Posamezni Izvod 80 grolev, mesečna naročnina 1 Šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE GRADNJA ZADRUŽNIH DOMOV, KI BODO ŽARIŠČA GOSPODARSKEGA IN KULTURNEGA NAPREDKA NA PODEŽELJU, BO ŠE MOČNEJE OKREPILA SODELOVANJE IN ENOTNOST DELAVCA IN KMETA v NOVI JUGOSLAVIJI. LETNIK III. CELOVEC, V SOBOTO 10. IV. 1948 ŠTEV. 20. (113) Karija bo kljub vmešavanju in nasilju izrazita svojo voljo V zvezi z različnimi poizkusi vmešavanja od zunaj v predvolivno borbo v Italiji piše moskovska »Pravda« med drugim: »Volitve so bile že od nekdaj izključno notranja zadeva vsake države. Toda v predvolivne priprave v Italiji se vmešavajo amoriški reakcionarji v taki meri kakor da bi bila Italija ameriška država. Govori ameriških državnikov in stolpci časopisja v ZDA vsebujejo polno groženj z direktnim vmešavanjem za slučaj, da bi demokratična ljudska fronta dobila večino pri volitvah. Ameriški reakcionarji pa se niti ne zadovoljujejo samo z grožnjami. Že v začetku marca je mednarodni tisk poročat o razgovorih De Gasperija z vlado ZDA o dobavi orožja za dušenje demokratičnih sil v Italiji. 24. marca je objavil »Evening Star«, ki izhaja v War abingtonu, da so bili ti razgovori uspešno zaključeni ter da je De Gasperijevo Prošnjo za dobavo orožja in municije ameriška vlada ugodno sprejela, ker odgovarja njeni politiki«. Po poročilu istega lista »so bil! iz ameriške cone Nemčije poslani v Italijo vlaki z lahkimi panterji, strojnicami in municijo.« Nič zato, če so dobave orožja Italiji v kričečem nasprotju z določbami mirovne pogodbe, ki točno omejuje oborožitev Italije. Če De Gasperi prezira te določbe, ker bi rad uporabil orožje proti italijanskemu ljudstvu, dela to z odobravanjem ameriške reakcije, ki se pripravlja na direktno vojaško vmešavanje v Italiji. Ameriški komentator Drew Pearson I® nedavno izblebetal, da je Truman npolnomočil poslanika ZDA, da lahko Pokliče ameriške vojne ladje v italijanske luke in da tudi brez izrednega povelja iz Wasliingtona lahko odredi izkrcanje ameriške pešadije v Italiji. Angleški list »Sunday Times« je objavil poročilo, da bodo pripravljene v aprilu na francosko-italijanski meji dve francoski oklopni diviziji, da bi v »slučaju potrebe vzpostavile red v Italiji«. Ves angleški tisk pa enoglasno kriči o bližajoči se neizogibni državljanski vojni v Italiji Vsi ti pustolovski pobomiki vmešavanja v notranje zadeve Italije in nasilne dušitve italijanskih demokratičnih sil s mm samo kažejo, da imajo strah pred Volitvami, na katerih bo italijansko ljudstvo izreklo svojo besedo in dalo izraza svoji volji. Oni čutijo, da niti ameriške vojne ladje niti francoski oklopniki ne bodo mogli preprečiti, da pride volja italijanskih volivcev do izraza.» Nacionalni odbor za volivne svoboščine, ki je sestavljen iz predstavnikov 13 političnih strank, je protestiral zoper vmešavanja reakcionarnih ameriških krogov v predvolivno kampanjo v Italiji. Italija je preplavljena s protidemokratičnim propagandnim gradivom, ki ga pošiljajo s posebnimi letali iz ZDA. V raznih pismih iz Amerike se Italijani pozivajo, naj glasujejo za De Gasperijevo vladno stranko. Nacionalni odbor je tudi obsodil pred-volivni teror vladnih strank in fašističnega gibanja. V protestni resoluciji oo-tožuje De Gasperijevo vlado, da v nasprotju z republikanskimi zakoni podpira fašistično »italijansko socialno gibanje«, ki izriva predvolivne incidente in ki odkrito zahteva obnovo fašizma. Izvršilni odbor konfederacije dela je sprejel sklep, da bodo delavci v znak protesta proti terorju v Siciliji, kjer je bilo v zadnjem času ubitih 36 sindikalnih voditeljev, izvedli 12. aprila enourno stavko, ki bo zajela vso Italijo. Indijsko ljudstvo v borbi za boljše življenje Spričo težkih življenjskih razmer, v katerih živijo delovne ljudske množice v Indiji pod protidemokratičnim in kola-boracionističnim režimom Nehrujeve vlade, je v zadnjem času pričelo vidno naraščati borbeno gibanje indijskih kmetov, delavcev in srednjih slojev. Indijske množice so pričele odkrito in odločno borbo za zboljšanje delovnih pogojev in za boljše življenje na nacionalnih tleh, kjer gospodarijo kapitalisti, veleposestniki in razni zavezniki fevdalnih knezov s pomočjo Nehrujeve vlade in vlad posameznih indijskih pokrajin. Vslod ostre poljedelske krize, ki je zajela Indijo, je prišlo do množičnih demonstracij indij ' ih kmetov. V Patani je 21. marca demonstriralo 25.000 kmetov. Zahtevali so uvedbo prave demokracije delavcev in kmetov. Tudi borba kmetov Telengane na ozemlju Hajderebada je sestavni del akcije indijskih kmetov. Nova vrsta borbe v Indiji je omogočila, da so kmetje sami odpravili veleposestva in razdelili zemljo. Na ta način so v 2000 vaseh, kjer prebiva 6 milijonov prebivalcev, kmetje odvrgli jarem, odpravili veleposestva in razdelili zemljo tistim, ki jo obdelujejo ter ustanovili ljudske odbore. Kmetje sami so organizirali obrambo tega ozemlja, ki obsega 15.000 kvadratnih milj (po velikosti enako Danski). Industrijski delavci v Indiji pa se borijo s pomočjo velikih stavk. V Južni Indiji je 50.000 delavcev tekstilne indu- Sivjetsksko-tinska pogodba bo utrdila mir V torek zvečer je bila v Moskvi med finsko in Sovjetsko zvezo podpisana pogodba o medsebojni pomoči in prijatelj-®tvu. Ob tej priliki je sovjetski zunanji btinister Molotov izjavil, da ima sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči in prijateljstvu med Finsko in Sovjetsko zve-namen, da prepreči ponovitev nemega napada, da poglobi prijateljske °dnošaje med obema državama in da Pripomore k utrditvi miru v Evropi. Tudi finski ministrski predsednik Pek-kala je podčrtal veliki pomen sklenjene Pogodbe in se zahvalil sovjetski delega-Cl]i za dobrohotno zadržanje v teku pokanj, ki so omogočila uspešni ter za ?,.e Pogodbeni stranki zadovoljujoči zaključek pogajanj. Besedilo pogodbe določa: Ce bi bila inska ali pa Sovjetska zveza preko fin-aaga ozemlja ogrožena po oboroženem strije stopilo v stavko, da protestirajo proti znižanju mezd. Enodnevne protestne splošne stavke, kot je bila stavka enega milijona delavcev v Bombayu, so postale vsakdanji pojav. 250.000 bom-bayskih tekstilnih delavcev se pripravlja na stavko, prav tako pa tudi železniški delavci po vsej Indiji. Borbi delavcev in kmetov so se pridružili tudi nameščenci. 15.000 državnih uslužbencev bengalske vlade je prisililo vlado, da je sprejela v službo dva njihova odpuščena voditelja. Nameščenci le- talske družbe »Tata« in orientalske družbe za zavarovanje, največjega indijskega koncema te vrste, so sklonili, da bodo kmalu pričeli stavkati. Ker so Nehrujeva vlada in njeni pokrajinski ministri izgubili oporo v ljudstvu, se je vlada zatekla k metodam nasilja. Na tisoče ljudi so zaprli. Streljan;e je postalo vsakdanji pojav. Državljanske svoboščine so se spremenile v pregania-nje, vendar vladi ni uspelo zaustaviti borbenih izrazov nezadovoljnosti ljudstva- Po vsej Indiji so vršijo aretacije sindikalnih funkcionarjev in delavskih voditeljev. Med drugimi je bilo v zadnjem času aretiranih trinajst voditeljev indijskega delavskega gibanja. Na področ ;u Novega Delhija in v Zapadni Bengaliji je kongresna vlada prepovedala delovanje KP Indije. Osrednje glasilo KP Indije »People« je v odgovoru na te represalije napisalo 28. marca v uvodnem članku: »Napad na stranko je hkrati napad na celotno demokratično giban e in na vse tiste, ki so se dvignili proti sedanji kapitalistično-imperialistični ureditvi in ki se bore za resnično demokracijo in za socializem. Napad je naperjen proti demokratični ureditvi v interesu kolaboracionistične reakcije, ki namera va vspostaviti fašizem v Indiji.« Istočasno, ko indijska vlada izvaja nasilje proti naprednim silam, izpušča na svobodo člane vojaško-fašistične organizacije, ki so bili aretirani v zvezi z umorom Gandhija. Tako je bilo po nalogu vlade Vzhodnega Pandžapa izpuščenih iz zaporov 17 članov te organizacije. ČSR le za mir In bratstvo med vsemi slovanskimi narodi napadu s strani Nemčije ali kake druge z Nemčijo povezane države, se bo Finska v skladu z dolžnostmi, ki jih ima kot neodvisna država, zoperstavila napadu. V tem slučaju bo Finska za obrambo nedotakljivosti svojih meja uporabila vse svoje sile, s katerimi razpolaga na kopnem, v zraku in na morju. Obramba finskih meja bo organizirana v smislu obveznosti, ki jih določa pogodba, v slučaju potrebe pa s pomočjo Sovjetske zveze. Sovjetska zveza bo v tem slučaju nu dila Finski vso potrebno pomoč. O oblik* in obsegu te pomoči se bosta obe državi medsebojno sporazumeli. Finska in Sovjetska zveza se obvezujeta, da bosta v duhu sodelovanja in prijateljstva še nadalje razvijale in utrjevale medsebojne gospodarske in kulturno odnose. Pogodba velja za dobo desetih let. Ob priliki kongresa češke mladinske zveze v Pragi, katerega se je udeležilo nad 1000 delegatov, je bilo prebrano pismo ministrskega predsednika Gottwal-da, v katerem je podčrtal veliki pomen političnih sprememb, ki jih je nedavno doživela Češkoslovaška. »S tem da smo ubrali pot ljudske demokracije se glasi v pismu, »smo prenehali biti mali, osamljeni narod v Evropi. Postali smo del velike in mogočne fronte naprednih držav.« Predsednik češke mladinske zveze Zdenek Hejzlar pa jo v svojem govoru dejal, da si je češka mladinska zveza zadala nalogo, da bo vzgajala nove ljudi, ki bodo ljubili delo ter branili domovino in ki nikdar ne bodo izdali idealov bratstva med slovanskimi narodi in med vsemi naprednimi narodi sveta. Na množičnem zborovanju v Bratislavi ob priliki tretje obletnice osvoboditve slovaške prestolnice izpod nemške okupacije je govoril zunanji minister Češkoslovaške Klementis. Dejal je med drugim, da pomeni praznovanje tretje obletnico osvoboditve Bratislave po Sovjetski armadi mogočno manifestacijo trdnega prijateljstva med slovanskimi narodi. Glede zadnjih zgodovinskih dogodkov v CSR je dejal, da so isti reakcionarni krogi, ki so pred desetimi leti pripravljali monakovsko izdajo, februarja 1948 ponovno posuksili vzpostaviti na Češkoslovaškem stari red, da bi oropali ljudstvo vseh njegovih pridobitev. Po zmagi nad reakcijo pa bo ljudstvo Češkoslovaške aktiven član v družini svobodoljubnih in naprednih narodov. Na koncu je minister dejal: Ponosni smo na to, da pripadamo med one narode, ki so med pr- vimi navezali odkritosrčne prijateljske stike z narodi Sovjetske zyeze.« V torek so v Pragi slovesno obhajali 600 letnico ustanovitve Karlove univerze: Ob tej priliki je poslal prezidij znanstvene akademije Sovjetske zveze Karlovi univerzi v Pragi brzojav, v katerem je med drugim rečeno: »Narodi Sovjetske zveze izražajo Karlovi univerzi kot najstarejšemu središču slovanske kulture in kot branilcu slavnih tradicij večstoletne osvobodilne borbe svoje največje spoštovanje. Sovjetski znanstveniki pozdravljajo češkoslovaške znanstvenike in njihovo predstražo, znanstvene sodelavce Karlove univerze, ki se dosledno borijo za nadaljnje utrjevanje ljudske demokracije proti silam reakcije, za trajni mir, za napredovanje demokracijo po vsem svetu ter za skupnost .slovanskih držav.« Pred tednom dni, ko je sovjetski poslanik v CSR predložil predsedniku republike Benešu svoje poverilnice, je dr. Beneš med drugim izjavil: »To je najboljša prilika, da poudarimo pomen našega zavezništva, ki je narodni izraz prijateljskega razvoja med narodi obeh bratskih držav. Nimam druge želje, razen to, da v miru in varnosti delamo za dobrobit našega ljudstva, da ustvarimo zanj novo gospodarsko blagostanje in nudimo ljudskim množicam možnost kulturnega razvoja. To je naš skupni program miru, ki ga bomo nadaljevali posebno glede tega, da se zaščitimo pred nevarnostjo kake nove nemške agresije.« Sovjetski poslanik je ob tej priliki poudaril, da želita Sovjetska zveza in CSR utrditi trajen mir in zajamčiti varnost v Evropi. Goriške Slovence terorizirajo V slovenski vasi Štandrež pri Gorici je v nedeljo od 6. ure zjutraj do 13. ure vladalo obsedno stanje. Na vse zgodaj jc pridrvelo v vas preko 600 karabiner-jev poleg velikih vojaških kontingentov, vsi v popolni bojni opremi z oklopnimi avtomobili. Nihče od prebivalcev ni smel zapustiti niti svojega stanovanja. Dijakom, kmeticam, delavcem in uradnikom je bilo prepovedano iti v Gorico. Do Ga-sperijeve policijske sile so se poslužile podlega izgovora '.xla iščejo orožje za obrambo miru za časa volitev« ter preiskale vse hiše v vasi. V resnici pa so kara-binerji uprizorili pravi lov na jugoslovanske in slovenske zastave, mi partizanske uniforme in na rdeče zvezde. V eni hiši so popolnoma porušili dimnik. Zahtevali so od ljudi, ki govore v vasi vsi slovensko, naj govore italijansko, ker so pač v Italiji. Z naropanimi slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami so ka-rabinerji in vojaki izzivalno na ulicah čistili svoje avtomobile in trgali z zastav rdeče zvezde ter jih teptali. Iz vasi so italijanski vojaki in karabinerji odpeljali dva kamiona naropanega blaga in deset vaščanov pod pretvezo, da so pfi njih našli vojaške predmete. Policijska akcija je imela predvsem namen terorizirati slovensko prebivalstvo Štandreža, ki se je stoodstotno odzvalo klicu italijanske Ljudske fronte in bo skupaj z italijanskimi demokrati glasovalo za Ljudsko fronto., Obremenjeni nacisti skoraj stoodstotno na svobodi V zvezi s procesom proti šesterici nacističnih zarotnikov, ki so kot glavni kolovodje podtalne nacistične organizacije bili postavljeni pred ljudsko sodišče v Gradcu, prinaša Oesterreichische Zeir tung dne 3. aprila 1948 uvodnik, iz katerega povzemamo sledeče. Po uradni statistiki je sprejelo avstrijsko državno tožilstvo od vzpostavitve ljudskih sodišč pa do danes skupno 108.283 prijav nacističnih zločincev. Od teh so državna tožilstva ali pa ljudska sodišča ukinila postopek v 64.683 slučajih, to je okroglo 60% vseh slučajev. To se pravi, da proti 60 od 100 obtoženih nacistov sploh nikoli ni bila vložena tožba. Obtoženih je bilo sploh samo 16.079 obremenjenih nacistov, to je približno 13%. Obsodb je bilo doslej izrečenih 10.821, pri tem pa je bilo 3.121 oproščenih in samo 7.700 spoznanih za krive. Precejšen del so jih obsodili na ta način, da so jim uračunali preiskovalni zapor, nato pa takoj spet izpustili na svobodo. Najbolj se je izkazalo ljudsko sodišče v lnomostu in tamkajšnje državno tožilstvo, ki ie sprejelo okrog 11.000 prijav, vložilo pa samo 585 tožb, dočim je sodišče izreklo samo 382 obsodb. Z drugimi besedami povedano — od 11.000 nacističnih zločincev je bilo samo nekaj več kot 3% kaznovanih. Poglavje zase pa so vsi oni slučaji, za katere so še v teku '^preiskovalni postopki:. Takih slučajev jc v celi Avstriji 27.644. Ti »preiskovalni postopki :: so danes, skoro tri leta po strmoglavljenju Hitlerjevega režima, zelo značilni za delovanje avstrijskega sodstva. Še bolj zanimiva pa je naslednja okolnost. Pri 27.644 slučajih, v katerih niti »darežljivo« avstrijsko sodstvo ni moglo ukiniti sodnega postopka ter pri 16.079 vloženih tožbah pa se nahaja samo 1401 oseb v zaporih. To se pravi, da se od 43.723 težko obremenjenih nacistov, ki spadajo pred ljudsko sodišče, nahaja nič manj kot 42.322, to je 98%, na svobodi. Ob koncu uvodnika pravi »Oesterreichische Zeitung«: »Na podlagi te uradne statistike je zahteva sovjetskega zastopnika pri Med-zavezniškem svetu, da se v teku treh mesecev uporabijo vsi kazenski ukrepi, ki jih predvidevajo zakoni proti obremenjenim nacističnim zločincem, popolnoma upravičena. Amnestija za manj obremenjene bo doprinesla k zadovoljivi rešitvi vprašanja nacistov šele tedaj, ko bodo vsi krivci tako strogo kaznovani, da bo njihov vpliv popolnoma izločen.« PODJETNIKI SO PREPREČILI SPORAZUM Stavka delavcev avstrijske čevljarske industrije, ki traja sedaj že več kot mesec dni, se z vso odločnostjo nadaljuje. Pogajanja glede zedinjenja v stavki čevljarskih delavcev so se zaradi nepopustljivosti podjetnikov, ki še vedno nočejo pristati na novo kolektivno pogodbo, ponovno razbila. Podjetniki so odklonili tudi osnovanje posebnega odbora, ki naj bi skrbel za čimprejšnjo poravnanje stavkinih zadev. Minister za prehrano Sagmeister pa je v zvezi s stavko objavil odredbo, v ka teri pravi, .da bodo stavkajočim čevljarskim delavcem odtegnjene dodatne živilske nakaznice. Na odločen prolest sindikalne zveze je minister Sagmeister izjavil, da je to odredbo objavil na podlagi tozadevnega sklepa ministrskega sveta, kar pa ne odgovarja resnici. Delavstvu ničesar ni znano, da bi ministrski svet kdajkoli sklenil kaj takšnega. Obstoja pa dogovor ministrstva s konzu- menti, v katerem je določeno, da se pri daljšem trajanju stavke osnuje posebna komisija, ki ima nalogo, da zadevo natančno preišče. To se pa do sedaj še ni zgodilo. Delavstvo nikakor ne bo trpelo, da bi se s takšnimi odredbami pritiskalo na stavkajoče in se jim grozilo z lakoto. Tukaj se gre za vprašanje, ki je ogromnega pomena za, vso delavstvo, katero pričakuje, da bo sindikalna zveza vztrajala na tem, da se stavkajočim čevljarskim delavcem izročijo dodatne nakaznice za vso dobo stavke. Madžarska tri feta po osvoboditvi V nedeljo so bile po vsej Madžarski proslave tretje obletnice osvoboditve dežele po sovjetski armadi. V teli treh letih od osvoboditve naprej kažejo napori madžarskega delovnega ljudstva in demokratične vlade za gospodarski in socialni dvig države čedalje boljše uspehe. Prvo povojno leto so nacionalni dohodki padli pod polovico predvojnih dohodkov. V drugem letu so narasli na 62 odstotkov predvojnih dohodkov, v tretjem letu pa so dosegli 73 odstotkov predvojnih nacionalnih dohodkov. Čedalje bolj naraščajo investicije za triletni gospodarski načrt. Računajo, da bodo znašale 6683 milijonov forintov. Z izvedbo triletnega plana se bo kmetijska proizvodnja približala predvojni, v rudarstvu pa bo presegala predvojno raven iz leta 1938 Za 34 odstotkov, v industriji za 27 odstotkov. Strojna industrija ho presegala predvojno raven za 44 od- stotkov. Proizvodnja železnih rud je dosegla že konec leta 1947 90 odstotkov predvojne proizvodnje. V primeri z letom 1946 je narasla proizvodnja boksita za 340.000 ton, to se pravi za 17 odstotkov. Pri proizvodnji premoga v prvem letu triletnega plana je bila prekoračena proizvajalna naloga za 8 odstotkov, medtem ko je proizvodnja litega železa tako narasla, da je bila prekoračena raven iz leta 1946 za 80 odstotkov. Proizvodnja električne energije je presegla predvojno proizvodnjo, velik porast pa je bil dosežen tudi v težki, tekstilni in kemični industriji. Tudi madžarska zunanja trgovina se neprestano razvija. Lani je uvozila Madžarska za 1430 milijonov, izvozila pa /Ji 1243 milijonov forintov blaga. Zunanji trgovinski promet Madžarske se je zelo povečal, zlasti po sklenitvi trgovinskih pogodb s Sovjetsko zvezo, z Jugoslavijo in drugimi demokratičnimi državami. Grški narod ne bo prenehal z borbo Časopis sovjetske vojne mornarice prinaša pregleden članek o uspešnih operacijah grške demokratične armade. Koncem februarja, piše list, je monar-ho-fašistična vojska pričela s spomladansko »generalno ofenzivo«'. Toda že prve operacije so pokazale, da grški reakcionarji niso dosegli zaželjenih uspehov. Po uspešnih podvigih demokratične armade v različnih pokrajinah Grčije, kakor n. pr. v Epi m, na Peloponezu, v Alriki in Tesaliji, je nastal položaj, ki jo povzročil v Atenah splošen poplah. Čeprav je monarho - fašistična vojska po številu desetkrat bolj močna in razpolaga z najmodernejšim orožjem, ji pri-zadaje demokratična armada poraz za porazom. Vlastodržci v Atenah, piše list dalje, se no počutijo dobro. Zato so tudi ra- zumljiva, pogajanja, ki se vršijo med Tsaldarisom in turškim zunanjim ministrom o sklenitvi vojaško - politične zveze med monarhofašistično Grčijo in Turčijo. Tu iški tisk je pisal že lani, da so naprosile Atene Turčijo za vojaško pomoč. Kakor vse kaže, se je sedaj atenska vlada odločila, da privede pogajanja s Turčijo do ugodnega zaključka. Vlada Sophulisa in Tsaldarisa sc trudi, da bi s pomočjo tujih bajonetov zlomila odpor grškega ljudstva, ker jc zgubila zaupanje v svoje lastne čete. Ob koncu pravi list, da grško ljudstvo ne bo prenehalo z borbo. Uspešne operacije mu vlivajo trdno vero v končno zmago. Prepričanje o zmagi pa utrjuje tudi moralna podpora, ki jo nudijo demokratični narodi sveta grškemu narodu v njegovi pravični borbi. L•zadcuvmiU domov v !|JijŠ0šLAVIJI Široko razgibana politična akcija za gradnjo zadružnih domov, ki jo je zanesla Osvobodilna fronta na pobudo maršala Tita v slednjo slovensko vas in akti-vizirala stotisoče podeželjskoga ljudstva, je začela roditi bogate sadove. Množične organizacije OF in zadružne organizacije so s to važno akcijo še bolj okrepile rast novega enotnega kmečkega zadružništvu in politično še bolj povezale in strnile kmečko ljudstvo. Ogromna večina kmečkega ljudstva je z navdušenjem pozdravila akcijo za gradnjo zadružnih domov, zavedajoč se, da prinašajo ti domovi na vasi novo življenje, nov napredek in dvig kmečke proizvodnje in kulturne ravni. Ker je kmečko ljudstvo, strnjeno v vrstah OF, spoznalo, da bodo prav zadružni domovi tista žarišča, ki bodo združila razdrobljene gospodarske sile na vasi v močno enoto, so se vaščani povsod lotili dela za čimprejšnjo izgradnjo domov z velikim razumevanjem, ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Cim bolj so po vaseh rasli kupi kamenja, opeke, gramoza in peska, toliko bolj je plahnela zahrbtna gonja vseh tistih reakcionarnih vaških elementov, ki so začutili, da jim bo kmečko ljudstvo vprav s svojimi zadružnimi domovi podrezalo zadnje korenine špekulantskega in izkoriščevalskega življenja. Ti elementi, ki so vedno živeli na račun zaostalosti in razdvojenosti vasi in na račun primitivnosti kmečke proizvodnje, »o zaman skušali zavreti delo, ki so se ga lotile kmečke roke za svojo dokončno osvoboditev. Vse vasi so dosegle pod vodstvom Osvobodilne fronte prav z akcijo za gradnjo zadružnih domov eno dvojih največjih zmag. Že med politično mobilizacijo, ki je nenavadno razgibala podeželje, je bila dosežena- prva zmaga. Mobilizacija vseh virov gradbenega materiala in prispevkov je to zmago še bolj utrdila, obenem pa pokazala, da si hočejo zgraditi svoje domove predvsem z lastnimi sredstvi in svojimi delovnimi rokami. Zakaj le ob tako zgrajenih domovih bodo imeli vaščani občutek, da je ta dom res njihov, da so si ga, zgradili zase in svojo boljšo bodočnost. Po vaseh zdaj že gradijo na stotine zadružnih domov. Akcija, ki jo jc zanesla Osvobodilna fronta v vasi, je postala živa in močna, da so si začele vasi napovedovati medsebojno tekmovanje. Gradnja zadružnih domov je zavzela ravno v Sloveniji velik razmah. To je dokaz, da jc Osvobodilna fronta kakor vselej, tudi tu pokazala pravilno pot za gospodarski in kulturni dvig vasi in za napredek kmetijstva. Zato je akcija za gradnjo zadružnih domov naletela povsod na živahen odziv, ki se zrcali v velikem številu zadružnih domov, ki jih letos gradijo v Sloveniji. V vsej republiki je 521 gradbišč, na katerih bo zgrajenih 122 zadružnih domov velikega tipa, 162 srednjega in 105 Malega tipa, 132 poslopij pa bo dozidanih in preurejenih za zadružne domove. Na novo bo zgrajenih skoraj 389 zadružnih domov. Tako bodo na primer v Celju in okolici zgradili 19 novih in prezidali 10 starih, torej skujmo 29 zadružnih domov. Tsto število zadružnih domov bo sezidanih v Ljubljani in okolici. Na Jesenicah bodo sezidali 11 novih in prezidali 3 stare. Če razdelimo akcijo za gradnjo zadružnih domov v štiri razdobja, in sicer 1. politična jn-iprava in sprejemanje obveznosti, 2. določitev prostora, izdelava načrta in priprava gradiva, 3. zidava in 4. oprema, potem vidimo, da je j>rvo razdobje že z uspehom zaključeno. Delovno ljudstvo tako na podeželju kakor v mestih in industrijskih središčih je jn-uvilno razumelo pomen gradnje zadružnih domov in s sprejetjem delovnih obveznosti zagotovilo izvedbo načrta. Tudi drugo razdobje je v glavnem že zaključeno, zlasti povsod tam, kjer so se dela lotili načrtno in vodili evidenco nad izvajanjem prevzetih obveznosti. Na mnogih gradbiščih so že prešli v tretje razdobje, k sami zidavi. Tu se že razvija tekmovanje in na 39 gradbiščih se bore za prvenstvo, kajti postavili so si nalogo, da hočejo praznik dela 1. maja slaviti že pod streho novega zadružnega doma, v drugih krajih pa hočejo svoj dom zgraditi do obletnice ustanovitvi! Osvobodilne fronte 27. aprila. Poročila s posameznih gradbišč kažejo, da sc razvija gradbena akcija v posameznih okrajih povsem različno. Ponekod niso znali pravdno usmerjati delovnega poleta, kar ovira pravilen razvoj gradnje. Nasprotno pa gradnja naglo napreduje na mnogih gradbiščih, kjer so pripravljalno dobo pravilno izkoristili, kjer delajo načrtno in imajo točno dolo- čene roke za izpolnitev obveznosti. Tudi v Šmarju n. pr. dobro napredujejo in hočejo imeti dom do 1. maja pod streho. V kočevskem okraju je zelo podjetna mladina, zlasti v Kočevski Reki, kjer hočejo j>rav tako zgraditi dom do 1. maja. Tam so tudi pravilno razumeli gospodarske potrebe tor grade hkrati tudi velik zadružni hlev za 100 glav živine. V splošnem je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se je ljudstvo povsod z veseljem oprijelo akcije za gradnjo zadružnih domov in je pripravljeno prispevati z delom, gradivom in v denarju. Organizacije OF bodo poskrbele, da se vse napake na posameznih gradbiščih odpravijo v okviru predkongresnega ✓ tekmovanja. Gradnja zadružnih domov bo še močneje okrepila sodelovanje in enotnost delavca in kmeta. Delavski razred, ki je v kratkem času po osvoboditvi dvignil industrijsko proizvodnjo že na tako visoko stopnjo, je podal kmetu roko in pomoč tudi pri dvigu kmečke proizvodnje. Obveznosti, ki so si jih zastavili delovni kolektivi pri gradnji zadružnih domov, bodo j)odeželje spet in še globlje prepričali, kako se industrijski delavec zaveda, da je treba kmečko jmoizvodnjo dvigniti v planskem gospodarstvu čimprej na tisto višino, ki bo ustvarila skladnost med obema proizvodnjama. In prav zadružni domovi bodo ]>oslej velika pomoč in opora j)ri reševanju tega vprašanja. Veliki uspehi, ki so jih že doslej dosegla nekatera gradbišča zadružnih domov, pa bodo vsem vasem in vsem gradbiščem v spodbudo, kako je treba * organiziranim in načrtnim delom gradili domove, ta žarišča gospodarskega in kul-* turnega napredka na podeželju. Gosp. Herke se je razkrinkal h občinske blagajne v Svetni vesi je v času med 1938. in 1945. letom, ko je bil v občini postavljen za župana zloglasni nacist Aleksander Schnitzor iz Psi-njo vesi, zmanjkalo 4,739.090 šilingov. l’a denar, ki je ljudska, imovina, je branil župan proti vsem predpisom v svoji privatni blagajni. Pravilno bi bilo, zahtevati od bivšega nacističnega župana Sčhnitzerja, da vrne denar, ki je izginil v času, ko ga je on spravljal na svojem (lomu. Tega mnenja je tudi prebivalstvo občine Svetna ves. Toda. koroška deželna vlada o lem lrugačo misli. Namestnik deželnega glavarja, g. Herke, jc sporočil v pismu štev. Geni. 33189-10/48 od dne 22. marca 1948 občini Svetna ves mnenje deželne vlade. V tem pismu pravi, da ne priznava Sclinitzcrja za krivca in dolžnika, čeprav je ravno on spravljal omenjeni denar, kar jasno priča o njegovi krivdi. Nadalje priporoča g. Herke občini, naj se tudi ona pridruži temu mnenju in pripiše ta dolg na račun prebivalstva občine. Razbremenitev Sčhnitzerja utemeljuje s tem, da so prišle leta 1945 v občino zavezniške vojaške sile, najprej Titovi partizani in pozneje britanski vojaki in se 'zdaj nc more ugotoviti, na kakšen način je izginil denar. To je pojmovanje g. Herkeja, ki danes poleg deželnega glavarja, g. Wodeniga, kot njegov namestnik zastopa koroške socialiste v deželni vladi. K temu bi dodali naslednja dejstva. Vse do leta 1938 je imela občina Svetna ves slovenskega župana. Šele po vkorakanju hitlerjevskih čet v Avstrijo in prevzemu oblasti po nacistih so postavili za župana priseljenega heimatbundovca in nacista Sčhnitzerja, ki jc najzagrizc-nejši nasprotnik Slovencev v občini. Njegove grožnje so še vsemu prebivalstvu živo v spominu. On nosi tudi največjo odgovornost za izselitev slovenskih dru žin iz občine. V letih nacistične strahovlade je teroriziral prebivalstvo in spravil zavedne antifašiste v gestapovske zapore. Po zlomu nacifašizma je bil po vsej pravici odgnan v zapore v Wolfs-berg in pozneje od prebivalstva prijavljen varnostni direkciji kot vojni zločinec. Vendar so ga avstrijske oblasti v jeseni 1947 brez sodnijske razprave in brez obsodbe spustile na svobodo na svoje posestvo v Psinji vesi. Ugotavljamo, da se gospod Herke še nikdar in nikoli ni zavzel za slovenske izseljence, za- resnično popravo gospodarske škode žrtvam fašizma in da tudi sedaj nima razumevanja zanje, ko so bili oropani šc tistih borih šilingov, ki so jim jih velikodušno:) poklonili kot popravo škode tik pred denarno reformo. Na di ugi strani pa prikazuje velikodušnost in razumevanje za nacističnega zločinca, ki sc je več let bogatil na račun slovenskega prebivalstva. V tem zago- varjanju Sčhnitzerja gre g. Herke luko daleč, da indirektno obdolžuje vojake Jugoslovanske armade ter britanske vojake ropa in tatvine, samo da bi razbremenil proslulega nacističnega župana. Gospod Herke torej odkrito podpira in podpihuje zločinsko delo nacistov na Koroškem in daje podporo šovinističnim in reakcionarnim elementom v njihovi gonji proti koroškim Slovencem. Po vsem takem se ne moremo čuditi, da postajajo ti nestrpneži vedno predrznejši in od dneva do dneva vedno bolj javno nastopajo proti antifašističnemu prebivalstvu. vi, kajti rane, ki nam jih je zadal okupator, so hude. Naš Narodni dom še ni obnovljen, kljub temu pa ne zaostajamo s kulturnoprosvetnim delom. Naša mladina, ki je zelo požrtvovalna in iznajdljiva, pridno uprizarja igre in tudi naši pevci nas pogosto razveselijo z narodnimi in partizanskimi pesmimi. Predvsem radi pa poslušamo našo obirsko pesem Prav lepa je obirska fara: . Letošnje velikonočne praznike smo prav veselo opravili in sicer vsak po i,svoje. Starejši ljudje •— gospodarji so se pogovarjali, kako bodo upravljali nji-. ve, da bodo v jeseni čimveč lahko spravili v svojo žitnice in shrambe. Mladina pa, ki je rada vesela in še včasih rada malo zavrti, je napravila plesno veselico. (Naši pevci pa so nas s svojim lepim L Kropova Micka je dobra pevka in če se ji zdi kaj pretežko, pa zapoje veselo [jeseni, pri kateri ji pomaga Slamičcva Micka. Tudi Staudekerjeva Štefka noče zaostajati ne pri šivanju in tudi ne pri petju. Mojster zabave pa je Krevčeva Micka, ki spravi tudi resno učiteljico v smeh in dobro voljo. Seveda tudi vsa druga dekleta ne zaostajajo in tako vlada veselo razpoloženje med mladimi tečajnicami. Že prve dni sta obiskala tečajnice tajnik Kmečke zveze, tov. Blaž Singer, in predsednik Zveze mladine za Slovensko Koroško, tov. Lipej Kolenik. Oba so z velikim veseljem sprejele in sta se dalj časa prav veselo pogovarjala z. našo učiteljico in mladinkami. OBIRSKA Komu izmed koroških Slovencev ni znano, kje leži naša po številu prebivalstva sicer majhna, toda po svoji zgodovini pomembna vas. Takrat,'ko je fašistični okupator divjal po dolinah Slovenske Koroške, je bila Obirska ena izmed prvih slovenskih vasi na Koroškem, ki so se uprle okupatorjevemu terorju in mu napovedale odločen in neizprosen boj. Obirsa je dala tudi prvega aktivista, Janeza Zupana, ki je prinesel med nas osvobodilno misel ih nas vzgajal v novem, naprednem dulm že takrat, ko jo tujec najhuje divjal po naši zemlji, ter jjoložil pri nas prve temelje za odpor proti zločinskemu okupatorju. Tako je postala Obirska v tem delu Koroške središče partizanskega gibanja, odkoder so se vršile nadaljne akcije naših borcev po vsej Podjunski dolini. Obirčani smo ponosni na to, da smo v narodnoosvobodilni borbi doprinesli svoj delež k uničenju fašističnega okupatorja ter s tem pokazali, da smo zavedni Slovenci, ki se ob vseh prilikah in okoliščinah zavedamo svoje narodne dolžnosti in ki smo pripravljeni dati za narod in za svobodo tudi svoje življenje. Ogromne so bile naše žrtve v lej borbi. Okupator je divjal po naših naselbinah, misleč, da bo zatrl junaške partizane, ki so uspešno vodili osvobodilni boj in zadajali fašističnim osvajalcem hude udarce. Mnogo Obirčanov je ostalo na bojnem polju, marsikateri se ni vrnil več iz zapora ali taborišča, kamor ga je vrgel zločinski tujec. Naš narodni dom, ki je desetletja služil, naši izobrazbi in prosvetnemu udejstvovanju, je postal žrtev okupatorjevega terorja. Danes pa, ko ne pokajo več pa) lizunske puško, je naše delo posvečeno obno- petjem še prav posebno razveselili. Naj-mlajši - naši pionirji, so imeli svoje veselje s pisanimi pirhi. Glavno pa je bilo, da smo imeli tako lepo vreme. Sedaj smo se vrgli na naše pomladansko delo, moški orjejo in sejejo, ženske čistijo travnike, otroci pa bodo kmalu začeli s pašo. Sedaj pa hodijo pridno v šolo, da se bodo čim več naučili, ker kljub temu, da so še majhni že poznajo pregovor: Kdor več zna, več velja. Pii vsemu temu pa nikakor ne pozabimo našega narodnega dela in sc pridno udeležujemo sestankov in zborovanj, kjer se učimo in izpopolnjujemo in si tako pridobimo sposobnosti za nadaljevanje naš? borbe. N. CIRKOVCE V četrtek, dne L aprila se jc pričel pri nas v Cirkovcah v OF lokalu pri Krevcu 3-tedenski tečaj za šivilje, ki ga je priredila Kmečka zveza za Slovensko Koroško. V velikem številu so se zbrala naša dekleta na tem tečaju, kjer jih uči tov. švikaršičeva vse potrebno, kar bodo rabile kot pridne gospodinje in spretne šivilje. Z velikim zanimanjem sledijo tečajnice praktičnemu pouku učiteljice, poleg dela in učenja se veselo pogovarjajo in šalijo. Kar luštno jih je gledati, ko sc naša zdrava, vesela dekleta smejejo in zabavajo, tako gre tudi delo lažje izpod vok in čas hitro mine. Obiskal sem jih zadnjič in sem se tudi z njimi poveselil. Vse so bile veselo razpoloženo in so mi zatrjevale, kako jih veseli pouk. Lombarjeva Milka se sicer bolj resno drži, če pa jc treba, se tudi ona iz srca veseli. Čisto drugačna je Jo-pova Marta, ki se ves čas smeji in šali. A v KAKO JE NASTALA NOVA JUGOSLAVIJA pp* Lil I Kljub temu niso obupali. Na juriš so vodili odgovorni tovariši. Ravno zaradi tega so bile žrtve med komandnim kadrom tako občutne. Ker so vsi poskusi prodora na tem delu fronte propadli, je štab grupe in divizije odločil, da se proboj izvrši levo od Ozrena v smeri Tisovega brda. V tem smislu so izdali nalog in poslali kurirje. Proboj bi morala izvršiti dva sandžaška bataljona, ki sta že bila na tem položaju kot rezerva in zaščita, za njima pa štabi in Mostarski bataljon. Toda tudi ta proboj ni uspel. Na nekem položaju pa so bili nemški bunker j* razvlečeni in tu se je prebilo več kot Pet sto borcev in j anjencev, ki so srečno dospeli do Romanije. V eni teh skupin te bil pop Vlado z Dragišo Ivanovičem. Djido, Milutin, Radovan Vukanovič pa m z drugimi silami krenili proti Črni kori. Pop Vlado in Dragišu Ivanovič so kasneje srečali Gligo Mandiča, ki je zbral neke dele Prve dalmatinske brigadi'. Pop Vlado pravi, da so jim bili kažipot preboja trupla tovarišev. Skoraj vsako truplo je imelo prestreljeno glavo. Tako so Nemci ubijali iznemogle in ranjene tovariše, ki so zaostajali za kolonami, ki so se prebile. V nekem gozdu je naletel na nekega zdravnika iz Nik-šiča, katerega smo ravno pred ofenzivo zamenjali. Sedel je na panju, razmrše-nih las, popolnoma nepremičen. Od lakote se mn je zmešalo. Ko so se približali progi Sarajevo-Vi-šegrad, so jim detonacije avionskih bomb kazale smer prodiranja naše glavnine. Videli so, da nas stalno spremlja nemško letalstvo. Ob prehodu železniške proge so jih prestregli tanki in oklopni vlaki. Na to stran sta prešla dva bataljona Pete črnogorske brigade, dva bataljona Prve dalmatinske, medtem ko je po eden bataljon vsake brigade ostal na oni strani. Z njim je še okoli pet sto beguncev iz raznih bolnic. Za popom Vladom je prešla skupina 350 ranjencev. Krenili so k Vrbincu in nihče jih Priporočali bi, da bi se po vseh krajih Slovenske Koroške priredili tečaji za šivilje, kajti našim dekletom kot bodočim gospodinjam bo tudi to znanje zelo v ko-rist. F. N. Slov. prosvetna zveza naznanja: SPI) Matjaži obhaja v nedeljo, dne 11. aprila 1948 ob 14. uri pri Šoštarju v Globasnici 45. letnico svojega obstoja. Na sporedu je igra »Dom L Kapelško SPI) »Štefan Singer : priredi v nedeljo, dne 11. aprila 1948 ob 14. uri kulturno prireditev v prosvetnem domu v Podljubelju. Nastopijo kapelški pionirji z igro Luknja v namiznem prtu. JUGOZA naznanja Elektromotorje naročite pri JTJGOZ i v Dobrli vesi ali pri poslovalnicah, kjer jih dobite po razmernih cenah. Vaše poljedelske potrebščine dobite pri JUGOZ-i. Poslovalnice v šl. Janžu in v škofičah poslujejo vsako nedeljo, v Šmihelu vsako sredo. KAJ SE DOBIMO Na naslednje odrezke živilskih nakaznic 39. dodelitvene periode dobimo po eno limono: 9 K, 9 Klk, 109 K, 109 Klk, 209 K, 209 Klk, 309 K, 309 Klk. ni zaustavljal. Muslimanska milica v Govzi in okolnih vaseh se jc zelo slabo pokazala. Ubijala jo naše tovariše, a druge predajala Nemcem. Isto so delali četniki. Sreda, 23. junij Žunovi. — Biigadc se združijo, četrta •črnogorska ima vsega 18 puškomitralje-zev in bacačev, prodno pa se je pričel prodor na Sutjeski, je imela 89 komadov avtomatskega orožja. Bil je predlog, da se bataljoni Pete črnogorske priključijo Četrti črnogorski, ali Stari jo odredil, da sc Peta črnogorska ne pridruži, ampak da počaka, dokler jo ne dohitijo vsi njeni deli. Poveljniki Pete so poslali Staremu pismo, zahvaljujoč se za njegove ukrepe. Četrtek, 24. junij Žunovi. — Zgodaj zjutraj pride k Poku tole pismo, namenjeno Titu: Komandantu Narodno - osvobodilne vojske. Tvariš komandant! V kolikor je namen vašega napada na Olovo, se čutim dolžnega, da vas obvestim o moči neprijatelja. V Olovu se nahaja vsega skupaj 80 do 100 oboroženih domačih muslimanov. (Daije.) RAZPIS Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske Republike Slovenije je sporočilo Kmečki zvezi za Slovensko Koroško, da bo sprejelo letos fante in dekleta iz Koroške na sledeče strokovne šole: a) v srednje kmetijske šole one, ki so dovršili 4 razrede gimnazije in hočejo postati kmetijski strokovnjaki; b) v srednje gozdarske šole one, ki so dovršili 4 razrede gimnazije in ki hočejo postati gozdarji; c) v nižje kmetijske šole fante in dekleta, ki imajo vsaj 5 razredov ljudske šole in so stari nad 15 let. Šole so celoletne in pričnejo •S poukom v mesecu septembru. Vsi kandidati za te šole naj sc javijo na sekretariatu Kmečke zveze za Slovensko Koroško v Celovcu, hotel Črni orel« 1/7, (8. Maistrasse 47) do 15. maja 1948. Vsak kandidat naj prinese s seboj: pisano prošnjo, lastnoročno napisani življenjepis, policijsko spričevalo (polizeili-elies Fuhrungszeilgnis), vsi mladoletni (pod 21 let) privoljenje stari-šev (v nemščini, potrjeno od župana) in 2 sliki. ILIJA EHRENBURG: (Nnda tel ft&mefe S temi besedami bi nas Byraes rad zastrašil. V resnici pa je zastrašil s tem Američane. List »Christian Science Monitor« piše: »Neprestana misel na možnost nove vojne vpliva na intenzivnost dela, na zasebne hranilne vloge, na vzgojo otrok in končno tudi na zdravje milijonov ljudi«. Poznamo pregovor: »Kar poseješ, to požanješ«. Mi se ne nameravamo pomiriti z baldrianovimi kapljicami. Marshallov načrt so servirali obubožanim narodom Vzhodne Evrope kot čarobno pravljico: dobri Uncle Sam je sklenil hraniti in negovati Evropce. Težko bi ugotovili, kaj prevladuje v tem načrtu — nesramna požrešnost ali neozdravljiv strah. V pariških listih sem našel veselo zgodbo. Neki predstavnik pritlikavske republike San Marino se je napotil k mr. Marshallu s prošnjo za pomoč. Mr. Marshall je vprašal: »Ali imate pri vas komuniste? Če jih nimate, zakaj stojite potemtakem v vrsti — saj vidite, koliko se jih gnete tu...« Ubogi mož iz San Marina je odšel k De Gaspe-riju in potem k Bidaultu. Posodite mi nekaj komunistov, drugače namreč »oni« ne dado niti centa... Kaj so dobili Evropci od strica Sama? Krdelo ekspertov, mane z načrti in miloščinami —■ »prijateljski pohod«. »Har-ier-Komite« obeta Francozom 130.000 ton pšenice mesečno, krma ameriške živine pa terja 350.000 ton pšenice. Uncle Sam je odločil: pšenico ameriškim kravam, koruzo pa nemirnim Evropcem. Francozom so svetovali, naj ne sejejo žita, marveč naj se ukvarjajo z vrtnarstvom: manitobski farmarji ne trpe nobene konkurence. Holandci in Danci naj opuste ladjedelništvo: Američani morajo prodati svoje polomljene in stare ladje. Skratka, milostni gospod ima »načrte«, Evropci pa dobe na varuhovo rohnenje kos koruznega kruha. Američani so pokazali, da znajo mnogo hitreje jemati kakor dajati. Komaj so se člani Kongresa seznanili s »Trumanovo doktrino«, že je bila Grčija v žepu Jankeejev. Povem kar naravnost: to je zelo globok žep, v njem je dovolj prostora za Bavarsko, za Porurje, za guinej-sko rudo in za maroški svinec. Lahko bi se našel v njem tudi prostorček za ita- lijansko neodvisnost in za francosko suverenost. Angleški list »News Chronicle« se je na svoje čitatelje obrnil z vprašanjem: Ali je povezana ameriška »pomoč« z ameriško knuto? Dve tretjini Angležev sta se izrekli za odklonitev »pomoči«. Politike imperializma pa ne odločujejo ti ljudje. Zaskrbljenost stiska Angležem srca. Pojavila se je beseda »kriza« in la-boristi so vzeli v roke celo učbenik, ki se imenuje »abecednik krize«. Ljudje se sponiiniaio strašnih let depresije in pravijo: »Takrat je bilo v trgovinah mnogo blaga, mi pa nismo imeli denarja. Zdaj imamo mnogo denaria, trgovine pa so prazne«. Življenje delavcev in nameščencev ie vedno teže. Klavrno grejejo Dickensovi kamini In božični purani se zde, da so relikvije iz viktroianske dobe. Funt šterling je že zdavnaj kani tuli ral pred dolarjem in Angleži se vprašujejo: Ali se bodo ameriški oderuhi dolgo ce-remonili s svojimi obubožanimi sorodniki. Ali ne bo doletela ponosnih Britancev če že ne usoda Grkov, pa vsaj Francozov? In kako se počutijo Francoz!? Cene naraščajo iz dneva v dan. Celo vožnja s pariško podzemno železnico poštam velik izdatek. Obrok — 20 dkg kruha. Rudarji dobivaio namesto mleka solze povzvočujoče pline. Američani kupujejo rudnike in antikvitete ter vsiljuiejo svoj red. Po Blum - Bymesovem sporazumu so zaprli skoraj vse filmske ateljeie — Francozi morajo gledati ho!1ywoodske odpadke in francoski filmski igralci in delavci filmske industrije gladuie:o. Deželo upravljajo sleoarji, jezuiti in rene-gati. Vsak pošten Francoz iezno vprašuje: Kaj so napravili ti podU, požrešni in bedasti ljudje iz cvetoče Francije? Uničili so to, kar je bilo ostalo celo do vojaškem porazu, po Lavalu in po štirih letih okupacije. Iz velesile so napravili evropske Filipine. Zadostuje, da v Wa-sbingtonu kdo kihne in že zapove gospod Moch »palil«, že piše gosuod Bi-dault noto in že vihti gospod Mauriac kadilnico. Ti gospodje zelo radodarno sejejo veter in zato naj se no čudijo, da dozoreva v srcih francoskega ljudstva hud vihar. Trije milijoni nezaposlenih, besne- nje obujenih fašistov, streli, bombe, pobijanje na trgih po mestih, razkošje špekulantov, beda ljudstva — vse to so prinesli ameriški »dobrotniki« Italiji. In kakor pred sto leti, italijanski narod zopet brani svojo neodvisnost. Mar razmišljajo tisti Američani, ki so zmožni misliti o usodi tistih dežel ki so prišle v kremplje Wnll Streeta? Ali se vorašuiejo, zakaj je življenje v Franciji ali v Italiji iz dneva v dan teže? Zakaj je beda vedno večja, zakaj narašča nezaposlenost in zakaj se preliva po ulicah mest kri? Od povprečnega Američana ne pričakujemo nobenega posebno globokega .znanja, vendar pa bi lahko nekateri izmed njih razumeli, da ni naključje, da zatmdei v Grčiji sk el pirajo ljudi, v sosedni Alb*nRi pa grade prvo železnico, da ni naključje, da je postala mogočna, bogata Francija drugovrstna sila, zaostala Jugoslavija pa se ie izopomenil a v napredno, mogočno in notranje prekajeno državo, ki jo poslušajo celo domišljavi Anglosasi? Naglo se obnavlja opu^tošena Poljska. Naglo zop°t razcveta Češkoslovaška, ki so jo MU Nemci pregazili. V tistih deželah, kjer ne nasujejo ameriški »dobrotniki«, žive ljudje svoje lastno življenje in se ne zmenijo za to, ker hoče leva noga strica Sama drugačno svetovno gospodstvo. Tem ljudem manjka še marsikaj, zavedajo se svoiih pravic in vedo. čemu sa-de drevesa in za koga grade hiše. Neki ameriški rad!joki komentator je »iavno« priznal, da gleda Amerika z za-vist'o na Moskvo. Kaj vzbuja n;eno zavist? Ne govorim o pastorkih Amerike — črncih, o kmetih v južnih državah, o nezaposlenih, govorimo o ljudeh, ki se Hm godi bolje. Kdo ne ve, da so med vojno obogateli (ne vztrajam na tem, da bi. ugotovil, s čigavim trpljenjem in s čigavo krvjo). Čeprav imajo taki Američani mnogo avtomobilov, hladilnikov, gramofonov in vseh drugih več ali manj potrebnih stvari, nimajo enega: vere v bpdočnost. Radi bi ustavili čas, ker vedo, da ie boljše že minilo. Mi smo začeli z najtežjim; naša dežela je bila bogata z vnemo, talentom, z naravnimi bogastvi, s sanjami, ki so dremale v srcih ljudstva. In bila je siromašna, opustošena po krvoločnih carjih, po degeneriranem plemstvu, po gnilem in neizobraženem meščanstvu, po po-, žrešnih in predrznih tujcih. Ko so se Nemci bahali s svojimi udobnimi in čednimi hišami, ko so zidali v Ameriki prve nebotičnike, ko so jedli francoski kmetje ragu, smo imeli še zakajene izbe, iz ličja spletene sandale in kruh s plevami. Začeli smo čisto od za-, četka. In ko smo čutili, kako je postajalo življenje lepše, ko je zorelo sadje na drevju, ki so ga posadili pionirji socializma, nas je napadel močan krvoločen sovražnik. Tri leta smo se branili sami, branili smo svojo neodvisnost in svobodo sveta. Zdaj hočem misliti na tista leta, na tiste tragične večere, ko so naše žene in matere čakale s pismi z bojišča v drhtečih rokah, misliti na pekel topov in minometov, na leščerbo v okopih, na žareče rakete. Preden so oznanili kremeljski zvonovi novo leto enainštirideseto, nam je Mihail Ivanovič Kalinin povedal, da je Sovjetska armada osvobodila Ka-lugo... Še ena zima —- Stalingrad in še ena, in končno zadnia — pred osvojitvijo Nemčije... Kofiko krvi, solz, vztrajnosti, koliko junaštev, ki so ostala neznana celo bližnjim, koliko poguma v borbi in koliko junaštva žensk, ki so delale po tovarnah, sejale, žele, žensk, ki so pokazale, kaj zmore žensko srce, če gori v njem ogenj ljubezni, tiste ljubezni do bližnjega in do domače gru Je! Takrat so živeli Američani lahko in brezskrbno, živeli so bolje kakor pred vojno in pripravljali so se na triumfalni pohod skozi Nemčijo. Američani niso poznali naših lačnih in mrzlih zim, naših pogorišč in razvalin, naših grobov. Američani niso ničesar vedeli: Človek ne more razumeti junaštva ljudstva, tudi če je bral brzojavke vseh teh »unite-dov« in »associatedov«. (Dalje.) Opozorilo Avstrijska banka sporoča, da bo z 12. aprilom izdala novo bankovce po 20 šilingov. Stari bankovci po 100 šilingov zgubijo s 30. aprilom 1948 svojo veljavnost. Pozneje jih zamenja samo Nacionalna banka. Izdajatelj, lastnik In zalo?.olk (lata: Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško. Glavni »rednik j Dr. Prnn