STEV. 4 leto vi. ) Fičafajev Tunek: ’ j KOLUMrtOVO JAJCE (Zgodba, ki ima s Kolumbom ravno toliko skupnega, da se ga nič ne tiče! Varčevanje! Menda 1« ni besede, ki b' jo dober uradnik bolj ne '“'vrafcit! Takale stvar ti Povzroča samo nepotrebne skrbi, moti utrjen uradni rcd in hkrati skrajno kvarno vpliva na prebavo. To-r"t vseskozi neprijetna reč. ^oda zgodovina gre svo-1° Pot (n sc ne ozira na ■'eške črviče ter na nji-fiovo prebavo. To je na v';ak način zelo brezobzir-n° z njene strani, toda kot Posebni kategoriji dejstev j’ (ega niti zameriti ne m-j-fenio. Pa če bi ji tudi zamerili, fci kaj malo pomagalo! *»to je .treba najti pač n’-kJe izhod iz takšne sl-* nacije, rešitev, kot sc reče! (n tako rešitev seni sku-s»l tudi jaz najti, ko so te ‘“'l zopet v zvezi s spre-!"-iem družbenega plana rr< nas v podjetju začeli s loko neumno kampanjsko ?adevo: varčevanjem! (Sc ^ ‘bro, da je to samo kampanjsko!) Ne vem, od kod Uudem takšne nove ideje. I ravijo: če hočemo biti 1 eniabHnl, moramo varčevati! Smešno: p0 mojem lunenju je to čisto nazadnjaško, tipično kapitalistično mišljenje! Ko so torej pri nas tudi z?čell s to kampanjo go-v°rjcr>ja o varčevanju, sem Sl! zamislil. Ne bom rekel, ‘k-, zaradi ljubezni do takih kampanjskih nalog! Toda r*Uli so. da je od tega odvisen naš gibljivi del plač. bratci, to pa je nekaj t! agega! To pa ni kampa-nja- (o je resna stvar! In *ato seru pričel razmišljati! Vem. moji znanci se zdaj muzajo! Toda to, kar pripovedujem. je čista resnica! Začel sem razmišljati. Priznam, duševni napor mi v splošnem niti najmanj ne prija — saj sem dejal, zaradi prebave in podobno. Toda gibljivi del plače, hm... Razmišljam torej, razmišljam. Računam, študiram, mislim sem, mislim tja! Takrat pa me nenadoma popade ideja, takorckoč genialen domislek! »Heurcka!« — sem zavpil in sc zaletel do tovariša ravnatelja. »Heureka!« — sem dejal spotoma tovarišu sekretarju. »Heurcka!« — tovarišu glavnemu računovodji. »Heureka!« — tovarišu ravnatelju. Ko sem še razložil, da pomeni »Heurcka« v grščini toliko kot »našel sem«, me je tovariš ravnatelj vprašal: »No in kaj si našel?« »Rešitev! Rešil sem problem varčevanja, rentabilnosti, gibljivega dela plač! Genialen domislek! Stvar je enostavna in genialna, kot Kolumbovo jajce! »No, in?« — so me vprašali vsi trije — direktor, sekretar in računovodja. »Nič: no, m?! Znižajmo enostavno akumulacijo in zvišajmo cene, pa nam ne bo treba varčevati!« Ce verjamete ali ne, strašno debelo so me pogledali vsi trije! In tudi vi sle najbrž debelo pogledali sedajle, kaj?! Pa kaj ne bi! Tako genialna rešitev! Pravo Kolumbovo jajce! 12 RIMSKEGA ZOOLOŠKEGA VRTA — Papa, zakaj pa ima slon tako dolg nos? Je tudi izvedel za obisk turškega zunanjega ministra v Jugoslaviji? LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO EDIN - im - TRIJE! En Rus _ izumitelj dva Rusa — uprava tovarne trije Rusi — mirovni kongres En Ceh — »špijon« dva Čeha — sestanek za pobeg čez mejo trije Cehi — zapor na Pankracu En Bolgar — suženj dva Bolgara pozdravna delegacija ob prihodu »bratske« pomoči trije Bolgari diverzantska grupa »za mir« ob jugoslovanski meji En Albance — berač dva Albanca — uporniško gibanje trije Albanci je nemogoče, ker imajo zakon o prepovedi zbiranja En Madžar — član delovnega prevzgajališča dva Madžara — preselitvena komisija trije Madžari jih je težko najti skupaj. ker je dotok gostov iz Rusije še dokaj znaten En Nemec (vzhodni) — begunec dva Nemca Številčno močna celica Enotne socialistične stranke trije Nemci — Ljudska policija En Romun — revščina dva Romana — dvakratna revščina trije Romuni osemnajst milijonov trikratna revščina itd. do Romanov osemnajstmilijonkratna revščina Giuseppe Ccffo: Mi Iniamn! (Prosto po Aškerčevi: Mi vstajamo) Mi lajuno! In — vas ni strah? Mar se nas ne bojite? Zakaj ne popustite? Saj ne zahtevamo preveč, le drobno kost in — prav nič več! Pač! Kar je Se na kosti, priznajte — to ni dosti! nas Mi lajamo! O. čujte dobrotniki z upada, naš up in na£a nada! Se vi pokažite zobe, — saj nič iz vašega ne gre! — morda se bodo zbali in — Se kaj več nam dali! Mi lajamo! Hej, na pomoč po roben bratje z vzhoda in — tudi vi a zahoda! Povzdignite te vi svoj glas, aahtevajte te kost — za nas! Nas vseh se bodo zbali in — vse nam radi dali! Mi lajam*, vsi lajam*, izzivam«, grozim«. Kavi jamo. režimo A — karavana mimo gre. na nas se niti ne ozre! O, če bi se nas bali. to bi vam — vetra dali! IZ NEKE JAVNE MENZE Pomivalka: »Nikakor ne morem razbiti te kepe premoga!« Upravnica: »Mislite si, da imate v rokah krožnik, pa bo takoj šlo!« RECEPT ZA SPANJE Mož: »Ne vem, kaj je to, da nocoj ne morem zaspati?!« Zena: »Predstavljaj si, da si po kosilu v uradu.« DIJAŠKA Profesor: »Povejte mi kaj o starih Slovanih.« Dijak: »Stari Slovani niso plesali in tudi ženili se niso.« Profesor: »Kako to?« Dijak: »Zato, ker so bili stari.« Nande Bula: >HE!MATTREUE“ (Umotvor posvečen »domovini zvestim« južnim Korošcem) Zadnjič sem v Mohorjevi hiši prisostvoval vajam za igro »Heimattreue«, ki jo je spisal kanonik Bitimi. Vloge je delil ing. Muri. Kuliserijo je pripravil odgovorni urednik lista »Naš tednik — kronika«, skrb za primemo ozvočenje pa si je naprtil Dolfek, ki ima precej prakse s kravalizi-ranjem in razbijanjem steklenic. Glavni vlogi sv. inkvizitorja in eksekutorja so prepustili generalnemu vikarju Nemcu Kadrasu in Steinacherju. Ker sta oba strokovno dovolj verzirana, sta oproščena vaj. Muri si je rezerviral suflersko mesto. V prvem dejanju je nastopil stari Jozl z žago in malho in proglasil — na priš epe ta vanje suflerja — da Koroških Slovencev več ni, temveč da obstaja le še domovini zvesti krščansko-emigrantski dr Tischler, ki ga je potrdil sam sv. oče kot edinega poklicanega, da končno spravi »južne Korošce« na edino pravilno pot prostovoljnega germa-niziranja. Sledil je balet. Emigranti iz Mohorjeve hiše so oblečeni v ziljske narodne noše zaplesali po tirolsko. Zenska narodna no£a je najbolje pristajala tržiškemu emigrantu Poldeku. Kaplan Zaletel je kar čez ušesa zardel... Drugo dejanje, v katerem nastopa tudi ruski princ Andrej Stalinovič Haderlopov, še ni napisano, pač pa je že o prvem dejanju objavil čudovito lepo recenzijo graški revol-verski listič »Kleine Zei-tung«, ki ga razen v Mohorjevi hiši najraje berejo — nacisti. Neprijetno presenečenje V Zahodni Nemčiji so Angleži odkrili neonacistično zaroto bivših Hitlerjevih funkcionarjev. j Mati Germuiiia: »Zagotavljam vam, da spiota nisem vedela za te nepridiprave...« UPRAVIČENO Slovenska in italijanska lovska zveza sta sklenili pogodbo, po kateri bo slovenska zveza prodala Italiji večje število živih zajcev. — Kako ste ga mogli tako polomiti! Svetovna javnost bo Sc posumila, da ponovno zbiramo vojsko! To je malce resnična in malce izmišljena zgodba v verzih. Scena: prostor likovne razstave. Cas: proti večeru. Nastopajo: »Kritik«, VKP/b (knjiga), Krajina I (slika), Krajina II (slika), Violina (stika). Torzo (kip). Akt (slika), Konj (slika), Tihožitje (slika), blagajničarka. I. slika Zastor se dvigne »Kritik« (zaničljivo, potem ko si je ogledal vse slike in kipe): Kar videl sem na tej razstavi, je dekadentna ropotija, odmaknjenost ideji pravi, slepeča barvna goljufija. Tu trohice ni socializma, šopiri se osebna prizma, stranpot od naše stvarnosti. In vzrok? Tiči v nemarnosti do študija vekapebeja. Posledica je: epopeja osebnosti in egoizma. Piše Pikec lae ožine v širino (Odvihra skorajda užaljen. Iz žepa se mu neopazno izmuzne »Zgodovina VKP/b — kratki kurz«) (Blagajničarka opazi knjigo, pobere jo in Jo položi na mizo. V razstavni dvorani ni nobenega obiskovalca več. Blagajničarka zakinka pri mizi. Slike in kipi izkoristijo ta trenutek za kratek pomenek.) Tihožitje Kar nam učeni mož je rekel, zabavno je, na moč poučno. Do brezidejnosti je slekel po vrsti nas. Zanj so izključno tovarne, krampi in lopate, ki bodo rešile »c zagate larpurlartističnu umetnost. O meni je dejal: to tihožitje je apolitično in barvno gnitje. Krajina I Za mene pravi: ta krajina je v barvah le morda spodobna, po smislu pa starinska, nesodobni• V njej stvarnost ni odražena. Ustvarila jo je razdražena slikarjeva zamisel iz spomina. Violina Pomislite, kaj pravi zame: če pa žirija tako platno vzame, je zanjo spričevalo in blamaža: saj se partijnost v njem sploh ni odraža- Tono Kolegi, zdaj tenak posluh! Kot invalid sem znan brez rok, a kritično tako je sodil duh: kubističen poskus ubog! Akt Za mene je imel samo nasmeh, češ: tipičen malomeščanski greh. NASA NAGRADNA Uganka iz stev. 22 Med približno 170 reSit-Jan*l. ki smo Jih prejeli v vezi z nagradno uganko, Je streb izbral tri srečnike, Katerim bomo te dni do-^vill lepe knjižne nagra- »»grada: Sonja Frol, p .Sane š*- 28, Slovensko Primorje; 2- nagrada; Ana Cadeš, StrckUeva ul. 6. Ma.n-»fera(la: L^uba Terglec, SS„!lstua“A CWI salT .kr.t.tkem h°mo razpl-ko ■> 0 nagradno ugan- I bitki' mtRfVni lenimi do- »Toti u,» 0 7asleduJte nagrada ne'^ ^ »TEHNIČNA, iz XX. stoletja erpto<^°’ ah Sl kupil nov ferelet «J posteljo? — Sem! ne^rlD kak° “ kal ob- Odličnoi Z veter je ®*cer nekoliko hladen, do jutra se oa kar dobro segreje OLAJSBVALNA okolnost «^nVn‘Učnlk: »VčeraJ je n"ste L! arnico- Zakaj kaj?* ^ prinesli sem- žeP°*Pu*: “Zvečer Je bilo hotel C,^0*n°’ 110 P3 sem jo 1» P., ziutraj prinesti sem, 16 b»a že prazna.. * oholi inozemec tae* a 1 a k a r : »Ta inoze- m naravnost nesra- dcnT i Naše Kore mu niso vi h visoke> jezerom pra-si7. a 50 močvirja, ljubljan-ie rnu nebotičniku se sme- stvart SJ?'oh Di zan3 Pri nas ki bi se ji čudili« • sp r e ** t o r : »Ne bojte J50 dobi naš račun, bo debelo pogledal!« A* ŽALUJOČI OSTALI Osnutek za scenarij — prosto po Nušiču (Vsaka podobnost z mariborsko Tovarno poljedelskih strojev in njeno prodajalno v Murski Soboti je lahko samo slučajna!) V to idilo udre vest, da bi nekdo rad s kruto roko prekinil to blaženo sožitje stoletij In prodajal nepokvarjenemu prebivalstvu tam okrog moderne kmetijske stroje. Mrzlična obramba pred vsiljivim tujcem, zaslomba pri nekaterih lokalnih oblastnih faktorjih. Odločba! Hurrrrrra — zmaga je naša! Toda tujec je trdovraten. Pritožba na višje forume — republiške! Nova odločba! Višek dramatičnega zapleta! Vsiljivec odpre prodajalno, začne prodajati in glej grozo — nedolžno ljudstvo naseda, se predaja tujemu strupu! Kupuje kmetijske stroje, zapušča idilično vzdušje preteklih, s tradicijo oplojenih stoletij in ... in ... nosi denarce vsiljivcu za tiste njegove stroje! Tragičen konec: Na eni strani stojijo žalujoči ostali, ki zaman stegujejo hrepeneče roke za 25 milijončki, ki jih je ka-siral vsiljivi tujec za svoje stroje. Na drugi Osnovno razpoloženje: 'dilično vzdušje strani pa kmetje, ki ne stegujejo rok, ker prejšnjih stoletij pod parolo »Če so naši nimajo časa za to. Hitijo delat 1 novimi stari lahko . .« v neki naših okrajnih me- stroji da bi nadomestili zamujena idilična tropol — bližina madžarske meje ni važna! stoletja POŠTENJAK — Nžte, ker ste tako pošteni, da ste mi vrnili izgubljeno zlato nalivno pero Poklanjam ga vam. Marsikdo bi vam rad odštel nekaj stotakov zanj! — To pa že ne! Sem že poskusil, pa nihče ne da zanj niti ficka ... SE NE ZNA Teta: »Povej mi, Mi- hec, ali se že znaš sam umivati?« Mihec: »O, seveda, tudi zobe si že sam čistim. Samo ven vzeti, kakor vi, jih še ne znam.« PRI ZDRAVNIKU Pacicnt: »Rad bi vedel, zakaj me vedno tako trga v levi nogi?« Zdravnik: »1, do, staramo se, staramo!« Pacient: »No, dobro, toda zakaj se pa desna noga ne stara?!« OcToi< ie odtok S posebnim odlokom je bila ta gradnjo individualnih hiš odobrena nabava samo treh okenskih rolet r »Zakaj pa jočeš, prijatelj diran?« »Ne — zadela me je birokracija!« si bil zbombar- Konj a iedna ie ta slika, se riJ,a-Jnanika' ki dotika Ce nih ^rememb na vasi. ko bil 1,02 poČasi* SV°"“ ssvsss? j kopita naj bi peketala. Krajina II Ob^a1*' bUa, & dobra Sala. s«vedn ,B na vešaia. nisern rnu bila sodobna. ov?,J-,Pod rnano ie obrobna .t *a kratka, moj naslov: Zadružna buT°mija ~ M kako valuina l. Potem njegova je ocena. aa bi padla iz oči mu mrena. II. slika k'fmLPrinc Talleyrand, ali ste kdaj v svojem življenju govorili resnico?« Talleyrand je dolgo premišljeval, naposled pa odgovoril: »Da, Montrond, včasih. Namreč, kadar sem hotel koga — prevariti'« V stari Jugoslaviji je prišel Ivan Levar gostovat v Maribor. Ravno se je šminkal v svoji garderobi. K nekemu igralcu v sosednji garderobi, ki jo je ločila od Levarjeve le tenka lesena stena, je prišel pokojni Franc Tovornik in ga vprašal: — Ti, kaj je tisti hohštapler Levar še prišel? Takoj nato je prišel v Levarjevo garderobo Dancš, ki je gosta veselo pozdravil. — O, zdravo, fcaj pa ti delaš v Mariboru? Levar mu je mirno, vendar dovolj glasno za sosede odvrnil: — Hohštanllram! SOCIALNA POEZIJA j (Vsebina te kratke pesmice z njenim avtorjem nifrUt prav nič skupnega!) Ker klobuk nov potrebuje, pesnik pridno verze kuje. V srcu čuti le resnico: šest kovačev za vrstico! Ta resnica ga vzpodbuja, da se vneto z verzi muja. Verze kuje kot prismuk: kitic šest za nov klobuki Ko dopesni za klobuk, spomni se, o tri sto muk: ženi treba je perila! Pegaz, e j, razpni spet krila! Znova v rime se zažene, mnogo kitic še pridene. Teh pa žal še ni zadosti, še se treba z verzi bostil Hčerka krilo potrebuje, pesnik pesem nateguje, j Dolga kot žvečilni gumi, pesem konkurira »Dumi* Sin v gimnaziji študira, oče z verzi ga podpira! Osem verzov še za sina, da bo srečna vsa družini RADIJSKEMU PESNIKU Kaj bi počel, če ne bilč bi Na-mc? Le s čim bi rimal radijske reklame? SELEKCIJA Kot vsaka mineralna voda ne odpira, tako pač vsaka pesem ni satira. Kljun: IGRALEC VZORNIKU Resic: MLATILNIC ARJU Oprosti, dragi mojster maske. ponižno skromnost te opazke: Ce kdaj igral bom prevaranta, kostum iz tvojega bo gvanta. Obraz pa skušal bom s šminko pretvoriti v tvojo krinko. Ti pisatelj si z imenom, mariborski fenomen: Si mlatilničar s polenot* kisel in grenak ko dren Vedno isto zgodbo mlati! vedno dolgočasne klatiš! UMESTNA PREPOVED ORAČEVA TOŽBA Kdaj bo konec te pokor* s pesnikom v »pomladne zort hodiš kakor star profet, vedno isto lajno pet. Ob pešpoti in cesti, ki pelje okrog mariborskih Treh ribnikov, je nekaj zakoličenih napisov z besedilom: »Hoja in paša po kulturah prepovedana. — MLO«. Ne bi Mio napak, če bi te napise prestavili v nekatere slovenske kulturne ustanove (založbe, gledališča, društva likovnih umetnikov, literatov in podobno), kjer nekateri brezvestneži in vandali kar drzno in brez sramu hodijo In se pasejo Po kulturah. Pozabiti pa seveda ne smemo tudi na Tri ribnike — ta mariborski kulturni park. Predlagamo napise z naslednjo vsebino: »Hoja in paša po gozdu in travnikih prepovedana!« KULTURNOZDRAV-STVENI PRIROČNIK Darvinizem kulturni fiksna ideja o tem, da * talent in znanje podeduj6! ta. Posebno bolehajo n; tem nekateri kulturni nSf sledniki in zaradi pomanlj kanja drugih ' dokazov z6 htevajo s to teorijo prizm nje svoje umetniške vre< nosti. Ozdravljenje zel malo verjetno, ker podpiri jo bolezen razne dobre zv' ze in protekcionaštvo PREDAVANJE Diabetes, pesniška sia.f lcorna bolezen — težko obolenje notranjih organov P( nekaterih mladih pesnlkjl ki uživajo v sladkosti la5» nih besed. Zdravljenje J krepkimi in nedoslednih »antiobjavljin-injekcijam^ Ameriški humorist Mark Twain je bil že slaven, ko ■o ga povabili, naj predava o aktualnih literarnih vprašanjih. Znano je, da Mark Tsvain ni bil preveč dober govornik, tokrat pa je bil v hudi zadregi tudi zato. ker Jc bil to njegov prvi govor. Prej si je bil govor sicer lepo sestavil, ko pa jc stopil na oder. Je vse pozabil. In začel je z mnogo obetajočim stavkom: »Homer je mrtev, Goethe Jc mrtev, Shakespeare je mrtev ...«, nadaljeval in zaključil pa takole: »... jaz se pa tudi ne počutim preveč dobro ...« Diareja, pripovedniška razširjena, in mučna bok zen nekaterih priznani prozaistov. Simptomi: vod* ni, zato pa toliko obilne) izmečki. Zdravljenje edif s pomanjkanjem papirja! KOLIKO JE URA Nekoč, ko se je Maks Gorki sprehajal, ga je n< gospod vprašal, koliko ura. Maksim Gorki je I gledal na uro, nato m< In odvrnil: »Prav malo, skoraj nič!« Ta se je začudil: »Kako to?« Gorki, nasmejan: »Enostavno. Se niti 1 ni!« OPOMOSla — Aaaaaaah! PrekrasnoI Prelestno! Božansko! To ni bilo navdušenje! To je bilo ugotavljanje dejstev! Le da ni veljalo okolici planinske kote, pač Pa pravkar odprti konservi jetrne paštete Jn skrajno »shic« čepici iz zeleno-oranžno-modro-rumeno-rjavo-belo-rdeče volne, ki je tičala nad desnim ušes-Claire. in Claire sta stopila P d kočo. Claire (ki pa so ' doma pravili prav pro-t* *?° Klara — fej, kako metavzarsko ime!) je gle-aala v nebo. Ko bi vsaj hotelo posijati sonce! Kako krasno barvo daje takšnole zimsko sonce! Vse kaj drugega kot pa ta nesrečna ' minka domače proizvodnje! Ko bi dobila Šminko vsaj iz Pariza! Med tem globokim razmišljanjem dražestne Ciai-re- je Pet (ki je bil normalno Peter, vendar je Pet mnogo bolj apartno, kaj-tte?!) srečno spravil iz ko-smuči in jih začel pripenjati. Trenutek nato je Clair, ki se je že sončila n:» klopi pred kočo, še utegnila uletl vzklik Peta: »Poglej, Claire, kako Utihni Pa ie v trenutku utihnil z ozirom na to, da *1 je pri padcu skoro pre-«mnu jezik - komajP L zmerjanje je bil še dober! f eter je c velikim napo-^ vsUl. se neodločno ozrl okrog sebe in sklenil, da si je verjetno zlomil nogo Pravzaprav ne — bolje bo, da si je zvil nogo, to dži vedno dovolj prilike za skrito herojstvo, ki ga nihče ne more dokazati, dočim je zlom kosti le bolj ambulantna zadeva! Za vsak slučaj je še enkrat krepko zaklel in nato povedal Claire z glasom, skozi katerega je naravnost sijalo junaško samoprema-govanje, da si je zvil nogo. »Hvala oogu!« — je dejalo srce z dvajsetbarvnim čudežem na glavi — »boš vsaj nehal s temi neumnostmi! Lezi raje sem na sonce! Boš videl, kako boš božansko črn!« S tem se je strinjal pravzaprav tudi Pet in zlezel nazaj do Claire, le vsake tri korake je pozabil šepati in preklinjati. Drugače pa je bil kar odličen ponesrečenec. Ko sta pojedla jetrno pašteto, salamo in sir, sta pravzaprav izgubila pravi »raison d’etre« na koči. Zato sta se pobrala z vsemi svojimi stvarmi vred, dejala oskrbniku, da gresta naprej do'naslednje koče in — odšla po najbližji poti na kolodvor. Toda uspeh je vendar bil dosežen Claire je s prekrasno barvo planinskega sonca in kljub domači nekvalitetni šminki tolkla vse rekorde v pristni šnortni lepoti. Pet pa je v odlično ohranjenih smučarskih hlačah razlagal na promenadi, kako si je zvil nogo v planinah: »... razumeš in potem pride nenadoma »šus«! Štiri kilometre dolg, razumeš, 45 stopinj nagiba, 120 kilometrov na uro! Razumeš?! Slo Je tako, da sploh nisem nič videl Naenkrat vidim nekaj črnega pred seboj! Jaz, razumeš, kristiartijo na desno, kristianijo na levo, skok čez oviro 6 metrov visoko, desna palica se mi nekje zapiči, letim skozi zrak, pravočasno pomislim in skrčim noge — to me je rešilo, da sem si samo zvil nogo, drugače bi bil danes prav gotovo mrtev človek...!« TEHNIČNE ZANIMIVOSTI Zdaj ga vidiš — zdaj ga ne vidiš — cenik namreč. Zelo zanimiva tehnična novost za obrtniške delavnice povsod tam, kjer se da strankam ceno dvigniti iznad tiste na ceniku. Na cenik je treba enostavno obesiti — kar tako mimogrede — kakšno cunjo, kos papirja ali kaj primernega. Stranke pa so v glavnem tako dobro vzgojene, da bodo z veseljem plačale več, samo da jim ni treba gledati dolgočasnih cenikov. PRAVNI NASVETI KZ Semič: Pišete, da ste našli izgubo 400.000 din, izgubili pa poslovodjo. No, ko bo poslovodja izgubil zaslombo in »našel denar«, pa boste vi izgubili izgubo ter našli način, kako bo delo teklo v redu TovariS Ebah: Bojite se, da bi vam kdo ne ukradel patenta, kako se dobijo ob odpustu iz službe po trije blanco podpisani polniški listi in s tem v zvezi 12.500 din bolniške hranarine z otroškimi dokladami vred. Najbolje bo, če prijavite patent — na javnem tožilstvu, samo ne povejte, da je v stvar vmešan neki bajeslovni starogrški trgovinski inšpektor po imenu Merkur, ker bi vam sicer znala Julči zameriti! "r"*7 ' - ? V MALI OGLASI Iščemo takoj nekega gotovega Herkula, ki se je baje proslavil že s čiščenjem Avgijevih hlevov, da bi speljal tudi pri nas reko Lahinjo skozi nesnago v stranišču naše tovarne in pred njo. Ponudbe pod »Učila za osnovno higieno«. Prodam takoj patent, kako se uspešno trguje s pisalnimi stroji in nato še bolj uspešno naredi pritožba zaradi previsoke odmere davka in končno najuspešneje »obsedi« ... Ponudbe pod: »Ce si, ali če nisi mandl«. * Izgubil sem skrivnost o posebni kuverti v blagajni ? i . *p°d gradom« v Ljubljani, v katero sem vlagal del izkupička, da bi imel rezervo za slučaj primanjkljaja. Šifra: »Vesten poslovodja.« tema v srediskem KINU V sredižkem kinu so zadnje Čase prizori na platnu tako temni, da gledalci s težavo ugotovijo, kaj se v filmih sploh dogaja. Toda operater je zelo iznajdljiv. Ce gledalci preveč ‘ godrnjajo, pravi, da se prizor dogaja v temi in da je to stvar režiserjev. Do teh pa gledalci ne morejo, ker počivajo njihove kosti kje v daljni Pensylvaniji, York-Rhiru ali Norm3'•',,,, AME«$KI PilMOI — Dariing, to pa ni lepo od tebe! Ze dvajset let sva poročena, pa mi niti enkrat še nisi omenila, da je tvoj bratranec Eiscnhower predsednik ZDA! Pt s ca soomas po perju ... — No, saj ne rečem! Fant je tuicutiran, čas trna dober, stil tudi, Športnik pa vseeno ni! Ima namreč dober učni uspeli. Komisija za izgradnio mostu čez Savo v Beogradu v akctfi ‘E5& i LESKOŠEK D JAKOVI 6 UOADJEVU . J.. Predsednik komisije: »Olajšajmo napore nagega delovneg« ljudstva s tem, da prepuctlmo U ;radn j > ir trti tez Savo inosemski družbi, saj bo to el; jSal.t r» več milijonov deviznih dinarje/ le tako in tako odmirajočo državo!« Lfusan Mevlja: „Žicar" v . 6eli“ fiiši Partizan: Boo daj, mati, zdravja, vere, košček kruha, brez zamere. Kmetica: O ti vojska lačna, suha, sitna kakor konjska muha, vedno lačnega trebuha Nič ne bo, fanti, sem gluha. Partizan: Kaj bi, mati, se jezili, željo mojo mi odbili? Kruha dajte in klobase, saj ie imate kakšno prasel Kmetica: Požeruhi vi nesrečni sitni ste, hudi nevšečn 1. Partizan: No, no, mamka, le molčite, raje kruha odrežite! Kmetica: Šema. kje naj vzamem moke, nimam je še za otroke. Partizan: No, pa dajte mleka malo.,. Kmetica: Se za nas ga ni, budalo/ Partizan: Strela, vina pa imate, lahko mi ga liter da te. Kmetica: Kje pa naj bi tukaj raslo? Mar na glavi — kakor masloTl Partizan: Naj hudič takoj vse vzame, če ne hranite salame! Kmetica: Borne tu so naše cule, naj jo delamo — iz mule7 Žrela imate kakor gadje... Partizan: Kaj pa. mati, suho sadje? Kmetica: Niti suho, niti frišno, da ti požeruh, je gviinol Partizan: Eno jajce mi ocvrite, z maslom mi ga zabelite! No. nikar te ne jezite, žgance vsaj mi naredit*t • Kmetica: Daj koruzo mi, hudiča! Nimam je še — za prašiča. Partizan: Vidim, da vas nič ne zbode, dajte mi vsaj malo vode! Kmetica: Nimam vode niti kaplje, s strehe so jo spile čaplje. Partizan: Ce ste talce reve uboge, vzel bom raje pot pod noge in podal se tja, kjer hrane je dovolj za partizane, kjer me bodo bolj veseli, kakor v vaši HUi — beli! <1943 — napisana za stenčas Cankarjeve brigade) Če se naročite na »VEČER«, dobite ca 140 dinarjev mesečne naročnine vsak dan dnevnik, vsak petek kot prilogo družinski tednik »7 dni«, vsako sredo pa še »Toti list«! POZORNOST Veliki nemški glasbenik Haendel je bil nekaj časa ravnatelj londonske opere. Ker pa je izredno lepo igral na harfo, je nastopal tudi v orkestru. Kadar je on igral na harfo, je bila vedno vsa pozornost občinstva posvečena samo njemu, tako da se gledalci niso kaj dosti zanimali za dogodke na odru. Seveda je to jezilo pevce, posebno pa Se nekega italijanskega tenorista, ki je nekoč jezno dejal Haendlu: — Gospod direktor, če me še kdaj zasenčite s svojo harfo, bom skočil z odra v orkester In vas prisilil k molku! — Prav dobro! — se Je nasmejal Haendel. — Misel ni slaba. Samo prej me morate pravočasno obvestiti, da bom lahko na to opo-zoril dnevnike. Prepričao sem. da boste s skokom na harfo zaslutili dosti več pozornosti. kakor s petjem! PRIDIGA Mark Twatn se je na nekem svojem potovanju ustavil v majhnem mestecu. Ker je bila nedelja, je stopil v cerkev. Po končani maši se mu je pridružil lepo oblečen gospod in dejal: »Ce bi bil jaz župnik, bi govoril tako. da bi me vsi ljudje občudovali. Govoril bi jim na primer...« In začel Je govoriti bret kraja in konca. Mark Twain ga je nekaj časa potrpežljivo poslušal, ko pa mu je postala stvar le preneumna, ga je prekinil: •To«la. gospod, vaš govor sem že bral v neki knjigi, ki jo prav gotovo imate tudi vi doma. V njej je vaš govor dobesedno natisnjen!« Gospod se je silno razburil: »Pošljite mi to knjigo! Pošljite mi jo takoj!« Mark Twain pa se je nasmehnil in dejal: •Saj Jo imate vendar sami doma. Mislil sem namreč na besednjak, v katerem najdete samo besede, drugega pa nič!« PROMETNA NESREČA — Kam pa rinete tako? Ali niste ie nikoli videli avtomobilskega karambo-la?! — Toda Jaz sem novinar! — No, potem boste pa tako In tako lahko Jutri brali v časopisu točen opis neerefe' NESREČA Kozamumikova se je preselila Vse mesto ve. da )e vedno slabe volje In da neprestano godrnja — zdaj čez to, zdaj čez ono reč Nova soseda jo vpraša: •Kako vam ugaja vaše novo stanovanje?« »Oh. čisto zadovoljna sem c njim Ima pa le eno senčno stran: preveč s o n č n o 1e.« PRISTOJiOST Višinski 6i je dal napraviti v New Yorku na zasedanju OZN lepo in veliko lastno sliko. Ves ponosen si jo je dal obesiti v svojem new-yorškem uradu na steno. Nekoč pozno zvečer pa je stopil Višinski v svoj urad ravno tedaj, ko je čistilka čistila tla. Višinski jo je seveda kot »demokrat« nagovoril, hkrati pa zaljubljeno buljil v svojo veliko sliko na steni: •Ali ni res kepa slika?« Čistilka je mirno čistila naprej. Višinski Jo Je vpraša! še enkrat: »No, kaj pravite, ali ni res lepa ta slika?« Čistilka pa molči dalje in vneto drgne tla. Višinskemu v tem poide potrpljenje in skoraj zakriči: »Mar ni prekrasna ta slika na steni, kaj?!« Tedaj pa čistilka odgovori, ne da bi sploh pogledala a tal’ •Stene se mene nič ne tičejo! Ju moram počistiti samo vso nesnago s tali« V eomiovtLi Jvw im im Če bi egipčanska kraljica Osiris vedela, da bodo iznašli v dvajsetem stoletju žlahtno milo OSIRIS, bi naročila, naj njeno mumijo odišavijo s tem milom, ki je poleg ASTRE in BEATH SOAP najfinejše toaletno milo z najboljšimi francoskimi parfumi. Izdeluje ga kajpak tovarna ZLATOROG CE SCES VD S POTRE PITI TE MOREŠ NA * M U R I N O N O C « PRITI . . , 7. februarja 1953 I/DOMU TD PARTIZAN m Rogaška slatina -ključ do zdravja ! NAJTRAJNEJŠE — Ti, kaj je najtrajnejše na svetu? — Kamen! — Nak! Se trajnejše? — Materija! — Kje neki! Se nekaj je, kar je trajnejše od sveta!* — Ne vem. — Oglasna deska na hiši mijičniške postaje na Mariborski cesti v Celju! — Menda mi ne boš tve-zil, da je starejša ko svet?! — Seveda je, sicer kako bi mogel še ostati na* njej napis: Mestno poglavarstvo Celje!? AKTUALNOST — Očka, kaj je to aktualnost? — No, to so na primer napisi v nekaterih špecerijskih trgovinah v Celju: »Najlepše darilo za novoletno jelko«. — Torej pomeni ta beseda nekaj takega kot: neprimeren! Hm. očka, zakaj pa potemtakem ne piše na filmskih oglasnih deskah: »Za mladino aktualno!«? NAPREDEK — Kako napreduje zadruga pri vas v Markovcih? — Sijajno! Zaenkrat se vozimo s traktorjem samo na veselice, upamo r«, da se bomo lahko kmalu malo dalje! IMENITNOST — Veš — in v tistem filmu je dirigiral glavni dirigent pomožnim dirigentom, ti pa so potem naprej dirigirali orkestru! | — To ni nič! Pri nas v Zatolminu imamo pevski zbor, ki so mu tako dirigirali lep čas! — Nemogoče! Kdo pa Je bil glavni dirigent? — Tolminski dekan Vodopivec. ki je dirigiral kaplanu Strancarju, ta dalje Rozki Stefucovi, Rozka pa pevcem! — Hudiča! Potem pa Je moral biti ta vaš zbor zelo dober! — Seveda! Samo peti ga še nismo slišali. Le enkrat je doslej dal nekaj štime od sebe — namreč takrat, ko se je razbil. Zato je tudi zapel nekako tako — kot počen lonec! NA PLESU Pepe pleše s lepo plavolaso deklico in jo vedno močneje pritiska k sebi. Ona nekaj časa molči, potem pa vpraša: — Ali imate ie morda potni iwt v redu?! Pepe »c začudi: — Zakaj pa? Ona mirno: — Zdi se mi, da se nič ne bojite prekoračiti mejo! PASJA KUPCUA — Dve sto dinarjev je preveč za tega psa! Saj neprestano trza z levim očesom! — Motite se! Samo pomežiknil mi je, naj ga ne dam izpod cene! ZADEV4 ČOK V Ameriki so zgradili letalo, ki je hitrejše od ■voka, v Jugoslaviji ima pa zagrebški »Dinamo« avtomobil, id je hitrejši od Sodišča za zaščito amaterstva. KOGA BOGOVI LJUBIJO? (Piše naš zvesti Kljuse) IZ TUJEGA IN DOMAČEGA LOGA Na podlagi druge, tretje ln četrte besede 27. vrstice na strani 8 Totega lista z dne 14. L 1953 in v zvezi z odločbo Komisije za duhovitost pri Totem listu je bil na podlagi ankete izbran za najboljšega športnika v Jugoslaviji in na svetu VLADIMIR CONC, pred ekskurzijo v Južno Ameriko član Lokomotive, po ekskurziji član zagrebškega Dinama, za katerega sedaj igra in ne igra v Južni Ameriki. Najbolje ga je označil tov. -onči iz Ljubljane in Maribora (ne vemo, kdo je to: morda Bonči, Conči, Conči, Donči. Fonči, Gon-či...): »Vladimir Conč je: 1. vsestranski športnik, kar utemeljujem s tem, da se bavi hkrati s tekom čez zapreke, ki mu jih nastavlja Sodišče za zaščito amaterstva; s preskoki čez osle v dolžino (odskok pri Lokomotivi, doskok pri Dinamu); s slalomom, saj se umetniško izogiba vsem odločbam Nogometne zveze Jugoslavije; z avtomobiliz-moni, ker se je udeležil dirke Zagreb—Dunaj: z aviacijo. ker je preletel Atlantski ocean — in poleg vseh teh športov tudi z nogometom, ki ga pa goji le v svojo zabavo! 2. Je neustrašen, saj nastopa v Ameriki na vseh tekmah kljub izrecni prepovedi svojega kluba in ostalih jugoslovanskih nogometnih forumov! 3. Je izredno popularen. Njegovo ime polni že ves mesec stolpec vseh jugoslovanskih športnih časopisov 4. Je či3ti amater in se njegovo ime prej v zvezi s Sodiščem za zaščito amaterstva ni nikoli omenjalo.« Ker je Conč zmagal z ogromno večino glasov, so ostali izpadli iz konkurence. Kot že namignjeno, je prvo nagrado dobil -onči. Ker nismo vedeli, kdo je to. smo poslali v ogenj Totega Sherlocka Holmesa, katerega je VVatson vprašal: »Kako ga bomo našli?« »Nič lažjega!« — je odgovoril Sherlock, vzel pipo iz ust, pljunil in nadaljeval: »Omenil ni, da je Conč vaterpolist, čeprav ribari v kalnem. Torej -onči to panogo športa spoštuje in je zaradi tega gotovo vaterpolist!« »In kaj igra?« Sherlock je zavzdihnil: »Vratarja, ker je v vsakem stavku izpustil najmanj dve vejici!« In tako smo sl ustvarili spodnjo sliko: -onči je prcjci nagrado v znesku 1000 dinarjev. Drugo in tretjo nagrado po 1009 dinarjev si delita Stefan Dobrnik iz Ljubljane in Franc Petelinšek iz Maribora. ki sta za najboljša športnika predlagala mene, ker sem lani baje venomer le jezikal, postavil pa nobenega rekorda. V umobolnici sta bila dva bolnika jezna na brivca, ki ju je vsak mesec strigel. Da bi ga razjezila, sta sklenila, da mu pokvarita strojček za striženje. — Veš. kako napraviva? — pravi eden. — Zabijem ti v glavo žebelj in ko pride brivec do njega, bo na njem polomil strojček! — Prav! — pravi drugi in prinese žebelj ter kladivo. Prvi nastavi žebelj drugemu na glavo in udari Toda drugi zmakne glavo. Prvi udari še enkrat, pa zopet oni zmakne glavo. Ko pa hoče udariti tretjič, vpraša prvi drugega: — Zakaj vsakokrat zmak-neš glavo, ko udarim? — Veš, bojim se. da bi mahnil mimo * « • — No — in zakaj ste se ločili? — Ker nisem mogla biti večno sama .. « • • Dva glasbenika. Umetniška zavist. Pa pravi eden: — Človek ne bi verjel! Toliko imam dela da si moram čas za komponiranje naravnost ukrasti! — Kaj? Cas tudi? . « * * — Ali ne verjamete, da lahko dva prav tako poceni živita kot eden sam1 — Ne! Ne verjamem niti tega, da lahko eden sam poceni živi .. * * * Peter telefonira. Ne dobi zveze. Strašansko je jezen. — Je že spet kakšen bedak prt telefonu! — Morda, toda ne na tem koncu žice! — se oglasi prijazen glas v slušalki. * * * K miličniku priteče majhen deček: — Tovariš miličnik, pomagajte mi! Tam za vrati stoji neki moški in me hoče tepsti! Miličnik vzame dečka za roko in skupaj gresta do vrat. Res — tam stoji za vrati neki moški s šibo v roki, ki začudeno gleda miličnika. — Ali poznaš tega tovariša? — vpraša miličnik dečka. — Seveda, saj je moj oče! Tepsti me hoče, ker sem prinesel domov slabo spričevalo .. • * * — Kaj pa trenutno študirate, profesor? — Sestavljam statistiko, ali prevladujejo med poročenimi ženske ali moški. * * • — Včeraj sem srečal tvojo ženo, pa me niti opazila ni! — Da, nekaj ml je pripovedovala o tem ... PROTEST »DAME V HERMELINU« »Dama v hermelinu« odločno protestira, ker je zadnjič nismo uvrstili v spored filmske glasbe Radia »237,1« za tekoče in prihodnje desetletje, čeprav ima z njim veljavno pogodbo do 1. 1969. V svojem protestu poudarja, da že dve leti vsak teden dvakrat zaman poziva »Fanta s trobento« s temperamentnim »Kiss me«, toda ta trmoglavce pleše še dalje s trobento na vodi in so ne zmeni za njene obledele čare... PREZAPOSLENOST — Pa kaj vendar počne knjigovodja že vse dopoldne?! — Muhe iovi — Tn nič drugega? — Tudi nekaj pajkov je že ujel... Sur«ea ishčna Nekje igrata šah pes in njegov gospodar. K njima priteče drug pes in pravi: — Kako pametnega psa imate! Zna igrati šah! — Kje neki! — pravi gospodar — že tri partije je izgubil... PEDANTNOST — Pravite, da so vam ukradli točno 34 predmetov. Povejte, kaj so odnesli? — Dvaintrideset šahovskih figur in dve žlici. Btsia;i iniin')7 Rib* ribi: »Počakajva si iviato ri« se naveliča! Poten« bo tako in tako pometal vse črve v vodo!« PREMALO IN PREVEC Tri ieta so vremenoslovci planirali premalo snega, tovarne športnih rekvizitov pa preveč smuči in paiic Letos se je repertoar iz-premenil: nasulo je dovoli snega, v Mariboru m š? marsikje pa ne dobiš n* srrručk, ne palic, razen jeklenk po astronomski ceni! Mogoče so jih nedeljski smučarji preveč polomili, ker so posnemali Poldo in Finžgarja na Pekrski gorci? DELOMA — DELOMA — Povej mi stavek z besedama »deloma — deloma« — Moji starši so deloma moškega, deloma ženskega spola. fFfrciti Mišcets ia* Iranu Utivšec na skaSirtinaja ulemah Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Kavčič — Letna naročnina 300 dinarjev, polletna 150, četrtletna 75 dinarjev — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka 2 — Telefon 20-76 — Cek. rač. NB 6401-T-169 - Poštni predal 52 — Rokopisov in risb no vračamo — Tisk Mariborske tiskarna