Avstrijske žkofje in verska šola. Dolgo se mota pri nas vprasanje, kakih da nam je treba šol, da se mladina pripravlja v njih najbolje za življenje, toda doslej še mu ni konca; najveo- zato ne, ker se meša političnih reči v to vprašanje, da-si nima nič samo na aebi dela s politiko. V celi atvari pa imamo pred seboj že znano izjavo avstrijskih škofov in ker mislimo, da bode našim bralcem ljubo, če jo še dobijo črno na belo pred-ae, zato jim jo podamo v naslednjib. vrstah. Ni vam, pravijo prevzvišeni škofje, gotovo oatalo nezaano, da smo mi škofje avatrijski, kakor smo bili to dolžni pred Bogbm in pred avetom, dne 28. februvarija in 12. marca t. 1. na tistem mestu, ki ga nam je odkazala državna ustava, v šolski komisiji goaposke zbornice, izrekli potrebo, da se sedanje aolske poatave prenaredijo in terjali, naj se javna ljudska šola za katoliške otroke tako uredi, kakor je edino primerno naukom naše sv. vere. Ko pa smo to storili, že so nas in nas še napadajo od raznih atrani strastno, zavijajo naše postopanje, tolmačijo krivo ter kažejo naše prave in resnične namene v temnejši luči. Zato smo dolžni vam in sebi in sploh vsem aodržavljanom, naj to stvar v skupnem pastirskem listu odkrito razložimo, da bodo vsaj pravični ljudje spoznali naše natnene in težnje. Mi terjamo katoliške javne Ijudake šole; mi hočemo, da se katoliški otroci tudi v javnih ljudskih šolah po načelih njih sv. vere vodijo, vzgajajo in poučujejo, naj aloni vsa uredba in delavnost šole na verski podlagi, naj jo navdihuje duh naše av. vere. Ali je mar ta zahteva tako nezaslišana, da bi ae jej smelo tako močno nasprotovati, kakor ae to v resnici godi? Ali so to mar le naše želje in terjatve ? Ne, ljubljeni v Gospodu! Vi veate dobro, da tega ne terjamo mi sami, ampak da so to želje in terjatve, ki pretresajo in morajo pretresati vsako v reanici katoliško srce. Pri teh terjatvah se popolnoma ujemamo z nauki in opomini poglavarja sv. cerkve, sv. očeta Leona XIII., kakor to vidimo iz njih splošnjih okrožnic, pa tudi iz pisem do škofov različnih dežel. Poslušajte le opomine, ki jih na pr. v najnovejši okrožnici od dae 20. jannvarija t. 1. ,,o najvažnejšib. dolžnostih krš^anskih državljanov" dajejo atarišem vsega krščanskega sveta, in opomine, ki ao jih že prej dali škofom francoskim, ogerakim in bavarskim. V oni okrožnici opominjajo sv. oue: ,,Že po natori je starišem laatna pravica, avoje otroke izrejati, in njih dolžnoat. za to akrbeti, da se otroci tako izrejajo in poučujejo, da dosežejo večni namen, zavoljo katerega jim je po Božjidobroti življenje dano v veselje starišev. Zatosi morajo stariši vse prizadjati, da se odpra-vijo vae napake na šolskem polji in odločno morajo terjati avojo pravico, da smejo, kakor je njih dolžnoat, avoje otroke po krščanako izrejati in jih varovati posebno pred tistimi nevarnitni šolami, kjer bi se jim podajal strup brezbožnosti. Kjer gre za pošteno izrejo mladine, tam ni nobeni trud prevelik." — Francoakim škofom so piaali sv. oče dne 8. februvarija 1884 med drugim tako: ,,Kar zadeva družino, to je zelo imenitno, da se otroci iz krščanskega zakona že zgodaj v veri poučujejo in da ae z verskim poukom zvežejo tiste vednosti, katerih se otroci navadno učijo. Ea uk od druzega ločiti bi se reklo, na to delati, da poatanejo otroška srca mlačna v avojih dolžnoatib. do Boga. Ta metoda je napaena, v nežni mladosti zelo škodljiva, ker vodi k brezbožnosti in veri zapira vrata. Dobri atariai morajo na to gledati, da njih otroci, kedar k pameti pridejo, spoznajo krščauake dolžnoati, in da se v šoli nič ne zgodi, kar bi pačilo vero in lepo šego. To skrbljivost pri pouku otrok zapoveduje Božja in natorna postava, in tej poatavi se stariši ne morejo z nobeniin izgovorom odtegniti. Cerkev, ki ima po svojem Božjem začetniku podeljeno oblaat, vae narode voditi h kračanski modroati, in mora ravno tako skrbno paziti, v katerih naukih ae poučuje njej izročujejo mladina, pa je tako imenovane mešane ali nevtralne (brezverske) šole vedno odkrito obsojala in družinske ocete vedno opominjala, naj bodo opazni pri tako imenitni zadevi". — (Dalje prih.)