litio C Osiiti Cfuhlfana v snegu — pogled x Gradu na SentfaUotisUo cerKev lO Slavnostna otvoritev 70. xasedanfa amerišRega kongresa (senata in parlamenta) v tvas^ingtonskem KapitOlU, ki se je vršila pi'CH,t kratkiiti. Norveian dr. L. Colban ki jo /iuinju leta odlično (ielo\al v komisiji /.u nuijijšinska vpraisuiija Društva narodov, jo sedaj prevzel vodstvo njeno razorožitveue komisije. Cosima Wagner (uVrka /.luunenitegu (jlasbeiiika Li-s^iu in \dova skladatelja Riliarda VVa^iierju, ki jo obhajala J^. p. ui. svojo '»Olotnioo. \ spremstva svo- > jiK» šiuu Siegtrieda, ki jo tudi slaven Klasbouik, Prekrasni grad AcOUJeion na otoku Krfu ki si gn je zgrudila leta 1891, avstrijska i.esarieu Elizabeta in ga je leta 1907. kupil nem-.ški cesar Viljem, a je prišel po vojni v gr.ško državno last, pride baje v kratkem ua dražbo. Ximska »ahava naAm maltG- 12 Emandi 7f vr.tlfini roniiinskj poslanik n» »ašcni flvoru. 1>ogledl na Kraf»tno, ki h« /e meseca novernl)r,j t I. /ve/arir) (lo /citvniški ()ropi / Rogiitrem. Nova piotr«. ki jo pridno ijrade. fio dolpii 14 kiloTnctnn in hn sfalii 24 miliiono\ dinarjn. Sneg na na Jem "Prtmorpi J»oglea na SušaK in na Relco. Ponovno prosimo vse naše prijatelje 1. da nam posdjajo le fotografije, kci liskanih slik nr moremo rabiti; fla napišejo na firbef slike čim nalančnejše pojasnilo, ker si tecja uredništvo ne more samo i/mišljati; "V da oni, ki žele dobiti slike vrnjene, zabeležijo to skupno 5 svojim naslovom na hrbet slike; 4. da nam pošiljajo slike važniti dogodkov takoj, ne pa, ko je stvar že davno zastarela; !). da potrpe z objavo slik raznili društev, ker ima teti uredništvo toliko, da je popolnoma nemogoče ustreči vsem. Ponovno opozarjamt. naše prijatelje tudi na to, da mora imeti uredništvo slike 14 dni pred objavo v rokati, le posebno nujne in važne stvari je mogoče spraviti v list še 9 dni pred izidom. SIJIce K SlovensRemu biografsRemu leRsiKonu Frnnrplj Ji-nicj II8J1 IW<}|. narodni >;os|>od« r. Cileniirk Martin (''184hi. botanik. Hohnjec Josip pro,s>clni orpaui- zitlor in politik. 12 13 Monumenialno delo našega mečniJca Vi^od! na stopnišče s sve-tilfko. "Pogledi na stopnišče v pritličju. simiiiludi Idil 1021. je 'Ahor-nicu 7.11 Irfidvinti. ohri in iii-iluatrij« skiciiilii preuredili ^Dojo puliHu I) lleellioniiooi idid. .UliiptiK ijii i> filiinnem obscflii: 1'reiirediten m.-itikeftu pn nei/rnhljenefiii p(id. pisiirniške prostore, doy.x-dum> slopiiišrn. uupniuo oeč-je sejne diHinine in ceuirulno kurjuno. kiinidiv.acijo. iiredi-tet> doarifičii i. dr. I>iixen i<>fia se je med flradnjo siimn poknxalii polrehii renooacije ostalih prostorov in konstruk-rij. - Z.I izpeJjuDo ieflu dela se je naprosilo nušegu naj-nečjefia urliilekht prof. I'leč' niku. ki je z nesel jem preo/.et nulo/io ter jo mojstrsko rešd Pri detiijlnili i/.oršUouli mu je pornuflal njegon učenec arhitekt Idma/ič. dela na sianhišču pa je nodil /hor-nični podpredsednik Inart Ofirin. \ačrli so nsehomdi pse do najmanjšefla delu oprave. Delo je ixnr.šer>ah> okrofi ">(! ohrinikoo in je slulo okroglo 4% milijona dinarjev. \ o-dilno načelo vsega je bilo. da mora hiti osa preureditetf od načrtov preko materijala do ixnrsenulcer> domačega ixvora. Prevladujeta les in kamen, ki kol plemenita malerijala povzdigneta sijaj vse zgradbe do najvišje mere. kamnoseška dela. ki xnašajo približno četrtino celokupnih stroškov, so res prava umetnina. Zastopani so najrazličnejši domači kamni: tako so n. pr. stopnice iz kraškega marmorja. obloge sten iv podpeškega. okviri vral in oken ix hol aveljskega, ihaii-skega in lesnobrdskega črnega in rdečeprogastega marmorju Enako tudi tlak: slehrovje p,i je i>ovečini i/ pohorskega granita. Stropi so napravljeni po večini ix lesa. I ako so n. pr. v drugem nadstropju nsi stropi iy. jelovega lesu. glavna sejna dvorana, ki na prani res veličasten r}lis. je / izjemo malega pozlačenega pasu obložena vsa s polirano orehor>ino: mala posvetovalnica poleg pa je iz borovi ne. Stene le posvetovalnice so razdeljene r> polja, n katerih so slike bivših zborničnih funkcijonarjev. Lep vtis napravijo tudi parketi v sejni dvorani in v avli drugega nadstropja. Posebej je IrebiJ še omenili strope, lesene ali mavčne. pozlačene. barva ne itd., ki so umetnina zase. Velezanimiva je nadalje stop-niška ograja ix poliranega iele/.a. Bronasti. pozlačeni svečniki, kundelabri in lestenci, nameščeni v avlah in na stopnišču, pripimiorejo celotnemu vtisu do izrednega sijaja. Dvorišče z lepim vodnjakom in stebrom druži celokupno arhitekturo v popolno harmonijo. — Celoku pno delo spada med največje arhitekturne umetnine ne samo v Sloveniji, temveč še preko njenih meja. Ivan Ogriii. Stopnišče ix prvega v drugo nadstropje* Konec stopnišča v drugem nadstropfu. Prva od k-\c: V^od v vel. dvorano (na Ifvo). Drilfra od lo\c: tx velilce dvorane. Pogled v veliJco dvorano Zbornice xa TOI. I'r\a na desno: Predsednikova soba. Drnjra na desno: Vejfa v II. nadstropfu. 14 Sotranfičlna skromne, a snainc fedilne SfiFOmbCf jcdilii so pokiitn. /ttprtu fili pii x v rc(iol /inljciiju. Mnttftn naših knicliškili domon je prvproniih. a lepih, čislih iii /.ilrunih. Dclik. jako nclik lipi jili je hidi luiij podohnili l>ri(>flfmi. itcfln čloi>i'.škiiii hinuliščfvi. \ iijpDfinsfcjšu napuka. ki ju itpa/jtjinno pri knu'lii*kili hiitiili je lil. tia sn ida/.iH'. dcioinn /u li>. krr sil pi>sliiniji'tic iiii nlužtieni kraju, deionui pa luiii galf). ki'r niso nse pod k-i (•lene. Viaga je pa i'ii(i luijncimnicjšili sooru/.riic /.dravja. Dalje imajo naše kmeli.ške hiše iianadnn premalo in premajiiniii prosloron. kar je poHosiii posledica nerodne ra/.deiiloe. Saj-matij, kur moramo /.alilenuli je. da .so spalnice ločene od ¦'
    xa bivanje in od kuiiinje. I SI proslori so naoadno mnoflo prenizki, /aradi česar je o njih Ittdi oeduo /.adniiel /.rak. Okna so skoro oedno premajhna, zato so notranjščine temne, u .še leli mujlinih oken nikoli ne odpirajo, da hi hišo prezračili, temneč jih zadelajo poleti še s cne-ticami. pozimi pa s cunjami in žaganjem. /1 tudi na snago hiše in obleke gledamo pogosto še ose premalo. I^osledicu tega je. da je pri nas na kmetih mnogo neč iiolezni. nego o mestih in umrljivost mnogo večja. Stara KmettšKa kufilnfa kjer se jr kuhalo še \ peci in sploh n\ bilo niopoee vzdrževati potrebne (•istosti. razen tega je bilo pa tudi kuhati jako težko. Notranjost nesdrave kmetiške „^tše*' Notranfitlna podobne kmetiške ^tše ki je Maj>erii4\jše ogledalo nemarne gospodinje. \ se ('rno od umazanije, vse raztrgano in v neredu, na postelji skleda, ob {>eči zaprli, raztrgan kos za dete, ki ne uioie \ /rasti \ takih razmerah zdravo 15 Krisem Slovenifc Slovenec si išče xasluHca povsod: sliki! kaže skupino Slovencev v Sietlini. kjer so zaposleni v tumošnji lesni industriji. Zasledovalni oddeleR oroiniRov v HaUedoniti na pogonu k ropske elik ugled, ki ga už.i>a v tujini. Dol/.nosf našiii prijateljev je. da zanesejo 1MI.Š liKt tudi v slednjo Mluvensku hišo; za vse jovne loknl« pa mora veljati načelo: Kjer ni našega lista, tam tudi ni prostora /.a našega človeka ! Balerottatc JugoaJovanatse ttaUarac v Cfublfant