Redaccion ^ Administracion: A N blas 1951 u- T. 59 - 3667 Bs. Aires ★ A R O č N I N A : eno loto _ $ 8,— Za pol lota 7 5-7 *‘a inozemstvo 2 Dolarja o ms ki Glas REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027 ( B. A V O Z E S L O V Bi IV A > PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA . ORGANO DEL CON SEJ O ES LOV EN O QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS CORREO ARGENTINO CENTRAL B FRANQUEO PAGADO Concesidn N° 3159 TARIFA REDUCIDA Concesion N9 1551 (ANO) I. BUENOS AIRES, 21 DE ABR1L (APRILA) 1947 Num. (Štev.) 15 EL PRIMER CONGRESO JUVENIL Hace mag 0 men?s un aiio, en el ^ de fefc>rero de 1948, se llevo a ' "O con el entusiasmo general de ^estra colectividad, una Asamblea Venil Constituyente en la que que-Wdada la organizacion juvenil Jetl°tt!inada FEDERACION JUVENIL ,«0SLAVA, en la Argentina. En esla samblea, sin precedentes er. nuestra I *ectividad( se h.abian reunido los / Venes de las sociedades yugoslavas PUe hasta 'entud ese entonces poseian ju-organizada —7 en total— mdics con que dispone la juventud de las diferentes sociedades. Hoy, la Federacion Juvenil Jugosla-va —que a grupa 15 centros juveniles esparcidos por todo el territorio de la Republica —ha anunciado la realiza-cion del Primer Congreso Juvenil, que tendid lugar er. Buenos Aires del H al 21 de junio proximo, con un ex-tenso programa —entre sesiones y diversos actcs cirtisticos y deportivos— y bajo los cuatro siguientes lemas: 1" Por la completa unidad de la ju- ^'enes, movidos por sentimientos 1 veniud de progenie yugoslava,- 2" Por , ^logos y er, base a decisiones una- | la completa reconstruccion de Yu-' mes resolvieron sellar la unidad y ■ goslavia; 3" Por el progreso y er.gran-’e9uir en adelanie por una mišma | decimiento de la Argentina, y 4" Por ^fcfaria mancomunados en el pen-j una juventud eslava unida. No hayJsijo in Šlezijo, odkoder so pognali 1 ^ento y en la accion. Esta deci- [ duda que este Ccngreso debera re , Nemce in naselili tja svoje ljudi, ka- percutir en nuestra colectividad. y j teri so se morali pred nemško ekspan-que del mismo dependerd en buena j zijo tekom zgodovine umakniti ali pa ANGLOSAKSONSKI IMPERIALISTI PRIPRAVLJAJO TRETJO SVETOVNO VOJNO WALLACE JE NARAVNOST PRED CELIM Očividen polom konference v Moskvi Na konferenci v Moskvi, kot smo že v zadnji številki našega lista predvidevali, ne bodo prišli do nikakega po zitivnega zaključka. Glede Nemčije, ki je najvažnejše vprašanje, se niso mogli v ničemer zediniti. Anglosaksonci samo gledajo kako bi mogli slovanske države oškodovati, ne samo radi vojne odškodnine, marveč tudi teritorijev. Poljski bi hoteli odvzeti vzhodno Pru- RAZGALIL SVETOM NJIH NAMENE de ur.idad juvenil se ha eviden-1(Jdo en los diferentes cictos de nues-a c°lectividad en los cuales nuestra Ve*itud daba la sensacion, y esa es ® realidad, de su unidad. Pero, apar-, de ello.. este organismo central de ® luventud. La Federacion, se ha s Orzado durante este tiempo por parte el futuro de la Federacion Juvenil, es decir, den uestra juver.tud en esta tierra y por ende el futuro de nuestra mišma colectividad. Durante el Congreso, en el que par- __________w _____ticipardn delegados de todas las orga ^pliar su campo de accion, y el mo- I nizaciones juveniles yugoslavas de la , lrnienta juvenil en general mediante I Argentina y delegados fraterndles de 5 Or9anizacion de la juventud 1 :------*"J-’—— —'"•”A— "" hqvJeH°s lugares donde aun no se ^Qlaba organizada. La Conferencia juver.tud de Yugoslavia Libre ^ ^izada en el mes de octubre nos ha t^^trado practicamente un resul-0 de esta accion. En efecto, la ^entud de la precitada organizacion las juventudes eslavas organizadas en el mismo pais, y de acuerdo a lo anunciado hasta el presente, tendre-mos la oportunidad de observar la labor realizada por nuestra juventud desde la fundacion de la Federacion, como, asimismo, los propositos que la mišma alberga para el futuro. Cree- se hallaba organizada, hasta e!| mos que este Corgreso, sin. preceden-j^a de la fundacion de la Federacičnj tes en r.uestra colectividad y en mu-®»il, solamente et?. dcs filiales, se! chas otras, debera significar un paso ,lct en esta Conferencia para ver lab. tePr, or y cambiar opinion.es con los ha Q , esentantes de la juventud de sus l ® filiales que hasta ese entonces lan orgar.izado la juventud. Aqui registrado poco menos que un “Urgijflignto espontaneo de comisio-jMuveniles, dentro de los limites d? ^ S^upacion Yugoslavia Libre. Pero Lem6s de propender a la organiza-j n de la juventud aun desorgar.iza-de pregonar constantemente la . ^ad en las filas juveniles se ha evi- N • entre la juventud, y aungue. ^ciado asimismo el deseo de pro- ,je Sc,t la cultura y la practica del °rie entre la juventud, y aunque, ^Parecer, poco se haya logrado en te 6 Sertfdo, ello se debe, en gran par-‘ ^ sin lugar a dudas, a los pocos hacia adelante, no solamente para la juventud en particular, sino tambien para la colectividad en general, es decir, que el exito de este Congreso debera ser un exito de nuestra colectividad. Pero, para lograr un exito, a nuestro parecer, es necesario que a la organizacion de este Congreso presten apoyo y colabo^acion todas las entidades de r.uestra colectividad, les organos periodisticos y todo aquel compatriota que este en condiciones de prestar una colaboracion, sea cual fuere. Asi en esa forma, podremos asegurar el exito del Congreso de nuestra juventud, es decir. el exito de aquello de lo que depende el futuro de nuestra colectividad, el exito de la mišma juventud. V zadnjem trenotku ko se je list že tiskal smo dobili od strani Slovenskega Sveta sledečo izjavo, katera je bila dana na Konvenciji Slovenskih Društev v Buenos Airesu: SLOVESNA IZJAVA IZJAVLJAMO VSI NAVZOČI S SVOJIM PODPISOM, DA SKUPNO S 6TV«ENSKIM SVETOM IN PREDSTAVNIKI SMO ZDRUŽILI VSA NAŠA DRU-SVpJ V ENO SAMO ORGANIZACIJO POD VODSTVOM SLOVENSKEGA IN ORGANIZACIJSKEGA ODBORA. (Sledi nad 120 podpisov prisotnih delegatov in rojakov). _____________________________________________________________ so jih asimilirali. Anglosaksonci sc mnenja, da bo sedaj Nemčija premajhna za vse Nemce, ker jo od druge strani tudi Francozi skušajo prikrajšati za Porurje in so Čehi kot Poljaki pognali vse Nemce iz Sudetov. Enako zahteva tudi Jugoslavija. svoje narodne pravice na Koroškem in mejo na Primorskem; kot so jo določili na konferenci v Parizu, tudi ne smatra za končno veljavno, čeprav je podpisala nekak pasus. Kardelj in Simič sla bila sprejeta v avdijenco od državnega tajnika Združenih držav, generala Marshala v Moskvi, a se še nič ne ve, če so Združene Ameriške države pripravljene ugoditi pravični zahtevi Jugoslavije. Vsi zgledi kažejo da ne. Anglosaksonskim imperialistom ni za mir Slab potek konference v Moskvi, svetovna kapitalistična reakcija proti sovjetom, kateri načelujeta Truman in Churchill, je dajalo svetu zelo malo upanja za mir. Komaj so umolknili topovi druge svetovne vojne, so se že javno pripravljali in govorili o tretji. Severnoameriškim denarnim mogotcem se vojskovanje in trpljenje narodov očividno splača. Nakopičili so ogromnega vojnega materijala, v posesti imajo atomsko in nje skrivnosti, zakaj bi ne izrabili priliko unovčiti denar na račun ljudske revščine. Sedaj bi se morda še dalo, jutri ne več, če bodo narodi eden za drugim sledili vzgledu sovjetov. Zato so proglasili križarsko vojno proti sovjetom in vsem ki z njimi simpatizirajo. Radi tega ni bilo doslej še nobene resnične iskrenosti, izven pri sovjetih, za sklenitev pravičnega miru. Tretja svetovna vojna je neizbežna, če ne bodo prizadeti narodi do časa spregledali Vsi pa ne mislijo v Združenih državah niti v Angliji kot mislita Truman in Churchill. Oni dan se je naenkrat oglasil Wallace, bivši sodelavec v Rooseveltovi vladi, ki je brez ovinkov povedal celemu svetu, da je tretja svetovna vojna neizbežna, če bodo anglosaksonski imperialisti še nadalje imeli v rokah oblast. Wallace je med drugim dejal: Druga svetovna vojna je stala svet 750.000 milionov dolarjev — brez da bi računal človeške žrtve — in tretja bi stala 1.000.000 milionov. Nadalje je dejal, da se bo v treh mesecih odločilo za mir ali za vojno ter primerjal Rusijo in Združene države kot dva bojevita orjaka^ ki se pripravljata preden se spopadeta. Združene države — je nadaljeval — bi morale jasno pokazati, da so za mir in napredek povprečnega človeka in ne delati za razdvojitey sveta v dva oborožena tabora. Nadomestiti praznoto okrog sovjetske Rusije smatra za neumnost, ker bi zahtevale ameriške čete v Indiji, Aziji, Evropi in Kanadi, česar bi Združene države ne vzdržale. Če se ne pride do sporazuma med anglosaksonci in Rusijo, je vojna neizbežna, a dokler sevemo-amerikanci ne bodo prenehali izdelovati atomske bombe, Rusija ne bo stala križem rok. Spričo tega — je dejal — se ne čudim neuspehu konference v Moskvi. Proti komunizmu da je treba postaviti nekaj boljšega kot pest in sicer boljši družabni sistem kot ga je v stanu ustvariti komunizem. Protirusizem in protikomunizem, da ne pripelje drugam kot do vojne. Bodoči mir, da je treba zgraditi vzajemno kot se je doseglo zmago vzajemno in da je treba organizirati splošno svetovno gospodarstvo^ Ki bo vsem koristno in ne samo nekaterim. Tehnično je mogoče v 18 letih podvojiti ves svetovni produkt. Edino na ta način se je mogoče uspešno bojevati proti komunizmu. In tudi z Rusijo je mogoče na ta način priti do mirnega sožitja, kajti potom Roosevelta mi je znano — je nadaljeval — da Stalin misli resno, o drugih ruskih voditeljih nisem tako gotov, da more Rusija opustiti idejo, da bi bil svet komunističen ali pa kapitalističen. Glede De Gauleja je dejal Wallace, da se mu zdi, da ima tesne stike s Trumanovo politiko, kar ne smatra za koristno, vendar pride prav za ustvarjanje pozicij proti Rusiji. Koristneje bi bilo izdelovati traktorje nego tanke Nadalje pravi Wallace, da bi bilo koristneje izdelovati traktorje kot pa tanke in da posojilo Grčiji in Turčiji diši preveč po smodniku. V severnoameriških in angleških kapitalističnih listih so ljuto napadli Wallaceja, češ( da vojna ni še tako bilzu kot jo je prikazal Wallace. Jezi jih pač, da jih je Wallace tako grdo razgalil pred celim svetom. Naše mnenje Naše mnenje je, da so angleški la-boristi nalašč povabili Wallaceja v Anglijo, da vrhe govor Churchilu, ki ga je imel pred časom v imenu angleških imperialistov v Fultonu v Združenih državah. Kot je takratni Churchilov govor razburil vse ljubitelje miru, tako je sedanji Wallacejev vlil novega upanja vsem narodom, ki želijo miru in pravičnega mednarodnega sporazuma. Angleški laoonstj so najbrže mnenja, da jim nova vojna ne more drugega prinesti kot popoln razpad njihovega imperija, medtem ko je Wallace skušal tolmačiti želje severnoameriškega ljudstva, kar se bo pokazalo v prihodnjem letu( ko bodo predsedniške volitve, če ga bo narod izvolil za predsednika ali ne. V vsakem slučaju pa je Wallace ena izmed najpomembnejših osebnosti za preprečitev tretje svetovne vojne in za dosego miru. Ker jih je javno razkrinkal ga imenujejo izdajalca Severnoameriški senat je napadel Wallaceja z izdajalcem in da hoče osebno vplivati na Attleeja, da bi Anglija zavzela drugačno stališče na-pram sedanji politiki Združenih držav. Wallace je odgovoril, da sedaj ni vojne in da ga zato nimajo pravice dolžiti izdajstva in da ne misli, da bi imel na angleškega ministrskega predsednika kak poseben vpliv. Sem narodnjak — je rekel — in s tem, da me nazivljajo "izdajalca", prikazujejo, da so misli mnogih ljudi na svetu namenjene vojni. In mo; boj je ravtio v tem, da razpršim te misli. Mislim, da je prišel dan; potrjuje nadalje, da smo vsi državljani sveta. Treba je. imeti stike z vsemi ljudstvi na svetu. V Združenih državah je potrebno močne delavske organizacije. Severnoameriška delavska zveza je na strani kapitalistov, industrijske delavske organizacije so razdvojene na desno in levo. Komuniste izrabljajo kot atomsko bombo za raz-dvojitev delavskega gibanja. Ka pitalističn ct-imperialističt?,a reakcija hoče vojno Znani časnikar, Walter Lippmann, ki je v službi severnoameriške kapitalistične in imperialistične reakcije, pa je spet bleknil v svet, da je mogoče samo z vojaškim ravnotežjem prisiliti Rusijo, da se bo resno pogajajla s Združenimi državami, to je, da jo bodo k temu če ni drugače tudi z vojno prisilili, Lippmann piše odprto( da je severnoameriška strategija proti Rusiji v Grčiji in Turčiji in da se mora vojno brodovje in zračna plovba zasidrati v Črnem morju. Mislimo - si — nadaljuje — da to ne bo pogodu sovjetom, ampak bodo gotovo razumeli, zakaj se gre. Rekli bodo in tudi lahko verjamejo, da jo imamo namen napasti. Šele ko bo o tem prepričana, bo rabila drugačno diplomacijo na-pram nam kot doslej. Potem piše s cinično hipokrezijo, da ni treba da imajo severnoameriški vlastodržci strah, da jih narod ne razume in ne ve zakaj se gre, marveč da se položaja popolnoma dobro zaveda in da lahko pričakujejo od naroda vso jDomoč. Če mislijo o narodu nasprotno, se o njem zelo motijo, je zaključil. Torej severnoameriški imperialisti se resnično pripravljajo za vojno s sovjetsko Rusijo, ki bi, se razume, potegnila v vojni vrtinec ves svet. Če se bo to zgodilo, se bo kmalu, v treh mesecih kot je -dejal Wallace, dokler imajo oblast-v rokah. A imamo mnogo upanja, da do tega ne bo prišlo in če bo, delavske ljudske mase vsega sveta bodo vedele kaj imajo enkrat za vselej storiti. V Meja nas ne bo ločila Ostali bomo na rodni grudi in delali za mir in blagostanje v novi državi Naše ljudstvo je bilo po določitvi nove meje zelo razočarano. Stari ljudje s0 žalostno sprejeli krivično mejo in dejali, da ne bodo več dočakali sprememb,-ki so si jih toliko želeli. Občutilo se je tudi nekako popuščanje in ravnodušnost, kar je bila naravna posledica nastalega položaja. Mnogi so se bavili 'z mislijo, da bi se preselili na vzhodno stran francoske črte in zapustili svojo rodno grudo. Nič čudnega, po tolikšnem trpljenju in terorju, ki so ga izvajali prejšnje mesece šovinisti in sovražniki mirnega sožitja obeh narodov. Zato se je malenkostno število starih Goričanov izselilo preko črte. Naše ljudstvo na vaseh pa je ostalo zvesto in enotno na svoji zemlji, ker veruje v svojo moč in zaupa demokratičnim silam nove Italije. Obhodili smo skoraj vse naše vasi in se pomenkovali z ljudmi. Povsod so nam dejali, da je že čas, da se končno potegne državna meja in aa se začne normalno življenje in mirno delo. V Števerjanu nam je neki očanec dejal: "Hudo nam je, a meja nas ne bo ločila. Z dušo in srcem bomo vedno z vami, branili bomo svojo zemljo, čast in vse pridobitvej ki smo jih iz-vojevali. Saj imamo zveste prijatelje v italijanskem ljudstvu. Naši soseai Furlani pa so nam pravi bratje." Da so besede očanca odkritosrčne, je dokaz, da se nihče iz števerjana ni izselil, čeprav jim bo meja potekala pred nosom. Vsi ljudje razumejo, da razmejitvena mešana komisija ne more napraviti nobenih sprememb večjega obsega in da mora strogo izvajati navodila svojih vlad. Tako Jugoslavija kot Italija si želita čimprej potegniti državno mejo. To si želi tudi štever-jansko in vse ostalo prebivalstvo. Za to bi vsako oviranje dela komisije pomenilo podaljšanje tega nesrečnega stanja, kot si ga želijo tudi agenti in izzivači, ki iščejo na tem ozemlju koristi iz medsebojnih sporov. Niti iz Sovodenj, Štandrežai Gabrja in drugih vasi ni bilo izselitev. Ljudje pravijo, da bodo v skupnosti in slogi gojili svojo kulturo, skrbeli za procvit gospodarstva in kmetijstva v novi državi, da jim ne bo manjkalo kruha. Razumejo tudi to, da se nimajo ka; bati italijanske države; ker je v mirovni pogodbi zajamčeno spoštovanje manjšinskih pravic in svoboda. Čuvali pa bedo svoje vasi pred vsakim poskusom, da bi razni begunci vnašali razdor med ljudstvo in gojili narodnostno mržnjo med Slovenci in Italijani. Saj so se vselej in povsod pokazali, da jim je edini politični cilj razprtija med slovenskim in italijanskim ljudstvom. ii s m o m © ¥ 3i m\ . MEJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJ KJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA IN GOSPODARSKE DOLOČBE CELOTNO BESEDILO PRILOG MIROVNE POGODBE Z ITALIJO, KI SE NANAŠAJO NA TRŽAŠKO SVOBODNO OZEMLJE b lil o»t ko: tora v »ni ali: Pis aln Hi as. MEJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA pada, lci ostane v STO, in za tem cesto 1 1 OZEMLJA Nove meje STO so bile na. osnovi sporazuma začrtane v bistvenih potezah na ameriških vojaških zemljevidih. Določbo v njih obsegajo tri člene. Prvi obeležuje nove meje med STO-jem in Italijo, drugi meje med STO ak Žana—Bazovica na mestu, ki ie oddali® približno slaba dva km od Bazovica ostane v STO. Od te točke se meja n®1 ljuje v jugovzhodni smeri do ceste T'®1 Lokev, katero preseče na mestu odda!)6111 nekaj manj od 1.5 km vzhodno od Bazovi1 °1< Pri tem ostane vas Lipica kot del dan®** iei tržaške občine v Jugoslaviji. Meja se • at< jem m Jugoslavijo, tretji pa delokrogi nadaljuje v smeri proli jugo.jugovzhodu in pooblastila posebne razmejitvene, polo5nih potcčjih Kokoši do vrha 672>0r komisije, ki bo r.a podlagi prvih dveh fod se povzpne na Goli vrh raed Gro5al)o “ členov podrebno na terenu zakoličila Vrhpoljem, ki z gročanskim župniščem * mejo O ,a. ostane v Jugoslaviji. Tedaj zavije v 9,11 Meje STO ja potekajo, kakor določam loku Proti jugozapadu, preseka cesto f prva dva člena, po črii, ki jo podajamo' Hrpeljam zapadno od Nasirca, pušča v nekoliko podrobnejši razlagi. Jugoslaviji, preseče tik poleg te vaS> Glf°9 3, Meja STO-ja ss začne pri izlivu reke5 leznižEo progo Trst—Hrpelje in dolino Timav v Jadran, gre proti severu, ter pre-; ščice Pod nj°- T.udi Reka ostane v Jug®*1 seče državno cesto št. 14 (Trst—Tržič) na vi>‘- Tik mim° gre dalje proti jug°’ a' t j raj mestu, ki je oddaljeno en km zapadno od paau. s cestnega križišča pri Štivanu, ki ostane v , , . T , ■ crr. , -i , i V slovenski Istri P oiO. Od te točke se meja obrne proti se- | verovzhodu, preseče državno cesto št. 55 | Socerb pripade STOju, Kastelec Jug01 (Stivcsn—Gorica), nato železniško progo ^ iriji, Osp zopet STOju, Gabrovica Jug0^ ^ Trst—Tržič nad železniškim predorom, ter , viji. Pod O&pom preseče istoimenski k" tvori na mestu približno en kilometer se- urnik ter se dvigne na Tinjanski masivi* ^ i verno od Medje vasi, ki ostane v STO tro- tako da ostane Tinjan s svojimi trakci) ^ | mejo med Jugoslavijo, Italijo in STO. Na- STO. Vedno v smeri proti jugu gre &1 , selje Flondar ostane v Italiji, naselje Klariči | preko kote 223 v dolino reke Rižane in P" ^ I v Jugoslaviji. Zgoraj opisana črta predstav- Rožar v Jugoslaviji. Potem prečka dr**j lja mejo med STO in Italijo. , cesto v dolini Rižane in reko ter se v r ^ : smeri dviga do kote 354 tik vzhodno od a -rasu ^ Dvori, ki ostane v STO. Mejna črta gre - ^ Pri tromeji Se mejna črta obme v smeri , preko ceste Koper—Pobegi—Dvori— i»‘0: NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjal £ Calle Ramčn Lista 5552 — U. T. 64-1509 Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. proti vzhodu ter se do Volnika (kota 348 m) drži starce italijanske meje med goriško in tržaško provinco. Od tromeje gre mejna črta preko kote 208 do kote 213 ter pusti na desni strani v STO koto Grmada (323 m), Nato nadaljuje mejna črta v isti smeri do druge kote 213 m in od tam do kote 211 m. Na ta način ostanejo kraji Cerovlje in Mavhinje v STO, a kraji Brestovica, Vale in Klanec v Jugoslaviji. Za koto 211 preseče meja cesto Mavhinje—Gorjansko ter se nato povzpne do kote 255 in nadaljuje v smeri proti jugovzhodu do kote 167 na mesto, kjer mejna črta seče cesto Nabrežina-Goriansko. Vedno sledeč jugovzhodni smeri se meja povzpne na masiv Sv. Lenarda (kota 402). Tajko ostanejo vasi Trnovca in Samatorca v STO, a vasi Brje in Tubje v Jugoslaviji. Meia sledi bivši provincijski meji do kote 425. Kraji južno od te črte: Salež, Koludrovica in Zgonik ostanejo v STO, a kraja severno od črte: Veliki Dol in Pliskovica v Jugoslaviji. Mejna črta prehaja nato v območje Volnika. Sam vrh, kota 54G, ostane v STO. Pri Volni-ku zapusti mejna črta mejo med goriško in tržaško provinco, gre preko kote 457 se spusti proti jugovzhodu, tako da ostane vas Voglje Jugoslaviji, a Col in Veliki Repen pa pripadeta STO. Nato seče meja železniško progo Gorica—Štanjel—Trst, Sv. Andrej in državno cesto približno 1 km južno od železniške postaje Repentabor. Vas Vrhovlje ostane Jugoslaviji. Mejna črta se povzpne na Medvedjak (kota 475). Od tam se skoro v isti črti spusti proti jugu proti državni cesti št. 58 (Trst-Postojna), ki jo seče nekai sto m vzhodno od naselja Farnetiči. Nato preseče železniško progo Ljubljana—Trst na mestu tik zapadno od vasi Orlek, ki ostena v Jugoslaviji. Moja se nato povzpne na Goli vrh (kota 476), preseče cesto Sežana—Gro- ter se nadaljuje v južni smeri tako, da ®' nejo Kocijančiči v Jugoslaviji, a Lopar v Tik naselja Zabavje, ki ostane v Jugosl®' in vzhodno od naselja Truške in Tersek' ostaneta v STO, se nadaljuje meja v r smeri ter pod koto 182 prečka reko Drag011 ,s*ri dri V hrvatski Istri Po i« iulfri! !■ ti t 8|, Sil »c V širokem loku zavije dalje proti I' pusti Črnovo in Hrvoj na vzhodu v Jug®*| viji, a Topolovec in Škrliče v STO. Nfl®1 Butari, Glavica in Suseki ostanejo v ST^' vas Šterna v Jugoslaviji. Pri koti 237 meja preko ceste Kaštel—Oprtalj ter s® daljuje v skoro istem pravcu dalje da ostanejo Pilariia in Bošlcari v ST®' Kortinari v Jugoslaviji. Meja pride do ^ 338 ter pusti Lončare v STO, a Dombril®^ J Jugoslaviji. Meja se nato prične sp"1 v dolino reke Mirne. Vas Završje pušc® Jugoslaviji. Zatem prekorači opuščeno ® tirno železniško progo Trst—Poreč vzh® od vasi Kostaniice, ki ostane v STO, ^ korači cesto Buje—Buzet približno erl „ vzhodno od kote 55 (P. Porton), ter P1 nato na strugo reke Mirne, kateri pl®^1 zapadnojužni smeri do jenega izliva v & južno od Novigrada. Opisana črta od tromeje med Jugo3lclVl, Italijo in STO severno od Medjo vasi d® liva reke Mirne v morje tvori mejo " Jugoslavijo in STO. :t»i Razmejitvena komisija Natančno bo začrtala mejo na teren" mejitvena komisija, sestavljena iz *uS nikov STO-ja in Italije za odsek od'Jod1 ^ do tromeje in Jugoslavije od tromeje 9a y do Novigrada. Ta komisija bo pričela P° vati, čim bo pogodba uveljavljena. delo mora dovršiti najkasneje v teku ( mesecev. Vsa vprašanja, glede katerih 1 Prišlo do sporazuma v komisiji, bodo ,edložena poslanikom štirih velesil, 1« bo-Postopali v smislu pogojev, predvidenih členu o delu razmejitvenih komisij in 1 k°do definitivno sklepali po metodah, ki W* bodo določili, če bo treba, tudi z ime-°Vatljem posebne nepristranske komisijo. 6 obeh razmejitvenih komisij bodo t0vnale za vsako do polovice zainteresi-“ne vlade. V svrho natančne določitve meja na to-!nu bo pristojna komisija pooblaščena od- mov, ko je šlo za normalno prodajo blaga, ki so ga ti organizmi proizvajali , ali za tekočo prodajo v okviru noramlnih trgovskih poslov ali pa za tekoče normalno upracno bodo definitivno sklepali po metodah, ki poslovanje javnega značaja. W bodo določili, če bo treba, tudi z ime- 3. Pomorski kabli, ki so last italijanske države ali poldržavnih italijanskih organiza. cij, so podvrženi določbam gornjega odstavka 1., kolikor gre za terminalne instalacije in oni del kablov, ki je v teritorialnih vodah STO ja. 4. Italija bo izročila STO-ju vse arhive in vse dokumente upravnega ali zgodovinske-tako da sebo meja prilagodila lo- ga pomena, ki se nanašajo na STO ali na ® im zemljepisnim in gospodarskim oko- : preneseno imovino v smislu določb 1. od. na*> toda pod pogojem, da nobena stavka te priloge. STO bo izročil Jugoslaviji "albina ali vas z več kakor 500 prebivalci vsedokumente takega značaja, ki se nanaša aobena cesta ali zeležniška proga ter { šajo na ozemlje, ki je na podlagi mirovne iljah stalnega statuta. Besedilo stalne-gi> ^ statuta in začasnega režima sta podani p" Pr'logah. £0' STO bo prejel brez plačila italijansko ' o aVn° ai' poldržavno imovino, kolikor jo i n)eg6vcm ozemlju. ?0l>L,.8mislu te pogodbe velja za državno ali Pold, r*avno imovino vse imetje italijanske dr-‘TOovina lokalnih javnih ustanov, jav- juijhih J |„ POtlietij, družb in udruženj, ki so javna y0v i . d«*'r imovina, ki je bila last fa T0 'o "e s*ranke ali organizacij, odvisnih od {1 2Slranko. ’ Kakršna koli prodaja imovine italijan-jjl ^ ^avne ali poldržavne imovine v smi-'0' Po g50tnie9a odstavka, ki bi se bila izvršila w v.i. ’ SeP*embru 1943, se bo smatrala za no. lo*' ^3e ln kakor c*a ne bila izvršena. se ne bodo izvajale glede za-operacij, nanašajočih se na tekočo e državnih in poldržavnih organiz- do>očbe STO ne bo prispevalo za italijanski javni dolg 5. Vlada STO-ja ne bo dolžnua prispevati za italijanski javni dolg, pač pa bo morala sprejeti obveznosti za obligacije italijanske države nasproti imetnikom teh vrednostnih papirjev, in sicer nasproti fizičnim osebam, ki bodo ohranile svojo rezidenco v STO.ju, kakor tudi nasproti moralnim osebam, ki bodo ohranile svoj družbeni sedež ali svojo glavno ustanovo na tem ozemlju in sicer, kolikor bodo te obligacije odgovarjale delu dolga, za katerega so bile izstavljene pred 10. junijem 1940 in kolikor se nanašajo na javna dela in civilno upravo v korist tega ozemlja, nikakor pa ne posredno niit nepo sredno na vojne namene. Imetinki teh obveznic bodo dolžni podati najnatančnejša pojasnila o izvoru svojih pa. pirjev. Italija in STO bosta z medsebonim dogovorom določili znesek italijanskega javnega dolga, predvidenega v tem odstavku, ter način za izvdbo teh določb. 6. Bodoči položaj tujih dolgov, ki teže imo-vino ali dohodke STO.ja, bo določen z no vimi sporazumi sklenjenimi med prizadetimi srtankami. 7. Italija in STO bosta s posebnim aranž-manom uredili pogoje, po katerih bodo prenesene obveznosti italijanskih javnih in pri. vatnih organizacij za socialno zavarovanje, nanašajoče se na prebivalce STO-ja na na-logne orgnizacije STO.ja, kakor tudi pogoje za prenos povprečnega dela akumuliranih rezerv teh organizacij na nove organizacije v STO-ju. Pokojnine 8. Italija je dolžna zagotoviti plačevanje civilnih in vojaških pokojnin, do katerih so imele pravico osebe na dan uveljavljenja te pogodbe na osnovi službovanja v italijanski državni, javni ali občinski službi, in si. (Nadaljevanje na 11. strani) V BRAZILIJI BODO TUDI NACIONALIZIRALI NEK/VTERA PRIVATNA PODJETJA Kot v Argentini bodo tudi v Braziliji nacionalizirali nekatera privatna podjetja, ki so bila last angleških družb. Tako bo vlada oziroma domači denarnilti odkupila nekate-tere železniške proge. Po drugi strani pa do voljuje velika podvzetja severnoameriškemu kapitalu. Nasprotno temu pa je kitajska vlada odločila državna podjetja izročiti privatnemu izkoriščanju. senetilo, kajti namerovali so bolivijanski trg kupiti in pripraviti zase. Podoben poraz so doživeil v čileju s katerim so Sovjeti sklenili obsežqo trgovinsko pogodbo ter severnonmerikancem prav pred nosom "odjedli" kupčijo. SOVJETSKE ŽELEZNICE NA PLIN V kratkem bodo sovjetske železnice pričale toči na plin. V tem smislu se že delajo poizkusi in novi motorji na plinski pogon. S tem hočejo prihraniti na premogu. FINANČNA KRIZA V KANADI Radi svoje gospodarsko močnejše sosede Severne Amerike, preti Kanadi velika finančna kriza. Kanada je že morala pred letom znižati viednost denarja, da je mogla trgovati z c.meriškim dolarjem in sedaj ji preti nova nevarnost znižanja valute. Kanada namreč ne more vzdržati posojila nekaterim evropskim državam kot Franciji in Anglija ji ne more dovolj pomagati. Radi tega zavzema gospodarsko moč nad njo in njenimi upniki Severna Amerika, 4 VEČ KOT STOTISOČ ITALIJANOV SE JE ŽE IZSELILO Od kar je končala vojna se je izselilo že več kot stotisoč Italijanov, Izselili so se v Švico, Francijo in Belgijo. Francija je napravila kontrat z Italijo za 200.000 poljskih delavcev, Belgija pa za 50.000, ki bodo v zameno za delo poslali v Italijo premog. Češkoslovaška je napravila kontrat za 20.000 specializiranih delavcev in bi enako plačala delo Italiji s premogom. Za Yeškoslo-vaško se doslej še ni nihče prijavil. Kot je znano je tudi Argentina poslala v Rim svoje posebne zastopnike, da napotijo izseljence sem ter jim je celo pot pripravljena plačati, da potem tukaj odslužijo. Tukaj bi potrebovali kar več milionov priseljencev v smislu petneltnega načrta, a doslej še niso prišli v večjem številu, ker so italijanski delavski sindikati proti temu, da bi se delavci izselili, medtem ko Italija sama potrebuje gospodarske obnove. Tisti delavci, ki se iz selijo v bližnje evropske države, bi se v ugodnem momentu vrnili in bodo po pogodbi hitro koristili italijanskemu gospodarstvu, medtem ko oni, ki bi se izselili v Argentino ali Barzilijo, se v večini ne bi vrnili več in po mnenju italijanskih sindikalnih voditeljev nimajo zagotovljenega gospodarskega napredka. GOSPODARSKI BOJ MED ANGLIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI Severnoamerikanci so špekulirali, da bodo po vojni dobili v svoje roke mnogo angleškega trga, a je Anglija napela vse sile, da se to ne bo zgodilo. Sama Anglija kupuje od Amerike komaj 20% kot je kupovala pred vojno ter skuša doma in po vseh svojih dominjonih z lastno produktivno močjo zadostiti potrebam in obdržati izmenjavo produktov v svojih rokah. Obenem pa se žilavo drži predvojnih trgov v inozemskih državah. Gradi z vso vnomo prekomorske parnike in je baie v tem pogledu na prvem mestu. u (< C5l[! dl o’ ,li * p O1' $1* $ i Jugoslovansko Društvo “Samopomoč Slovencev” PRIREDI DOMAČO PLESNO ZABAVO svojih lastr.ih prostorih Calle CENTENERA 2249 esq. Avda RIESTRA. ki se bo vršila v soboto 26. APRILA od 9 ure zvečer naprej. Bufet bo dobro založen z jedačo in pijačo. Igral bo slovenski orkester "KARLITO" Vljudno vabi ODBOR. SPLOŠNA REFORMA BOLGARSKEGA DENARJA Bolgarska vlada se ie odločila potegniti iz kroženja vse visoke bankovce od 200 do 5.000 levov in s tem zadati smrtni udarec črni borzi, ki špekulira z denarjem. Finančni minister, profesor Ivan Štefanov ie obrazložil zadevo takole: Vlada ne bo tikala ljudskih prihrankov. Vendar ne bo nihče živel in razsipal denarja v bodoče kot kak princ. Treba je za vsako ceno preprečiti črno borzo in špekuliranje s tujimi divizami. Država bo vrnila do 2.000 odvzetega starega denarja ravno toliko novega in enake vrednosti, vse višjo svote pa bo zaplenila. VELIKA GOSPODARSKA KRIZA V FRANCIJI Kot poročajo je v Franciji vsak dan večja gospodarska kriza. Eni pripisujejo krivdo vladi, drugi pa obubožan ju naroda. Res pa je, da se v Franciji ves čas po vojni vršijo veliki politični boji med levimi in desnimi, to je med delom in kapitalom, pri čemer imajo prste vmes domači in tuji kapitalisti, ki hočejo fiancoski narod za vsako -ceno . obdržati- za svoj pašnik kot pred vojno. Proti tej nameri delajo z vso silo francoski ko-munisii, medtem ko socialisti nihajo med prvimi in drugimi in je velika nevarnost, da bodo ponovno zanihali, kot pred vojno, srečo in prestiž francoskega naroda. GOSPODARSKA KRIZA V ITALIJI Italijansko narodno gospodarstvo je na robu propada. Vlada se prizadeva na vse načine, da bi zaustavila padec lire, ki že itak nima velike vrednosti. Ministri so znižali plače na 30.000 lir, kar bi bilo nekako 240.— pesov. Ministrski predsednik. Do Ga-speri, poziva vse stranke, naj strnjeno pomagajo rešiti gospodarski polom, sicer da bodo občutili porazne posledice vsi. Prepovedali so črno borzo, naložili velike davke na bogatine, a brez resničnega socialnega sistema, ki menda vse skupaj ne bo nič pomagalo. TRGOVINSKA POGODBA MED ARGENTINO IN BOLIVIJO Argentina in Bolivija sta podpisali daie-kosežno in obširno direktno pogodbo med; sebojnega gospodarskega delovanja, kar jo severnoamerikance silno iznenadilo in prc- VIPOLŽE V BRDIH Žalna ve3t: Pišejo nam, da je dne 23. marca t. 1. za vedno nas zapustila 26 letna Smi-ljanka Krmac. Podlegla je kruti bolezni, ki ji je grozna vojna vihra povzročila. Kako ja bila mlada Smiljanka priljubljena med vaščani je pričal krasen pogreb in število cvetja v blag spomin. * To žalostno vest je prejel naš rojak Vlado Krmac, .brat pokojnice. Njemu in družini izrekamo naše sožalje! PISMO IZ BEOGRADA Ivan Čok, major Jugoslovanske Armade v Beogradu, je pisal svojemu bratu Branislavu čok pismo, ki med drugim pravi: Kakor Ti je že znano jaz in pozneje tudi Mirko sva bila v Partizanih s puško v roki v borbi za boljšo bodočnost in za ljudsko pravico. Pretrpel sem vsega, bil sem kakor tudi drugi tovariši, gol, bos in lačen,, spali smo kot divje zverine v hribih in gozdovih, neprestano se je marševalo na tisoče in tisoče kilometrov, seveda vedno kar čez drn in strn; 'cesto smo videli le takrat kadar smo na njej čakali Nemce ali pa Italijane, da jih napademo. Tolkli smo jih in ubijali pa tako, da je bilo veselje, municijo, orožje, obleko in obutev smo jemali od onih fašistov in njihovih pomočnikov, katere smo v borbi pobili. Mnogo in mnogo krat smo se našii v zelo zelo težkih situacijah, obkoljeni z vseh strani, izgladneli, slabi in v bednem stanju ali v prsih je bilo junaško srce, znc!i smo zakaj se borimo, znali smo, da moramo izvojevati pravico ubogemu ljudskemu rodu; tedaj smo še bolj stisnili puško k sebi, vzeli bombe v roke in s silnimi naleti in juriši razbijali fašistične obroče, ne mareč za sebe; padali so naši drugovi s pesmijo ha ustih in klici: Naprej za svobodo! Smrt fašizmu! Posejali smo na tisoče in tisoče življenj naših tovarišev; vsak hrib in vsak grič. vsaki potok, vsaka reka, zid in ograja zna kaj so in koliko žrtev so podnesli jugoslo-vanski partizani, kot dokaz temu: cela naša domovina je posejana z grobovi padlih junakov na katerih stoje petoirake zvezde kot simbol zmage in spomin na padle borce za svobodo. Vojna z puško in topovi je končana ali mi se moramo še dan danes boriti naprej za svoje pravice, boriti se moramo za one naše najsvetejše kraje, kateri so obilno politi z našo slovansko krvjo, za ono našo zemljo natopljeno z morjem solz in gorja, katero so napravili fašisti in domači izdajniki; najbolj je pa žalostno to, da se sedaj moramo boriti proti onim katere smo tekom vojne rrr. obilno pomagali in za katere smo dali toliko žrtev. Da mi vemo da to ni angleški in ameriški narod pač pa njihova in svetska reakcija, katera se boji za svoja ogromna bogatstva in katera želi gospodstvo nad celim svetom. Ampak mi uboga gmajnct, mi sinovi svobode jim kličemo da je tega konec in da so minuli tisti časi, ko so ubogi sužnji delali zato, da so oni gospodovali. Mi smo pripravljeni delati in veruj, da se sedaj pri nas dela več kot nikoli, ampak ne za gospodo, delamo za sebe in za naša bodoča pokolenja. Bruno, huda je bila z. nami! Sedaj je mnogo bolje; izdržali smo marsikaj, a izdržali bomo vse do končne zmage! Nas mogoče ne bo več na svetu ali ostala bodo naša dela, katera bodo zagotovila celemu človeškemu rodu boljšo' in lepšo bodočnost. Krojačniea L E O P O L » II S A ,J 4J Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VII.LA DEVOTO Vesti iz Organizacij COMUNICADO DE LA COMISION PREPARATORIA DE LA PRIMERA CONFERENCIA »E LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA REPUBLICA ARGENTINA a realizarse los dias 4 y 5 de Mayo de 1947- en el sal6n de la Sociedad Yugoesla va de Socorros Mutuos, Avda. Alte. Brown 721, Buenos Aires. La Comision Preparatoria de la Con-ferencia recomienda a lodas las orga-nizaciones yugoslavas que realicen amplias Asambleas de sus asociados con el fin de nombrar desde ya, los delegados que han de participar en la mišma y de aeuerdo a la siguiente forma: Čada entidad de hasta 50 so-cios tiene derecho a DOS delegados y por čada fracčion de 50 en adelan-te UN delegado. A su vez recomienda que se prc-muevan amplias discusiones sobre los puntos del Temario y que las suge-rencias sobre čada uno de los temas, sean enviadas a esta Comisi6n 'con el fin de que a base de las mismas, sean preparados los informes respectivos. ORDEN DEL Dl A: 1) Apertura de la Conferencia. 2) Elecci6n de las autoridades de la Conferencia. 3) Informes en relaci6n al Temario. 4) Elecciin del Consejo Central. TEMARIO: 1) Cuestiones Generales. 2) Mutualismo. Listnica Uredništva NA ZNANJE ODBOROM NAŠIH DRUŠTEV Uredništvo in uprava so na svoji redu1 seji sklenili, da se bodo vršile redne se]® uredniškega odbora dne 10. in 25. vsakegu meseca, ob 20.30 uri. Ako pade dan n0 nedeljo, se seja vrši zjutraj ob 9 uri. Uprava se sestane vsako drugo nedeljo * mesecu ob 9 uri zjutraj. Seje se vršijo v prostorih D. K. D. Ljudski Oder. Naprošamo odbore naših društev, do vzamejo to na znanje in redno pošljei0 svoje zastopnike. UREDNIŠTVO in UPRAVA. 3) Cooperativismo. 4) Arte — Musiča — Canto. 5) Educaci6n General y Bibliotecas. 6) Festivales. 7) Periddico y Literatura. 8) Casa Propia. 9) Ayuda. 10) Mujeres. 11) Juventud. 12) Estatutos. 13) Ayuda para la reconstruccion de Yu-goslavia. 14) Unidad Eslava. HORARIO: Dia 4 de mayo: hs. 8 a 12 deliberaciones 12 a 15 almuerzo comun 15 a 21 deliberaciones 21 FESTIVAL YDia 5 de mayo: hs. 8 a 12 deliberaciones 12 a 15 almuerzo comun 15 a 21 deliberaciones 21.30 CENA COMUN COMISION PREPARATORIA DE LA CONFERENCIA DE LA COLECTI-VIDAD YUGOESLAVA. “SLOVENSKI DOM" OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DOMA se bo vršil dno 4 maja. Člani in članice ste naprošeni, da se točno in polnoštevilno udeležite letnega rednega občnega zbora. ASADO Dne 1. maja pripravi Slov. Dom v svojih prostorih asado. Vabljeni ste vsi člani in članice ter vsi prijatelji. OPOZORILO Vsi ki imajo izposojene knjige iz društvene knjižnice Slov. doma ali na katerikoli način na svojem domu so naprošeni da jih čimprej vrnejo. Odbor. Priporoča se točnost. Odbor. CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344 VABILO U. S. J. "Slovenski Odbor" vabi vse članstvo na sestanek, ki se bo vršil dne 27. t. m. ob 9. uri zjutraj v prostorih Ljudskega odra. Na dnevnem redu bo razprava o pripravi in vzporedu konference Jugoslovanov, katero organizira Koordinaričen odbor. Na sestanek so tem potom vabljeni tudi člani vseh pododborov. NA ZNANJE ICer zadnje čase krožijo govorice v naši naselbini, da je Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto zaprto, sporočamo, da so vse te govorice popolnoma neresnične. Društveni prostori so kakor vodno prej odprti, vršila se je v njih razstava Slovenskega Glasa in tudi Konvencija naših slovenskih društev. Županstvo zahteva, da se društveni prostori, oziroma buffet popravi po predpisih, ker le radi tega vzroka nam tudi ne izdajo potrebnega dovoljenja za javno prireditev. Vsled tega se tudi ni vršila napovedana proslava obletnice našega društva. Odbor G.P.D.S. RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Jožef Škodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995 FESTIVAL ESLAVO EN CORDOBA Con gran entusiasmo los Eslavos de Cordoba est&n organizando este festival ARTISTICO y CULTURAL paia demostrar al Pueblo de Cordoba que la unidad Eslava es un hecho y demostrar nuestra cul-tura Eslava. Con este fin y para dar una mayor demostiaci6n y mas entusiasmo la C. D. del Comitž Eslavo de Cordoba ha invitado los representantes diplornaticos de los paises Eslavos y miembros del Comiti Central de Buenos Aires. Ningun Eslavo consciente no debe faltar en esta magna Asamblea para la cua lse invitardn las Autoridades Provinciales. El festival se realiza el dia 17 de Mayo del corriente ano. LA COMISION ZAHVALA Tiskovni odbor Slov. Glasa se najlepž8 zahvaljuje odboru G.P.D.S., ki je popolnoffl0 brezplačno odstopil društvene prostore in v vseh ozirih pripomogel za čimboljši uspe^1 razstave. Zahvaljuje se tudi hišniku tov. A. Gorjup za njegovo delo in dobro pažnjo, ki je mn°' go dela žrtvoval in izključno odklonil vsak® plačilo. Vsem onim, ki so prispevali za tiskov#1 sklad našega glasila in nam s tem mnog0 pripomogli, da si vsai prepotrebne reC nakupi uredništvo, ker do danes ne prirnO' remo še niti pisalne mize, stroja itd. N<>' bralo se je lepo svoto $ 793.—. Najlepša hvala tov. Gonevsky-ju, ki nai° je radevoljno dal na razpolago svojo lep5 zbirko slik iz Slovenije, ki mu je bila poda1' jena v spomin na zadnjem slovanskem kongresu v Beogradu. Tudi vsem onim, ki B° nam razne slike posodili in na ta način Prl' pomogli, da je razstava čimboljše uspela. Vsem, ki so pri razstavi pomagali in šemu občinstvu, ki si je razstavo ogledal«' Tiskovni odbor Slov. Glasa. Lukač: Vaš; dopis bomo skušali za prihodnjo štev. popraviti in ga priobčiti. Žigon, Rosario: Prejeli Vaše pismo, hvald Imamo že poročilo. List v Rosarijo je odposlan vedno že isti dan ko je tiskan. J. Pečenko: Pismo priobčimo v prih. številki. F. Kurinčič: Kar nam pošiljaš iz Prim°r' skega dnevnika nam je znano saj ta l*sl redno dobivamo. Povzamemo kar je najb<^ zanimivega, a vsega ne moremo objavi*1 Potom tega dnevnika dobimo največ novlC' NA ZNANJE. Uredništvo Slovenskega Glasa javlja, po sklepu Uredniškega odbora vse uvodn* članke priobči brez tozadevnih podp1-sov. Ni pa rečeno, da morajo biti vsi uvodniki pisani izključno od strani uredništvi Ako se prejme kak dober dopis od sotrudn1' kov in ga uredništvo smatra primerne^ za uvodnik, mislimo da s tem nič ne zagre' Šimo, ako gq kot takega objavimo. Saj l's’ je od nas vseh in nimamo za izdajanje Sl°v Glasa plačanih urednikov in ga vsi le 1 dobro voljo in zavednostjo vzdržujemo. Prejeli smo, članek pod naslovom "S PoC*’ pisom mirovne pogodbe Jugoslavija se odreka pravic do ozemlja, ki ji pripada" ^ ga v štev. 12, z dne 5. marca t. 1. priobči'1 kot uvodnik in seveda brez imena pisca & tičnega članka. Ker pa se člankar ne strini0 s sklepom in smatra, da je nepravilno a^° si uredništvo polasti te pravice, smo Pr'sl ljeni pojasniti, da je dotični uvodnik sp13£I tov. Prane Kurinčič, ki ga obenem prosi®5*’ naj oprosti storjeno napako. Urednik0 ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI1 Rutar Ivan $ 2.— Volk Stanislav $ 2.—. TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert IteltraiH DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires v ‘'eiOVKNSKlGLAS** Str. S Num. (Štev.) 15 - 21. Aprila 1947 SLOVE ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- zajamčila obstoj našega tiska, ' pripad-1 vanja in naše besede tu v tujini SiomsKi Glas Propietario: CONSEJO LSLOVENO Director: JOSE N0V1NC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbrdn 5148. U. T. 64-100». “Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra. Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. 1. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. _ira T1 T en rko2 Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 51o8. J. T. 50 55 . ZASTOPNIKI: Ja Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avemda Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297 Florida, F-C- f«1 E- , Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Tlores, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Caseros in Tropez6n: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo- Vera in Milka Ogrizek - Rectilicacita Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič Warnes 2101. Buenos Aires_---------------- Razstava “Slovenskega Glasa” Buenos Aires. 21 de Abril de 1947 No. 15 Naša edina pot: združitev društev IN RESNO DELO, KI NAJ JAMC.l OBSTOJ NASE NASELBINE Vršila se je napovedana razstava fotografskih slik, za katero je že naprej vladalo res veliko zanimanje od strani našega občinstva. Tiskovni odbor našega lista je naprosil vse kar mu je bilo v moči, da bi razstava čimboljše uspela. Poiskali smo povsod slike in razstavili smo nad 350 raznih slik iz naše domovine. Kdor je pazljivo ogledoval razstavo je videl naj prvo nekaj slik iz prve svetovne vojne; nadalje slike iz naše naselbine, kjer so posamezna društva pokazala svoje delovanje: zbore, članstvo, razne kulturne nastope, prizore iz uprizoritev dramatičnih del in razne zanimive dogodke in skupno delovanje. Iz domovine so bile razstavljene najprvo smo videli, da so nekateri naši ljudje služili izdaj astvu in vršili grozne zločine. Naša domovina je bila razdejana in uničena, a videli smo obnovo, dobro voljo do dela našega ljudstva. Nova Jugoslavija se dviga, vstaja in bo v par letih v ponos vsem Slovanom. Ob koncu nešteto slik iz raznih krajev naše lepe Primorske. Posebno naša mladina je to občudovala, ker krajev še ne pozna. Prijazne lepe vasi, ponosno gorovje, znani opevan Triglav in Blejsko jezero, življenje v zimi in snegu, trgatve in razni fizkulturni nastopi — vse to je oddelek slik krasil našo lepo Slovenijo. Pokazali smo tudi naš tisk doma in Loči nas samo še par dni do kon-Vencije naših društev. Tu si bomo za črtali pot po kateri bomo šli v bodoče skupno v tukajšnji naši naselbini. Ravno na tej konvenciji se bomo sporazumeli in pogedili, da se na prihodnjem sestanku vseh jugoslovanskih organizacij Slovenci predstavimo združeni. Namen bodočega sestanka, ki ga j^ klical Koordinacijski odbor za pomoč Jugoslaviji, je: spoiazumeti se glede bodočega skupnega delovanja vseh jugoslovanskih orgar.izacij in katero obsega: samopomoč, zadruge, umot-nots glasbo, petje, vzgojo, prireditve, časopisje, lastni dom, pomoč Jugosla-viH. vprašanje mladine in žene itd. Slo-venci bomo same na en način to rešili in tako. da se na ta sestanek predstavimo združerA in skupno zastopani. Čeprav to ugodno rešimo nismo s tom še vsega dosegli. Prepričani smo, 'ta bo na konvenciji razmotrivan pred-log za združitev naših slovenskih dru š*ev. Mogoče bemo pri tem predlogu Zaleteli na nesoglasje. Slovenski Glas, ki vedno podpira skupnost ir?, združitev, smatra kot prepotrebno in neogibno, da se naša društva čimpre) družijo. iniki Mihajlovičevih tolp in vojni zločinci, ki bodo na vse načine skusali razcepiti našo združeno naselbino. Edino združeni bomo tem elementom preprečili njihove cilje. Pred tednom je imela Slovenska mladir.a sestanek, kjer so se mladinski odseki vseh društev sporazumeli za skupno bodoče delovanje. Kakor vidimo, naša mladina gre preko nas ! in kei vidi. da ni med nami združitve, I se mladina sema druži in prepričani ' smo, da bo složno napredovala v bo ' dočem delu. Bodo naša društva lahko nadaljevala svoje delo brez r.aše mladine? To so trije no.jglavnejši vzroki radi katerih je združitev nujno potrebna. Ni pa s tem rečeno naj bi dali na konvenciji že odločilno besedo za zdruzi-tev. Potrebno je pa, da se zadevo resno vzame v pretres in. pripravi načrt, kako in na kakšen način _ naj bi se doseglo združitev naših društev. Je res, da nekatera naša društva imajo lastna zemljišča in svoj dom, ki so to dosegla z velikim požrtvovanjem svojega članstva in s pomočjo večine naših rojakov. Mi smatramo, da ta lastnina je last nas vseh, saj smo vsi tekom let podpirali naša društva. In sedaj, da bi mi to prodajali? Spet kupovali novo zemljišče in zidali? Ne. Smo nasprotnega mnenja. Vsi prostori bodo še pretesni ako dobro in pravilno upeljemo naše delo in mesto prodajati bomo še kaj dokupovali. Danes tudi ni še važno ime. ki bi nadeli pri združitvi. Važen je le trezen sporazum, da združitev dosežemo, ker edino združitev naših društev nam bo tiska, delo- Da je združitev zadeva, ki potrebuje ftujne rešitve, hočemo navesti tudi vzroke, ki so: Leto 1947 in 48 bo leto spremembe v naši naselbini. Naše ljudstvo se bo Povrnilo v svojo domovino, katero pomeša in po kateri vedne hrepeni. ^dšli bodo tudi mnogi naši najboljši kulturni delavci in društva bodo priče’ Prihajajo v Argentino r -orniV ZADNJEMTRENUTKU: Siiaien uspeh Konvencije slovenskih društev KaL, j. bilo javljeno se je ..Sila 19. in 20.1. m. Konvencija naših d.užle. V ^Delegati*slovenskih druš,ev „ se konverfeudeležili v popolnem š.eviln r ev Snimi aplavzi sprejeli. Odgovor posameznih delegacij je bil eden. 111 Zahtevamo združitev naših društev. i?n nodnisi podpisalo Brez širših debat in brez ovir se je takoj spisalo in s 120 podpisi Popisalo »lovečo izjavo za združitev naših društev v eno samo m močno orgamzac j . O ko^endil bomo ob5ir„eje porajali v prihod™, itevdk,. dokumentacije iz Julijske Krajine, kjer smo videli "kulturo" in "svobodo", ki jo je Italija in fašizem doprinesel našemu primorskemu ljudstvu. Vse to je bilo nam že znano, ker smo sami občutili krivice in suženjstvo. Kar je pa glavno v tem, videli smo koliko so se naši sedanji voditelji v Jugoslaviji potrudili, pripraviti to dokumentacijo, da bi na pariški konferenciji in celemu svetu dokazali, kako je bilo naše ljudstvo zasužnjeno pod italijanskim fašizmom ter da se borimo za naše pravice in našo zemljo. Kljub vsem dokazom potom slik, dokumentov in posebni komisiji, ki je bila poslana na lice mesta — niso nam povrnili našega. Sledile so slike: trpljenje in borba našega naroda za svobodo; izmučene in vesele obraze naših hrabrih partizanov, partizank in nežnih pionirjev. Posebno pažnjo je dalo naše občinstvo knjigi "Mučeniška pot", kjer so slike pokazale zločine, ki si jih človek ni predstavljal v današnji civilizaciji. Najbolj pa se nam je srce skrčilo, ko v tujini in kako je z njim povezan Slovenski Glas. Vsak, ki se je razstave udeležil je odnesel nepozabljiv utis in zdelo se je človeku, da se mu je nekaj odleglo. Videli smo tudi kakšno rosno oko, saj so prisotni zagledali rojstno hišo, poznane vaščane in celo lastno sestro. Vsak obiskovalec je podpisal knjigo, da si je razstavo ogledal. Potom podpisov smo ugotovili, da si je razstavo ogledalo nad 1.300 naših rojakov. Ugotovili smo pa tudi, da se razstave niso ogledali > razni bližnji rojaki in tudi mnogi znani člani društev nam knjige niso podpisali. Ne vemo kam pripisovati te vzroke. Dolžnost vsakega zavednega rojaka je bila, da si jo razstavo ogledal in obenem propa-gandiral med znanci, da isto napravijo, saj se je na željo razstava podaljšala še tekom celega tedna. To je bila ena prvih razstav v noši naselbini in upamo, da ne bo zadnja, četudi bi se bodoča nanašala na druge zanimivosti. S. P. D. "IVAN CANKAR" Desetletnica Deset let je minulo odkar so zavedni Saavedričani ustanovili društvo "Iv. Cankar'' Praznovali so to desetletnico z veliko prireditvijo, ki se je vršila, dne 29, marca t. 1. Članstvo Iv. Cankar je deset let neumorno delovalo -na kulturnem polju za napredek svojega društva. Tudi zadnje čase ni izostalo glede pomoči bratom v domovini, ker videli smo, da so tudi v tem oziru napro-vili svojo dolžnost. Prireditev se je vršila v prijazni dvorani društva Uni6n Vecinal. Spored je otvoril član mladinskega odseka, ki je v imenu odbora rekel: "Danes praznujemo deseto obletnico našega društva, ki nosi imp enega največjih zbori so nastopili s par pesmi, ki so bile skoraj vse dobro izvajanje. Ponesrečila se je edino pesem "Katrica", ki jo je zapel moški zbor Slov. Doma, Upoštevati pa moramo, da je skladba res težka ki zahteva dobrih pevcev in mnogo vaj. Opazimo pa, da vsi naši pevci, so že trudni tudi petja in so večkrat pri pevskih vajah odsotni. To je največji vzrok, da se pri nastopu kako pesem ponesreči in požrtvovalnemu pevovodju, ni s težko pesmijo, nikoli poplačan njegov trud. Nastopile so tudi naše pridne solistinje Vera Leban in Zofka Sulič, ki se prav dobro zapele nekaj pesmi. Vsem je ugajala tudi Lozarjeva deklamacija "Partizanska pesem", ki jo je res lepo deklamirala Marica Subon. W sli ■■csmsAM-. « SESTANEK SLOVENSKE MLADINE Preteklo nedeljo, dne 13. aprila, se je v G.P.D.S. sestala mladina vseh slovenskih drušiev, da se pogovori med seboj o važnih vprašanjih, ki se tičejo mladinskega, kakor tudi splošnega delovanja v slovenski in jugoslovanski koloniji. Bil je ta sestanek žo zato velikega pomena, ker je slovenska mladina, ne ozirajoč se na malenkostne nespo razume, ki še vedno obstojajo med slov. društvi, sklenila skupno delovati v vseh ozirih ter delati na to, da se pospeši združitev slovenskih društev v eno društvo in en sam dom. Prvič, v zgodovini naše naselbine, ima slovenska mladina svoj osrednji odbor, sestavljen iz delegatov iz vseh mladinskih odsekov. Ideja je dobra, kaj'ti s tem da so v osrednjem odboru zastopani vsi mladinski odseki, se s tem prepreči vse morebitne, ne-sporazume, ter tako so zastopana mnenja vse mladine. Na ta sestanek so bili povabljeni tudi zastopnik Slov. Sveta, Slovenskega Glasa, ter Federacije Jugoslovanske Mladine. Tov. Bruno Kavčič je otvoril sestanek s TRGOVSKO ZDRUŽENJE Občni zbor Kakor smo že v zadnji številki p°ro£ sta se dve bivši trgovski ustanovi in šli takoj na resno delovanje za razvoj Trgovskega Združenja. Kot je bilo javljeno, vršil se je v 13. t. m. občni zbor v prostorih Udeležilo-se je tega nad 40 naših IrgoV induslrijalcsv in obrtnikov. Občni otvoril preds. priprav, odbora Rudolf K* ki je pozdravil navzoče, obrazložil P°' trgovske ustanove. Sledilo je več obsl poročilo, ki ga je podal Josip Oguič, priprav, odbora. Povedal je kako se je< 13. aprila brez ovir prišlo do združitve f Trgovskim Domom in Trgovsko Zvezo-drugim je poročal, da Trgovsko Zdfi*“ šteje danes že 79 rednih članov in tu® se je sklenilo, da se nahaja sedež T- » nadalje v ulici Mercedes 1762. Pri Svetu tudi imajo svoje zastopnike in 111 S isto kot žili se bodo konvencij društva. Glede našega glasila pa je rekel: T. Z. pozabilo na Slovenski Glas, naše os" prečitanjem dnevnega reda, kateri je bil sprejet. Nato je bil izvoljen tov. Komavli no glasilo v J. A. in ki je kakor žila v za predsednika omizja, tovarišica Vera Le- potreben naši naselbini. Hočemo ban pa za tajnico. O pomenu sestanka je za obstoj in napredek Slov. Glasa in !> poročal tajnik Federacije tov. Petkovič, ka- smo sklenili nuditi listu uredniške Pt0> teri ;e ;.;ovdarjal o potrebi organizacije in Obvezali simo se plačevati ncjoiW-^ t -ncj.;em delovanju slovenske mladine, ki prostorih Ljudskega odra, ki naj bi ti6'’ a polc 210.— več še $ 113.— Sledila je volitev novega odbora, in * potom tajnih volitev izvoljen sledeče: Predsednik Škodnik Josip; podpreds, Štekar Franc, Tajnik Ukmar Rudolf, ^ nik, Cotič Ferdinand, Zapisniški tajnik Josip, Blagajnik Blažina Alfonz, Podb^ nik Čoha Fianc, Odborniki: Makuc Klarič Rudolf, Baschi Bruno, Ferfolja Komel Josip. Beltram Albert, Pregled' računov: Lojk Vladimir, Kurinčič Franc Ob zaključku je tov. Klarič ponovn0 liral na članstvo za bodoče delovanj obljubil ludi v naprej pomagati po n101’ T. Z. Tov. Škodnik novoizvoljeni predsed1^ je zahvalil pripravlajlnemu odboru in , bil točno in požrtvovalno izpolnjevat1 mu nalogo, kakor tudi enako pričah* ostalih odbornikov. F r ti n e & t «» h fl f Stavbinski podjetnik Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084 dr- df ieJi i.PJ ■Ol' 0o'. Kis po' ibii tci e i. * u ž' idi Z S ud* 05' ie 1 ■0s! •jpl d« i 9 r.n m« ki! 1 p sni ;vu! ¥ pc: a 'cV Sina slovenska estavbenika V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 'ijerJ:i pododbo:-, 1. 8. 1946 — 31. i2. 4 Splošni dohodki .....................S 3.569.C Oddano v gotovini .. ....... ,, 2 222.2 Razni stroški ....................... „ 1 346.8:. Skupaj $ 3.569.05 Nabranega blaga V Saavc-’dri nabranega v vrednosti ....................... Ženski odbor........................ Prva zbirka v vrednosti ............ 660 0C 550. o; 6 675.01 Skupaj .......................... $ 7.885. Ul Vsega skupaj nabrenega je bilo: V gotovini ......................$ 45 301.1! Vrednost nabranega blaga . „ 7 885 0L Skupno $ 53.186.1 Juhše EiUtsiv MTZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 M E R C A D O '"Las MagdaloBBas” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 Kadar pošiljale zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: tlruiov KEKEU CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES ZAHVALA Ženski Odsek Slov. Doma se srčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu za delovanje v pomoč potrebnim v domovini. Vsem, ki so nam darovali blago, obuvalo, denar, onim ki so delali z nami in tistim, ki so nas moralno podpirali, vsem srčna hvala. Posebej se zahvalimo tovarišu Francu Lojku, ki nam je bil od začetka vedno na razpolago z svojim kamjonom in nam zmeraj o pravem času pripeljal in odpeljal naše pošiljke za Pomoč potrebnim v domovini Jugoslaviji. Še enkrat srčna hvala vsem! Za Ženski Odsek Slov. Doma: Vida Kjuder, blagajničarka Rozina Nanut, predsednica. * La Secci6n Femenina de "Slovenski Dom" agradece sinceramente a todos los que en una forma u otra han contribuldo con su ayuda a aliviar el duro trance por el que atraviesa nuestro pueblo yugoslavo. A todos los que contribuyeron con su tra-bajo, y a los que moralmente nos apoya-ron vaya nuestro mds profundo agradeci-miento. Por la Secci6n Femenina: Tesorera: Vida Kjuder. Presidenta: Rozina Nanut. Zenski Odsek Slovenskega Doma, ki je pridno deloval za pomoč domovini MNENJE OBISKOVALCEV O RAZSTAVI SLOV. GLASA Razstava slik "Slov. Glasa" je res hvale vredno delo naših organizacij. Žal mora biti vsakemu rojaku iz mesta in okolice, ka teri se ni razstave ogledal. Razstava ni bila v luksuzni dvorani niti ni bilo umetniških priprav, kakor bi si mogoče kdo želel, pač pa za naše izseljeniške razmere in moči je bilo dobro pripravljeno, vse priprosto, in naše, tako da se je obiskovalec čutil doma. Na en pogled se je videlo delo in spremembe naših organizacij, cela zgodovina naše naselbine. Na drugi strani je bi-io videti slike, dokumente in statistike bojev za Julijsko Krajino, To so isti kot so bili na. konferenci v Parizu in so pisani v ruskem, francoskem, angleškem in slovenskem jeziku. Zopet na drugi strani veliko število slik: žalostnih in veselih prizorov iz domovine. Da je pa še bolj napravilo vtis na obiskovalca, da je doma, so bili na ste-! IZ ROSARIA Občni zbor Jugoslov. Društva "Triglav" Dne 22. marca je imelo Društvo "Triglav" svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnjo število članov in članic. Ob napovedani uri je predsednik Franc Kastelic otvoril občni zbor ter v kratkem nagovoru orisal delovanje in napredek društva. Po podatkih istega se je razvidelo, da je imel odbor v .minulem letu mnogo dela posebno z zgradbo Jugoslovanskega Doma, ki je zelo velikega pomena za našo naselbino v Ko sariju in okolici. Za tem so sledila poročila tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. Poleg • tega moramo pa tudi pripoznati da je članstvo z velikim zanimanjem sledilo vse točke ter s tem pokazalo zanimanje do napredka in razvoja svojega Društva. Nato se je prešlo na volitev novega odbo-ar v katerega so bili izvoljeni sledeči člani. Častni predsednik Ivan Kokič; predsednik Ivan Krebelj; podpredsednik Anton Brišar; j tajnik Aleksander Kastelic; podtajnik Franc Mezgec; blagajnik Josip Ipavec; podblag. nah lepaki in vabila iz Primorske na razne „ , „ , , , . i Anton Karaman; pregledovalci računov športne, politične in trgovske sestanke Da' n ..- i Franc Fonda, Josip Sigulin in Jeronim Bajič, se rojaki niso ogledali razstave še v večjem' , .., .z ~ ,, „ i knjižničar Edvard Krejacic; odborniki Franc številu je to, da Slov. Glas je prišel v roke v r « i | Kastelic, Ludcik Ioros, rranc Mire, Angel naročnikov šele v pondeljek. To je še stara navada, katero krivdo pa nosi pošta. Tudi menda je krivo, ker po naselbini je šel zadnje čase glas, da je Gospuodarsko društvo zaprto, kar seveda ni resnica. Franc Kurinčič. ’ 5$» v ■ - a -' -‘fV ' —~ H RECREO E U R O P A Pripraven za nedeljske 8z-, . .. jm. lete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Itecrea in nazaj: $ 1.— za otroke $ loO * Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre FCCA. U. T. 749-589 Rio Carapachay Kurtin in Alojz Ivančič. Namestniki Alojz Simšič, Anton Velišček, Rihard Berlod, Ivan Gomišček in Ljubo Pantovič. Mladinski pododbor: Predsednik Milan Mire, tajnik R. Feriario, blagajnik E. Toplikar; odborniki: Filipovič Jeronim, Jelka Filipovič, Roza tolfa, Binka Kokič in ,Emil V°dopivec. Ženski pododbor: Predsednica Slava Kastelic, podpredsednica Dora Rubeša, tajnica Katarina Karaman, podtajnica Delia Kan-tides, blagajničarka Anica Sarjanovič, jodbl. Anica Krebelj; odbornice Tinka Franasovič, Marija Mire, Marija Zorman, Karlina Fonda, Darinka Filipovič. Pepca Kurtin,'Anica Štolfa, Marija Klepčar in Klara Casati. Obenem izjavljamo, da se strinjamo z uvodnikom objavljenim v Slovenskem Glasu št. 12 z dne 5. marca v katerem objavlja glede onih jugoslovanskih izdajalcev, ki prihajajo sedaj iz Italije in drugih držav in so nasprotniki sedanjega režima F.L.R.J. Ravno tako se strinjamo s člankom objavljenim v št. 13 z dne 19. marca Slovenskega Glasa, katerega je objavil Odbor za Jugoslovansko Primorje. Feria Internacional de Zagreb (Vugoslavia) Extraordinaria Audicion Radia! por LT1 — Radio del Litoral de Rosario Dio principio el domingo 13( y con-tinuara los domingos 20 y 27 de abril y 4 de mayo, de 11 y 30 a 12 h. Actuara el Conjunto Orquestal y Coral Yugoslavo "ZAGREB". Por iniciativa del mismo conjunto "Zagreb", segun carta ,que a conti-nuacion transcribimos (version del servio-croata), se ha organizado la referida audicičn: Rosario, 31 de maržo 1947. ''Senor Mate Bojanic Secretario General del JComitž de Informa-ciones de la Feria Internacional de Zagreb Charcas 1705 - BUENOS AIRES Muy respetable senor y amigo: En contestaci6n de su muy atta. nota Nc. 248 del 27 del corriente mes, referente a la propaganda radial para la FERIA INTERNACIONAL DE ZAGREB, lamentamos te-ner que comunicarle que no actuamos mas en la mencionada estacion, con la cual no podemos contar de momento. Pero dispuestos a colaborar voluntaiia y desinteresadamente con este Comite de Informaciones, en una noble obra patiio-tica, le sugerimos la idea a que ei Comite contrate unos 15 o 20 minutos solamente. en la Estacion LT1. los domingos especialmer,-te, y el Conjupto "Zagreb" ejecutara duran-te las trasmisiones nuestras canqjones y mušica populares; esto seguramente no sera de mayor costo. Los socios del Conjunto se considerarian felices si y con esta ocasidn se les brindaria la oportunidad- de ser utiles a su Patria y a su pueblo. Si considera Vd'. aceptable nuestra prc-puesta, p6ngase en seguida en contacto con la Direccion de dicha Estacičn y ave-rigiie las condiciones. Mientras, como y hasta ahora, y en lo iuturo quedamos siempre a disposicion, completamente desinteresadamente, y saiu-damos a Vd. muy atte. Por el Conjuto Orq. y Coral Yugoslavo "Zagreb": I. Bosnič V. Kolumbič Secretario Presidente * Contestaciin de la Radio del Litoral Rosario, abril 8 de 1947 Senor Secretario General del Comit6 de Informaciones en la Argentina de la Feria Internacional de Zagreb (Yu-goslavia) Don Mateo Bojanič — BUENOS AIRES Muy senor nuestro. En nuestro poder su muy atenta de iecha 5 del corriente en la que nos adjunta ur. texto para propalar que - se refiere a ia primera FERIA INTERNACIONAL de postguerra en la ciudad de ZAGREB. El precio es de $ 12.— m/n por čada trans-mision por' tratarse de una frase de cien palabras y en horario determinado. Sin embargo teniendo en cuenta que el Conjunto orquestal y coral Yugoslavo "Zagreb" de esta ciudad actuara en forma desinteresada en las fechas y horarios indicados en su atenta, esta emisora transmitird, con sumo agrado, la informaci6n de referencia sin cargo alguno. Saludamos a Vd. muy atentamente por Fernando Maliandi Eluhlen. Tržaški pevci v Sloveniji Iz "Vestnika" prinašamo sledeči članek o delovanju naših rojakov v Trstu. Sliko in članek nam je priskrbela naša rojakinja Antonija Šusmel J piljen. Baš to odpira zboru pot k napredku, ki je že viden. Kdor je poslušal vse štiri dosedanje nastope zbora, mora priznati, da je zbor presenetiji- Pevski zbor Prosvetnega Društva "Škamperle" pri Sv. Ivanu v Trstu. čigar dve sestri sta tudi aktivni pevki svetoivanškega zbora, o katerem govori to poročilo: # V četrtek dne 9. t. m, je sveoivanski pevski zbor na domačem koncertu preizkusil program, s katerim je odšel v soboto in nedeljo na dvodnevno turnejo. Uspeh domačega koncerta mu je zagotovil, da se bodo Svetoivančani dobro> odrezali in da bodo dostojno predstavljali številno pevsko družino med brati v Sloveniji. Zbor ima za to vse potrebne pogoje. Ima izvrstnega in izvežbanega pevovodjo, skladatelja tovariša Franca Venturinija in šteje kakih 80 pevcev in pevk. Število pevcev raste, zlasti mladina rada pristopa k zboru. Zato je glasovni material dober, svež, toda še neiz-vo napredoval od prejšnjih nastopov. Na svoji turneji v Sloveniji je sveto-ivanski zbor nastopil v soboto 11. t. m. zvečer v Unionski dvorani v Ljubljani, v nedeljo 12. t. m. popoldne v Tržiču na Gorenjskem in zvečer v v Kranju. Povsod so bili tržaški pevci prisrčno in toplo sprejeti. V Tržiču in Kranju jim je ob prihodu svirala godba. Zastopniki ljudskih oblasti in masovnih organizacij so jim z bratskimi pozdravi izročali bogata darila. V Kranju so zastopniki sindikata tekstilne tovarne "Jugobruna" poklonili pevkam okusne ovratne rute z vtkanim napisom “Dajte nam naše morje". Za nastop tržaških pevcev je vladalo povsod veliko zanimanje. Dvorane so bile razprodane do zadnjega kotička in mnogi so morali oditi, ker ni bilo vstopnic. Importadores Exportadores Comerciantes Industrialec LA FERIA INTERNACIONAL DE ZAGREB E! pais yugoeslaVo en plena produccion dinamita que abarca todas sus fuentes de recursos basicos, ofrece brillanles posibilidarics al comcrcio de ullramar. MfeflHpvsV ’ ji1 -V-.. h'j. *."•£ 'f-S ; INFORMES: LEGACION DE YUGOESLAVIA, A v. DE M AYO 1370, 3? - TeJ. 37-4551 Comite de informaciones; eall? CHARCAS, ’ 705, entre las 10 y 12 hs, cliariamente Tel 41-1884 V Ljubljani je koncertu prisostvovalo tudi več ministrov in predstavnikov najvišjih ljudskih oblasti. Zbor je dovršeno izvajal svoj program in uspeh je presegel pričakovanje. Tržaški pevci so že s prvo pesmijo osvojili občinstvo, ki je z burnim aplavzom dalo duška svojemu navdušenju in bratskim čustvom do tržaškega pevskega zbora. Vse je prijetno presne tila sopranistka Potratova, ki bo v kratkem pela v ljubljanski operi vlogo Mimi v Puccinijevi operi "Boheme". Z enakim uspehom je zbor nastopil tudi v Tržiču in Kranju. , Zbor je glasovno dober in bodiendo ideas racistas y odios religiosos. a labor de estos provocadores y °s era mirada con benepldcito por aventu-la Clonal iPor arqula y la burguesia extranjera y na- ^on ^an. opresoras y explotadoras del pueblo qu6 estaban interesados estos se- de. 6s en provocar luchas? Porque de esta Sra desviaban al pueblo de la verda-rq lucha: la lucha por la destrucci6n de Jos j, reaccionarios y opresores al servicio de ‘Ute, El div, V»ricr lo; reses extranjeros. rnvasor nazi, quiso aprovechar estas 6rgencias intestinas para desencadinar 9uerra fratricida; para ello cont6 con 'raidores pseudonacionalistas como Pa- . c' Nedič, Mihajlovic, etc., todos ellou lnales de guerra. er0 el pueblo, al frente del cual marcha-'a juventud, albergaba un sentimiento ,c|rio, que s61o esperaba la oportunidad »tlit, de „ Ponerlo de manifiesto. Y la ocasi6n lleg6. crearse el Ejšrcito de Liberaci6n Nase alistaron en 61 hombres y mujeres, c‘onQl ^ »es Je todos los puntos de Yugoslavia, '°das las religiones, de todos los colores ^ lc°s, todos unidos por un solo ideal, la estrucci6n del fascismo y la liberacion de! Patrio. . a iuventud virti6 mucha sangre, di6 mu-s 58 v'das, sangre y vidas de servios. Sl, °v®nos, etc., sangre que reg6 todo el de Yugoslavia, vidas de j6veneš yu-v°s. Y asi, en la lucha se uni6 la ju- 5oslq. V®M' * ,u^. una uni6n indestructible, pues fud- oda. 6lt>ostraciones de esa unidad tueron los e «*so8 realizados en la guerra y luego E Q paz' 6sta forma la juventud yugoslava ndi6 a qUerer mds a su patria, pero ^°>*I»oraci«n Bledica Zhr> ”SUIPACHA” KAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directorcs: r- A. Izaguirre, Dr. II. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: pop. od 15 — 20. ^ nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski >— S U I P A C H A 28 aprendi6 tambižn a querer y respetar a tdos los pueblos de la tierra. Si bien entre nuestros padres pudo haber existido resabios de esas divergencias m-ternas, nosotros, que vivimos otra špoca, que pensamos de otra manera, tenemos que unirnos todos alrededor de nuestra F. J. Y. sin ninguna clase de diierencias, ni religia-sas, ni raciales, ni politicas. Sigamos el hermoso ejemplo que nqs die-ron los jovenes de Yugoslavia y hagamo3 honor bregando siempr.e: “|Por la unidad de toda la juventud de progenie yugoslava!' II. Por la completa reconstrucci6n de Yugoslavia.— Yugoslavia fu6 uno de los paises que mds sufri6 en esta ultima guerra. Sus heridas »on profundas y algunas irre parables, tales son las pčrdidas de j6venes heroicos que dieron su vida, en la lucha libertadora; la muerte de millares de ninos, hombres y mujeres, sacrificados por las bdrbaras hordas nazis y fascistas. Todo el pueblo se ha dado a la tarea de reconstruir y construir. Tanto en lo economico como en lo politico. Tenemos que ayudar a esa re-construcci6n, material y moralmente, en todas las formas posibles. Pensemos que esa reconstrucciorf se rea-liza sobre la base de un nuevo regimen que se esta construyendo aun. El nuevo regimen que impera actualmente en Yugoslavia, no es precisamente el que Hitler queria instau-rar en Europa, ni el que predican los cri-minales de guerra que recientemente lle-garon, escapados de la justicia de los pueblos, sino todo lo contrario. Es decir, se ha instaurado la base de una Republica Fede-ral, donde la igualdad, el bienestar y la libertad estdn plenamente garantizados para todos. El nuevo gobierno se -aboca a las gran-des realizaciones pues se apoya en la in-agotable fuerza creadora del pueblo. Pero para la completa reconstrucci6n se requie ren ciertas condiciones internas y externas. Internamente, como hemos visto, estdn dadas todas las condiciones esenciales. Exteriormente, la condici6n primordial reside en que se garantice al mundo una paz estable. La paz es el unico factor indis-pensable para que no solo el pueblo yu-goslavo, sino todos los pueblos, se dediqueir a la construccion de un mundo mejor. Hay sectores en ciertas partes que estdn intero-sados en producir una nueva conflagracion mundial, pues- estdn esperanzados en mun-dial, pues estdn esperanzados en recon-quistar las posiciones perdidas en Europa luego transformarse en duenos del mundo. Nosotros debemos, desde aqui sumur nuestra voz y accidn a la voz y acci6n de todos aquellos hombres conscientes que lu-chan para garantizar al mundo una paz duradera, aplastando a esos sectores inceri-diarios de guerras. Esta es una y la mds importante ayuda que podemos y debemos prestar a los pueblos de Yugoslavia, aparte de las otras formas materiales y morales posibles. Hagamos de nuestra F. J. Y. un puntal en la lucha por la paz mundial, como lo es Yugoslavia en el concierto de las naciones libres. (Continuard) KROJACNICA Staniftlav 3inurie VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 Kealiza su Tercer Congreso la Agrupacion ‘ Yugoslavia Libre” Los dias 2 y 3 de mayo proximo a las 18 y 9 horas respetiamente, la Agiupacior, "YUGOSLAVIA LIBRE" realizara su tercer Congreso ordinario en el salon de la Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos, Alte. Brown 721, Bs. Aires, al cual concurriran varias delegaciones en representacion de las 70 filiales y sociedades adheridas del interior de la Republica. En dicho Congreso se dara ,el infor-me y exposicion, sobre la labor reali-zada durante el ano cumplido; tras cual se pondra a consideraci6n el si* guiente temario: 1.) Sobre el provecto de reorga-nizacion de las organizaciones de nuestra Colectividad. 2.) Sobre la ayuda en la recons-truccion de Yugoslavia. 3.) Agrupacion ‘Tugoslavia Libre" Y los restos de los enemigos de n.uestra Patria de origen. 4.) Sobre la unidad eslava en la Argentina. IŠČEJO SE Okretič Ema išče svojo sestro Marijo Okretič por. Rijavec iz Kostanjevice na Krasu. Kdor ve zanjo ali tudi sama naj piše sestri: Emi Okretič, Calle 4, No. 1883 - La Plata. # Išče se Ivan Volk, doma iz Bača na Pivki števn 61 iz Primorskega. Pred 14 leti se je nahajal v Prov. Santa Fe, F.C.S.F. - Km 213. Kdor bi vedel zanj naj blagovoli sporočiti uredništvu Slov. Glasa. * Išče se Anton Smak doma iz Istre. Kdor ve zanj naj sporoči uredništvu Slov. Glasa. Obvestilo Jugoslovan™ skim izseljencem glede državljanstva Poslaništvo F. L. R. Jugoslavije obvešča vse Jugoslovane, kateri so radi 30 letne odsotnosti izgubili jugoslovansko državlajnstvo na podlagi čl. 28 Zakona o državljanstvu iz leta 1928, da lahko spet postanejo državljani F. N. R. Jugoslavije. Treba je, da do 5. julija t. 1. predstavijo izjavo, da želijo biti spet jugoslovanski državljani. Poslaništvo F. L. R. Jugoslavije v Buenos Airesu Koroški Slovenci bodo nadaljevali borbo do popolnega uresničenja svojih pravic Borovlje, 12. marca. — V Borovljah je bila v nedeljo mladinska konierenca, katere se je udeležilo veliko število delegatov mladine iz Slovenske Koroške. Mladinci so na konferenci v svojih referatih obrazložili delo mladine boroveljskega okrožja, kakor tudi uspehe, ki so jih dosegli od zadnje konference do danes. Organizacijski tajnik Franc Primožič je na kratko opisal položaj, v katerem so danes Slovenci na Koroškem. Ko je obrazloži! zahteve, podane v jugoslovanski spomenici, je navedel preganjanja in na silje, ki ga avstrijske in britanske okupacijske oblasti izvajajo nad koroškimi Slovenci. Angleški vojaki so, — je nadaljeval Primožič, — "slučajno" ubili Tatjana v Železni Kapli. "Slučajno" so sedaj zaprli 10 naših tovarišev antifašistov. "Slučajno" je bil tudi partizanski invalid Filip Kaliriik sedemkrat aretiran, "slučajno" je bila pri njem 6 krat hišna preiskava in "slučajno" ie bil obtožen od FSS-a. "Slučajno" je angleški tovorni avto pregazil 9 Slovencev — antifašistov, kar imenujejo prometno nesrečo,, čeprav so vsi očividci izjavili, da je bilo to izvršeno namenoma. To smatramo za najpodlejši zločin, ki je bil izvršen po vojni nad koroškimi Slovenci. Avstrijske oblasti na Koroškem — je rekel nadalje Primožič — izvajajo poslanico vojnega zločinca gauleterja Rainerja. V kolikor ne morejo tega sami storiti, uporabljajo za to tujce. Angleške okupacijske oblasti imajo v službi tuje fašiste, tkzv. begunce, ki so pobegnili iz držav, ki so bili pod nacistično in fašistično okupacijo. Nacisti sodelujejo v javnem življenju, pričenši od pokrajinske vlade pa vse do zadnje občine in orožniške postaje. Najbolj zgovoren primer za to imamo v Borovljah. V ljudski šoli uči verouk Štefka Orlič, bivša voditeljica BDM in hitlerjevska učiteljica v vrtcu, sestra vojnega zločinca Orliča iz Železne Kaple, Tega ni potrebno niti komentirati. Danes moramo odločneje kakor kdaj koli nadaljevati borbo proti fašizmu. Ne bomo se oddahnili toliko časa, dokler ne bo zadnji fašistični zločinec odpuščen iz službe, dokler ne bo tudi zadnji fašistični begunec zapustil Slovenske Koroške." Primožič je na koncu svojega govora pokazal na potrebe nadaljnje borbe za zedinjenje koroških Slovencev z ostalim slovenskim narodom . “Naši borbi", je končal Primožič, "postavljamo cilj, od katerega ne bomo nikdar odstopili." "S. P." Seccitin VUGOESLA VA Atendida por experfo personal de esta nacionalidad. 'f • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoes/avia. • CA JA DE AHORROS y CUENTAS CO RRIENTES. Dos magniftcos ServiciOs a disposicion de la Colectividad Yugoes/ava. 9 SECCION DESCUENTOS. El Banco elenderS de inmedialo su Solicilud de Credilo. CONSULTENOS P E R S O N A L M E N T E POR ESCRITO Razglas Plenuma OF za Slovensko Koroško i. SLOVENCI! SLOVENKE! Stojimo tik pred novimi zgodovin, skimi dogodki, ki jih bo prinesla konferenca v Moskvi. Odločalo se bo tudi vprašanje osvoboditve koroških Slovencev. Kakor je bila v času vojne Osvobo dilna fronta naša edina organizacija za borbo proti fašizmu, tako so tudi danes vse svobodoljubne sile koroških Slovencev združene v njej. Tudi v sedanji borbi prihaja do izraza globoka in neomajna zvestoba koroških Slovencev do Osvobodilne fronte, ki predstavlja izraz borbenega hrepenenja po svobodi. V svoji odločni borbi za združitev vsega slovenskega naroda Osvobodil n,a fronta ni odstopila v najtežjih časih in ne bo odstopila nikdar. Ona bo vztrajno in neomajno izvrševala oporoko junaških borcev, padlih za svobodo Slovenske Koroške. Plenum Osvobodilne fronte je potrdil pravilnost te poti in ponovno kliče vsem koroškim Slovencem: "Vsi v borbo za priključitev k FLRJ!" Samo v Jugoslaviji vidimo koroški Slovenci resnično osvoboditev in trdno jamstvo boljše bodočnosti. Ta velika borba za našo svobodo je naša največja naloga, za katero bomo nekoč dajali odgovor pred kasnejšimi rodovi. Zavedamo se, da smo dovolj močni za tako veliko borbo. Zavedamo se, da je naša borba pravična. Zavedamo se, da smo del zmagovite Titove Jugoslavije in da je na naši strani močna Sovjetska zveza in podpora vseh ostalih demokratičnih sil. Nikdar več ne bomo podlegli tujemu imperializmu. Nočemo več živeti kot sužnji na naši zemlji! Prekaljeni v partizanski borbi, si bomo sami ustvarjali svobodno življenje, življenje srečnih in ponosnih ljudi, državljanov Titove Jugoslavije! / n. S priključitvijo k FLRJ hočemo do- 1 HERRERIA DE O B R A HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 •t- Calle No. 2 3729 U. T.v 741-4520 Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 “el Internacional” Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73 seči poleg jamstva za naš narodni obstanek tudi izpolnitev naših nacionalnih teženj, življenjskih interesov delovnega ljudstva. Vemo, da so veliki revolucionarni dogodki v Jugoslaviji postavili življenje na nove temelje. Oblast delovnega ljudstva in novo gospodarstvo, ki se razvija v socializem, dajo delovnim množicam nove Jugoslavije velike nade za bodočnost. m. Najodločneje odklanjamo in. zavračamo vso klevetniško in hujskaško propagando proti novi Jugoslaviji. Ta propaganda izvira iz vrst narodnih izdajalcev, vojnih zločincev in emigrantov iz Jugoslavije ter njihovih mednarodnih reakcionarnih zaščitnikov, za ljudi, kot je vojni zločinec kaplan Janežič ter druge izvržke slovenskega naroda, ni prostora pri nas na koroški zemlji. Zahtevamo, da se vsi ti zločinski elementi odstranijo iz javnih služb in izroče ljudskim sodiščem FLRJ. Koroški Slovenci ne morejo do teh ljudi čutiti ničesar drugega kot prezir. IV. Nacistični in reakcionarni krogi hočejo ponovno razplamteti nacionalno sovraštvo. Koroški Slovenci bomo ostali zvesti čuvarji tradicionalnih pridobitev narodno osvobodilne borbe — misli enotnosti z resničnim demokratičnim avstrijskim prebivalstvom. Naša borba za priključitev ie tudi borba proti reakcionarnim voditeljem Avstrije, proti ostankom fašizma. S tem doprinašamo velik delež za resnično demokratizacijo Avstrije, za katero jo predpogoj iztrebljenje veliko-nemške miselnosti. V. Odbori Osvobodilne fronte morajo polagati največjo pažnjo na organizacijsko izgradnjo. Predstavljati morajo s svojim delom samostojno in iznajdljivo vodstvo. Vsem množičnim organizacijam morajo nuditi največjo pomoč. Duha osvobodilne borbe morajo narodne organizacije ponesti med najširše množice. Vsi se moramo zavedati, da smo borci velike narod ne skupnosti. To je častno poslanstvo, s katerim se lahko primerja le zgodo vinsko delo naših junakov v boju pro ti fašizma in delo največjih svobodoljubnih duhov preteklosti. Vsi se mo ramo zavedati, da smo ponosni na našo z orožjem izvojevano zmago, ki nam daje moralno moč v borbi za naše pravice. Otresti se moramo vseh ostankov mračne., nevesele preteklosti, Z borbo za svobodo, za boljše življenje korakajmo samozavestno naprej v lepše dni! Naj živi pravična borba koroških Slovencev! Naj živi Slovenska Koroška v novi Titovi Jugoslaviji! Celovec- 7. marca 1947. Karel Prusnik s. r.. Dr. Petek s. r., sekretar. predsednik. RUDOLF KLAR I t INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ /OSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES SLOVENSKA JHtmi(XA PISARIVA ODŠKODNINE - ODSLOVITVE — NEZGODE - DEDŠČINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 Nasproti Obelisku Piso 8? - Escritorio 823 Buenos Aires U. T. 35-6243 DAN ŽENE SO PROSLAVLJALE KOROŠKE SLOVENKE V ZNAKU BORBE ZA PRILJUČITEV K JUGOSLAVIJI Celovec, 6. marca. — Pokrajinski odbor Antifašistične fronte žena Slovenske oroške je poslal mednarodni federaciji demokratičnih žena v Pragi pismo, v katere mje rečeno: V oboroženem boiu slovenskega ljudstva so dale žene Slovenske Koroške velike žrtve za uničenje fašizma in vzpostavitev demokratičnega miru na svetu. Velikansko število žena je bilo zaprtih zaradi svojega antifašističnega delovanja. Mnoge med njimi so izselili. Zapori in koncentracijska taborišča so bili polni naših žen. Tudi število smrtnih žrtev ni majhno. Konec vojne nam ni prinesel izkore ninjenja fašizma, svobode in priključitve^ k FLRJ, čeprav smo se zato borili. Položaj koroških Slovencev se ni izpre-menil. Vse je ostalo pri starem. Še' javne ^varnosti za Koroško je proglasii antifašistično fronto žena za ilegalno organizacijo in ji prepovedal delovanje. Zato pa uživajo fašisti, ki ogrožajo slovensko prebivalstvoč neomejeno zaupanje avstrijskih oblasti. Žene Slovenske Koroške se obrača J° na,mdenarodno federacijo demokratičnih žena s prošnjo, naj podpre nas boj za priključitev vsega slovenskega ljuastva k FLRJ, ker smo se zato borile v vrsta JA pod vodstvom maršala Tita. Prepričane smo, da bo storila mednarodna federacija demokratičnih žena vse/ kar je mogoče, dq podpre nase pravične težnje. Demokratična rešitev vprašanja Slovenske Koroške bi pomenila prispevek k miru in vzpostavitvi prijateljskih odnosov med slovenskim in avstrijskim ljudstvom. 2ene Slovenske Koroške bomo proslavile 8. marec v znaku boja za pravično in demokratično ureditev sveta za osvoboditev in priključitev k FLRJ Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Ciiugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viernos Pedir hora por telefono Defensa 1153 U. T. 34-5319 SLOVENSKA BABICA frllomvna Boneš de ttilek LIMA 1217. U. T. 23*3389. Buenos Aires Itr. Hinko Mlolperst Specijalist notranjih bolezni -Ordinira vsak dan od 16 do 20 uro San Martin 955 - 1 nad. - dep C U. T. 32-0285 in 0829 Zobozdravnika Dra. Samoilorič Or. Feliks Falieov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 tir. A. K i f.vffc h a ts ni tira. Maria tdrsehlpaimt DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382 Mi in propaganda Slovenci smo izvečine zelo delavni ljudje( in kot v splošnem delavni ljudje, smo tudi odkritosrčni ter pošteni. A pri tem smo pa tudi naivni ter mislimo, da so tudi pripadniki drugih narodov prav tako pošteni, odkritosrčni in pravicoljubni, kot smo mi. Tem našim lastnostim je menda pripisati našo malomarnost v pogledu propagande. In pomanjkanje primerne propagande čutimo posebno sedaj, ko so nam tuji državniki tako zlobno in krivično razmejili naše kraje na Primorskem, a zraven nas smatrajo po svetu še za imperialiste. Naši narodni sovražniki so to našo lahkovernost, oziroma nemarnost v propagandi, že večkrat preje zlorabili in nam škodovali, kakor nam škodujejo tudi danes. Med prvo svetovno vojno so zapadni zavezniki nesramno barantali za naše kraje. Slovenci takrat še nismo bili samostojen narod; po svetu sc' nas smatrali za Avstrijce in naše dežele za avstrijske province, a po svetu so govorili, da so Trst, Istra in drugi naši kraji italijanski, kar seveda ni bilo povsem res. Da je prišlo do takšnega prepričanja po svetu je vzrok, ker je bilo med Italijani mnogo bolj razvita narodna zavest kot medSlovenci, a to zavest je vporablja-la Italija za svoje osvojevalne namene ter širila temu primemo propagando. In kot kričav narod so Italijani mojstri v propagandi, kar Slovenci nismo bili in nismo niti danes, vsaj ne tako kot zahtevajo današnje prilike. Sedanja razmejitev med Jugoslavijo in Italijo je za tržaške in goriške Slovence še bolj nesrečna in pogubna, kakor je bila ona po prejšnji voini, a je tudi ponižujoča za vse Slovence sploh^ ker jih odreže od lastne obale, od morja. Takšna razmejitev, ki so j° določili v Parizu, je za nas kazen, čeprav Slovenci nismo nikakšni mednarodni zločinci, je to že druga kazen, ki so napi .4 o določile zapadne velesile tekom poslednjih desetletij. Pri prvi kazni, ko smo bili Primorci proti svoji volji "osrečeni" z "demokratično" in "svobodoljubno" Italijo, nismo napravili niti dostojnega protesta, a niso tega napravili niti ostal' Slovenci v domovini, ne izseljenci . ^ tujini. Odločni in junaški protesti s o pa začeli v naših krajih, brž ko nas )e začel daviti zavojevalec. In ta protest so naši ljudje — tudi oni italijanske govorice — dvignili posebno visok0 tekom poslednje vojne ko so se vs1 borili proti nepriljubljenim zavojevdj' cem. Ta nastop naših ljudi- je bil ncj' boljše glasovanje, kam hočejo prip°' dati, a bil je tudi najboljša in skoro edina propaganda za ostali svet. 2a* le, ker je svet brž "pozabil" na ta dej' stva. Rojaki v Primorju so delovali tekotf borb z nadčloveškimi napori, da k1 osvobodili vse naše kraje in še dane5 se borijo proti napravljenim krivican1, V tujini sledimo tem borbam z zad^' ščenjem in s ponosom ter skušamo ta ali oni način prispevati, da bi U. T. 50-7387 Nazca 2381 F A R M A C I A "SOLEH Servicio nocturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-207® j Keinuldo HVassorntnit MEDICO U. T. 50-28*5 to H k. h it Cr, Ml Uveljavile upravičene zahteve primor 8kega ljudstva. Vendar teh borb ni-smo izrabili za propagando, kakor bi lih morali. S tem ni rečeno, da nismo Ničesar napravili, nekaj propagande >e bilo( s katero je bila dosežena enotnost med nami. Toda propaganda namenjena drugorcdcem ni bila zadostna. Spominjam se, ko je pred nekaj leti Prišel v te kraje grof Sforza radi propagande. Takrat mu je "Primorski °dbor" poslal odprto pismo, ki ga je tako iznenadilo, da jo je "visokorodni" Sospod grof brž odkuril iz teh dežel, ukoli ni bilo v tukajšnjem tisku toli-*° Poročil o nas Slovencih in o naših Opravičenih zahtevah, kot jih je bilo takrat, če bi tedaj imeli pripravljeno «3kšno primerno brošuro in jo razporedi gotovim krogom, bi bil še večji UsPeh. škoda le, ker takrat ni bilo fjravega razumevanja za propagando. v- tudi pozneje, ko je bila svetovna lQVnost ponovno obrnjena v našo de-Zelo, bi s primerno brošuro ali z okrož-?lc°, izrabili pozornost za naše težnje. bilo tega in ko smo zvedeli za oni ^sramni ali bedasti sklep mirovne konference tudi potrebnega protestne-shoda ni bilo. >, Y pogledu propagande smo marši-|*aj zamudili, česar ni mogoče več po-S PrQviti. S tem pa ni rečeno, da je vse-konec, nego naša dolžnost je ve-Mmio in ob vsaki priliki naglašati kri-sklep mirovnega dogovora v di izgube naših krajev, zakaj bi ne protestirali mi ki smo od tam doma. In imamo dovolj vzroka protestirati nad takšnim sklepom. Tržačan bo moral hoditi s potnim listom na sprehod, in isto se bo dogajalo tudi Kraševcu, če se bo hotel iti kopat v par km oddaljeno morje, a da ne govorimo še o Gorici in drugih bedastih določbah pariškega sklepa. PREOČITNA SKRB ZA PETROLEJ Nekam samozavestno je predsednik Združenih držav oznanil svetu, da namerava njegova vlada podariti večji znesek denarja Grški in Turčiji.- tem kaj resnice. A drugi namen Ame-rikancev pri tem je skrb za petrolejske vrelce. Vzhodno od Turčije je Perzija ali Iran in bolj doli je Irak, deželi, ki sta zelo bogato posejani z petrolejskimi vrelci. In še bolj južno od teh dežel je Arabija, kjer je menda tudi mnogo petroleja. Ker je ta petrolej napeljan po dovodnih ceveh v pristanišča ob vzhodnem Sredozemlja je razumljiva skrb Amerikancev za "mir" v teh krajih. Zato so obljubili Grški in Turčiji namesto milijonov predvsem orožje in drugo vojno opremo za "va-| rovanje miru". Pa še nekaj se skriva j za obljubljenim orožjem. Kdo ve? Mo-Ya | goče se le najde kakšen dovolj “teh-a I ten" vzrok za začeti vojno proti Ru samozavestni nastop Amerikancev je,.... . . „ . , . .... ~ v, svetu velik odmev in! in v takem sIucaJu bl blh Grska nasei po vsem to še posebno, ker so se ravno v istem času sestali državniki v Moskvi, kjer naj bi se sporazumeli glede mirovnih pogojev naprav Nemčiji. A ta odmev ni bil povsod prijazno sprejet. V go in Turčija ugodni oporišči za nadaljne operacije. A kar je še posebne važnosti, od tam ni daleč do Rumunske ali do Kavkaza, kjer je tudi mnogo petroleja, ki sedaj ni pod njihovo oskrbo, zato bi ga bilo treba uničiti, oziromr tovih angleških in celo ameriških kro- ™ 9« . . g,h vidijo v tej ameriški ponudbi eno poškodovati tamkajšnje vrelce, kar ,e odkrito vojno izzivanje, ali eno sabotažo za pogajanja v Moskvi. In ti krogi se dobro zavedajo nesreče, ki bi jo prinesla ponovna vojna ali škode radi neuspelih pogajanj v Moskvi. Toda, kakšna skrb vodi pri tem. Amerikance. Površni pogled na zemljevid nam brž poveč da sta Grška in Turčija kakor nekak obrambni jez proti ruskemu vplivu, ki se širi proti Sredozemlju; bili bi torej nekak sanitar- 'arizu. če jadikujejo in protestirajo |ni kordon proti "komunizmu^, kakor talijctni iz južne ali srednje Italije ra-' pišejo razni časnikarji. Mogoče bo nc l- d .e ci o-o. o-ji' v s 0 je ?st ke al- ej- >o- >r0 Zfll lej' oP1 pi ne5 3111' ■d°' se H 2079 ff ^Metno stavbeno mizarstvo Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ de los Incas 5021 U. T. 51-5184 ^fseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLJAK t^aingo 4267 MUNRO MEC ANICA y ELECTROTF.CNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61 -0656 Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 Pozor rojaki! PRESELITEV URADOV POSLANIŠTVA Jugoslovansko poslaništvo javlja našim rojakom, da so se uradi Poslaništva preselili iz dosedanjih prostorov (Avda. de Mayo 1370) v prostore Poslaništva, ulica CHAR-CAS 1705. Vsa korespondenca se mora zato od sedaj naprej pošiljati na: Charcas 1705. Istotam se bodo sprejemali rojaki v uradnih urah, to je: od 10 do 12 ure. IŠČE SE Franc Marc, doma iz Bazovice, rojen 13, 2. 1910. Zadnji njegov naslov Alvarez Thomas 642, Capital. Naproša se ako bi kdo vedel zanj naj blagovoli sporočiti na uredništvo Slov. Glasa ali pa na naslov: Marija Bezek, calle Avellaneda 953, Castelar F. C. O. Ima pismo od doma. mogoče napraviti le tekom posrečenih vojnih operacij. Do danes je torej v gospodarstvu petrolej še vedno mnogo večje važnosti, kot toliko opevana atomska energija. Po našem mnenju pa hočejo Združene Severnoameriške Države s tem posojilom Grški in Turčiji; napraviti dobro kupčijo ter prodati za drag denar orožje katero je ostalo po tej vojni in ki v slučaju ponovne vojne ne bi več uspešno služilo vsled zastarelosti napram novemu in bolj modernemu orožju. Ch; TRGOVINA JESTVIN "TRST S. C. MIHELJ areas 3120 U. T. 72-4957 Dodaja sadja in zelenjave T . J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ J^irato 2901___________________ ^stavrant “ c a v e n ’• » IVAN LEBAN *^P®de Vega 2931 Bs. Aires ^stavracija IVANČIČ RUDOLF ^ Afiasco 2622 električne instalacije ■ STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. 50-6655 K R O J A e N I C A Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-135S RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Excelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. ZALOGA VI FRANC KURINČIČ N A Garay 3910 U. T. 61-5384 MATERIALES para CONSTRUCCION MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U T. 50-5106 '»'lot GILDO KLINEC e 159 U. T. 59-2295 **OJAčNICA CTRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 **>. r,nn JAčNICA J. R. BOŽEGLAV v,rato 2891 U. T. 54-2629 ^STAURANT "LAS ROSAS" l Krogljišče in kegljišče Lista 5042 Buenos Aires RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom fleredia 477 U. T. 51-7165 PLANOS — CALCULOS V. LOJ K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186 Pl VARNA — Kroglišče in Keglišče D J U RO KOVAČ \Varnes 2113 La Paterna) STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O š E R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 MEJE SVOB. TRŽAŠKEGA OZEMLJA (Nadaljevanje s 3. strani) cer one osebe, ki so postale državljani STO-ja na podlagi te pogodbe. Ta obveznost se razteza tudi na pravice do še no dospelih pokojnin. Italija in STO bosta z medsebojnim sporazumom uredili pogoje za izpolnitev teh obveznosti. 9. Imovina pravice in interesi italijanskih državljanov, ki imajo svoio rezidenco v STO. ju po 10. juniju 1940 in onih o3cb, ki bodo optirale za italijansko državljanstvo na podlagi odločb STO-jevega statuta, bodo za dobo treh let po uveljavljenju te pogodbe spoštovali v enaki meri kakor imovino, pra. vice in interese državljanov STO-ja pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Imovina, pravice in interesi drugih italijanskih državljanov in moraylnih -oseb, Ui bivajo na STO-ju, bodo podvrženi enakemu zakonskemu postopanju kakor imovina kakršne koli druge iizične ali moralne osebe tuje narodnosti pod pogojem, da so bili pridobljeni po zakoniti poti. Prenos imovine italijanskih državljanov 10. Osebe, ki bodo optirale za italijansko državljanstvo in se nastanile v Italiji, bodo imele pravico, da po poravnavi dolgov in obveznosti na STO-ju odnesejo s seboj svoje premičnine in fonde pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Odprema imovine ne sme biti obremenjena z nobeno izvozno ali Uvozno takso. Te osebo bodo imele tudi pravico prodati svoje premično ali nepremično imovino pod enakimi pogoji kakor državljan STO-ja. Pogoji za odpremo fondov in protivrednosti prodane imovine bodo določeni s posebnim sporazumom. 11. Imovina, pravice in interes prejšnjih italijanskih državljanov, ki bivajo na STO-ju in ki so postali na podlagi te pogodbe STO-jevi državljani, kolikor so v Italiji onega dne, ko se pogodba uveljavi, bodo spoštovani v enaki meri kakor imovina, interesi BAZAR "D A N U B I O " D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-083S p I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI 3425 U. T. 50-8913 Sr>LOšNO STAVBENO MIZARSTVO Ss . ANTON FORNAZARIČ 558 — J. Ingenieros — F. C. P. ^ T. 757 - Santos Lugares - 271 MERCADITO "CHISPAZO' MILAN SIRCA Vega 2746 TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509 CASA "SOULET" Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. !THkmla ”L st Villa PARA COMPRAR MEJOR LOPE DE VEGA 3186 RESTAURANT PETE R RO J C LORIA 472 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena Foto “ Ar te M A K €10 S Najpopularnejša na Dock Sudu Kacundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 Gran Recreo "LLAO-LLAO” •Inetn Oberdanh Rio Carapachay U. T. (749) T>.gre 0589 in pravice italijanskih državljanov za dobo treh let. Te osebe imajo pravico prenesti in likvidirati svojo imovino, pravice in interese pod enakimi pogoji in v enakem roku, kakor ie navedeno pod točko 10. 12. Družbe, ki so bile ustanovljene v skladu z italijansko zakonodajo in katerih družbeni sedež je v STO-ju, ki pa želijo prenesti svoj družbeni sedež v Italijo ali v Jugoslavijo, bodo deležne enakega postopanja, kakor ie določeno v točki 10. te priloge, pod poogjem, da pripada nad 50% družbenega kapitala osebam, ki normalno stanujejo izven STO-ja, ali osebam, ki so na podlagi te pogodbe sklenile vrniti se v Italijo ali v Jugoslavijo. 13. Dolgovi oseb nastanjenih v Italiji ali na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, nasproti osebam nastanjenim v STO-ju, ali LA VOZ E S L O V E IM A EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS dolgovi oseb, bivajočih v STO-ju nasproti osebam, ki bivajo v Italiji ali na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, ne bodo prizadeti zaradi teritorialnih odstopitev. Italija, Jugoslavija in STO se obvezujejo, da bodo olajšali poravnavo teh obveznosti. Naziv oseba se v tej točki nanaša tudi na moralne osebe. 14. Imovina združenih narodov in njihovih državljanov, ki je v STO-ju in ki še ni bila rešena sekvestra ali kontrolnih ukrepov, ki jih je izdala Italija, in ki še ni bita vrnjena lastnikom, bo vrnjena v stanju v katerem je sedaj. Italija bo vrnila ilegalno prisvojeno imovino IS. Italija bo povrnila imovino, ki je bila ilegalno odnesena s STO-ja po 3. sept. 1943 in prenesena v Italijo. Izpolnitev te obveznosti se bo uredila po določbah točk 2., 3., 4.. 5. in 6. člena 65. pogodbe, kolikor je ne azdevajo določbe te priloge. Določbe v točkah 1., 2., 5., 6., čl^na 65. mirovne pogodbe se bodo uveljavile za imovino, ki je bila odnesena v teku vojne z ozemelj združenih narodov in ki io bo STO vrnil. 16. Italija bo povrnila Svobodnemu tržaškemu ozemlju v čim krajšem času vse ladje, zadržane od italijanske države ali državljanov in ki so bile 3. septembra 1943 last fizičnih oseb, bivajočih na svobodnem ozemlju in ki bodo pridobile državljanstvo STO-ja na podlagi predstoječe pogodbe, ali pa ki so bile last pravnih oseb italijansko narodnosti, ki imajo in ki bodo obdržale svoj družbeni sedež na STO-ju, razen ladij, 17. Italija in STO ter Jugoslavija in STO bodo sklenili pogodbe, s katerimi bodo na pravičen način razdelili imetje krajevnih javnih ustanov, nanašajočih se na ozemlje, ki bo po mejah nastalih zaradi te pogodbe, ločeno; zagotovili bodo vzdrževanje občin-ki so bile prodane v dobri veri. skih služnosti za potrebe prebivalcev, koli kor tega izrecno ne predvidevajo že druge točke pogodbe. Slične pogodbe bodo sklenjene za pravično razdelitev voznega in drugega želez- niškega materiala in uporabe bazenov glede na pristanišče in ladjo ki jih uporabljajo. Prav tako bodo s pogodbami urejena druga viseča vprašanja gospodarskega značaja, ki jih ta priloga ne predvideva. 18. Državljani Svobodnega ozemlja bodo kljub preselitvi in spremembi državljanstva še nadalje uživali v Italiji vse pravice do lastništva industrije, literature in umetnosti, ki so obstojala v STO-ju v času italijanske ga režima in veljavnosti italijanskih zakonov, v dobi premestitve ali ki bodo morali biti vzpostavljene ali vrnjene v smislu priloge 6 A. Te pravice bodo ostale v veljctvi na STO-ju toliko časa, kolikor bi bile ostale pod italijanskim režimom ali p oitalijanskih zakonih. 19. Vsakršen nesporazum, ki bi nastal glede izvrševanja teh določil, bo poravnan po določilih odstavka št. 72. 20. Določila odstavkov 1, 3 in 5 člena 66. dalje člen 67, odstavek 3 člena 68 in člena 70 priloge 6 odstavek A priloge 7 in odstavek B priloge 8 se bodo aplicirali na Svobodnem ozemlju in v Italiji. JAMSTVA TEHNIČNEGA ZNAČAJA MEHANIČNA DELAVNICA Anton Klinc ★ Tinogasta 4386-83 U. T. 50-5750 A) Preskrba severozapadno Istre znotraj STO-ja z vodo Jugoslavija bo nadaljevala s preskrbova njem severozapadne Istre znotraj meja olO-ja z vodo iz izvirov Sv. Ivan pri Buzetu z vodnim preskrbovalnim sistemom Mirne (m vodo izvirov Sv. Marija na Rižani z vod-' nim preskrbovalnim sistemom Rižana). Mno- , žina tako preskrbljene vode ne mora znatno I presegati množine vode, ki je bila temu področju normalno stavljena na razpolago. Množina dobavljeno vode bo odgovarjala potrebi, kar bo mogel STO zahtevati, a vselej v mejah naravnih možnosti. Jugoslavija bo zagotovila vzdrževanje vodnih kanalizacij, revervoarjev, sesalk. naprav za. čiščenje in drugih instalacij na jugoslovanskem ozemlju. ki so v ta namen potrebne. Jugoslavijo je treba začasno odvezati od te obveznosti, da ji bodo omogočena popravila med vojno pokvarjenih vodnih instalacij. STO bo za Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S tl os tar Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 dobavljeno vodo, plačeval odgovarjajočo ceno, ki bo v sorazmerju z dobavljeno množino vode predstavljala soudelžbo pri celokupnih stroških za izkoriščanje in vzdrževanje vodnih naprav Mirne (in Rižane). Če bi Svobodno ozemlje v bodoče potrebovalo dodatne množine vdoe, se Jugoslavija obvezuje, da bo proučila zadevo z oblastmi STO-ja in da bo v sporazumu z njimi podvzela potrebne ukrepe za zadostitev teh potreb. • B) Dobava električnega teka v razmero h, ki so bile ustvarjene po novih mejah med Italijo, Jugoslavijo in STO-jem 1. Jugoslavija in Italija bosta nadaljevali s sedanjo dobavo električnega toka STO-ju in mu bosta dobavili ono količino toka r. ono frekvenco, ki odgovarja njegovim potrebam. Količina kobavljanega toka seveda ne more znatno presegati količine, ki jo je normalno porabljalo področje, ki je bilo vključeno v STO. Vsekakor bosta Italija in Jugoslavija dobavljali na zahtevo STO-ja tudi večje potrebne količine toka, pod pogojem, da bo za zahteve, ki za preko 20% presegajo normalno količino, sklenjena posebna pogodba med obema prizadetima vladama. 2. Cena električnega toka, ki ga bo Jugoslavija ali Italija dobavljala STO-ju, no bo višja od cene. ki jo Jugoslavija ali Italija 1 računa za dobave slične količine z istih I hidroelektričnih virov na jugoslovanskem ali | italijanskem ozemlju. 3. Jugoslavija, Italija in STO bodo stalno izmenjavali informacije o stanju vodnih rezerv in produkciji električnega toka v centralah, ki krijejo potrebe ozemlja prejšnje italinjanslce Julijske krajine, da bo vsaka izmed treh strank mogla določiti svoje potrebe. 4. Jugoslavija, Italija in STO bodo vzdrževali v dobrem staniu vse električne centrale, daljnovode, transformatorske postaje in druge potrebne instalacije, da bo zagotovljena neprestana dobava električnega toka HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires Se priporoča rojakom dobro znana CEVLJ ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlote 138 La Paternal Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFIC«” Anton Itojanovič CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES ozemlju prejšnje italijanske Julijske krajine’ 5. Jugoslavija bo moraia jamčiti, da b° dosedanje in bodoče električne naprave n® Soči izrabljala na tak način, da bo vodu« količina, ki bi jo Italija od časa do čass optrebovala za namakanje ozemlja med Gorico in Jadranskim morjem jugovzhodno Gorice, mogla priteči po Soči. Italija ne mogla zahtevati uporabe vode iz Soče večji množini ali po boljših pogojih, kakof jo je običajno porabljala v preteklosti. 6. Jugoslavija, Italija in STO bodo moral' skleniti pogodbo, ki bo sprejemljiva za vs* stranke in ki bo v skladu z gornjimi doloC' bami glede'vzdrževanja električnega omrei" ja, ki služi prejšnjemu ozemlju Julijske krajine. Ustanovljena bo mešana komisija, v ko* teri bodo zastopane vse tri vlade v enakopravnem položaju, za nadzorstvo in izvrs®' vanje obvez po določilih v odstavkih 1 do 5' 7. Po poteku desetih let od uveljavljanj11 pogodbe bodo Jugoslavija, Italija in ST^ predložili gornja poročila novemu prouCS' j vanju z ozirom na pogoje, ki bodo tedai ob 1 stojali; določene bodo obveze, ki v dan®111 slučaju ne bodo več potrebne, določen® bodo one spremembe, opustitve in dociatk1' o katerih se bodo sporazumele prizadet* stranke. Ne sporazumi, ki bi nastali pri te#1 novem proučevanju, bodo poravnani postopku, ki ga navaja člen 76 pogodbe. C) Določila za olajšavo lokalnega prometa med STO-jem in Jugoslavijo ter med STO-jem in Italijo V mesecu dni po uveljavljanju te pogodb® bodo Jugoslavija in STO ter Italija in ST^ pričeli pogajanja za sklenitev aranžmana. naj olajša obmejni promet med STO-jein obmejnim italijanskim in jugoslovanski111 ozemljeni zaradi izmenjave življenjskih P® trebščin in drugega blaga, ki je bilo Prl met lokalne izmenjave med temi ozeit>‘F pod pogojem, da gre le za živež ali bW9q domače produkcije oziroma domačega ra. Ta promet bo mogel biti olajšan na Pc trebni način in sicer do gotovih količin vrednosti, po predhodnem medsebojnem razumu, z odpravo uvoznih in izvoznih C' ter taks, ako zamenjava ne presega n11 lokalne trgovine. "P. D. ati" FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RAD AN Bernaldez 1550 Buenos Aires TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013:» ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE P I Z Z E R I A Emil Lavrenčič Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525 TRGOVINA JESTVIN “JUGOSLOVANSKA ZVEZDA' Močnih Mvam SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988 TISKARNA nudois Živec SARMIENTO 40 Caseros ftratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Stavbiiiska Kovača V?mvs ‘H # HVAVX§ o Laprida 2443 Florida, FCCA TRGOVINA JEST Vil1 Oton Turel ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892 Krojačnica "Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal Prevozno Podjetje "GORICA Lojh Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 KAR - PIZERIJA Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. 1*eter Filipčič W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu U. T. 59-2295 Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cešpedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Spet prejšnja telef. štev. 54 - 4650 Jakob Krebelj. Al LB JOYERIA — RELOJERlA Deslavnica in popravila ADAITS CARLOS PELLEGRINI 887 PLATERIA— REGALOS Delavnica Klijenti, ki se predstavijo s tem oglasom dobijo 5 % popusta. Ital en ‘od. 8u oni niai e: Plei >ele UsIc Hal A cia] 5oc do« Ma to ©St do e va cia tOf da cu Ul ho dil Nc d; le; Ur Ja Pr qi ci: b< to «1 Ct Pl * V< Sc Y P tc a 9 TRGOVINA JESTVIN Srečho Turel • ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES |i t L