Učiteljska samopomoč v Ljubljani. III. PREDLOGI IN NASVETI ZA SPREMEMBO PRAVIL. V naslednjem navajam predloge in nasvete, katere so sporočila učiteljska društva, jih 61ani U. S. poslali upravi ali predlagali na abčnih zborib ali pa so jih odborniki na sejah sami sprožili in obravnavali. Izpustil sem važnejše predloge iz zadnjega časa, ker jih bom v prihodnjem članku v celoti priobčil. Učiteljsko društvo za laški okraj je v 1. 1907. predlagalo: Društvo Jubilejska samopomoč naj natisne imenik vseh društvenikov, da bi s tem bolj vplivalo na u6iteljstvo k pristopu«.'Odbor je na seji 11. jiilija 1907. predlog sprejel in sklenil, da bd vsako drugo leto izdal letni oforačun in imenik vseh dlanov. To se je vršilo že prej, ker hrani arhiv U. S. tiskano »Poročilo« društva Jubilejska samopomoč za V. društveno leto. To poročilo vsebuje sledeče odstavke: Društveni odbor, člani ¦d-ruštva, -rekapituhacija, starost članov, -računski zaključek za dobo od 1. maja 4903. do 1. maja 1904. in izpis iz pravil. Koliko takih »poro6il« je izšlo v tisku ne morem ugotoviti; v arhivu U. S. je poleg omenjenega poročila še eno tiskano poročilo za XIII. upravno dobo (1. julija 1911. do 30. junija 1912.). Na odborovi seji dne 23. julija 1914. se je sklenilo, da se pravila v nekaterih točkah — v zapisniku ni navedeno v katerih — na prihodnjem občnem zboru spremene. Ta obcni zbor naj bi se po sklepu ravno prej omenjene seje vršil dne 7. septembra 1914. v Pulju. V tem času je pa že divjala bojna vihra po naših krajih in ni bilo časa misliti na zborovanja. Predloge so sestavili na odborovi seji dne 15. avgusta 1920., katere je občni žbor v Mariboru, dne 27. avgusta 1920. tudi sprejel. (Glej II. Izvršene spremembe v pravilih v 15. številkr >nU6it. tovariša«.) Na občnem zboru v Mariboru, dne 27. avgusta 1920. je predlagal F. Skulj (Ljubljana): »Zainteresira naj se za U. S. vse u6i-teljs-tvo, ker le -množma -da -p-ravi -pomen -in doseza uspeh; vodstvo U. S. naj poišče za- upnike v posameznih učiteljsldh društvih«. Ta sklep se je izvedel v 1. 1922. in v naslednjih letih. — Fr. Podobnik (Maribor) je nasvetova) »zvezo s pogrebnimi zavodi«. Predlog se zaradi velike razdalje mnogih članov od sedežev pogrebnifo zavodov ni mogel uresničiti. F. Skulj je predlagal na občnem zboru v Ljubljani, dne 28. decembra 1921.: »Odbor naj razmišlja o obveznosti vsega učiteljstva o U. S.« Za uresničenje tega res lepega predloga odbor ni imel potrebne moči. Na odborovi seji dne 25. marca 1922. se je sestavil predlog za sprejem profesorjev, njih soprog in vdov, kakor ga je občnii zbor v Ptuju, dne 8. julija 1923. res odobril. Še izza predvojnega časa je bilo več tovarišev iz bivše Štajerske včlanjenih v »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks.« Vsled novo nastalih ovJr (državna meja, denarno poslovanje s tujino itd.) je bilo želeti, da bi prestopili ti člani v Učit. samopomoč v Ljubljani. Iv. KocijančJč se je 30. novembra 1922. Rismeno obrnil do tedanjega poverjenika za Jugoslavijo društva Selbsthilfe Martina Vodenilka, nadučitelja v Mariboru. Nasvetoval mu je, da bi skupno poiskala načirn, po katerem bi člani Selbsthilfe iz Jugoslavije prestopili brez kakih doplačil v U. S. Omenjeni poverjenik se n:i odzval temu vabilu. V smislu gornjega poročila je na občnem zboru v Krškem, dnc 9. julija 1924. želel pojasnila član Fr. Vadnal (Dobova). Iv. Kocijančič je predlagal na odborovi seji dne 22. februarja 1924.: »naj bi se obresti od rezervnega fonda razdelile ob koncu leta v enakih delih dedičem v tem letu umrlih članov.« O tem predlogu se bo še govorilo. R. Grum (Ljubljana) je predlagal na občnem zboru v Krškem, dne 9. julija 1924.: »Vsak član UJU naj bi bil tiidi clan U. S., ravno *ako tudi družinski člani. U. S. naj se reorganizira in povzame iz Fr. Skuljevega osnutka ustanove »Suus« sprejemljive dodatke in popravke.« Gospodarski odsek UJU je k temu še pristavil, da »naj skuša U. S. prikrojiti pravila tako, da bi clani dobSvali denarne podpore v bolezni.« Za odborovo sejo dne 22. novembra 1924. je sestavil Iv. Kocijančič osnutek vprašanj za A.) Podpore v bolezni (14 točk), B.) Druge spremembe pravil (2 to6ki). Ta vprašanja so dobili vsi s pismenim vabilom k sestanku članov U. S. za 19. december 1924. povabljeni člani. Na sestanku so se sestavili sledeči predlogi: 1. Za denarne podpore bolnim članom naj se osnuje novo društvo. 2. Zvišanje članskih prispevkov in s tem posmrtnine. (Glej II. Izvršene spremembe.) 3. Olajšava za zdravniški certifikat (zahteva se ga samo v dvomljiVih slu6ajih). Govorilo se je še o drugih spremembah, katere pa od večine niso bile sprejete. V. Gregorič (Ljubljana): »V U. S. se sprejme vsak priglašenec in naj je zdrav ali bolan, mlad alj star, odrede naj se posmrtnine še za družinske člane.« Iv. Dimnik: »Starostna meja za sprejem od 45 let naj se dvigne.« I. Waschte (Ljubljana): »Članske prispevke naj pobira in nakazuje tia vse 61ane U. S. na šoli šolski upravitelj.« Na občnem zboru U. S. v Ljubljani, dne 1. februarja 1925. je predlagal Fr. Marolt (Ljubljana): »V »U6it. tovarišu« naj uprava od časa do časa priobčuje vesti o U. S. n. pr. šteVilo članov, znesek za posmrtnino, imena umrlih članov, kolik je prlrastek in druga za člane važna poročila.« Te vesti prinaša »Učiteljski tovarrš« o priliki razpošiljanja položnic. Nekateri izstopivši clani so zahtevali ob-** izstopu, da naj se jim povrnejo vplačani zneski. Ker teh U. S. nima —saj jih je s posmrtninami nakazala dedičem umrlih članov —, je odbor sklenil na seji dne 13. oktobra 1925., da se vplačanih sprejemnih pristojbin ali drugih vpla6il sploh ne nakazuje, ker pravila o tem nikjer ne govore. — Na ti seji se je tudi določil čas, kdaj postane priglašenec pravi član U. S. s sledečim sklepom: »Pravi 61an postane priglašenec takrat, ko je sprejet v odborovi seji, je že vplačal sprejemne pristojbine, je vpisan v člansko knjigo (eviden6ru list) in je prejel od uprave sprejemni list (zadružno knjižico). Ko so spolnjeni vsi ti pogoji, morejo zahtevati dediči njim pripadajoče posmrtnine. Prav pogosto se je govorilo o odpravi zdravniškega spričevala (certifikata), ki je bil sVoj čas za sprejem obvezen za vse priglašence. Tovarišem in tovarišicam, ki so po 20 ali še več kilometrov oddaljefli od zdravnikovega bivališča, je napravljalo to preeejšnje stroške. Nesmiselno je zahtevati od popolnoma zdravega priglašenca, ki redno vrši svoje služ^bene ddlžnosti, še pisano potrdilo od zdravnika. Razpravljalo se je o tem vprašanju na občnem zboru v Ptuju, dne 8. julija 1923., na 6knskem sestanku v Ljubljani, dtie 19. decembra 1924. in na odborovih sejah: 25. marca 1922., 20. junija 1923. ter končno 14. julija 1926., ko se je zadnjikrat dopolnjeval ta odstavek v pravilih U. S. DoIo6ba se glasi: »Zdravniški certifikat (potrcfflo o prijavnid) se zahteva od vseh tistih prigla§encev, katerih zdravstvenega stanja ne ¦pozna •feak odbornik, -ne -potridi t)dboru rnani, stalni zaupnik v okraju ali pa šolski upra- vitelj, da so zdravi. Zaupnikovo ime se vpiše v prijavnico.« Razne načrte o podporah v bolezni ali za osnovanje posebnega bolniškega fonda se je obravnavalo na več sejah (6. aprila 1927., 24. junija 1927., 23. septembra 1927., 20. novembra 1927. in 22. decembra 1927.). Od odbora so šli trije odborniki v zdravilišče Golnik na Gorenjskem, kjer jim je šef-zdravnik dr. Neubauer obrazložil svoj načrt o bolniškem fondu. Od! odbora sestavljene in priporočene predloge je občni zbor v Ljubljani, dne 28. decembra 1927. zavrnil. O tem vprašanju je Iv. Kocijančič pisal v »Učit. tovarišu« od 12. jan. 1928. in pozival člane U. S. kot vse druge tovariše (-ice), ki se zanimajo za to stran učiteljske nepreskrbljenosti, da naj razmišljajo o tem in se zglasijo z načrti. Uprava U. S. do danes še ni prejela kakega načrta, uredništvo »Uč. tovariša« najbrže tudi ne. Za poverjeništvo UJU v Ljubljani je Iv. Kocijančič sestavil podroben načrt o podpornem skladu z več možnimi spremembami. Ta načrt je poverjeništvo UJU kot okrožnico razposlalo v 1. 1929. vsem učitelj. društvom v dravski banovini. Od 1. septembra 1924. do 31. avgusta 1925. je odbor sprejemal za člane priglašence v neomejeni starosti. Nekateri počasneži se še niso zglasili do tega termina in prosili za sprejem v U. S. že po 1. septembru 1925. Društveni odbor je nasejiod 14. julija 1926. sklenil, da jih izjfemoma še priporoča občnemu zboru v Celju, dne 18. julija 1926., da jih sprejme v U. S., kar je ta tudi storil. Fr. Podobnik (Maribor) je 1. julija 1926. priporočal odboru: 1. »da naj postopa ob sprejemu novih članov kar najrigorozneje, na tuberkulozi oboleli naj se v vsakem slučaju odklonijo. 2. »Uč. tovariš« naj priobči imenik članov iz 1. 1898.« Društveni upravnik Iv. Kocijančič je sestavil imenik iz 1. 1898. in 1899., katerega je priobčil Učit. tovariš. Predlog P. Flereta (Beograd), »da bi se 61an lahko vptfsal v U. S. z dvojnim ali ve6kratnim vpla6ilom v korist dedičev,« na odborovi seji 14. julija 1926. ni dobil večine. Na občnem zboru v Celju, dne 18. julija 1926. so predlagali: Iv. Šmajdek (Št. Vid): »Društveni rezervni zaklad naj se delno uporablja za razbremenitev starejših članov.« (Na občnem zboru 1. 1927. ni bil več tega mnenja.) A. Koprivc (Ščavnica): »Iz rezervnega zaklada naj dobivajo člani denarne podpore.« Večina zborujočih članov ni soglašala s tema predlogoma. V 1. 1926. in 1927. so se predelavala pravila po odboru in sicer po načrtu in nasvetLb, ki jih je podal dr. Andrej Kuhar, notar v Ljubljani. Skoro vse predloge je pa občni zbor v Ljubljani, dne 28. decembra 1927. zavrnil z večino glasov. Zamudniki s plačili članskih prispevkov, zlasti še izključeni in izstopivši člani so napravljali društvu, oziroma njegovemu rezervnemu zakladu veliko gmotno škodo. Neporavnani zneski od teh bivših članov so rasli od leta do leta; znašali so samo v 1. 1926. znesek 4.527 Din. Odbor je na upravnikov predlog na svoji seji dne 13. februarja 1927. sklenil: »Zaostanki se bodo odslej naprej iztirjavali strogo po § 9. društv. pravil (danes po § 6. zadr. pravil), od izstopivših in izključenih članov v skrajnem slu6aju po odvetniku.« Uprava, ki redno izplačuje posmrtnine, sme zahtevati od članov, dabodo i oni redni z vplačili. Na občnem zboru U. S. v Ljubljani dne 28. decembra 1927. je predlagal Fr. Skulj: »da bi se člani, ki so 30 let v U. S., oprostili nadaljnega pla-6evaBija članških pfispeVkov«; rr. Srebrenič (Ljdbljana): »da bi se uvedla za izpla6evanje posmrtnin pri navih 61anih karen6na (čakalna) doba«. Umestna predloga nista dobila večine. O »Otroški samopomoči««, katero se je prvotno mislilo priključiti U. S., je odbor razpravljal v 1. 1925. in 1926. Iv. Kocijančič je v »Ucit. tovarišu« v 26. in 27. štev. iz 1. 1926. pnobčil osnutek za tako ustanovo. Na občnem zboru v Celju, dne 18. julija 1926. je bil sprejet Iv. Kocijančičev predlog: »Osnuje naj se za učiteljske otroke novo podporno druStvo.« Po občnem zboru so tovariši iz Celja Skušali uresničiti ta predlog, pa se niso mogli zediniti za p-ravo obliko. Vrnili so gradivo v Ljubljaiio, kjer je počivalo nekaj let. Za pokrajinsko skupščino UJU v Novem mestu — v juliju 1930. — je Iv. Kocijanči6 predlagal: »Osnuje naj se v okrilju poverjenigtva UJU poseben odsek, ki bo pokKcal v življenje to »samopomo6«.« Predtem je predlagatelj priob6il v »Učit. tovarišu« — 43. in 44. štev. iz 1. 1930. — dva načrta za osnovo »Otroške samopomoči«. Predlog je bil na pokrajinski skupščini v Novem mestu sprejet, člani za odsek izvoljeni. Na 10 sejah — od oktobra do decembra 1. "1930. — je odsek sestavil pravila in s tem delo dovršil. Pravila driištva »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic« je politična oblast dne '8. aprila 1931. potrdila, dne 17. maja 1931. se je vršil ustaiiovni občni zbor v Ljubljani, s 1. junijem 1931. je društvo pričelo poslovati. V 1. 1932: se je društvo spremenilo v zadrugo. ¦Posluje "prav dobro v korist uciteljstkhn družinam. Predlog, »da bi U. S. izdajala tiskan imeniik članov«, sta poslala upravi R. Smolik (Novo mesto) in Sr. Borštnik (Novo mesto), na občnem zboru v Ljubljani, dne.29. junija 1931. je to predlagal Fr. Srebrernč (Ljubljana). Iv. Kocijančič je nameraval za 30-letnico U. S. (1. 1929.) prirediti brošuro o U. S. z imenikom vseh članov. Odbor je sklenil, da se poročilo, namenjeno za brošuro, natisne v »Učit. tovarišu«, katerega naj se pošlje tudi onim članom, ki ga sicer ne dobivajo. Res je priobčil Iv. Kocijančič poročilo o U. S. v »Učit. tovarišu« od 10. julija 1929. Na upravo U. S. so prihajali še razni predlogi, ki jih je društveni odbor obravnaval na svojih sejah in največkrat vsled veljavnih pravil moral odkloniti. Ti so: Prošnje članov U. S. za dename podpore (18./5. 1925., 28./9. 1927., 26./6. 1930.), prošnje za sprejem v U. S. soprogov - neučiteljev, hčera in staršev - neuc&teljev, soprog - žena članov U. S., ki so nad 45 let stare itd. Pač pa se je ugodilo prošnjikom - članom, ki služijo vojaško kadrsko leto. da poravnajo članske prispevke za čas vojaške dobe še le takrat, ko so zopet v učiteljski službi. Učit. samopomoč je poslala v gospodar$fci svet JUU - sekcija Ljubljana svojega zastopnika, ki ima nalogo v okviru naših pravil delati za dobrobit vsega učiteljstva. Pravila U. S. so od 1. 1920. prikrojena za vso Jugoslavijo. Uporaba je kaj kmalu pokazala precejšnje hibe tako obširnega okoliša. Administrativna preglednost za vso državo bi bila zelo težka, če ne sploh nemogoča (smrti, preselitve, izstopi itd.), iztirjavanje vplačil o pravem času večkrat brezuspešno, vsled tega izplačevanje posmrtnin — glavni namen U. S. — neredno. Podpisani sem vedno zastopal mnenje, ki je našlo verne somišljenike in posnemovalce, da naj vsaka banovina — večja administrativna enota —• osnuje svoje podporno društvo ali zadrugo U. S. Napisal sem tri članke v Narodno Prosveto (štev. 96., 97. in 99. iz 1. 1926.) o bistvu »samopomoči« z nasveti, kako naj si ustanove take organizacije. Kakor slišim, posluje že nekaj »samopomoči«. Po 33-letnem in uspešnem delu je društvo U. S. vsled zahtev § 76. uradniškega zakona likvidiralo, ustanovila se je Učit. samopomoč, reg. zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Poslovati je pričela s 1. januarjem 1932. Na seji načelstva dne 4. marca 1932. je vložil podpredsednik prof. A. Sič pismeni predlog, »da bi se obresti rezervnega zaklada porabljale v razbremenitev starejšlh članov.« — Na izrednem občnem zboru v Ljubljani, dne 6. marca 1932. je predlagala M. Polakova (Ljubljana), »da naj bi člani še v življenju dobili po 25-letnem članstvu eno polovico za posmrtnino določenega zneska; po smrti članovi se izplača dedičem druga polovica.« (Oba predloga bosta v celoti priobčena v »Učit. tovarišu«.) Občni zbor je z ozirom na predloga Siča in Polakove naročil načelstvu, da naj do prihodnjega občnega zbora sestavi primerne predloge za popravo in zboljšanje zadružnih pravil. Pri načelstvu U. S. se je osnoval poseben odsek, ki naj ugodno dovrši naročeno delo. Krajše poročilo o zadrugi U. S v Ljubljani prinaša »Prosveta«, priloga »Učit. tovarišu« od 10. novembra 1932. na straneh 35. in 36. Pri ti priliki omenim, da je v tcm poročilu na 36. strani popraviti odstavek glede razdružitve, ki se pravilno glasi prav tako kot na 37. strani v poročilu za zadrugo »Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani«. Iz tega poročila razbere lahko vsak saip, kako mnogostransko je bilo delo v odboru in na občnih zborih, ki je stremelo vse le za tem: prirediti pravila tako, da bi imeli člani manjša bremena, uživali pa večje dobrine. Iv. Kocijančič.