Posvetovanje o problemu nezapo-slenosti na Hrvatskem
Na Hrvatskem je bilo v prvem trimesečju letos ofcrog 26.000 ne-zaposlenih delavcev. To število se je sedaj nekoiiko povefalo, ker je prišlo nekaj lasoi novih delavcev, ka tudi po bdroju za posredovanje dela iščego zapo-elitev.
Od skupnega žtevila nezapo-Slenih ima okrog 40°/« svojo zemljo. Nekaterd izmed njih sprejemajo kot drugd podporo bi.roja ie, posredovanje dela. Z novijnl predpisi so bila Mjtačet-ku leta pogoji za dosego pravic do graotnega im zdravstvenega zavarovanja nekolako razšiirjeni. Tako zdad te pravice uživa okoli 45°/« z*č3®ao nezapoelenjh oseb.
Na sestanku šef<xv okrajnih bdiroijev za posredovaaje dela so razpravljaii naijv*i o tem, kako bi rešili problem za^asno neza-poslenih ose-b. Pnx>blem je pre-cej zaplcten. Večina nezaposle-nih delavcev nima nikakršnib. kvaliifikacij. Gospodiaraka pod-j^e-tija pa iiščejo delaVce-strokov-njajke, kar je ekon-omsk« nujno im papotooma razuim1ja.vo. Del nezaposJenih delavcev so -odpu-sitiJd v podjetjdh zaradi zmanj-Sane delovm« s?xxsobnosti. Da bi jih lahk« znova zaposlili, jih jc tr«ba pre|J prekvalificirati za druga d«la, tp pa spet zahteva denaiime izdaitke. Med nezaposle-o.uma j€ tudii precej žena, kd jim
je tudi slcer teže najti usfcrezn« zaposl«'tev.
Na posvetovanju so posfavill zahtevo, naij W se v prvi vrstl ljudski odbori sami ukvarjali s temi problemi. Vsekakor je naj-važnejša naJoga, da se neza.po-sleni delavci čimprej sti-okovno usposobijo im pripraviijo za do-ločano delo. V gospodarstvu so n.amre4 možnosti za zaposlitev. Dosedanja, čeprav samo delno opravljena sdBtematizaciija in po-pis delovnih mest kaže, da je dasti praznih mest, da so potreb-ni delavci, toda delavci strokov-njaka. So tudi možnosti za zapo-sliitev večj&ga dela delovne sdle pri kmetijsfcih del«h.
Del delovne sile, zlasti pa že-ne, bi se lahko zaposlile v otkrt-ni uslužnd dejavnosti. Popreij pa bi morali ljuds.ki odbori za^eti paspeševati take dejavnosibi. Zlar sti v manjših mestih čutijo po-trebe po obrtnih uslugah, med-tem ko pa obrlnih delavcev sfearaj nJ.
Na sesteinku so poudarilii, dabi morali tudi birojl za posredo-vanje deJa bolj sodelovati z ljud-skiml odbori, gospodarskirrn or-gani in str<ykovn.imi združenji. To sodelovanje je najb6l(j po-trebno glede strokovnega uspo-sabljanja delavcev in pa razvi-! iantja takih dejavnostt, v katerih bodo delai/ci dobili zagotovlje-no. zaposlitev.                       V. J.