Vojna na severu zadivjala Dogodlci pretfeklega tfedna Merodajna izjava o nepripravljenosti zaveznikov ob pričetku sovražnosti Šef angleškega vrhovnega generalnega štaba general Ironside je dal 5. aprila domačim in inozemskim časnikarjem izjavo, katera priča o nepripravljenosti zaveznikov ob izbruhu vojne. General je rekel: »Strah me je in trepečem, če samo pomislim na to, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi nas bila Nemčija takoj v začetku z vso svojo silo napadla, ko mi dejansko nobene armade imeli nismo. Šele v zadnjih 14 dneh smemo reči, da smo prišli okrog ovinka in da smo sedaj popolnoma pripravljeni na vse, kar more priti.« Na Angleškem so danes sigurni popolne zmage V angleški javnosti je po sedmih mesecih vojnega stanja zavladala popolna sigurnost glede uspeha zaveznikov na kopnem in kar se tiče blokade ali zapore na morju. Tudi za primer, da bo Nemčija prej ali slej otvorila najhujši vojaški napad z vsem orožjem, so na to zavezniki prav dobro pripravljeni. Angleži in Francozi so upravičeno prežeti zaupanja v zmago, ker so jih v tem potrdili prvi uspehi razširjene zapore Nemčije, ki so se že pokazali pri nevtralnih državah. Dne 7. aprila je bilo uradno objavljeno, da je pristala španija na to, da ne bo več izvažala v Nemčijo nobenega blaga, ki je neobhodno potrebno za nadaljevanje vojne. Enake obveznosti sta sprejeli tudi Madžarska in Grčija. Vsem tem državam bosta Anglija in Francija nudili popolno nadomestilo za uvoz in izvoz v Nemčijo, v kolikor bo zaradi teh obveznosti omejen. Enaka pogajanja se vodijo sedaj tudi z Združenimi državami in z Japonsko. Prav tako je avstralska vlada obvestila vse države, da jim bo dobavljala volno in drugo blago le pod pogojem, da se obvežejo, da tega blaga ne bodo izvažale v Nemčijo. Če bodo države besedo držale, bo Nemčija hudo prizadeta. Skrajna zaosfrenostf na severu Nemci so se trudili na vso moč na raznih področjih, da bi omilili učinek poostrene gospodarske zapore. Izostanek železne rude bi utegnil imeti zanje nedogledne posledice. posebno, ker promet z Rusijo ni v redu. Toda dogodki so jih prehiteli. Angleška in francoska vojna mornarica sta položili v ponedeljek, 8. aprila, zjutraj v eni uri mine v morje na treh mestih okrog Norveške in je s tem onemogočen promet med Norveško in Nemčijo, Takoj za polagalci min so odšle številne angleške bojne ladje na že prej določena jim mesta. Kot odgovor na ta korak so zbrali Nemci svoje čete, katere so bile pripravljene že od Novega leta ob obali Severnega morja. Te čete so 8. aprila vkrcali in je ta dan dopoldne odplulo iz nemških luk 50 vojnih in pomožnih ladij proti Velikemu Beltu (Grosser Sund). V merodajnih berlinskih krogih so izjavili 8. aprila, da je s tem dnem začel usoden razvoj dogodkov, ker Nemčija ni računala s tako krepkimi ukrepi zaveznikov na morju. Jasno je tudi, je naglasil zastopnik nemškega zunanjega ministrstva tujim časnikarskim poročevalcem, da bo odgovorila Nemčija na angleško-francosko polaganje min z najostrejšimi ukrepi. iemčija udarila na Dansko in Norveško Nemške grožnje od 8. aprila niso ostale samo pri besedah, ampak je Nemčija takoj % vso silo in močjo storila protiukrepe napram zavezniškemu polaganju min ob Norveški obali. Radijska poročila od torka, 9. apriia, dopoldne so poročala: V torek zjutraj ob treh so Nemci z vm naglico zasedali Dansko, katera jim ni nudila vojaškega odpora. Nemčija je zahtevala od Norveške, A& se podredi nemški vojaški zaščiti in dovoli ziisedbo norveškega ozemlja po oddelkih neroške vojske. Norveška vlada je nemški ulttmat odklonila in odredila z vso naglico mobilizacijo svoje vojske ter obenem izjavil«, da se nahaja v vojnem stanju z Nernčijo, Nemčija je medtem po pomorski poti z*sedla norveški pristanišči Bergen in Trontheim. Norveška vlada se je z vso naglico presftlila iz Osla v neko drugo mesto v notraujosti dežele.