu in nato krenili k cerkvici;
— finančna pomoč: za to lahko nakažete vaše prispevke na tekoči račun št. 660/5, ki ga ima boljunška podružnica Tržaške hranilnice (CRT). Lahko jih naslovite tudi na uredništvo Katoliškega glasa. Obrnete pa se lahko tudi na župnijskega upravitelja F. Vončino v Boljuncu.
Cerkvica nujno potrebuje vaše pomoči. Saj bi bila škoda res neprecenljiva, ko bi dopustili razpad svetišča, ki že prek 700 let kraljuje v dolini Glinščice. - Organizatorji
Dve lepi doživetji pevskega zbora od Novega sv. Antona
»Veselite se z veselimi« bi lahko rekli o popoldnevu 16. maja v Portorožu, kamor nas je povabil župnik Franc Prelc, da bi njegovim vernikom zapeli nekaj zborovskih pesmi. Prisrčnosti, s katero smo bili sprejeti, se ne da popisati. Cerkvica, zares majhna, je bila do kraja napolnjena z verniki, ki so po maši prisluhnili še koncertu Marijinih pesmi.
Po koncertu so nas verniki nagradili z iskrenim aplavzom, pred cerkvico pa niso mogli prehvaliti lepega doživetja tega popoldneva. Mi pa smo se po strmi poti povzpeli do župnijskega doma na pobočju griča in najprej občudovali prekrasni pogled na portoroško okolico — zeleni pas gričevja —, nad njim in ob njem pa sinjina neba in morja, zakaj dan je bil prekrasen. V domu ob zakuski in osvežilnih pijačah ter prijetnem razgovoru, ki je vse spravil v najlepše razpoloženje, smo imeli še improviziran koncert narodnih pesmi. Za zaključek smo po tako lepo preživelem popoldnevu zapeli »Hvala večnemu Bogu«. * * $
»Visoko vrh planin stojim...« Te uvodne besede se lepo prilegajo našemu izletu 23. maja na zeleno Štajersko. {V zahvalo za celoletno sodelovanje v cerkvi imajo pevci brezplačen enodnevni izlet.)
Po skoro enourni zamudi šoferja z nam namenjenim pulmanom smo obisk v Šentjurju morali prenesti na popoldanski čas. Na zunanji strani cerkvenega obzidja so bronasti doprsni kipi treh skladateljev Ipavcev: Gustava, Josipa in Benjamina, če ne bi imeli skladateljev, tudi pevcev ne bi imeli. Zato pevci k skladateljem! Kaplan župnije Šentjur nam je orisal življenjsko pot teh treh zaslužnih mož, zbor pa je zapel tri pesmi. Kraj je zelo lep in vredno bi bilo, da bi si ga ogledali, toda morali smo dalje.
Cilj našega izleta je bila visoka planota Dobje. Prekrasen kraj, kjer na najvišji točki v cerkvi kraljuje Karmelska Mati božja. Po maši, ki jo je opravil dr. Jože Prešeren smo zapeli nekaj Marijinih pesmi. čudili smo se polni cerkvi vernikov, pa so nam povedali, da jih je bilo pri jutranji maši še več, in ob večjih praznikih sploh vsi ne morejo v cerkev. Hvala Bogu, da te idilične gorske vasi, oddaljene od mest in tovarn še ni okužil duh verske brezbrižnosti. Tudi tu so nas ljudje veselo pozdravljali in se zahvaljevali.
Prijaznim ljudem iz Portoroža in iz Dobja se iskreno zahvaljujemo za prisrčni sprejem, saj so z njim dokazali, da je res »lepo in prijetno, če prebivajo bratje skupaj«.
Med rimskimi Slovenci
Pobudnik našega kulturnega življenja v Rimu je društvo Slomšek, verskega pa Slovenik. Oba animatorja pa tesno in uspešno sodelujeta. Tako so imeli zadnje čase v Sloveniku Trinkovo proslavo, o kateri obširno poročamo na drugem mestu.
Msgr. dr. Frančišek Šegula, dušni pastir rimskih Slovencev, ki vsako nedeljo zanje mašuje v cerkvi loretske Matere božje na Trajanovem trgu, je obhajal 60-letnico življenja. Čestitamo!
Prof. dr. Franc Rode, lazarist, je postal podtajnik Tajništva za neverne. Dr. Rode je do lani predaval na ljubljanskem bogoslovju in je govoril tudi na Opčinah (Draga) in v Gorici. Zanimanje je vzbudil s predavanjem o Cerkvi na Slovenskem, v katerem je pokazal na realne razmere slovenske Cerkve v Jugoslaviji. Zaradi tega njegovo predavanje ni smelo v Sloveniji
iziti. Naš list ga je objavil v celoti.
Za Binkošti pripravljajo Slovenci skupen izlet v rimsko okolico. Računajo na dva avtobusa. Taki izleti-romanja služijo za medsebojna spoznavanja in za gojitev družabnosti, ki je del krščanske ljubezni do bližnjega.
Romanja v Rim. Pomladno vreme vabi iz Slovenije vedno nove skupine romarjev v Rim, Če skupine niso prevelike, dobijo domovanje v Sloveniku, Tako so bili v Rimu v aprilu dekanijski zastopniki mariborske škofije, zbrani na misijonskem simpoziju. Ob srečanju župnijskih gospodinjskih pomočnic (včasih smo jim rekli »fa-rovške kuharice«) je bilo navzočih tudi 51 zastopnic iz Slovenije. Na srečanju ognji-ščarjev so bili tudi slovenski predstavniki. Končno so bili v Rimu tudi romarji iz šempetrske župnije v Ljubljani.
PROSVETNO DRUŠTVO »MAČKOLJE«
vabi na dvajseti
PRAZNIK ČEŠENJ
Sobota 29. maja
10.00 odprtje kioskov;
Nedelja 30. maja
20.30 dalje prosta zabava z ansamblom »Galebi«.
16.00 začetek kulturnega programa: nastopijo vsi trije moški zbori in ansambel domače glasbene šole, mešani zbor »M. Kogoj« iz Trsta, folklorna skupina iz Skednja, godba na pihala iz Nabrežine, kantavtor in humoristi;
20.00 dalje igra za ples ansambel Oktavija Brajka.
Ponedeljek 31. maja
16.00 odprtje kioskov;
20.30 dalje ples z ansamblom Supergroup.
V	teh dneh bodo delovali dobro založeni kioski z domačim vinom, pršutom, klobasami in čevapčiči. V nedeljo pomnožene vožnje avtobusa št. 40. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 6. junija.
Mlada Cerkev
»To je mlada Cerkev, prihodnost pa vedno pripada mladim,« je dejal sv. oče ob koncu svojega obiska v Afriki sredi letošnjega februarja. Število katoličanov na tej celini stalno narašča in znaša zdaj 57 milijonov ali 12 % vsega prebivalstva. Leta 1951 je bilo katoličanov 7,5 % in leta 1901 komaj 1 %. Samo v letu 1980 je število katoličanov naraslo za skoraj 2%.
Šport;
TEKME ZA PRESTOP V C-2 LIGO
01ympia Terpin-ASFJR 3 : 1
(15 : 12, 15 : 8, 3 : 15, 15 : 4)
01ympia: Špacapan M„ Cotič M. in š., Černič M., Dornik, Terpin D. in S., Kuštrin.
Z uvrstitvijo na drugo mesto na končni lestvici si je goriška 01ympia Terpin priborila možnost za prestop v višjo ligo. V soboto 22. maja se je srečala s čedajsko ASFJR, ki se bori za obstanek v C-2 ligi.
V	soboto 29. t. m. bosta ekipi igrali še povratno tekmo; od končnih rezultatov bo odvisno, kdo bo prihodnje leto igral v C-2 ligi in kdo v D ligi.
01ympia Terpin je začela sobotno tekmo s precejšnjo tremo: naši fantje so med srečanjem zgrešili mnogo servisov. Najvažnejše pa je to, da so znali vsakokrat premostiti krizo.
V	prvem nizu se je ASFJR dobro odrezala in je bila stalno za petami domačinom. V drugem so 01ympijci vodili zelo učinkovito igro in so tako zmedli nasprotnika. Naslednji niz je 01ympia začela in končala zelo slabo, kar je razvidno iz delnega rezultata. Res je, da so se čedajci dobro borili, treba pa je dodati, da so domačini ostajali povsem pasivni. Da bi si ne zapravili zmage, ki so jo imeli skoraj v žepu, so se Goričani v četrtem nizu zelo potrudili: z močnimi bloki in stalnimi napadi so povsem onemogočili nasprotnika.
Za tekmo, ki bo v soboto 29. maja v Čedadu, organizira ŠZ 01ympia za svoje navijače avtobus, ki bo odpeljal izpred Katoliškega doma ob 18. uri. Vabljeni vsi prijatelji.
MOŠKA I. DIVIZIJA
La Scarpoteca-01ympia 3 : 2
(12 :15, 15 : 6, 15 : 3, 13 :15, 15 : 13)
Arci Pieris-01ympia 3 : 2
(8 : 15, 15 : 5, 15 : 8, 12 :15, 15 : 4)
Dva zaporedna poraza 01ympie v moški I. diviziji kažeta, da je ekipa popustila in da ne da več vsega od sebe. Obe tekmi bi Goričani lahko zmagali, saj so se v posameznih nizih dobro odrezali, na žalost pa je manjkalo krepke roke, ki bi znala uspešno voditi fante, če dodamo še dejstvo, da marsikateri igralec ni v formi, so porazi (čeprav pekoči) popolnoma razumljivi.	G.	R.
I.	ZENSKA DIVIZIJA AGI-Olympia 0 : 3
(6 : 15, 15 : 17, 3 :15)
01ympia: Bertolini K. in M., Klanjšček, Mažgon, Olivo, Perše, Primožič, Šuligoj, Vrtovec, Testa.
Dekleta goriške 01ympia so zasluženo premagala mestnega konkurenta, italijansko Associazione giovanile italiana. Naše igralke so z lahkoto osvojile prvi niz. V drugem je trda predla, ker so poskušale igrati z novimi shemami, in to bi se jim skoro maščevalo. Končno so v tretjem nizu izničile nasprotnice.
Ženska ekipa 01ympia je trenutno druga na lestvici. Letos je izgubila le dve tekmi in je ena najmočnejših ekip v prvenstvu.
Uspel koncert zbora »Mirko Filej«
Zaradi tehničnih razlogov prinašamo v tej številki samo krajše poročilo o koncertu zbora »Mirko Filej«; daljšo oceno objavimo v prihodnji številki.
O koncertu, ki ga je zbor imel v Katoliškem domu v soboto 22. maja, naj povemo predvsem to, da je šlo za koncert, s katerim sta se zbor in njegov dirigent Z. Klanjšček hotela oddolžiti spominu prof. Mirka Fileja ob 20-letnici njegove smrti. Ta spominska obletniva je dala posebno obeležje celemu koncertu.
Ta je bil skrbno pripravljen, saj je rekel napovedovalec Viktor Prašnik, da se je zavoljo tega koncerta zbor odrekel drugim nastopom med preteklo sezono. O skrbnosti priprave je pričalo izvajanje vseh pesmi: od uvodne Gallusove In no-mine Jesu do zaključne Rada Simonitija Mati Jagoda. Čeprav smo že v maju, je občinstvo zasedlo dvorano Katoliškega doma kot le ob izrednih priložnostih. Koncerta sa se udeležili tudi ugledni gostje tako slovenski kot italijanski. Številni so zboru čestitali in mu želeli nadaljnjega uspešnega koncertnega poustvarjanja ob 15. obletnici njegovega nastanka.
Tudi mi -se pridružujemo čestitkam in voščilom temu našemu zamejskemu zboru, ki je s sobotnim koncertom dosegel nov vrh v svojem delovanju.
Enotni goriški škofijski odbor za mlade vabi v soboto 29. maja vso slovensko in italijansko mladino nad 14. letom na
VELIKO BINKOŠTNO SREČANJE
z geslom »Reši nas hudega...« (problemi naše družbe)
16.30 predavanje prof. Lazzattija v Avditoriju (ul. Roma);
18.00	srečanje z različnimi ustanovami in skupinami v mestu. Ena skupina se bo srečala s predstavniki Slovencev v Katoliškem domu. Prav je, da mladi Italijani spoznajo od blizu in iz »prve roke« naše probleme;
21.30 zaključek v stolnici s slovesno mašo. Mladi, pridite in dokažite, da smo Slovenci v zamejstvu prisotni na vseh področjih! Povabite Uidi prijatelje in nasvidenje!
Poromali smo na Sv. goro
Majsko romanje na Sv. goro postaja lepa tradicija. To se je pokazalo tudi v nedeljo 23. maja. Kljub neugodnemu vremenu, saj je marsikdo, ki se je podal peš, prišel moker na vrh, so verniki napolnili cerkvene klopi. Znova je bilo opaziti cele družine in lepo število mladih.
Somaševanje je vodil g. Marjan Marke-žič, ki je pripeljal največjo skupino mladih. Z njim so somaševali še g. Marjan Komjanc iz Sovodenj, g. Anton Lazar iz Doberdoba ter msgr. Fr. Močnik iz Gorice. Petje je bilo ljudsko, kar je najbolj na mestu ob takih srečanjih. Med mašo je govoril o molitvi pater minorit iz samostana na Ptujski gori.
Naj v zvezi z romanjem omenimo še, da je Ognjišče v Kopru ponatisnilo povest Zore Piščanc o Sv. gori »Pastirica Urška« v 15.000 izvodih in je izdaja že pošla; sedaj pripravljajo nov ponatis v 5.000 izvodih. Mislimo, da gre za letošnjo uspešnico na slovenskem knjižnem trgu, za letošnji »bestseller«, kot temu pravijo z ameriško besedo. Gotovo bo tudi ta povest pomagala poživiti zanimanje za Sv. goro, ki pa ostaja kljub vsemu še vedno težko dostopna zaradi ceste, ki jo sicer posipajo, a jo deževje sproti izpira.
Slovenska konzulta obnovljena
Na seji v ponedeljek 24. maja je goriški občinski svet obnovil konzulto za slovensko manjšino. Ta je posvetovalni organ občinske uprave za reševanje manjšinskih problemov v občini. Sestavlja jo 15 čl&nov. Po pet jih predlagata Z.SKP in SKGZ, dva Sindikat slovenske šole, trije so iz kroga italijanskih strank.
Izvoljeni so bili Lojzka Bratuž, Kazimir Humar, Lučana Budal, Vladimir Šturm in Jože Vrtovec za Zvezo slovenske katoliške prosvete; Angel Pahor, Edmund Košuta, Diego Marvin, Darko Bratina in Aldo Rupel za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. Za šolski sindikat sta bila izvoljena Jožko Šavli in Ida Feri Primožič. Kot italijanski člani (v resnici so slovenskega jezika) Milka Cubrilo, Gianni Toplikar in Tereza Perissutti. S tem je goriška občinska uprava zadostila eni svojih obvez do slovenske manjšine, ki bo lahko posredo-
V ŠTANDREŽU
Praznik špargljev
Sobota 29. maja
20.00 otvoritev in plesna zabava
Nedelja 30. maja
15.30 slikarski ex-tempore;
19.30 kulturni program; nastopajo člani dramske skupine »Štandrež« z veselo igro B. Nušica
»DVA LOPOVA« mešani zbor »Lipa« iz Šempasa, mladinski zbor iz Mirna, otroški in mešani zbor iz Rupe-Peči; sledi plesna zabava.
Sobota 5. junija
20.00 plesna zabava;
Nedelja 6. junija
19.00 nagrajevanje ex-tempore;
19.30 nastop folklorne skupine »Santa Gorizia« in štan-dreškega mladinskega zbora; sledi ples.
vala upravi svoje predloge.
Na isti seji je bilo med drugim govora o gradnji ljudskih hiš v raznih predelih mesta. Posebej nameravana gradnja ob Zavodu sv. Družine je vzbudila v občinskem svetu veliko polemik. Sprožil jih je nastop predstavnika Slovenske skupnosti, ki je najavil nasprotni glas svoje skupine, v kolikor ta nameravana gradnja pri tem zavodu ograža namene vzgojnega zavoda slovenskih šolskih sester. Pri glasovanju so se vzdržali liberalni svetovalec in komunisti.
V začetku seje je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, s katero se obrača na deželno upravo z zahtevo po skorajšnji rešitvi težavne krize podgorske predilnice.
Pripravlja se poimenovanje šole v Sovodnjah
V nedeljo 30. maja se bodo na slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole po Igu Grudnu zbrali prebivalci Jamelj. Samo teden dni zatem pa bo podobno slavje tudi v Sovodnjah, kjer bo osnovna šola nosila ime domačina Petra Butkoviča - Domna.
Pripravljalni odbor je že razposlal vabila, v teku pa so še zadnje priprave na slovesnost, ki bo pomenila velik praznik za celotno sovodenjsko skupnost.
Povabili so predstavnike šolskih oblasti, nekdanje učitelje in sploh vse, ki so kakorkoli povezani s sovodenjsko šolo. Seveda so se pojavile tudi težave z naslovi. Zato pripravljalni odbor poleg osebnih vabil tudi s to objavo vabi na slovesnost vse, ki osebnega vabila ne bi prejeli.
Pripravljalni odbor nadalje obvešča, da se nadaljuje zbiranje denarnih sredstev, ki jih darovalci lahko vložijo na sovodenjski posojilnici, lahko pa jih izročijo tudi poverjenikom. V tisku je tudi brošura, za katero sta besedilo prispevala Marjan Brecelj in Vlado Klemše.
Kaj bo s predilnico v Podgori?
Zadeva predilnice v Podgori se nikakor ne more premakniti z mrtve točke. Mnogo se govori na raznih forumih in ravneh, stvarnih rešitev pa od nikoder ni. In vendar če se te ne najdejo do konca junija, bo predilnica dokončno zaprta. Tega pa nihče noče, najmanj delavci. Vendar bo težko, da bi po dveh letih, kar se kriza vleče, našli ustrezno rešitev prav zadnji trenutek. Kljub temu smemo upati, kajti bolj kot za gospodarske težave gre za politično voljo.
OBVESTILA
Dan staršev bo v Gorici v nedeljo 6. junija. Dopoldne sv. maša na Placuti ob
10.	uri, popoldne srečanje v Katoliškem domu. Kulturni del se začne ob 16.30 v dvorani, nakar bo športno-zabavni del na igriščih ob Domu. Srečanje prirejajo starši, skavti in skavtinje ter druge organizacije. Zato prisrčno vabljeni vsi starši k dopoldanskemu in popoldanskemu programu.
Na ravnateljstvu slovenskih šol v Pevmi, Podgori, Štandrežu, Doberdobu, Ronkah, Rupi in Sovodnjah se prične vpisovanje v slovenske otroške vrtce v ponedeljek 31. maja in se zaključi 7. junija.
V Kulturnem domu v Gorici uprizori SSG iz Trsta dramo Garcie Lorca »Krvava svatba« v soboto 29. maja ob 20. uri izven abonmaja, v nedeljo 30. maja ob 16. uri abonma »nedelja«, v ponedeljek 31. maja ob 20.30 pa za abonma »ponedeljek«.
Mirenski Grad. Dan bolnikov in srečanje starejših iz Primorske bo na binkošti 30. maja s slovesno mašo ob 16. uri po jugoslovanskem času.
Marija Pomočnica ima svojo cerkev na Jazbinah. V nedeljo 30. maja bodo Jazbin-ci obhajali praznik svoje cerkve ali cerkveni shod, saj je bil praznik Marije Pomočnice v ponedeljek 24. maja. Maša bo ob
11.30, po maši procesija z Najsvetejšim. Vabljeni Marijini častilci, da obiščete to lepo cerkev, ki je sedaj v pomladnem zelenju še lepša.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo ponedeljkov večer 31. maja posvečen srečanju s tržaško narečno pesnico Marijo Mijotovo. Začetek ob 20.30.
Fotografije z romanja v Slovenski Lurd, Senovo in Stično se dobijo pri fotografu Sedmaku na Proseku in pri Fortunatu v Trstu.
Rojan. V nedeljo 30. maja ob 9. uri bo maševal in pridigal v tamkajšnji župnijski cerkvi misijonar z Madagaskarja I. Štanta.
Predavanje o cerkvici na Pečah v dolini Glinščice. V soboto 29. maja bo ob 18. uri predaval v oratoriju v naselju Sv. Sergija Dante Cannarella o nastanku in zgodovini te cerkvice. Predavanje bo v italijanščini.
DAROVI
Za Katoliški glas: Marija Marušič v spomin Ivanke Petelin 10.000 lir.
Za zbor »Mirko Filej«: Ciril Koršič ob 20-letnici smrti prof. M. Fileja 20.000 lir.
Marija Pavlin vd. Briško: za Katol. glas, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Katol. dom po 5.000 lir.
Ana Petejan, Podgora: za Katol. glas in za Našo pot po 10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu in za obnovitev župnišča: Bogomila Podveršič-Hlede, Bukovje 50.000; Stojan Peršič, Križišče 100.000; Ida Mužina-Gravnar, Križišče 150.000; Slavica Maraž-Klanjšček, Križišče 20.000; u-službenci tvrdke Terpin namesto cvetja na grob Antonije Karara 160.000; Alojz Maraž, Križišče 20.000; Karlo Gravnar, Križišče 100.000; Avgust Škorjanc, Križišče 50.000; Pietro Becciu, Križišče 20.000; Mario Bec-ciu, Križišče 10.000; N. N. 30.000; Jožef Vogrič, Ašči 100.000; Klavdij Gravnar, Ašči 40.000; Davorin Koren, Ašči 20.000; Marko Hlede, Ašči 50.000; Mirko Škorjanc, Ašči 50.000; N. N. 30.000; N. N. 50.000; Ivan Feroleto, Križišče 150.000; Florijan Planin-šček, Križišče 10.000; Bruno Planinšček, Križišče 100.000; Ivan Humar, Križišče 50.000; Jožefa Maraž-Planinšček 50.000; Ivica Maraž-Mizerit, Klanec 20.000; N. N. 50.000; N. N. 5.000.000; N. N. 100.000; N. N. 30.000; Silvester Lango, Bukovje 100.000; Edo Križman, Bukovje 50.000; Srečko Flo-renin, Bukovje 100.000; Ciril Pintar, Bukovje 100.000; Efrem Klanjšček, Gorica 100.000; Bruno Hlede, Bukovje 100.000; Miljan Maraž, Bukovje 50.000; Jožef Stanič, Bukovje 100.000; Albin Škorjanc, Klanec 50.000; posojila: Slavko Bednarich, Klanec
1.000.000, Dominik Humar, Klanec 500.000; Alojz Komjanc, Gorica 1.000.000; Alojz Mu-žič. Križišče 1.000.000; Bruno Planinšček, Križišče 500.000; K. M., Gorica 1.000; N. N„ Gorica 1.000.000 lir.
V	spomin na msgr. Lojzeta Rozmana, dolgoletnega župnika v Trebčah - 2. seznam: Dora Pahor 5.000, Silva Purini 5.000, druž. Busletta 5.000, druž. Bak 10.000, Emil Milkovič 5.000, druž. Mule 5.000, Kosenka Crispini 10.000, Zdenka Carli 10.000, Angelo Carli 5.000, Elena Carli 5.000, druž. Cuk (št. 16) 5.000, Kristina Carli (11) 5.000, N. N. 1.500, N, N. 1.000, Štefanija Cuk (184)
3.000, Loredana Kralj 2.500, Zofija Možina (10) 2.000, Sabina Kralj 20.000, Carmela Carli (2) 2.000, Marija Carli (1) 10.000, druž. Canziani 8.000, Carli Alberta in Ludvik
2.000, Rino Kralj 2.000, Pierina Crissani
3.000, Dario Hreščak 5.000, Bruno Crissani
5.000, Severino Calzi 5.000, druž. Čuk (181)
10.000, Patrizia Cuk 3.000, Rudi Kralj (177)
3.000, Carli Vittorio (172) 2.000, druž. Maver 5.000, Anton Carli (166) 5.000, Vera Škabar 5.000, družini Carli in Del Cocco
5.000, Enzo Carli (170) 5.000, Silvana Kralj (164) 10.000, druž. Milkovič (147) 10.000, Valerija Cuk (142)	10.000, družini Cuk
15.000, druž. Crevato 10.000, Bruna Ciocchi
2.000, Milena Čuk (64) 10.000, Savina Malalan 4.000, druž. Leuz 5.000, Karmela Škabar
5.000, Renato Carli (124) 5.000, Valerija Car-
li	(36) 5.000, Meri Spongia 5.000, Meri Cuk (42) 5.000, Marija Mosenich 3.000, druž. Cuk (40) 10.000, Silva Ferluga 5.000, Marcella Froglia 10.000, druž. Čuk (89) 5.000, družini Carli in Kovačič 5.000, Emil Kralj (72)
10.000, Angela Žerjav 10.000, Franko Kralj (29) 30.000, druž. Kralj (15) 10.000, Marta Kralj (19) 5.000, Aldo Kralj (17) 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Rudi Primožič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob sestrične Štefanije darujejo Zaharjevi iz Zabrežca 43 in Marija z možem Karlom iz Boljunca za Zvezo cerkvenih pevskih zborov in za tržaške skavte po 25.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: družina Krpan v spomin Pavla Budina 60.000 lir.
Za misijone: N. N. 10.000; N. N. 50.000; N. iN. 20.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Trst 2.000.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Knjižne novosti v Katol. knjigami
S. Prek: Ljudska modrost. Pregovori, domislice in reki. Ljudska modrost - trden most.
Javornik, Kastelic in drugi: čebelarstvo.
Z. Petan: Izbrani aforizmi »... besede tako izbrusi, da urežejo kot nož« (W. Kraus).
P. Roth: Profesor poželenja.
E. Hillary: Ni zmage brez tveganja. Biografije. Življenje na višini nad 6400 m.
B. Šomen: Panonsko morje. Roman.
A. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije.
Toporišič Gjurin: Slovenska zvrstna besedila.
Slovenski pravopis. Ponatis.
Dr. Garms-Dr. Borm: Živalstvo Evrope. Priročnik za določanje živalskih vrst.
Popravi sam. Priročnik za dom, vrt, delavnico in prosti čas.
Kriiger-Wolter:	Kuhajmo z veseljem.
Mednarodna kuharica. 325 barvnih fotografij.
Strohsack: Ribje jedi. Pomen in priprava rib za prehrano.
Zorman: Deklica iz Mihovega mlina. Slikanica.
Zahoder: Sivček. Slikanica.
Lukič: Otroci in velikani. Slikanica.
Hofman: Tonka raconka. Slikanica.
Švajncer: Junak na kolcih - Kindheit im Dorf an der Grenze. Dvojezično.
Poromaj spomin. Ob 40-letnici drugega tržaškega procesa. Uvodno besedo je napisal dr. Drago Štoka.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
i Radio Trst A
Spored od 30. maja do 5. junija 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Tolpa štiridesetih«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek...
14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Glasbene skice. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Kotiček za mlade filateliste. 14.30 J. Hašek: »Dobri vojak Švejk«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Glasbene skice. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi.
12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Najlepše bajke za najmlajše. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni ma-gacin. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982« v Mariboru. 18.00 A. Marodič: »Zgodbe ob meji«.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Matajurjan; beležka. 13.20 Primorska poje (Briški grič iz Števerjana, F. Prešeren iz Boljunca, V. Mirk iz Proseka-Kontovela).
14.10 Otroški kotiček. 14.30 J. Hašek: »Dobri vojak Švejk«. 15.00 Ameriška glasba.
16.00 Strategija napetosti v Italiji. 16.35 Motivi z malega zaslona. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta. 18.40 Iz beležnice V. Černa.
Četrtek: 8.10 Glasbene skice. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik.
15.00 Jugosl. izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane. 18.00 Četrtkova srečanja.
18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 J. Hašek: »Dobri vojak Švejk«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Zivozeleno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje 1982 (A. Paglavec iz Podgo-re, P. Jereb iz Cerkna, Fantje treh vasi, Topničar iz Trnovega, Kras iz Opatjega sela, Svoboda iz Renč). 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture in prostega časa. 9.30 Onkraj zvezd. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (Slavec iz Ricmanj, Svoboda iz Anhovega, Primorec iz Trebč, zbor GM iz Trsta, Učiteljski ženski zbor iz Tolmina, moški zbor I. Gruden iz Nabrežine).
18.00 C. Chiabudini: »Beneški kabaret«. 18.45 Vera in naš čas.
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠT. 5
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V	ponedeljek 24. maja nas je tiho zapustila draga
VERA SELJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico kakorkoli počastili.
Sestri, svakinja, nečaki in pranečaki
Trst - Rojan - Greta, 24. maja 1982
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon :> 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI