ßtev. 38. BLOVTCN1JO«, dm 10. mar«« 1K&. Strun 15. 8 Hasznanlla Ljubljana 1 Dreet ob » «ei e Union na »»(Ue evkorietitae akademijo, kl k> prlred« U uWitJkM« e »»oj-lml «o- ieouit I Trnovski oder puoorl drevt ab It »«dnjtir»l «»oJ spavkhi veter«. Pradj>r»iej» mopste od И Je И » «no aro pred itoetkoia predelava. 1 Prctki atwr Oleeb»se Walle« »»M p*»«* пм4к» trs »bor» k i «grehu g. i upnika Vrbomlk«. ki bo dati«» ob 1*.» U kopelJke alhM M. I VtlLk koncert tlovrntkr narodnt prnmi bo J»trt ob 10 » unlotwkl d vor »nt priredil« Olaebeoa УМм |ubtjan«k. » proslav« »0 laUilo« obstoj« Druibe •». »ml» lo Metoda I Uprava Hubadon* »up* JU nujno po»lv« Uub-IJanak» molka In le«««k« narodna. pev«ka Itd druktva, d* m po «nem UMimmlkatai) udel«l« * ponedeljek. dne 11. m aro« ob 11 m» lank a » puevriovalnlel inert«««» n«-«latrata * evrhn ilogovora o «urejonin bolgm «ki*« p«»-•kw» drultva «Hodlna. t« BoHJe. kl pride т UulUjauo » p«U>k. 11. more» 1 Obtni i bor ijubifontkrge Atm-kluba ho » pooe d«lj«k, .11 m aro« ob 1* v prostorih Aero-kJob», Ton-liwil trg I (gve*.ia). Pleni. ed«lelll« ч («I I .JrgIti'eeei« lro«Jo .kup«n *Jf * » If»*!. *»« It marca v veliki dvomol boUI« «MikIIA. ob M. Vet s» vod »rit »Und«» vahllenll I Juni».'oveneko kirurtka druitro, rrkctja Ljubljana, Im» T tarok. It. marca ob M » predevatnlel tonske bulnllnlee » IJnhU»Ml oMnl «.bor e ileite-'lm »poredom: »1 PoroMlo odbor», bi alo/tejnoetl. e) denwaieU»-elje primero». t člesom is prijatelj«m .MarMIka. nuiuluM, d» bo ml nI it*4U «bor ш-lnure U maroa ob II T ae-m«ai1tou. Vabljeni! — Nebelst »o. I Иrtervni fatlnlki. Predavanja bodo le H. 1» » mu» Ur П. афтИа » Iteetnilkeni domu. r«akoAr»t «b Л — Odbor 1ГВОГВ, LJoh'lana. it« e fcwfwww. r.. o po-lsem»'Vkmn avetti. I Kino K »d Airvo. П»пее «b 1*: « Seelra AneaHk«.. ob IT tn » hi JotH oh 90: «S«str« Ao*ellk»« lo «N«-VIIrtv» paat- (MiuIt Chrlattane. P llartmennl. I f/o&nn iluibn imajo Irkarnr: D»n«e: d». Kmet. Tvrtev« оен1а lil mr Trnkorijr d«d., Mestsrt trn I, tal lur. Peter, ftelcubiirirova nllra T. — Jolrtt mr Bakar-««, H». Jakoba tr« 1; mr. Ramo». ШкМ№т> ee»u M, In mr. Oertu», Mu«t« Maribor m 1'enrluiffro KJti »rlerir»« betk«« rprlurrl «PonJc«. e «rojih prostorih т Mltiw.ka ollel d»«ee ob 16. V»Mmo rme pnj»t»U« k wl«letbl! Crlie e IJuihko rtrvHlUfir. V ponedeljek, П. fimre» be pr«1«v«l ob » «. prof. 1UM Heilbar o ^rekmurio. Drael I»rati CrobUe prt Domtolah. T nedeljo. П. msrr» ob 15*i *m t tok»JlnJ«n Drn*t»e«ieni d«wne keetn» pred-auv« nove ovodne l*re a p»U«m » Ittrih dejsojlbl «ftrn» l*ns«. .SseftM-yr-Ziwfnhroe«. Пепе« ob M »prlaori dramatist nd«n»k .Peveke»« dr«4tv*« 1 Jud tke 1*тч a p»0»m » polih lejarvjlh «Kala pevk*«. > JO. - Ulinor vnwin, ЦЈЧРГвП». I Na X. itroti'rtnrm vrfrrn SalrtHanikrta mlaaUt-:rga doma se Kndrljrvrm prihodnji Aefrtok ob » ho ekVoptVViimi nitkami preda»»! *. prof. Гг»пе Mlbel- Radio Poizvedovanja tntrodmo h Mo mutlka bel«, *mo l«ktra»u. hn« nrlp popolnotn« no»o, eioer preo«) obrabljeno. errVl. at MM rf«TwU« Je » e prednjem del« тагаша — Пе »«Ik». Trnovem prwian A MiM aJlM loetM pee. ПвМ «е «И 1^44. IdM L *. Да— »«* Hrt»««*. Ureditev manjiinahth jezikovnih pravic na Koroihem Najprej: hdo je Slovenec, kdo Nemec V pričakovanju ureditve jealkovnlk rainier ■lovenak« manjšine na Koroškem, bo Ireb« najprej določiti, kolik« j« v delali gloreace» ia т katerih občinah M nahajajo, fiteli ko pri zadnjem Štetju tukej kakor drujtod. Ne povprešujmo kekol Slo- tlovenako: uradno: 1271 979 588 841 1828 200 548 121 2072 501 8812 1878 10W 888 1838 84 662 50 8528 1447 8512 •24 1858 509 1200 750 1066 810 9429 590 1008 488 1872 84 venci eo 1. 1010. itvedll privetno ljudeko Meti«, medtem ko j« bilo aredno (nemško) I. 1923. Tukaj ne vejemo aamo nekej primerov: Brdo Ooriie Sv. 6telen Žile Bleia Vero be r* Bekštejn 6trejevee Smerte Bistrice St Jekob v RoJu Podklošter Marije ne Žili Logova« Borov I je Kotmarevee Hodile 8t Tomel In teko de I je. Kot mara vas Je popolnoma elovenskl kraj, p« »o ji uradno priznali le eno petinko Slovencev. Tukej a« morajo l*»e«tl l«wieljlt« kerek-tor», objektiva«, «tverne. Kajti peeniibe, deli kej pravice a e m e 11 e 11 m . ki «e «e arede« It et I n 81 « v « e r e , j« eeaprejemljiva. Predno gremo daljo, ho pač treba lojalno določiti, koga ima trejo M Slovenca. Ce kdo kolikor toliko govori nemško, gs radilege ne smejo prištevati »Umrem. Kadar pa bodo to urejevali, «e more likl|nčM vsaka agitacija, ki bi i naciljem hotela deti Slovencem nemški obrer Prve zahteve koroških Slovencev Je pravična ereditev Ijndske šele. Ko «e to uredi, «e bo vee oetalo uredilo eemopoeebl. *al pa jetlkovne ree-mere na n»šlh Ijudaklh šolah našim Nemcem niti znane nl«o. Л« popišemo «tver dobrohotnim sosedom. nam ne verjemejo. >Des Ist nicht mRglleh, des kenn Je n'rht »ein,« nam odgoverjsjo. In kekšne so гмтегеТ Velik del nešlh l|ud«kih Sol ae Je profflasil te nemške šole. Te otrok U eat učitelja sploh se čoje slovenske besede, ker povečini H učitelji slevenščlns ee «eejo. in le bi ae kil stečajno kak Neme< slovenščine eeačll, ne teh nemških šelah i« hi Je poslalili alti ne eaiol. Evo vem zgled: Učiteljice, Nemke, «e J« naučile «lovenščine. Trudile «e Je v prvem rezredu po-kramljnti nekej v materinem Jeziku otrok. 8ol«kt nedzornik JI Je ne to zagrozil: »Pomislite vendar, kaj poučeval In brikone le poučuje profeeor učence v alovrnskem narečju! Zakej ne, veej tudi reiki leeto pišejo narečje in ljudje redi bero, ee agleai »iblenek« etrokovnjek v »Slovencu« To Je gFe«be bree eekirie. lo končno glavni argu- ment: »Slovearl ee Koroškem »emi e« marajo •lovenSčine! Seve: dve kuharici greate čez trg v Celovcu. Obe Slovenki. Ene «ene g^ne govori kakor doma. Druge Ji plešno pre vi: >um gotlea-willen, red nit windiech!« — Ni čuda I Slovenci ae amatrajo za manjvredne ia to «e imajo tehveliti — Ijudaki šoli. Pred leti ie eo eo dogovorile v Celovcu mno- logovori ge gospodinje, da ne bodo jemele v «lušlio Slovenk! Zdaj eo na Uaio «veto prieego ie davno po-sabile, ie goape eo arečne, če dobe pridno Slo- venko. In «akaj eo elovenščini tako nasprotovale? Drogi narod predstavlja, ia is lega eesUjajo potem napetosti v hiši. Hudo nesprotatvo Je devno ie uhleiile keto-lilke Cerkev. Znana le Ooethejeva beeeda: »Kein Deutscher mag den Franzmann leiden, doch ihre da ate na nemški Solile Slovensko ljudstvo pesti j« po«n; * . v Celovec, ne Dune j, cele kupe jih je bilo, a vse stvari, kakršne so. Pred IV) leti je pošiljalo prošnje Naročile ae na rlaallo aloveneklh noaluSaleev naš, ie nad S let izhajajoči tednik za radio- fonijo RADIO LJUBLJANA Aktualni članki, miall k apomdom, kronika dogodkov v domačem in tujeuj radiu, strokovne kritiko, rubrika za film In gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del. «ez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik Ima zavarovan avoj aparat in ie nam za-varovau za primer smrtne nezgode! — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke zn aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina S5 Din. polletna 70 Din. celoletne 140 Din, ena Številka 8 Din. Zahtevajte brezplačno številko na ojfled. pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, MikloilČeva cesta 7, Ljubljana. Programi Radio Lluhllanai JVerfeMo. t*, marca: 7J0 O aodobnl km«t»kl knltori (Kr Al Jo»i|>l 800 Matt »skllSel tt»h M.10 kooo«rt eolioWtketra dnültva la Bkofje 1лке 11« MledtmAe «г« (Ciril« jtedvedova) U «• t««. Kadijskl orkealer (po l«IJ«h) 15.00 РкАбе (po lelMh) 1C0B Pe»«kl »bor P. H Rattoerja, vmei oltralkl tercet Л'«апа« li.JO Na«, or» K «i o nam koristi tlvlnoi^J» (t>r«««nlr OraJI*. B«lirr«.t) UOli e«e, porofll». procr&m a« ponedeljek ».M 1'reen« evh urUtl^nr akailenrije I« Dnlooa 11.40 Ca«, poroAlI» tZ.lk Radijski orkeeier. Ponrdrlirk. II. marea: B.OO Dober d«n. lep» r<»P» (hnrmoiiUtll aa pk*>»li li.S« Р«гоЛ1|а М.Ов Ce«. Mojstri ee «truneh (pkÄVi MO» Poiilnlkk.i poU)v»nJe: Ro-aa (M»*» Hlav.,e»»l 14.au Pod polmescem (iJo*.'e) 1140 Hln-roiii^m* (dr. Kotarif) ll.UI Zdrarnllka ura (dr. M»-rsjrwl »..« Nacionalne ura: Prvi Jujro«Jovanekl n»r«>d. nI shod » ЛтошЧк! leta 1»14 (Mll«n M»rJ«oovl# Wreb) J0 00 Govor ministra M pr«ti,eC premoa U Belcrada in.JO Preo«» (Hrit Metodove рго«1«»е U üalon« XI41 t-ш, poroMl« B M ttedljokl orkeetar. DrugI programi i NEDF.UA. M mero«. Dtlgrad: И.00 ZVir poje » K Srbski v**er tj.sp Itad. ork. - Zaprek.- J0.I1 Vok knne. JO 41 lere 31.11 Vuk. k one. ZLU Sol kvartet. -Dunaj: 17.0t Plrtke 11 JO Pot akoai llvljeuje, potpourri 11.40 švedeke rotuauoe Ш.10 Pirna «1. iplo*Lse) M 00 Ol*. iu - ИшИтреЛГа: li li Kl»v, rl. » U Ure B.» J«« l.ie 01«. «1. - HUan-Trtl: 1100 Cltrakkl kooe 50 « 1'rervcM opere — Rlm-Bari: 17,00 Straf, kooe. »li B»J» der«, oporota. Kaliuan — Praga: 19 00 Zeb. (t Jti.41 (rodba na pihala »l.a Rokokojak« rl S10 Srama) — Urno: ».11 Pluto« - Uratutm*: l»,li Jej« 21.00 l«r» 21.* Oolb« n» pihala — lariirro; :i« Ca» aller te r» •Mean», oper». М«м»«гп1 »Л lab!» (1 ts pe(J« 11 Ork. kooe. a 08 l'leaai» «I. - 1'aa »rmHfar ISO« Peeter kan«, ia Hnmbniv» X.Ot Aleihta. oper«, HUndel — Zflrlrk: VI» Postni plast >1.00 Behuberlo» koncert — otroMibnrg: I »M Ork. ko««., dlrielra W«ingu.rtnw Ia Perle« I1H l>»e Irrl v dialekta JON КПГ.1-TEK, 11. marca, Brlfrod: jo.ao Zsurreb — leevrbJ JO 00 OceaJ. epera. Roma. imrnoe Ia «l«d»l|. Ka - Dunaj: 17-10 Duoajek» *L »-00 Ko vejaki kore kajo tl i Hltnf kooe 3» Jam — Budimprlta: 1S.00 Marta, op«ra. Поилг M 4« nt«, d. ti M Dr,.UI« gl. njfl 8»l. kvintet - HUm-Trtl: 17 05 Zab. «I. ».41 Ko na. po teU»h »00 Kom. «t. - Rim-Hari; ПЛ 1ло do neki godalni kvartet » M PW*te po leljah 15.00 P«-e*a era- Prapaj И» VoJ godta »Jo Irr« ».» Ork. (1. a 00 Plc*te — Bratirtara: » tu Blotakke pn«ml — T'erievaj »no Laltka rl Ui («U» tiЛ0 Гт»пеоек| kone B.1A Plesna «1. - Brrllni I» M Pk*4 » K Peeler vel. — Kenifhrrp: K JO l"..*'e »M Rlrhendorffoee pasmi »>on Raiklonl.m — Hamburg: 1* 00 Roške glaabeoe etike B.M Vmaloler» П.0» Monakom - I ratitlava If 1« lifr» М.И Beril« — /.«pefcoi I» 00 Ре»^И »ho- » t« V». Ml refar - KSIn: »00 Pr»nkf«rt — ГгапкГиП: »11 Vok kaoe — Slujlearl: ШМ Plnafte »U Baehnr ln Ttbndln» kone. ti» Ia doba pnilnNr« mar» - Monabore; 1» H P lotos po leLteh » » Kortonlee — flrlrk/ »ЛП Benslka no*, opereta. Sirena« — SfriMtbwrp; l».» Mk« n. tlJO Гг»егаеке nar. paoml XI00 Ork. ka ki«r». ■m • aodale»eal«B hart«. so zavrnili, in niti Cehi niti Poljeki «e v «Url Avstriji ze Koroško niso zmenili prev čisto niči Pisec teh vrstic «e je nekoč ohrnil zaupno ne šolskega nadzornike, dvornega svetnika Bendo. ki mi je odgovoril: »Wir würden ee aofort machen, allein da kommon die Politiker und wir kftnnen nicht vorwlrta.« Učitelji na slnvenakih šolah se trpeli in trpije, etroei s« jim doidevejo hebei, ie atpehov knkor ne nemških iolah ni. Vsled lege redi kvelllikaeije učitelje ni teko ugodne, kakor tam med Nemci. Drugi del nešlh šol Je »gemlschtsprichlg« — Jezikovno mešan. Ne teh šolah j« še priptiščen slovenski abecednik, a Je to tudi edina slovenska šolska knjiga na Koroškem. Ko otrok pride it abecednike ven. ne vidi več v šoli izven krščanskega nauka nobene «lovemke knjige, ne čuje več sloveneke beeede, ne «me govoriti noben ^ge «lovonskega odstavka, ne «me pisati nobene slovenske naloge. Brave« bo timel, kakšen »gemlacht-«pr8chlg< Ju to. Slovenski poslenel, slovenske organizacije »o «eve najprej prosili In zahtevali H"dsko Itebrarbo na podlagi materinega Jezika. V zapisnikih starega deielnega zbora Se najdemo odgovor nemških strank: »Slovenski otroci snajo slovenski Jezik le i« doma, setn se gs učili ei več treba! Da ae otrori nčijo v Seli obeh Jesikov, ni čeae, torej nej a« nče eemlkl, ker je te bolj potrebne. Kem-ičina Je oradei jetlk; kako «i nej ljudi« v pisarnah pomagaj«, eko eemSkl ne bi tnali? Sinovi bedo priili v vojak«, kake bedo trpeli, le se nn neučijo dosti eemščinef Drugi pojdejo Stedirel; keko, če ee hode dosti poočenl v nemščini? Sem-ščinit je svetovni jetlk. otrecl pojdejo v «vet, sate se morajo priučiti nemškega jesike. Slovenščine ee Kornfkcm «ploh ni noben jetlk. to je mešanice nemških in slovenskih besedi.« In nekje Je tu- Weine trinkt er gern.« Neretumljivo bi bilo. če bi nea Nemci imeli poeebno radi. Ali da Je bila ■oper ee« tudi drleva, ima svei railog v avoje-čeaoem domnevanju, de vaek Slevener atremi k penalaviime, v Rnaije. Pesmi kakor »Neprej ze-ateve Slave« eo le «treh netile. Pozneje ee Je pojavil upliv I'rasi Je, ki Je polagome dozorel v tako-zveni narodni «ocielitem. Prucija je hotele v Trst ln je hren dvojbe vee če« nameravala anektlrati Avstrijo. Pot je bilo trebe pripravljali e ponem-čevenjem. Dandanašnji ae je pen«levl«tične pošast razblinila, In o pruskem ko-'doru proti Tr«tu ni več govora. Avstrija ae pre^laSe ia nemško dršavo. In Je nemške Ali na meji raselh serodsaatL P» alala j« moalilče od aevere proli jugu. od tahoda firell rthodu Ne meji trebe. da govoriš a«se«lov «lik. In dobre J«, tc «e na meji mor«š poslniiti tejer«dneira in vendar obenem domačega čleveka. Nej al drlevav tgeji «a ili*»l«matlčno In tr««v«k« slelhovanj« tujega Jesike p«ipnr a tolažili «vete vere odšla pred božjega Sodnika Naj v miru počival 1'reoatalim naše «ožaij«. bo poka?«! g. predavatelj. Vstop Je proat. ОНАМЛ - Začetek ob ?0 Vedelja, le more« ob 11: Sluga rfrvl ffoapod'ir liven. Znlivi* reue <>J » llln navr lol - t»b JO: Г kar e iuiarm tsveo. Cene od JO Din o»ra«jol. Pnitoalcljek. II. marra: Zaprlo Torek. It. marca Zaprto. OPERA - Začetek ob 20 Nodal Ja, I« maroa ob M: Nrinpir. Is, Znlianr cene od Ml llln aavnlol. - Ob »: Zdaj i-а.л rno taigram Itveo Cene od (S Din nat-i-IoL Posedaljek, 11. лагеа: Zaprl«. MARIBORSKO GLFDM.l^F Nedeljo, lt. marea ob ti: ГеаеН kmrllf. - Ob »r Zdravnik na rarpolju. Zadnji*. Znltane nene o>t U KI« meU Ponedeljek, 11. eiareei Zaprto. Turek. U. mama; fro/rtar tU. Bed D. CELJSKO GLEDALFSf-P Torek, U marea: Blndni ognji. fl«MtovauJ» IJnblJaoake drene. PTItJUKO OI.RDALnOl Petak, 11. marea ob »: tUambuUka rata Ooatovanje Narodoeaa (ledelUAa ii Maribora. Naše dilailvo Duhovnr rajr «a akodrmkinfr bodo П.. t* le II. maroa r urtullmAem »IImixUnu т IJ.iWIant Tda. Inte«ik» aaj int. la Jo » aa»«sl v eobolo M. maretf oh HL Katoliške revije Katoliški misijooi, št. b — govore o naših milijonih in milijonarjih v ivetu: O tekmi za Baragovo ohartko čast; o novi milijonarki i. Cerne. Lepa so pisma t. Rafaele Vurnikov«, zanimiv« pe poročil« o drufih milijonih. V prilogi Tuji «vet izhaja tako priljubljena Koča strica Tome. Kra jestvo boiic, št. 2 — je fUsilo «poeiolttv» Iv. Cirila m Metoda in im« n«men delo za zedinje-nj« obeh cerkva. Orivčev uvodni čUnek je napotek za postni čas, o katerem govori dalje Vital Vodu-šek (Marija v poetu) Cepon piše o Baziliju in Or*-goriju, vzhodnih cerkvenih očetih, Sedivy o obisku pri sofijskih jezuitih m Ljudmila Oralenauerjeva o Evharistiji. Olashik. št 3 — naš jezuitski venki list prinaša na uvodnem mestu pohvalna pUma niših Atolov o njem, nato pa daljšo in lej» razmotrivtnje o krščanskem zakonu p. B. Remca. Silvia Sardenko piše Pšeničn« polja, Icpoalovne črtice a cerkvenimi motivi. Nadaljnji predeli so posvečeni poeameznim smotrom, tako bengalskim milijonom, posvetitvi družin, «poilolstvu mož in Untov, duhovnim vajam iu zgodovini jezuitov v LjublUnt. Cvetje t vriov «v. Frančiška, it. 3 — je verski Hat «lovenski h frančiškanov, ki ima lepo m klavno preteklost V tej številki se ozira na materinski dan (p. Ovido: Mati v službi cerkve in naroda), licer pa prinaša več leposlovnih ifvljenjepiaov (Marjetica — vzorna tretjerednica. Življenje velike žene «vele Terezije de AviU itd Lep je članek Lippertov: jezi» in grešnica, ki človeka pripravljaj za postni č«t. ®e posebej na« frančiškani navdušujejo za tvoj« milijone, za Frančilloovo mladino I er za «v ha ri etični kongree. Prav tako kol ОЈаааШ ocenjujejo tudi nove knjijft. itarijia ogračefc pa prinaša več «ikctikih »estivkov kol kažipot za pobožno življenj«, življenjepis »v. Zite, pre-faajanja v Meksiki ter več drugih člankov. Nagrado Pija XI, ki Jo je rimska ArkacMca akademija prijateljev humanistične kulture, ki je njen vneti pripadnik tedanji vatikanski suveren, osno vala Mo« za kritično delo iz področja te kulture. Je letos kot prvi dobil rimski proleior Michele Ca-taUrio za dolgo razpravo o Arlostovlh komedijah in antičnih vplivih v njih. j. Deecarteeu, duhovniku ia velikemu Irincoskema humanističnemu lilozofu. začetniku razvoja nove moderne evropske filozolije, n«merav«jo Francozi dati posebno počeščenje. Prosvetna komisij« za veliko «vetovno razstavo leta 1937 je tklenil«, da za razstavo zgradi posebno peUčo, kjer bodo razstavljeni izsledki francoskega znanstva. vzgoj«k>vja. filozofije, skratka, razstava Irancotkega duhovnega zaklad a z vseh področij odejstvovanja človeške da. Marijia Hat in Marijia KMilov« prekmurska verska lista, И2 — sta namenjen« cer- murščini fn wimih, . V . 1И. II.,., НП < I ™ I ■ ЈЖ И ■ ... m duhovnemu življenju Ia pisana r preк-Mirijin litt prinaša odlomke Is Merež-kovskega naJnoveOc knjige e priporoča; dalje Življenje BI. I Mariji A gred siri. m raz laso sv ariji Agreds U «ia M prinaša U J» toplo Device Marije po bi sv. inaSe P rinila tltke Marijia področij odejitvovanja človeš ševnoati. v kolikor ie to moči prik«z«ti n«zorno v prijemlilvih realizacijah te ali ooe vrtte. Palača bo ostala trajno kot spomenik in dom francoske iščoče milli, dom Irancoske misli, odprt mitli in miselnim dognanjem vsega sveta Tam «e bodo vrSil« narodna in mednarodna filozofska predavanja in kongreai. In ker je prav Deacartea. ki ie v ivojem delu In svojih stremljenjih genialno zoni žrl religiozno do-Sevnost srednjega veka z duhom pravega humanizma ter tako botroval rojftvu evropske miirlnoeti novega vek«, tlmbol francoskega duha, ki išče, sinte-tizira in umerja, je odbor v sogUtju z »Zvezo za duševno «odelovanje» tklcnfl. da te bo ta ustanova na razstavi in vse čase pozneje imenovala »Metlo Reodia Dcecarteaa — Cite Renč De» ca rte«« j. Nova deU PiuU Qaudcla: Paul Claudel, ob Vileryn največji ln najdlje v bodočnost segajoči' lirik, tžramatik In eelet, pieec največjih katoliških mojitnovin teh vr* v dvajietem «tolet^u, ki gi pri nat poznamo zlaitl po prevodu njegovega velikega •Marijino oznanjenje« (Annonce mat »k i porm » Le livT» de Christophe Colooib«, ki je služila Dariusu Milhatidu za poslednje veliko operno dek> istega naslova. To delo je na .»vil v pariški »Nouvelle revoe franenise«. Knjiga, ki bo uhajaU v reviji, bo imela velik predgovor in štiri scenerije. Dalje bo objavil »Uvod v holandsko slikarstvo« in »Conversations dam le Loir-et-Cher«. Zanimivo za kulturno pojmovanje peniske kvalitete, naj se javlja v znamenju tega ali onega svetovneira nazora ali celo verskega prepričanja — kar je velik greh slasti pri naši »svobodni« kritiki — je, da bo ta napovedana deU objavil« revija, ki «lovi za najuglednejšo franootto levičarsko revijo zlasti zadnje čaae. /a nazore ki vUdijo v slovenski književni republiki o svobodi umetniškega odejitvovanja bo tudi to, da je Claudel v odličnem novem umr noet. nem tri mesečniku »Meiures« v prvi številki obiavg bojevit apologettki poem »Judith«, ki aimbolično po« oeebnoit)o «vetopiiemike žene in junakinje ponazarja in poveličuje borbo Cerkve i herezijami in njeno zmago. »Judith«, ki prinaša v ivoji vreči spet glavo več, katero je namenila Muzeju hererij. Kajti zidovje Cerkve je trdno, prostrano okrog natega oblegovalnega mesta. Do kamor neee pogled, varno pokopi I i tč« obglavljenih zmol... ln če nam i-I žete £a«t, da očiščef« naše ealerije, boste videli «voje poučenje anatomijo Neatortia in Kaivina, nekdaj pomembnih Turkov, zdaj deti k a ton munti-ranih z žica In tietim, ki to za Darvina in za kaV ml «ter i ja o miloeti ______ Ulte a Marie), bo pri hoda je meteor objavil več vih M. ki jih svetovna, ne'le francoska katol ■o. _______________ katoliška kirfttirrui javnost pričakuje » naivečiim zanimanjem. Ptedvaem bo to knjiga o odkriteUa Amerike, dn- Renana ia za Nieizarheja in za druge polt veke, je ve«, kar jim moremo obljubljati, to, da to na poti bližnjega pnpravljenja Peantes te končuje t no-dobo Judite, dekle, ki zamahuje «kakor tvetilka, dvignjena na ramena Joaepha Pnadbommea in Lothra, t «trahovito glavo I lotophernowo«. Smrt maajši«tk«ga piaaleha. V Camboja e jnbti Fraeciji je »mrl jaen Etchepare, n«||*.memh-nejši phalelj batkovtke narodne manjšine in me» politični voditelj. Star je bil lete S7 let in ga imv ramo prištevati med redke «inov« malega keHskega naroda. Id jih kljub vtej tili io vabljlvosti ai vse. tal« vate Mina kultura vladijočega franroekega naroda. Kakor Brvtonci •« tudi tleski narodno ve« bol| prebujajo pod vplivi tvoj« «kromne. a «krtmo ßene literature, seveda na • or «velikimi Mpspntl-a traauMke javaoec i