Novo mesto: kadrovanje _ se zatika Poglobljena ocena volitev Pred novomeškimi komuni-1 " Težave pri sestavlja-nju izvršnega sveta rala imarca Je v Novem mestu a občinska konferenca Zveze ™nistov’ ki je natančneje razčle-in i a ?nPrave na nedavne volitve dosežene rezultate, ob tem pa ■ navzgor‘S^re^OVOr'*a ° kadrovanju tne?wbi ?!Unih rezultatih v novo-seliiv« j Cln* med drugim razveje ejstvo, da so volilci izkazali munkZtaUpaT ženskam in tudi ko- ‘'eklažp1'1’ BaZa pa očitno °d-DreHU v PostoPku evidentiranja pri zve?n,ru *iudi za razne funkcije v za oh?- tePu^kških organih, celo Konfpr*n k'*° mal° predlogov, ocenn enin-.dStaVn'*Ce ’n d'ane društev in organizacij ter seveda vse občane 0 °h 17. tiri v prostore gostilne Jančevski v Livoldu, kjer boste Le malo za nove naložbe Na 1. zboru tretjega sklica Ljubljanske banke — TPB Krško za novega predsednika zbora izvolili Igorja Goloba, za predsednika 10 pa Franca Puhnerja Poglavitni nalogi poslovne politike banke v tem letu sta stabilizacijsko in prednostno usmeijanje bančnih sredstev, je bilo med drugim poudarjeno na 1. zboru tretjega sklica Temeljne posavske banke v Krškem 26. marca. Letos bodo bistveno zmanjšane možnosti za nove naložbe. Investicijska politika banke bo usmerjena v nove naložbe za izvoz, v zagotavljanje najnujnejših surovin in reprodukcijskega materiala, v kmetijsko pridelavo, v najnujnejše objekte za proizvodnjo in prenos energije ter v stanovanjsko izgradnjo. Po dogovoru o uresničevanju srednjeročnega plana TPB 1981 -1985 načrtuje banka letos porast sredstev za 998 milijonov dinarjev v primerjavi z letom 1981. Po predvidevanjih bodo skupno razpoložljiva sredstva, ki vključujejo tudi odplačila dolgoročnih posojil, v letu 1982 znašala 1.218 milijonov dinajjev.' Zlasti močan poudarek je dan kratkoročnemu kreditiranju, saj bo šla za kratkoročne naložbe kar tretjina denarja. Za dolgoročne naložbe bodo usmerjali 225 milijonov d inatjev ali slabo petino vseh sredstev, posojila za stanovanjsko izgradnjo pa so predvidena v znesku 165 milijonov dinarjev. prizadevanja za skupni napredek, ne pa, kot počenjajo nekateri, v medsebojna obračunavanja. Udeležencem seje in po njih vsem občanom je prinesel tople bratske pozdrave župan pobratene občine Arcevia (Italija) Enco Giancarli. Na seji so podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Naziv častnega občana sta prejela Vinko Knol in Karel Mikulič, oba borca in rojaka, ki živita zdaj v Ljubljani. Plaketo „26. marec” je prejel Rado Jakin iz • Kot prispevek k počastitvi 900-letnice Ribnice je Dolenjski list zače) danes objavljati (na 4. strani) podlistek, študijo prof. Ivana Andoljška .Ribniško šolstvo od 1805 do 1813 s posebnim ozirom na Prešerna". Ljubljane, Urbanovo nagrado delovna organizacija RIKO, podelili pa so še 10 priznanj občine. Občinsko vodstvo ZZB NOV je ob tej priložnosti podelilo 11 plaket „Jelenov žleb“. Na to so na prostoru pred blagovnico Mercator odkrili veličasten spomenik vstaje in revolucije, delo akademskega kiparja Aladarja Zaharijaša, ki je posvečen tudi ustanovitvi prve ribniške čete. Istega dne dopoldne je osnovna šola Dolenja vas izvedla tradicionalni pohod v Makošo, kjer so se pri spomeniku poklonili padlim partizanom; v Ribnici pa so odprli tudi razstavo domačega umetnika Milana Čiroviča „Ribniški obrazi”. Dan po prazniku pa je bil še tradicionalni pohod v Jelenov žleb. j p^j^c Novinarji o sebi Na občnem zboru Jak Koprivc izvoljen za novega predsednika DNS Na občnem zboru Društva novinarjev Slovenije, ki je bil v petek, 26. marca, v Ljubljani, so delegati slovenskih uredništev in novinarskih aktivov kritično in tudi samokritično ocenili svoj položaj v družbi ter osvetlili razmere, v kakršnih pri nas uresničujemo občanovo ustavno pravico do obveščenosti. Zavzeli so se zlasti za samostojno, ustvarjalno in analitično novinarsko delo, ki bo deležno tudi ustrezne družbene podpore in veljave. Na občnem zboru so za novega predsednika društva izvolili Jaka Koprivca, glavnega urednika ČGP Delo, za člana izvršnega odbora tudi Marjana Legana, glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega lista, Milana Marklja, novinarja Dolenjskega lista, pa za člana častnega razsodišča DNS. VZORNO SODELOVANJE KRAJANOV - Konec prejšnjega tedna so potekale v krajevni skupnosti Zdole pri Krškem vojaške vaje „Zdole 82“, ki sta jih pripravila občinski komite za SLO in DS v Krškem v sodelovanju z enoto teritorialne obrambe iz Krškega. Preverili so možnosti za življenje in delo na začasno zasedenem ozemlju, pri čemer so se krajani Zdol odlikovali prav v vseh pogledih. (Foto: P. P.) POVeH 1 i • v P*A»iure gUMiuie jčuigcvmu v l. N l' *aJ delate, kako živite,, kaj zasluži pohvalo in kaj grajo. ,, >—______________________________________ j -^začetek: 30 milijonov Več lastne, manj tuje pameti Prevelika odvisnost od tujih razvojnih središč ovira napredek Posavja Medobčinski svet ZKS je kot povezovalec interesov v Posavju v zadnjih štirih letih odigral pomembno vlogo, vendar ostaja kljub temu nekaj perečih vprašanj nerešenih in se jim bo moral temeljito posvetiti novoizvoljeni MS ZKS. j^9°dba med IM V in Crveno zastavo o sodelovanju l1,e P°dpisana Pogodba o T° na s em sodelovanju, je £ v!| . prvi korak- Menijo, da veliko Zaenkrat^ *** hitro ne gre' poslovmožnost‘ za razširitev Ptesernič*”v b°d0 V IMV v tczki bajsod^u'’ sPada med največje in stih zm vJŠe na Balkanu' del pro- Vanjem oIV°St' zaP°lnili z izdelo- °dprešv„ lazličnih karoserijskih stave 7 V ZS avt°mobile Crvene za- težav w nabavo materiala ne bo er bo po pogodbi zanj po- i. V drugi bo suho polovici in topleje. tedna OBISK IZ FRANCIJE - Delegacija francoskih gospodarstvenikov in bančnikov, ki jo je vodil minister za zunanjo trgovino Michael Jobert, si je med nekajdnevnim bivanjem v Jugoslaviji vzela čas tudi za kratek ogled IMV in za pogovor z vodstvom te velike dolenjske tovarne. V Novem mestu so se mudili v četrtek, 25. marca. (Foto: MiM) gospodarski razvoj nekatere podjetniške ograje. Svet je ob izteku mandatne dobe opozoril na kratkovidnost take politike. Za marsikoga je to najlažja pot, saj se s tem prepušča pameti drugih, njemu samemu pa se ni treba ubadati z usodnimi razvojnimi vprašanji. Toda odvisnost od velikih razvojnih središč že kaže posledice, ki za Posavje niso prijetne. Pokazale so se pri zaposlovanju. Kvalifikacijska sestava delavcev se ne spreminja in tako ostajajo proizvodnji namenjeni strokovnjaki brez dela. Eden od razlogov za to je gotovo tudi neskladje med potrebami združenega di m usmerjanjem mladih v šole. Posavskemu gospodarstvu primanjkuje predvsem dolgoročnih programov in vzporedno razvijanje lastnih služb za prodor na širša tržišča. Možnosti za dohodkovno povezovanje so žal do zdaj, ostale neizkoriščene. Zelo trd oreh bo letos tudi bitka za kredite in Posavska banka že vnaprej opozarja, da so prispeli prednostni zahtevki zanjo prevelik zalogaj. Samo za kmetijstvo (predvsem za prašičjo farmo v krški in žitne silose v brežiški občini) ima za 710 milijonov dinarjev zahtev. Hkrati je prispela še vrsta drugih vlog za izvozno usmerjene prednostne investicije, ki jih nikakor ne bodo mogli rešiti vseh obenem. Banka opozarja, naj nihče ne računa z izsiljevanjem, ker se mora tudi ona stabilizirati in se ..stegniti samo tako daleč, do koder sega odeja.” To pomeni, da bodo morali interesenti za posojila z dogovori preko dohodkovne poveza ve iskati še druge kreditne vire, saj je del zamišljenih investicij širšega slovenskega pomena. IOZICA TEPPEY SPET SO PODELILI ŽAGARJEVE NAGRADE Žagarjeve nagrade, ki jih podeljuje Izobraževalna skupnost Slovenije, so letos dobili: Cilka Dimeč - Žerdin iz Gornje Radgone, dr. Franc Forstnerič iz Kranja, mag. Drago Glogovšek iz Ljubljane, Jožica Jagodic iz Grosupljega, Vojko Lovše iz Lovrenca, Mimica Pelci z Janževega vrha, Jurče Vreže iz Celja, COŠ Trbovlje, Zavod za usposabljanje ,,Janez Levec” v Ljubljani in komisija za popularizacijo pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije. Slovesno podelitev so opravili v petek, 26. marca, v Cankarjevem domu v Ljubljani. ^PRVOAPRILSKE Ž i NAGRADNE 'POTEGAVŠČINE ■ Nagrade za tiste, ki bodo £v Dolenjskem listu našli s prvoaprilske šale % ' ", Po šestih letih so se datumi in * ....................... S % t % »z % * % * % % * % * * S * * * ** % I % it « * dnevi obrnili tako, da Dolenjski {list prihaja med vas, dragi bralci, {1. aprila, tore) na dan, ko ^ ima med 365 dnevi leta {posebno pravico. Ttga dne je 'dovoljeno početi tisto, kar {sicer nekateri počnejo pogosto, ^ to je lagati. Za časopise pravi ^ljudska modrost, da lažejo, vem ' dar je ta modrost hudo betežna, {saj so novinarska peresa dolžna Opisati resnico. Od te zahtevne ^dolžnosti jih ne odveže niti 1. {april. A ker velja nekaj tudi {zabava, smo na uredništvu skle-f nili, da bomo v to številko Dolenjskega Usta natrosili devet {prvoaprilskih potegavščin. { Vasa naloga, dragi bralci, ie ^ naslednja: ugotoviti morate, kje #se je v novinarjevo pisanje {vtaknilo prvoaprilsko razpolože-{nje. Med tistimi, ki bodo odkrili /vsaj tri prvoaprilske potegavšči-^ne, bo zreb razdelil tri denarne {nagrade: 500 din, 400 din in {300 din. Na naslov: Uredništvo /Dolenjskega lista, Glavni trg 7, /Novo mesto, nošljite spisek naslovov (največ devetih) prispev-{kov, ki so po vašem mnenju / prvoaprilske potegavščine. Na /kuverto pripišite: NAGRADNE 'POTEGAVŠČINE. ■%%%%%%%%%%*%%%%%%%%■ Ljubljansko pismo Zakaj tako malo kmetovalcev med člani ZK? Premalo jih je zlasti v izrazitih kmečkih ob močjih — Primerjava s predvojnim časom — Zanimivo kmetovo mnenje Preseneča, da je v Sloveniji malo kmetov (okrog 400) članov Zveze komunistov. Prepričan sem, da je bilo pred vojno med kmeti več komunistov. Pri tem pa poudarjem, da so zdaj evidentirani člani-kmetje, člani s knjižico ZK, medtem ko takšne evidence pred vojno ni bilo. Mislim, da se v presoji števila komunistov pred vojno nc motim, če jih samo na gro-do ocenjujem po takšnih področjih, kot so Bela krajina, Dolenjska, Ptujsko polje s Halozami, Primorska. Sicer pa tudi v celotni ZKJ stanje ni dosti boljše, saj je bilo ob koncu leta 1980 le 87.109 kmetov članov ZK ali komaj 4,3 odstotka od skupnega števila članov. Zanimivo pa je, da se je število članov ZK kmetov od leta 1970 (68.425) do leta 1980 povečalo za 27,3 %. Posebej preseneča, da je zelo malo kmetov članov ZK v pretežno kmečkih področjih. Za primer vzemimo občino Murska Sobota, kjer tvorijo kmetje polovico prebivalstva, med 2158 člani ZK pa je komaj 30 kmetov - članov ZK (od teh 5 žensk in 4 mladi do 27. leta). Mislim, da je glavni razlog za takšno stanje v nezadovoljivi ideološko-politični dejavnosti osnovnih organizacij ZK, komunistov v vaseh osebno, kakor tudi komunistov v družbenopolitičnih organizacijah, v zadrugah, TOK oziroma njihovih enotah, ki bi morali zagotoviti več političnega dela s kmeti. Glede sprejema mladih kmetov v ZK bi lahko storili več tudi med njihovim služenjem v JLA. Ob vprašanju včlanjevanja v ZK kmetje nemalokrat naštevajo ne ravno prepričljive pomisleke, ki jih povezujejo z vero, z vernim domačim ali vaškim okoljem, s predsodki o zahajanju v cerkev, ko velik del kmečkih mož bolj hodi k cerkvi kot pa v cerkev, da bi se pač srečali in pomenkovali z znanci iz fare ... Na to vižo je kmet Franc Kosmač z Mrzlega vrha nad Idrijo v Kmečkem glasu nedavno zapisal nekaj zanimivih misli, denimo, o škodljivem karierizmu med članstvom ZK. Ko tov. Kosmač piše o španski in italijanski partiji, pravi, da španski 'in italijanski komunist hodita v cerkev, hkrati pa nosita partijsko izkaznico' v žepu. Nato sprašuje, zakaj je pri nas drugače? Gotovo je položaj teh dveh partij v tamkajšnjih družbenih ureditvah in odnosih povsem drugačen od položaja ZK v naši družbeni ureditvi. Ni nobenega dvoma, da se mora človek, da bi bil zrel za ZK, svetovnonazorsko, idejno usmeriti za to. To pa nikakor ne pomeni, da gre predvsem za ateizem, kakršenkoli dogmatizem in temu podobno. Ideološke razprave o tem so odveč, kajti 1. člen Statuta ZK je jasen: Član Zveze komunistov Slovenije lahko postane, kdor je s svojo družbeno dejavnostjo v samoupravnih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih dokazal, da sprejema program, statut in- politiko Zveze komunistov, ki se je pripravljen organizirano in odgovorno bojevati za njihovo dosledno uresničevanje in ki si je s svojo družbeno -aktivnostjo, delovnimi in moralno-političnimi vrlinami pridobil zaupanje okolja, v katerem živi in dela. Stefan kuhar „ČRNA KOMEDIJA 4 V NOVEM MESTU Gledališki skupini Kulturnega društva Dušana Jereba se je kljub slabim vadbenim pogojem posrečilo naštudirati novo odrsko delo. V režiji Milana Bratoža je skupina pripravila Petra Shafferja „Črno komedijo", premiera pa bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 19.30 v novomeškem Domu kulture. RIBNIŠKI OBRAZI V počastitev občinskega praznika so v Ribnici 26. marca odprli razstavo ..Ribniški obrazi". Domači likovni ustvarjalec Milan Čirovič - Čira je narisal prek 30 obrazov, ki jih srečujemo na ribniških ulicah. LITERARNI VEČER V DOLENJSKEM MUZEJU Novomeščana Miro Gutman in Toni Vovko bosta brala svoje pesmi na literarnem večeru, ki se bo začel jutri ob 19. uri v mali dvorani novega oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Spored bodo popestrili učenci Glasbene šole Marijana Kozine. h BENEFICIRAN STAŽ ZA FUNKCIONARJE Posebna komisija, ki se pri ZSJ ukvarja z življenjskimi in delovnimi pogoji funkcionarjev, je predlagala, naj bi že letos uvedli beneficirano delovno dobo za vse, ki so že drugi ali celo tretji mandat izvoljeni za predsednike izvršnih in drugih organov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ipd. Enako naj bi veljalo tudi za vse tiste posameznike, ki so v zadnjih desetih leti!\ izmenjaje opravljali najvišje funkcije na raznih področjih. IZBOR NAJBOLJŠIH — Na proizvodno-delovnem tekmovanju se morajo kovinarji preizkusiti tudi v teoretičnem znanju. (Foto: M. Z.) Kovinarji na preizkušnji j V začetku junija 6. proizvodno delovno tekmovanje <► kovinarjev Slovenije - Več kot 500 tekmovalcev ♦ ! i Od 11. do 13. junija bo v občinah Krško, Črnomelj in Novo mesto potekal zaključek proizvodno-delovnih tekmovanj kovinarjev Slovenije. Ta tekmovanja odpirajo proizvajalcem široke možnosti, da se spoznajo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih ter sodelujejo z ostalimi OZD. Letošnje proizvodno tekmovanje kovinaijev Slovenije vodi organizacijski odbor, v katerem sodelujejo tudi RS ZSS, republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo SRS, RK ZSMS, izvršni odbori splošnih združenj kovinske ter črne in barvaste metalurgije in elektro industrije ter fakultete za strojništvo v Ljubljani. Na tekmovanju bo sodelovalo več kot 500 rezkalcev, kovinostrugarjev, varilcev, avtomehanikov, livarjev, brusilcev in drugih. Vzporedno s tekmovanjem bodo potekale mnoge prireditve, kot so slikarska razstava, razstava inovacij in izdelkov tekmovalcev, nastop literatov, sprejem pri predsednikih DPO, posvet ter ogled zanimivosti Krškega in okolice. Da se bodo proizvodno-delov-na tekmovanja še naprej uspešno razvijala, morajo postati sestavni del razvojnih programov organizacij združenega dela, v širši družbeni skupnosti pa morajo dobiti večje priznanje kot doslej. MARJAN ZIDARIČ Bodo socialne kartice zaživele ? S seje medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje Malce nepričakovano se je najbolj kritična razprava na medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Posavje 26. marca razvnela ob dogovatjanju o izvajanju družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovale in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Beseda je stekla o pripravi občinskih posvetov v prvi polovici aprila, težko pa se je ustrezno pripraviti brez strokovnih podlag. sta- | Republiški svet ZSS je močno spodbujal uvajanje socialnih evidenc oz. kartic, teh pa še vedno ni moč dobiti. Opozorili so, da peša zaupanje med ljudmi, saj še ni izdelana strokovna podlaga po 2. konferenci ZSS, izvajati pa je že treba tudi stališča 3. konference. Glede družbenopolitičnega izobraževanja so menili, da je nujno usposabljanje za konkretne naloge. To naj bi upoštevali tudi na dvomesečnem političnem tečaju RS ZSS. Slišati je bilo vprašanje, ali ni Radovljica le preveč oddaljena od delovnih okolij kandidatov. V Brežicah so se odločili za 80-umo sindikalno šolo in več kot polovica vodstev od vseh 81 OO ZSS je zadovoljno končala to usposabljanje. V Krškem ne prihaja več do nepotrebnega podvajanja družbenopolitičnega usposabljanja, saj pri delavski univerzi vodijo tistiko o slehernem slušatelju. Priprave na 6. proizvodno--delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije, ko bo od 11. do 13. junija v Posavju in na Dolenjskem potekalo kar v trinajstih poklicih, so temeljite. Krčani bodo na občinsko tekmovanje povabili še Brežičane in Sevničane, da bi morda tako utrli pot takemu tekmovanju v Posavju. p p Denar odbira program Občinska društva Glasbene mladine lahko sprejmejo le cenejše nastope — Spodbudna rešitev Belokranjcev Pretekli petek je Glasbena mladina Slovenije organizirala v Ljubljani okroglo mizo o svoji programski dejavnosti. Skozi vso razpravo se je kot rdeča nit vlekel problem cene z zadnjega Pavlihe Zena, k|e Je tisti naš od hašiša zasvojeni mule, da ga spravim v red... za nastope, ki je za izvajalce prenizka, za porabnike pa previsoka. Kljub temu se je izkristaliziralo nekaj sklepov, ki bodo prav gotovo vplivali na nadaljnje oblikovanje programa Glasbene mladine. Razpravljala so si bili edini, da bi morali oblikovati tipične mladinske programe, v katerih bi videli izvajalci tudi ustvarjalno možnost, da bi torej ob svojem nastopu podali tudi komentar. Predvsem pa bi se morali v program v večji meri vključiti mladi umetniki, prav tako pa porabniki pogrešajo moderno glasbo ter informacije o njej. Če želi Glasbena mladina približati glasbo mladini, ne bi smela biti cena merilo kvalitete, saj je prav denar tisti, ki selekcionira gostovanja. Občinska društva Glasbene mladine, ki jih je v Sloveniji le 20, razgrabijo le najcenejše nastope. Toda Glasbena mladina Bele krajine je tudi v tem začaranem krogu našla rešitev, po kateri bi se v bodoče lahko zgledovala tudi ostala društva. Ker ne morejo sprejeti nastopa, ki presega 8.000 din, so poiskali rešitev v potujoči Glasbeni mladini. Gre za to, da odkupijo celotno dvorano za eno predstavo v Ljubljani ali Zagrebu ter peljejo mladince v središče, namesto da. bi umetniki gostovali pri njih doma. M. KRUMPAČNIK NOVA IMENA Na programsko-volilni konferenci v Brežicah so za novega predsednika OK ZSMS izvolili Vojka Kovačiča, za podpredsednika Milana Jazbeca in za sekretarja Toneta Černeliča. Konferenci mladih delavcev predseduje Franc Kovačič, mladini v krajevnih skupnostih Stane Les, mladim v kmetijstvu Franc Rožman, konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju pa Bernardka Ravnikar. Železniško gospodarstvo ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol. o TOZD ZA TRANSPORT LJUBLJANA-MOSTE, n. sub. o. Ljubljana, Kajuhova 51 KOMISIJA 2A DELOVNA RAZMERJA VABI K SODELOVANJU 1. kuhinjsko pomočnico za nedoločen čas 2. kuhinjsko pomočnico za določen čas POGOJI ZA SPREJEM: — najmanj 6 razredov osn. šole — zaželena starost do 40 let Ena kandidatka se sprejme za nedoločen čas s polnih1 delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom, druga pa za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom ih enomesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejeme komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi. Kandida- ■ te vabimo tudi na razgovor. ■ Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po seji komisije. 184/13—82 ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD HI POT TOVARNA POTENCIOMETROV IN HIBRIDNIH VEZIJ, n. sub. o. ŠENTJERNEJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA ZA KONSTRUIRANJE AVTOMATSKIH LINIJ ZA PROIZVODNJO HIBRIDNIH VEZIJ Pogoji: — visoka šola strojne smeri — do 4 letne delovne izkušnje — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 2. KONSTRUKTERJA ZA KONSTRUIRANJE ELEMENTOV STROJNIH NAPRAV Pogoji: — srednja šola — 4-!etne delovne izkušnje Kandidate, ki menijo, da bi lahko uspešno opravljal1 navedena dela, vabimo, da pisne prijave pošljejo kadrovski službi TOZD HI POT Šentjernej, kjer lahko dobijo tudi želene informacije. 150/13-82 tovarna oblačil labod novo mesto DSSS objavlja prosta dela in naloge v razvojni službi: 1. ORGANIZIRANJE IN EKONOMIKA POSLOVANJA Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj na teh področjih — poskusna doba 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DELOVNA ORGANIZACIJA „ LABOD", kadrovsko-socialna služba, Cesta herojev 29, 68000 NOVO MESTO. Kandidatom nudimo tudi stanovanje. 182/13"°^ AGROKOMBINAT Krško I PROIZVODNO IN TRGOVSKO P O D I f T I f. TOK KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVE KRŠKO NA PODLAGI SKLEPA SVETA DELEGATOV TOK razpisuje prosta dela in naloge: - TEHNOLOGA ZA POLJEDELSKO PROIZVODNJO IN - POSPEŠEVALCA ZA VINOGRADNIŠTVO SADJARSTVO Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovni1” časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Pogoji: — visoka šola agronomske smeri —usmeritev poljedelstvo ,n najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali višja šola agronomske smeri — usmeritev poljedelstvo lfl najmanj 5 let delovnih izkušenj — višja šola agronomske smeri — usmeritev vinogradnik0 — sadjarstvo in najmanj 5 let delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služt^ delovne organizacije Mercator Agrokombinat Krško, 52, in sicer 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo 0 izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku objavnega r°^a' DOLENJSKI LIST Št. 13 (1703) 1. aprila ZDRUŽITEV kocevja in Ribnice? Kor^10^' smo že, da imajo v ranio^U ve^e težave z evidenti-DreH^ m. kandidiranjem novega Ra w*, 33 občinskega izvršne-za to 3 ~°so Ribničani zvedeli dahi nev^nost, so predlagali, oni Hnh°bČini združili> saJ imajo sednika KEa,kandidata Za pred' niist v j taie hkrati še ekono-kočevskih družbe- P0^dbnmh °rganizacij S0 t0 *- nudbo z veseljem sprejela, ker s h.,a 0 gospodarstvo otepa ribnik1 težavami> medtem ko nbmšk° posluje SZDL £Je Za danes ob ‘S. uri v no r„Vem domu v Kočevju jav-g- . zPravo, na kateri bodo ob- precllog1^11' SV°je mnenje ° tem Le malo manevrskega prostora Letos je bankam naloženo tudi, da spremljajo rezultate naložb, sicer pa bodo krediti znatno dražji So poudarili na zboru Temeljne dolenjske banke O _ * » v v Sejmišča 14 0(j MESTO: 329 pujskov in Prašičev ° d° pet mesecev starih deljkovp Je bd.° na *zbiro na pone-PtišU Dr^.Seimu- KuPci< ki so Pokupili , J?° 12. drugib občin, so dali 2 ton Prašičev. Za pujske so Prašiče „ edo 5.500, za starejše Pa 3-600 do 4.500 din. naProdajICIi: 464 PuJskov je bilo bastnika -h3 s°b°tnem sejmu. Pujskov n je ,menjalo 339, cena dinarjev , ,se je vrtela okoli 120 24 kilogram žive teže. „V tako zaostrenih razmerah v bankah doslej še nismo delali, zlasti v možnostih naložbene politike," je v uvodni obrazložitvi dejal na 2. zboru Ljubljanske banke v Novem mestu 23. marca Sergej Thorževskij, predsednik poslovodnega odbora. To-krat so na zboru delegati sprejeli zaključno poročilo za leto 1981 in še več pomembnih aktov, med katerimi velja omeniti predvsem sklep o novih obrestnih merah za posamezne vrste kreditov, depozitov in hranilnih vlog. Ob sprejemu letnega poročila z vsemi finančnimi podatki je na zboru tekla beseda še o delu delovne skupnosti, kjer je 340 zaposlenih, kar je manj, kot sicer predvideva plan zaposlovanja. Kot sta ugotovila nadzorni odbor, še prej pa izvršilni odbor banke, je delovna skupnost zadovoljivo opravila naloge, za osebne dohodke pa so porabili le 96 odst. razpoložljivih sredstev. Poprečen zaslužek delavca v Ljubljanski banki je v preteklem letu znašal 12.113 dinarjev. Za letos ne predvidevajo povečanja števila zaposlenih. V letnem bančnem poročilu mrgoli številk, ki dokazujejo, da se je poslovanje res odvijalo v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah in Kmetijski ir spet kot rešitelj? Tudije krompir neštetokrat reševal ljudi pred lakoto, seveda Preteči stisk* za hrano se zvečuje njegova vloga, r°mal nne v.starem smislu, ko je bil krompir kruh ubogih in je P°nien 3 I^*zo v P^k *** svetek. S tem pa se vnovič povečuje P°ijščin pndelovanja in pričakovati je več zanimanja za to krom°’-^e dos^eJ tako pomembno za Dolenjsko, izrodite razmnožuje vegetativno, zato je zelo občutljiv za prižigV • ^ degeneracijo. Naše nasade iz leta v leto zelo najbolj T, v*fusne bolezni, ob krompirjevi plesni prav te polovic °**estij° pridelek, da v povprečju ne dosega niti Vost, drt zah°dnoevropskega. Kržljavost, zvijanje listov, kodramo^ ost’ m°zaik — vse to so nevarne viroze, ki se jim ne navodj]0- P°staviti po robu, če ne upoštevamo strokovnih Vi^'n se ne držimo nekaterih dogovorjenih ukrepov, zlasti si0e, b°lezni prenašajo z rastline na rastlino listne uši, ških uš> ki je zelo razširjena v toplih, vinogradni- Orhilimo Nieno pogub*10 delo lahko preprečimo ali vsaj Predča-J ^ menjavamo seme, odbiramo bolne rastline in Idealno gomolje • P°trebn ’ de *** v^ko leto zamenjali eno tretjino višjih le**? ^mena, takega, ki je bilo pridelano v hladnješih od tem« • ’ kier breskovih uši ni. Žal smo v Sloveniji še daleč semeni! m * zadnj» leta še bolj oddaljujemo. Pridelovanje na znač krompirja celo nazaduje, količina potrjenega seme- Oh,t ®. k°niaj 1 $ odstotka celotnega pridelka, po njpla naCrt. da bi temu naredili konec. Do leta 1986 naj bi lep i Pridelali 10.000 ton semenskega krompirja, kar bi bil Oaprei Tudi v samopreskrbi je treba narediti korak sPoštovat-k0711^ opozarjajo zlasti, da je treba dosledneje gosteje t aSrotel*nične ukrepe pri pridelovanju semena: saditi okužen ^ 5 do 6 gomoljev na kvadratni meter), izločati SemensV.grme, zgodaj prekiniti rast in prej izkopati seme. okužp« krompir naj raste vsaj 50 m oddaljen od drugega, “zenega krompirja. Inž. M. L. da so razne omejitve in predpisi ter dogovori močno zmanjšali manevrski prostor, predvsem pri naložbah. Tudi letos se ni nadejati drugačnih razmer, saj bodo sredstva za naložbe na voljo samo za povečevanje izvoza na konvertibilno področje in pridelovanje hrane. Računati pa je na dodatne težave v poslovanju s tujino, ker so obveznosti do tujih kreditov velike. Tudi pri kratkoročnih naložbah bodo novi ukrepi še zaostrili položaj, ker bo selektivnost programirana, in dodatne omejitve bodo v veljavi za organizacije združenega dela, ki se ne držijo družbenih meril v naložbeni politiki. Novo pa je, da so letos banke dolžne spremljati rezultate preteklih naložb in bodo morale predlagati ukrepe, kjer neupravičeno odstopajo od dogovorje-nih načel in meril. Velike spremembe se bančnim strankam vseh vrst obetajo tudi pri obrestih. Dosedanja politika obrestnih mer je po besedah razpravljavcev naravnost spodbujala zadolževanje, ne pa varčevanja, višje obresti po novih predpisih, ki so že v veljavi, pa so usmerjene proti potrošniški miselnosti. K. BACLR Gnojila na bone? Hudo pomanjkanje dragih umetnih gnojil Za spomladansko setev je metliška kmetijska zadruga naročila 6,5 tone hibridne koruze in čez 30 ton semenskega krompirja. Težave pa imejo z mineralnimi gnojili, ki jih je tako malo, da so morali omejiti prodajo na pet vreč, to pa je toliko kot nič, saj zadošča komaj za pognojitev pol hektarja. Vodja pospeševalne službe pri metliški zadrugi inž. Jože Maljevič pravi: „Če letos posejemo 20 odst. več površin kot doslej, to brez dobrega gnojenja ne bo dalo toliko pridelka, kot bi ga dosegli na prejšnjih in primerno pognojenih površinah. Tudi zaščitnih sredstev, zlasti preverjenih in učinkovitejših, ni dovolj. Kmeta pa ne moremo siliti, naj se obveže, da bo pridelal toliko več pšenice, in mu hkrati povedati, da gnojil ne bo mogel dobiti. To hudo pomanjkanje gnojil je marsikateremu kmetu tudi dobrodošel izgovor, da se mu ni treba bolj truditi.” ■ ■ Vsekakor pa so kmetje v metliški občini pripravljeni obdelati več zemlje in pridelati več hrane. Po eni strani so časi taki, da se zaslužek povsod zmanjšuje in ljudje iščejo dodatne vire, med katerimi zemlja ni zadnji, hkrati pa se lastniki, ki so do sedaj zemljo zanemarjali in je niso obdelovali, boje, da jim jo bodo vzeli in jo dali v zakup tistemu, ki jo je pripravljen dobro obdelovati. Nad pomanjkanjem potrebnih gnojil se pritožujejo tudi vinogradniki. Tako ni nujno- potrebnega nitrofoskala, čeprav se je od lani močno podražil in stane vreča tega gnojila že 610 dinarjev. Skratka: ob takem pomanjkanju prepotrebnih gnojil priprave na spomladansko setev nikakor ne morejo biti take, kot bi morale biti. A. BARTELJ Natrgane verige Mirenski tozd IMV: enkrat manjka to, potem drugo V mirenski Tovarni Opreme, tozdu novomeške IMV, so morali delavci letos že večkrat na dopust. Resda zastoji praviloma niso bili daljši od treh dni in tudi niso zajeli vseh 400 zaposlenih naenkrat. Največ jih je moralo na dopust 52, nazadnje 48. Ce ta čas seštejemo, dobimo skupaj vseeno 300 izgubljenih delovnih dni. Tako so izbrali manjše zlo, saj sicer vsi ne bi imeli dela zaradi pomanjkanja zdaj tega, zatem spet drugega materiala. Dobavitelji mirenski tovarni ustavljajo dobave tudi zaradi visokih zahtev, predvsem pa devizne soudeležbe. Zastoji, kolikor so jih imeli, nastajajo praviloma zaradi domačih materialov. V tovarni se sprašujejo, če so v vseh primerih zahtevki za devizna doplačila tudi upravičena. Devize hočeta Dekorativna in Velana za blago, iz katerih izdelujejo prevleke in zavese, kranjska Sava za skaje, Piama za peno, mariborski MTT za sukanec. Izredno težko je na našem tržišču najti kable. Zanimivo je, da manjka tudi pločevine, katere je bilo včasih dovolj. Stanje se je preokrenilo v pičlega pol leta. V teh razmerah tudi sicer v proizvodnji ni mogoče vzdrževati običajnega delovnega utripa, ker nepreskrbljenost z materiali zmanjšuje proizvodni učinek. A. ŽELEZNIK EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja;Tit Doberšek Izpolnjevanje praznih mest v vinogradu Ne samo v tistih vinogradih, ki so bili prizadeti v zimi 1980/81, tudi v drugih imamo prazna mesta, zato je izpopolnjevanje takih mest redno spomladansko delo. Dogaja se, da kaka trta iz tega ali drugega vzroka odmere ali ne rodi, čeprav bujno raste (jalove trte, trte osipači, virusne trte). Ker nas prazno mesto stane 50 do 70 din letno, nastaja torej velika škoda. V starih vinogradih so prazna mesta izopolnjevali v glavnem z vlačenicami in grobanicami. Vlačenice Eno ali več rozg matične trte usločimo na mestu, kjer naj raste nova trta, in to v jami, ki smo jo skopali 30 do 40 cm globoko; usločimo jo pa tako, da nastane oster pregib. V jamo damo kompost ali pa hlevski gnoj. Zaradi močnega usločenja poženejo na pregibu močne korenine, ki so potem, ko po enem ali dveh letih vlačenico odrežemo od matične trte, glavne korenine novega trsa. Usločeni rozgi pustimo nad zemljo le 2 do 3 očesa. Zaradi prisotnosti trtne uši v zemlji v nasadih žlahtne trte prihajajo danes vlačenice v poštev le izjemoma. Kajti kmalu po tem, ko vlačenico ločimo od matične trte, nova trta, zrasla iz vlačenice, zaradi žlahtnega podzemnega debla životari in se kmalu posuši, ker ni odporna proti trtni uši, kot je cepljenka. Pač pa vlačenice z uspehom uporabljajo za izpopolnitev praznih mest in shiranih trt v matičnjakih (nasadih ameriških podlag), pa tudi pri samorodnicah, ki so bolj odporne proti trtni uši kot žlahtna trta. Grobanice V cepljenih starejših vinogradih, kjer imamo s podsajanjem trt manj uspeha, manjkajoče trte uspešno nadomestimo z groba-njem. Ker pogrobane trte v glavnem hrani ameriška podlaga, ki smo jo položili v jamo, take trte dobro rastejo celo do 20 let po grobanju in rodijo prav tako kot druge trte v vinogradu. Grobamo tako, da matični trs odgrnemo do glavnih korenin in ga nato položimo na dno jame. Pri tem pazimo, da ga ne zlomimo. Eno rozgo previdno (da se ne prelomi) prepognemo in napeljemo na prazno mesto (golino), drugo pa napeljemo tja, kjer je rasla prvotna, matična trta. V jamo, globoko okrog 4 cm, damo humus. Za grobanje primerne matične trte si že poleti zaznamujemo in jih ne vršičkamo, da dobimo dovolj dolge enoletne rozge. Na matičnem trsu pustimo pri rezi več rozg, kot jih potrebujemo, da imamo rezervo, če se nam pri grobanju katera od rozg polomi. Odvečne rozge porežemo šele po polaganju potrebnih rozg. Na rozgah pustimo 2 do 3 očesa nad zemljo. Z grobanjem je težave v tem, ker nam daje veliko dela, saj moramo jame kopati in zasipavati ročno. Po izračunih dr. Colnariča v letošnji 3. št. Sodobnega kmetijstva znašajo stroški grobanja 79 din za sadilno mesto, z vzdrževanjem do rodnosti pa celo 130 din. Podsajanje cepljenih trt je zato najbolj enostaven in najbolj učinkovit način izpopolnjevanja praznih mest. Glavna težava podsajanja je v tem, ker moramo podsajene trte ustrezno oskrbovati. Podsajene trte nam tri leta ne rodijo, kar podsajanje draži. Zato znašajo (po izračunu dr. Colnariča) stroški podsajanja, to je nabava trte cepljenke, delo in stroški vzdrževanja do rodnosti, 175 din za sadilno mesto. Kljub velikim stroškom se bomo tega načina izpopolnjevanja praznih mest posluževali kot skoraj edino možne rešitve. Na ta način dejansko vinograd obnavljamo, saj so podsajene trte mlade, in ko začno roditi, bogato rodijo. Ni vinograda, v katerem bi podsajanje lahko opustili, saj imamo v vsakem leto za letom shirane, poškodovane in nerodovitne trte. Pri podsajanju moramo paziti, da skopljemo večjo, zlasti pa širšo jamo kot pri običajnem sajenju. Tako lahko trto ob sajenju izdatneje založimo s hlevskim gnojem. Sadimo tudi bolj plitvo, 10 do 15 cm nad zemljo. S plitvejšo saditvijo dosežemo, da se korenine v zgornji, bolj rodovitni plasti zemlje lepše razvijejo. Ce smo v vinogradu več let uporabljali herbicide, kaže zemljo, s katero podsajeno trto zasujemo, zamenjati, ker je zastrupljene s herbicidi. Za podsajanje niso vse sorte enako primerne. Po mojih izkušnjah uspešno podsajamo laški riding, žametovko, manj uspešno pa kraljevino, rumeni plaveč in frankinjo. Najhujši sovražnik mladi podsajeni trti sta plevel in peronospora. DT * \ ! I i ■jr m DOLENJSKflJST DO SNIDENJA - Z uspešno predstavo Potrčevih Krefljev v nedeljo v Boštanju so člani DPD Duško Jedretič iz Ribnega pri Bledu končali gostovanje v sevniški občini. Dobri stiki z boštanjskimi ljubitelji se bodo nadaljevali. Na sliki: leetovo srce za slovo. (Foto: A. Železnik) STROJI SPET TEČEJO - Zadnje tri mesece so imeli v metliškem Novoteksovem tozdu Predilnica težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in je precej strojev stalo. V zadnjih dneh se je stanje izboljšalo, večina strojev spet dela, dobili bodo tudi potrebne rezervne dele. (Foto: A. Bartelj) IZSELITEV VSELJENIH - Zaradi večje tehnične napake, ki lahko ogrozi pravkar vseljene stanovalce naselja ob Cesti herojev v Novem mestu, bodo morali blok D danes popolnoma izprazniti. Stanovalce bodo za čas, ko bodo odpravljali napako, preselili v sobe Gami hotel na Otočcu. (Foto: J. Pavlin) ^■MEČICE ŽENE ŠIVAJO — V zimskem času, ko bnK P°dfvalo, se kmečke žene iz Mirne peči režigtjo; tako so pred dnevi končale več-q rm m š*v*kk* tečaj, ki jim gaje omogočil KŠC iij ', a sEki: tečajnice s svojo mentorico Marijo odovč. (Foto: MihaGošnik) BO ZA VAS GRADIL VRSTNE HIŠE V GOTNI VASI PRI NOVEM MESTU vrsfiaa« 5 ^ Nudimo vam: — vrstne hiše do lil. gradbene faze s kompletno komunalno opremo — skupno zaklonišče Karakteristike: — Vrstna hiša je zasnovana kot dvojček z dimenzijami 11,89 x 14,99 vsaka enota 7,50 x 11,89 — Vrstna hiša obsega klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje s 170 69 kvadratnimi metri uporabne površine — Orientacija objektov in konstrukcija strehe omogočata namestitev sončnih ko lektorjev. Informacije: SGP , PIONIR", NOVO MESTO Telefon: (068) 23-686 Elementi za zunanjo Vegrad Vegrad Titovo Velenje izdeluje različne betonske elemente, s katerimi boste sami olepšali okolico stanovanjskih hiš. Izdelki so trajni, ne potrebujejo vzdrževanja, v različnih barvah pa boste estetsko oblikovali prostor. B * ■ . L Betonske tlakovce in travne• plošče lahko Betonski elementi za klopi, cvetlična korita, kombinirate, z različnimi barvami pa boste do- stopnice pa so primerni za ureditev okolice segli razgibanost prostora. hiš. Izdelke lahko kupite v Vegradu, TOZD Vemont, Titovo Velenje, telefon 0631 850-019, kjer boste dobili vse potrebne informacije. -LETNICA RIBNICE prof. Ivan Andnljšek t [T 17 j. h sposetmim ozirom na Prešerna I. Šolstvo 1805-1809 Šolstvo je vedno odvisno od družbe in njenih družbenopolitičnih, gospodarskih ter kulturnih razmer. Avstrijsko cessrstvo za Franca I. (1804-1835) je bilo mod boji z Napoleonom I. gospodarsko izčrpa no in idejnopolitično načeto, zato je dunajska vlada zahtevala tako fevdalno osnovno šolo, ki bo bQlj kot doted ja teiezijansko-jožefinska versko vzgajala, po-glabjjala in utrjevala razlike med družbenimi stanovi ter v kali izkoieninjevala demokratične ideje ’ meščanske francoske revolucije. Zato je kljub nemirnim časom dunajska dvorna študijska revizijska komisija leta 1804 pripravila osnutek novega osnovnošolskega zakona, . katerega prečiščeno besedilo je potrdil cesar Franc I. II. julija 1805. Te, drugi osnovnošolski zakon, imenovan slovenski „Politična Šolska ustava nemških šol v C. kr. dednih deželah", je z nekaterimi popravki in dopolnitvami ter s krajšimi prekinitvami (Ilirske province, marčna revolucija) veljal vse do 1869. Ogrska, pod katero je spadalo tudi Prekmurje, je dobila 4. 11. 1806 svoj zakon. S tema zakonoma je Cerkev zopet dobila najvišje vodstvo in nadzorstvo nad šolstvom, država pa je s šolskimi oblastnimi organi nadzorovala, kako se zakon uresničuje. Bivši okrožni šolski komisarji (nadzorniki), kakršna sta bila Amon T. Linhart za gorenjsko okrožje in Blaž Kumerdej za celjsko, so bili odpravljeni, prav tako pa tudi okrajni nadzorniki. Šolstvo ljubljanske škofije (od 1788 do 1806 nadškofije) je vodil škofijski konzistorij1 s škofijskim šolskim nadzornikom, ki ga je na predlog konzistorija potrdil cesar. V dekanijah so vodili in nadzorovali šolstvo okrajni (dekanijski) šoi :i nadzorniki in jih je potrjevala na predloge škofijskega konzittorija deželna oblast. V ribniški de- 4 BSOE kaniji je bil dekanijski šolski nadzornik od 1804 dalje kaplan in začasni župnijski upravitelj Jurij Pfeifer, od 1807 do 1818 pa župnik in dekan Alojzij Bonaventura Humel . V kočevski dekaniji je bil šolski nadzornik župnik in dekan Johann Tschin-kel. Čeprav je spadal ..Kočevski otok" s prisilno naseljenimi turinško-frankovskimi kmeti ok. 1350 in njihovimi potomci do 1941 v nekdanjo ribniško pokrajino, se bomo morali tega šolstva zaradi prostorske stiske ogniti. V župniji je nadzoroval delo učiteljev in veroučiteljev župnik. V župnijah pa so tudi v tem obdobju še nadzorovali materialno plat šol (stavba, ustreznost učilnic, kurjava, razsvetljava, voda, vrt) pismeni laiki, ki niso vplivali na oceno učiteljevega pedagoškega dela. Tako je nadzoroval ok. 1814 dobrepoljsko šolo trgovec Anton Brodnik, velikolaško prav tako trgovec Anton Hočevar, šolo v Loškem potoku pa obrtnik Simon Nosan. Iz poročil razbereš, da so ocene pedagoškega učiteljevega dela hudo skromne in pavšalne, kakor: učitelj nima jaotrdilnega dekreta, njegovo vedenje ustreza nravstvenemu spričevalu, je bolj prizadeven, kot usjaosobljen, itd. Nič čudnega, saj starejši župniki in dekani niso imeli ustrezne pedagoške izobrazbe, pa tudi sredstev ni bilo za potne stroške. Zato je ta, predvsem nadzorna služba obstajala posebno v poročilih o materialnih razmerah šol, financiranju, številu učencev in učiteljev, šolskem obisku, ustreznosti učilnic, komaj pa o kakovosti pouka, učbenikih, učilih ipd. Laični nadzorniki so poročali župnikom, ti dekanom, dekani pa škofijskemu konzistoriju in okrožnim oblastem. Trivialke so nastajale v samostojnih župnijah in v nesamostojnih (lokalijah), če je bilo na območju uro hoje od sedeža 100 učencev. Ker so bili za šole v dekaniji odgovorni dekani, naj opozorimo, da so spadale pod ribniško dekanijo župnije (lokalije) Ambrus,. Dolenja vas. Gora nad Sodražico, Hinje, Loški potok, Ribnica, Sodražica, Sv. Gregor in Velike Poljane; pod dekanat Dobrepolje do 1824 pa Dobrepolje, Rob, Struge in Velike Lašče. Po ukinitvi dobrepoljskega dekanata (1824) so pripadle njegove župnije in lokalije spet ribniškemu dekanatu s priključitvijo kočevske Drage in z izločitvijo Ambrusa ter Hinj, ki sta prišli pod žužem-berški dekanat. Iz ribniških in dobrepoljskih ^poročil, škofijskemu konzistoriju razbereš, da je do 1809 najbolj redno delovala dvorazred-na trivialka v Ribnici, slabše pa zaradi zasilnih učilnic, neurejenega financiranja in manjkajočih učiteljev enorazrednice v Dobrepoljah, Loškem potoku in Velikih Laščah. V ostalih župnijah (lokalijah) tedaj še ni bilo šol in so nastajale po letu 1814 ali po marčni revoluciji (1848) Omenjali smo izraz trivialka. Seveda, saj je tudi zakon (1805) določal organizacijsko in vsebinsko neenotno osnovno šolo. ustrezajočo fevdalnemu družbenemu redu, s tremi vrstami osnovnih šol. Beseda trivialka izvira iz latinščine (trivialis — vsakdanji, navaden). Trivialka je namreč dajala vsakdanje, „navadno" znanje v branju, pisanju, računanju, nekaj pravopisa in spisja ter nekaj moralke ob abecedniku in berilu, največ pa je posredovala verouka kot najvažnejšega predmeta. To znanje je bilo pravo nasprotje tistemu, ki so ga dajale glavne šole in normal-ke; bilo je ..višje, nevsakdanje", ker je odpiralo pot v gimnazijo in v obrtne poklice. Trivialke so bile namenjene podeželski kmečki in delavski mladini, glavne šole in normalke pa meščanski. V terezijan-sko-jožefinski dobi (1774—1805) so slišali učenci tudi nekaj o kmetijstvu, od 1805 dalje pa ne več. Glavne šole so posredovale isto znanje kot trivialke, a na višji ravni, več poslovnega spisja, nemške slovnice in nekaj latinščine za tiste učence, ki so nameravali iti v gimnazijo. Tisti, ki so se odločili za obrt, so poslušali geometrijo, geometrijsko risanje, merstvo, mehaniko, stereometrijo. zemljepis in nekaj zgodovine. Te šole so bile praviloma v okrožnih mestih in v samostanih. Ta čas jih je bilo le 6 (Novo mesto, Kamnik, Idrija, Celje, Maribor, Beljak), po letu. 1814 pa je bilo ustanovljenih še 6S in leta 1854 tudi v Kočevju. Do leta 1854 je bila torej za vso Dolenjsko samo novomeška frančiškanska glavna šola Sprva so bile glavne šole trirazredne, zdaj pa štiristopenjske, ker so prvi razred delili v nižji in višji oddelek. Najbolje organizirane in financirane iz deželnega šolskega sklada so bile normalke, ki so bile tudi v tem obdobju samo v štirih deželnih mestih (Ljubljana, Celovec, Gorica, Trst). V Ribnici nikoli ni bilo normalke! Normalke so dajale največ znanja, in sicer isto kot glavne šole, le več nemščine in latinščine, poleg tega pa naj bi bile zgled (norma) ra pouk trivialkam in glavnim šolam, s tem da so s pedagoškimi tečaji usposabljale učiteljstvo za vse te šole. Tečaji so trajali sprva nekaj tednov, v tem obdobju pa za. učitelje trivialk vsaj tri mesece, za ostale šest mesecev. Od 1778 do 1805 so opravljali kandidati zaključne izpite na normalkah, odtlej pa po enoletni praksi pred komisijo pri škofijskem konzistoriju v Ljubljani. Šele po sodbi dekanijskega šolskega nadzornika, poslani konzistoriju, in po priporočilu tega deželni vladi je dobil učitelj t. i. potrdilni dekret. Učitelj brez strokovnega izpita je bil pomočnik, a je bil precej slabše plačan. Pomočniki so bili tudi tisti, ki niso imeli pedagoškega tečaja, pa so jih zaradi starosti tolerirali s pogojem, da opravijo pedagoški izpit Prizadevne so silili k študiju osnov pedagogike, didaktike in posebnih metodik s tem, da so jim dodelili na njihove stroške učitelja, ki jim je pomagal, ali pa so jih poslali na boljše šole, vendar so živeli qd miloščine in dobre volje župnikov. Če pomočnik ni uspel, so ga odpustili. Škofijski konzistorij je odpuščal tudi take učitelje, ki so zanemarjali pouk in so bili znani alkoholiki. Pedagoški tečaji za učitelje trivialk so bili tudi pri boljših glavnih šolah z ustreznimi vadnicami za hospitacije. Ti tečaji so bili od 1790 dalje tudi na novomeški glavni šoli, a po letu 1805 redko, ker vadnica ni več ustrezala, jx>gosto pa je bilo tudi premalo kandidatov. Normalke so bile sprva štirirazredne, po letu 1814 pa šeststopenjske, ker so prvi in četrti razred delili v dva oddelka. Normalke in glavne šole so s tremi razredi pripravljale učence za vpis v gimnazijo, z naslednjimi jia za obrtno delo ter so opravljale do nastanka realk po letu 1848 delo nekakih strokovnih šol. Na Slovenskem je bilo torej do leta 1809 samo 10 takih osnovnih šol (4 normalke in 6 glavnih šol), iz katerih so učenci lahko šli po 3. razredu na gimnazije. Na Dolenjskem je bila ta možnost samo v Novem mestu, kjer sta bili pri frančiškanih gimnazija (ustanovljena 1746) in trirazredna glavna šola, a s štirimi stopnjami, ker je bil 1. razred razdeljen v nižji in višji oddelek. V vseh drugih krajih pa so morali iti učenci po končani trivialki najprej v 3. razred glavne šole ali normalke zunaj domačega kraja, da so lahko prestopili na gimnazije. Zaradi revščine pa mnogi kmečki in delavski starši tega otrokom niso mogli omogočiti. Tako je avstrijska vlada že s samo organizacijo osnovne- ga šolstva načrtno preprečevala rast siv venskega izobraženstva Zakon iz leta 1805 je bil v pedagošk® pogledu celo slabši kot prvi (1774), ker n dajal vsem učencem enakih možnosti razvoj vseh sposobnosti. Trivialke naj bi namreč razvijale uč® cem samo pomnjenje, glavne šole in n malke pa tudi mišljenje, a samo toli kolikor to ne bi škodilo vernosti in P^V nosti ter vdanosti vladajočim in 9°*P .a jočim. Zato je zlasti v trivialkah cvet*)3 guljenje na pamet, v vseh trojih šol®11^ je pospeševal to še nemški pouk pouk brez razumevanja snovi ni mogs* K«r bit' zasta- uspešen, je šiba pela in ni manjkalo z33 movanja. Sicer pa naj povejo o teh r . merah učenci sami: Janez Lesjak d y Korenitka, župnija Šentlovrenc, se j® j| ki Je bUa dolga .tnetrov, ni bila lahka, saj sta m Pn hoji ovirala visok sneg in nnh n? Ja’ a smo bili na koncu L 01 srečni, da smo prehodili 'ako zahtevno pot. EVALD ROŽMAN, S.a Artiče Razstava kiča hi delamo v šolski knjižnici, o ? Sl v ponedeljek na OŠ Jurija vo T-tma v Krškem ogledali razsta-„ij, ca, v uporabni umetnosti in tov d*- Po razstavi nas je vodil r ' JF.man- Kmalu nam je postalo ,. njnljivo, kaj je kič in kaj prava v n!-i:Si' ^8°t°vili smo, da imamo ki^S?v'd.otnovih in trgovinah veliko mn« izdelkov. Zvedeli smo tudi ki*. 0 literarnem in likovnem u ter kvalitetah v slikanicah, ugotovili smo, da v domači knjižni-bi 1'Ifamo kičastih slikanic. Dobro tudi i da bi si razstavo ogledali Donu ■ 0vcb saj so ravno oni tisti, ki in kn^i0 kuPcem kičaste predmete n njige po visokih cenah. IRENA ZORKO, 6.a Artiče SEMINAR za vodnike niw?a; ®*^?UsKern so se zbrali tabor-domaA Brežic, Dobove, Kapel in serumi odreda> ki so obiskovali odredb Zd vodnike svojih vodov po gai s. ’1' “rogram seminarja je obse-inform’V lZ Prve Pomoči, orientacije, 'okostrelvKf8 -n Propagande, igre, Prcbkf. n 'td. Na koncu so se zali fci, v na 'zPitih, kjer so poka-vodih ..j znanja. Ce se bodo dela v sojo n c! s takšno resnostjo, kot velikn Aaza*‘ na seminarju, bodo še mesto v°vcgli- Da pa b0 njihovo čin, vid- ’ kjer so nepogrešljivi, PolnjeVa?fJm’ se bodo morali ^P0' bit; doh 0 izpopolnjevanje mora bilo na *° i°zganizirano’tako’ kot je skem iem seminarju na Bizelj- V1DA PEJELINC članica odreda Bizeljskih goric Artiče krajevni praznik in okoiitv? smo krajani Adlešičev krajevni Vasi praznovali svoj d°mu t PraZnik. V kulturnem kateri so° priPravili proslavo, na ^•e Adletv;aSt0Pd' učcnci osnovne dramska c me^ani pevski zbor ter °dl°mek komedije’. “ * °digra’a IVANKA VESELIC OŠ Cmomelj kajt^nts*11^ zaslužijo vso pohvalo, OD SVOlem JoSli PREDAVANJA staršev " ‘»tiijv' tov/ pviiraiv, tudi 2a° SV0J.ern delu so našli čas Ing 7 "as in naše izobraževanje. P“dava|Pan,c, v 3. a razredu 4. a nrik- P^T, dr. Japelj je v Poskuse , a* enostavne kemijske vov o Pokazal nekaj diapoziti- razredu «am' zdrav"d Krka, v 5. c. v°di ni,, Je tov- Skof predaval o njd. Talrt 0nesnaženosti in čiščc-in šolo iAn? s°delovanje med starši bodo J dobrodošlo in upamo, da nas taršl Prišli še večkrat med Učenci OŠ Grm KVK: TITO -REVOLUCIJA - MIR Tito^ rei«r|Ca je bd na naši šoli kviz vo obdohi J,a mir na temo Tito-tazreda J ■' Ztnagala je ekipa 8. a vsa vnnf Jc Pravilno odgovorila na č,!n P ^- «b tej priložnosti so metliškega gasilskega društva ^l13 <17Q3) 1. aprila 1982 razdelili učencem knjižne nagrade za spise in likovne izdelke na temo Varnost pred požarom, naša vsakdanja skrb. Učenci OŠ Metlika ONESNAŽENO OKOLJE Nekaj kilometrov od moje vasi je večja vas Črmošnjice, ki je dokaj onesnažena. Ob gozdni cesti^ je prostor, kamor naj bi vaščani odlagali smeti, a nekaterim je smetišče predaleč, zato raje odvržejo smeti kar v vodo ali pa si naredijo smetišče za hišo. Te smeti poleti zelo smrdijo. Tako nekaj ljudi onesnažuje vas vsem ostalim, ki bi radi imeli čisto okolje, saj s čistim okoljem privabiš tudi turiste. Mladinci vsako leto očistijo svojo vas. Ce pa bi se vsak človek takrat, kadar odvrže smeti, spomnil, da onesnažuje tudi svoje okolje, bi bilo smeti gotovo veliko manj. METKA KRIZE COŠ Baza 20 IZŠLE SO „BELE BREZE“ Na metliški osnovni šoli .je izšla druga številka glasila Bele breze. V njih si učenci lahko preberejo pesmice, spise in poročila o delu pionirjev med počitnicami, praznovanju kulturnega praznika in dneva žena. Največ prispevkov so napisali učenci nižjih razredov. Glasilu je izšlo v 150 izvodih, v uredniškem odboru so predvsem učenci 5 ., 6., in 8. razredov. . LILJANA ŠOŠTARIČ, S.a novinarski krožek OŠ Metlika DELO V VINOGRADU Prišla je pomlad, z njo pa tudi delo v vinogradih. Skrbni kmetje so že obrezali svoje vinograde. Otroci so pobrali rezine, gospodinje pa so - jih povezale. Sedaj postavljajo kole in vežejo trte. Vinograd bo potrebno še velikokrat poškropiti s strupi proti škodljivcem, okopati in preorati, da bodo jeseni zadovoljni kmetje lahko pobrali bogat pridelek. VESNA GOSENCA novinarski krožek OŠ Metlika 6bisk generala HRENA Sobotnega sestanka osnovne organizacije ZSMS Ratež se je udeležil tudi tov. Alojz Hren, prekaljeni borec NOB in sedanji upokojeni general JLA. Pripovedoval nam je o dogodkih iz NOB, mladinci pa smo mu radi prisluhnili. Na sestanku smo se dogovorili tudi o čistilni akciji ter zbiranju starega železa, ki smo jo pripravili naslednji dan. Akcije se je udeležilo kar 21 mladincev, z denarjem, ki ga bomo dobili za prodano železo, pa bomo pripravili izlet ali piknik. DARJA ERJAVEC OO ZSMS Ratež OBRAMBNI DAN 27. marca smo imeli učenci osnovne šole Krmelj obrambni dan. Učenci nižjih razredov smo nesli zvončke in sveče k spomeniku 13 talcev v llinjce ter zapeli nekaj pesmi. Učenci višjih razredov pa smo sodelovali na orientacijskem pohodu, streljanju ter tekmovanju iz prve pomoči in SLO. Zmagali sta 1. skupina 8. razreda in 7. razreda, najboljši strelec z zračno puško pa je bil Bojan Zaman, ki je dosegel 40 točk. Učenci OŠ Krmelj SESTANEK NOVOIZVOLJENIH DELEGATOV Dve članici novinarskega krožka sva se udeležili sestanka novoizvoljenih delegatov za delegacije v KS. Predsednik volilne komisije Alfonz Tratar jc podal poročilo o izidu volitev ter nas seznanil z delegati, ki so bili izvoljeni v posamezne delegacije. Nato so dali predloge za vodje delegacij in njihove namestnike ter delegatko za zvezni zbor skupščine SFRJ ter skupščino SRS. Vse predloge so potrdili. ^ , METKA ŠIŠKO TADEJA ZUPAN OŠ Šentrupert Nadstropje več Napaka v leksikonu — Kje je prvi zemljevid? Kozlerjev grad, ki razpada v Peklu pri Ortneku, je dvonadstropen in ne enonadstropen, kot navaja Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1971 v drugi knjigi. Tam piše na strani 6569 pod opisom kraja Ortnek: „Večja enonadstropna zgradba je grad v Peklu, kjer je od leta 1848 do 1945 živela rodbina Kozler.. .“ itd. Za napako ni potrebno posebno dokazovanje, saj se to lepo vidi tudi iz fotografije, kije bila pred kratkim objavljena v Dolenjskem listu. Ja zapis naj bo torej le zaznamba, da te napake ne bi pri prihodnji izdaji leksikona ponovili. Naj dodam še, da vsi stari domačini Ortneka in Poljan vedo, in tudi jaz, da je visel v drugem nadstropju gradu na hodniku knjižnice uokvirjen „Zemljevid slovenskih dežela in pokrajin", ki ga je izdal leta 1853 lastnik tega gradu Peter Kozler. Ta zemljevid, ki je prvi prikazoval, kje vse žive Slovenci, je bil ob izidu zasežen oz. zapečaten (vsa naklada in plošča). V javnost je smel šele leta 1861. Takratna oblast se ga je namreč bala, saj je bil to prvi prikaz slovenskega ozemlja in na njem so bila zemljepisna imena zapisana slovensko. Ne vem, kaj se je zgodilo s tem zemljevidom ob osvoboditvi leta 1945. Izginil je neznano kam. Morda je kje varno shranjen. A. A Javno o novomeškem športu! Pismo košarkarskega kluba iz Novega mesta Brez poznavanja podatkov in dejstev ni možno samoupravno (in javno) odločanje. V primeru novomeške ZTKO tako odločanje ne bi smelo izostati, a o javnosti dela te Zveze ni moč govoriti, govorice, ki so prihajale v javnost, so bile namreč kavarniškega značaja. ZTKO bi morala pravočasno preprečiti širjenje govoric, npr. o delitvi de-naija „kar tako ipd. Dolenjski list je glasilo, prek katerega bi bila lahko vsem na očeh pravilnost dela Zveze; športniki, trenerji, klubi in vsi, ki jih te zadeve zanimajo, bi bili lahko pravočasno in pravilno obveščeni o delu ZTKO. Tako bi preprečili kavarniške govorice o nepoštenostih pri delitvi denarja, med drugim bi klubi izvedeli za denar, ki ga niso dobili (primer zadnje skupščine Zveze), in za izsiljevanje denaija. Javno kazanje na nepravilnosti bi bilo pravšnje izhodišče za reševanje težav, s katerimi se srečuje novomeška telesna kultura; tako bi bilo možno preprečiti škodo, ki zdaj otežuje delo klubov. i V gradivu za neuspelo skupaj ščino ZTKO so tudi spiski kate-7 goriziranih športnikov in kadrov (trenerjev). Kdo in s kakšnimi kriteriji jih je sestavil? Med košarkarji so povzročili veliko vroče krvi, sestavljalci niso pravilno ocenili igralcev. Čudežen je spisek trenerjev, med t. i. garači je moč najti tudi take, ki (po izjavah na skupščini) le poredko zaidejo v telovadnice. Menimo, da so spiske delali po obrazih, saj nam ni jasno, kako je moč enako nagraditi človeka, ki dela z enim ali dvema športnikoma, in trenerja, ki skrbi za številno ekipo! Na zadnji skupščini ni znal nihče pojasniti vprašanja prioritete (prednosti). Bo bolje na naslednji skupščini? Predlog evidentiranih kandidatov za funkcionarje ni sporen, moti nas le to, da se posamezna imena na spisku pojavljajo po dvakrat. Je v novomeški občini tako malo ljudi, ki so pripravljeni delovati v ZTKO? S slabo pripravljene skupščine smo lahko odšU le slabe volje. Pričakujemo, da bo ponovljena krajša in boljša. To pisanje pa ni nestrpen odziv na neuspelo skupščino, pač pa prispevek k javnemu delu ŽTKO. Košarkarski klub Novo mesto Odbojka ne kriva ne dolžna Ob očitkih, da je ta športna panoga dobila lani več, kot ji je pripadalo V zadnjem času je bilo izrečenih in zapisanih več ostrih besed o razmerah v novomeškem športu. Na udaru se je znašla tudi odbojka, (Dolenjski list 25. marca), češ daje lani porabila deset starih milijonov več, kot je bilo predvideno. Da je ta »Sprašujem, kje so ostale moje marke?” Po sledi nakazila ,.Nekaj se vam bom pritožil. Svoje prihranke pošiljam na Ljubljansko banko v Kočevju že tri leta. Nazadnje sem poslal 4. januarja letos 3.000 nemških mark, ki še zdaj niso prispele. Moji mami so na banki odgovorili, da se sedaj to dolgo vleče. Rad bi vedel, kdo mi bo plačal obresti za ta čas, saj sem oškodovan že za okoli 1.000 din. Kdo uporablja moj denar tako dolgo? Z odrezkom, ki ga hranim, sem bil na pošti, s katere sem denar odposlal. Tam sem izpolnil neki formular. Dejali so mi, da bom dobil čez nekaj dni odgovor. Zdaj je minilo že 10 dni, pa odgovora še ni. Na pošti so mi odgovorili, da nisem edini, ki se pritožujem. Zavedam se, da so nam devize potrebne, vendar sem v dvomih, če jih naj še pošiljam na Ljubljansko banko." Tako nam je pisal Jože Žagar, ki stalno prebiva v Koblarjih 29 pri Kočevju, zdaj pa je na začasnem delu v Nemčiji. Pismo je prišlo iz Ravensburga v Nemčiji. V pismu je datum 13. marec, na poštnem žigu nemške pošte pa 16. marec, medtem ko smo ga mi prejeli v soboto, 20. marca. Pri kočevski podružnici Ljubljanske banke smo v ponedeljek, 22. marca, zaprosili za odgovor. Povedali so, da bi zadevo lahko hitro raziskali in uredili, če bi jim Jože Žagar poslal odrezek ali pa fotokopijo nakaznice, s katero je poslal denar. Zdaj niti ne vedo, če je denar poslal na svojo številko deviznega računa ali na mamimo, niti če ga je poslal po pošti ali po banki. Pokazali so nam tudi nekaj fotokopij „Zahlkartc“, s katero nakazujejo denar zdomci po pošti, in iz njih se je videlo, da prispe denar iz Nemčije v Kočevje približno v 10 do 12 dneh, medtem ko prispe denar, poslan po banki, v približno mesecu dni. Zvedeli smo tudi, da tečejo obresti vlagatelju od dne, ko prejme denar (devize) predstav ništvo Ljubljanske banke v Erankfurtu, in ne šele od dne, ko prispe obvestilo v Kočevju. To pomeni, da bo tovariš Žagar prejel obresti v redu plačane, se pravi, da ne bo prikrajšan. J. P. Kočevje očitek krivičen, bom s.cušal pokazati v tem prispevku. Za preteklo leto je odbor za množičnost predvidel za odbojko v novomeški občini 205 tisoč dinarjev. Zaradi prehoda OIC Pionir iz slovenske lige v II. zvezno ligo je bil narejen rebalans plana na 306.235,50 din v skladu z običajno prakso, saj vsi podpiramo kvaliteto in je prav, da pomagamo ekipi, ki s svojimi uspehi to pomoč zasluži. Tako je bilo v prejšnjih letih tudi z atletiko in rokometom. Ob tem ni nihče dvigal prahu, tako kot ga ob odbojki, ki je očitno nekaterim posameznikom trn v peti. Naj ponovim: dobrih 30 starih milijonov je bilo namenjenih za odbojko v vsej novomeški občini: od lega je ženska ekipa porabila 9, OK Pionir okoli 21 milijonov, medtem ko Partizan TVD Žužemberk ni dobil skoraj ničesar. Poudariti je treba, da tekmovanje v višjem kakovostnem razredu zahteva več denarja. V novomeški občini imata prioriteto moška atletika in košarka, poleg njiju pa tudi ženski rokomet. Prioritetni športi sov minulem letu dobili vsak okoli 70 starih milijonov, kar je neprimerno več, kot je bilo namenjeno za odbojko. SGP Pionir, ki prispeva več kot polovico vseh potrebnih sredstev, gre zahvala, da dolenjska odbojka sploh lahko nastopa v zvezni ligi. Odbojka ni prioritetna športna panoga, vendar bi to v novomeški občini vsekakor zaslužila. Njena prva članska vrsta vodi ta čas v II. zvezni ligi in ima vse možnosti za vstop v I. B zvezno ligo. Tu je še celotna piramida s pionirko selekcijo, ki je prišla v četrtfinale in mladinsko selekcijo, ki je med šestimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Med tekmovalci OK Pionir so številni repiezentanti: Brulec v državni članski reprezentanci, Černač. Prah, Savarin in Žnideršič v slovenski mladinski reprezentanci. Klub ima strokovno usposobljen vadbeni kader, ki vodi delo z blizu 100 registriranimi igralci. Na Dolenjskem je zelo razvita sindikalna odbojka, saj je v okviru delavskih športnih iger VARČEVANJE V naravi lahko opazimo najrazličnejše varčevalce: čebela si nabira med in ga shrani za zimo, veverica nosi lešnike in žir v drevesno duplo, mravlje v vrstah potujejo po gozdnih poteh in si nabirajo hrano. Ljudje pa običajno varčujemo z denarjem, saj si z njim lahko kasneje kupimo, kar potrebujemo. Poleg tega je denar za shranjevanje najbolj priročen, saj ne potrebujemo velikih skladišč. Ce varčujemo danes, nam jutri prav gotovo ne bo primanjkovalo kruha. MIHELCA JALOVEC, 3.c OŠ bratov Ribarjev Brežice SLALOM V KRANJSKI GORI 19. in 20. marca so v Kranjski gori tekmovali najboljši smučarji sveta. Metliški smučarski klub nam je omogočil ogled slalomske tekme, ki jc bila v soboto. Nestrpno smo pričakovali konec prve vožnje in bili smo zadovoljni, kajti Križaj je bil drugi. Še bolj vznemirjeni smo čakali drugi tek, ki je prinesel zmago našemu smučarju. Gledalci smo bili srečni in navdušeni. MIHAELA CRNlC, 8.a novinarski krožek OŠ Metlika novomeške občine lani sodelovalo kar 14 moških in 18 ženskih ekip, kar pomeni, da sc rekreativno ukvarja s tem športom več sto delavcev. Možnosti za delo so na Dolenjskem dobre, odbojka pa ima tudi veliko trad icijo. Odbojka je torej v Novem mestu na dobri poti. Ce so, so nezdravi odnosi le pri vrhu, med posamezniki, ki skušajo po svoje deliti denar, ne da bi stvarno ocenili razmere v novomeškem športu. LOJZE BABNIK DO KDAJ TAKA SAVA Z grozo opažam, da je naša nekdaj tako čista Sava postala žrtev napredka. Nekoč polna rib, je danes skoraj mrtva. Topole, ki so rasli na njenem bregu od starega mostu do atomske elektrarne, so posekali, nove zasaditve, čeprav obljubljene, pa ni bilo. Pohvale vreden je le nasad jablan in hrušk Agrokombinata, ki se razteza levo ob cesti proti nuklearki tja do železniške proge. Veliko bolj žalostno podobo pa daje zemljišče na desni strani ceste, ki gaje zaraslo grmovje in visoka trava. Sprašujem se, do kdaj bomo še gledali to podobo malomarnosti, in to v času, ko bi morali koristno izrabiti vsak pedenj zemlje. H. URŠIČ Krško , TRIPCE DE UTOLČE“ V STRAŽI V nedeljo, 21. marca 1982, so v Straži gostovali igralci kulturno-umetniškega društva iz Škocjana in sicer z igro ..Tripče de Utolče". Igra prikazuje življenje v Kotorju in Dubrovniku v 15. stoletju. Dve uri trajajoča komedija je ob dobri igri vseh igralcev nudila prijetno razvedrilo. Žal pa med Stražani ni naletela na veliko zanimanje, v dokaj veliki dvorani je bilo zasedenih le nekaj vrst. Vsekakor zgoroven dokaz, da v Straži kulturno življenje še ni dovolj zaživelo. M. M. PRIPRAVE NA PROSLAVO Na programsko-volilni konferenci KO ZZB NOV so sklenili, da bo letošnja osrednja proslava v počastitev 40-letnice osvoboditve Broda na Kolpi in ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih brigad 9. maja pri spomeniku padlim borcem pri Fari. Za to priložnost bodo uredili spominski park, v katerem bodo posadili 88 dreves v spomin na Tita. V. DRAGOŠ Kočevje VEČ UPANJA V NOVE MOČI V torek, 23. marca, je bila v KS Birčna vas seja novih delegacij. Na seji so oblikovali delegacije in izvolili predsednike, med katerimi je večina mladincev, dovolj pa je tudi žensk. Ko so ocenili delo dosedanjih delegacij, so poudarili, da morajo novi delegati svoje naloge opravljati odgovorneje, kot sojih prejšnji. « N.RATAJ Jama UCITELJIŠCNIKI! Novomeške učiteljiščnike, ki so maturirali 1966. leta, vabimo na naše 3. srečanje (15-oblet-nica), ki bo v soboto, 10. aprila, ob 19. uri v restavraciji Doma JLA v Novem mestu. Pripravljalni odbor Dušan Tancik Dušan Tancik se je rodil 8. 4. 1923 v Metliki kot sin kavarnarja. V družini je bilo troje otrok. Dušan se Jože Zorn Jože Zorn iz Bočke pri Metliki se je rodil 24. 3. 1913 v Prvačini na Primorskem v družini s sedmimi otroki. Oče se je bavil s tesaijenjem. Ob začetku prve svetovne vojne so morali rojstni kraj zapustiti, ker je bila tam fronta. Vrnili so se po končani vojni, da bi na ruševinah zgradili nov dom. Zaradi fašističnega nasilja jim je bilo to onemogočeno, ker je njihov kraj ostal pod italijansko okupacijo. Preselili so se v Belo krajino, na Lokvi-co, in tam začeli novo življenje. Obdelovali so zemljo, oče pa je še po malem tesaril. Ko je prišla druga svetovna vojna, se je Jože na terenu vključil za delo v OF. Ob ustanovitvi XV. brigade je postal borec in sodeloval v mnogih borbah. Ob osvoboditvi je z brigado med prvimi vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Po končani vojni si je ustvaril dom in družino v Bočki pri Metliki. Bolehal je več let in umrl februarju 1982. R. E . po končani osemletni šoli in obrtno trgovski odšel v Novo mesto učit za krojača. Medtem se je začela druga svetovna vojna. Vrnil se je v Metliko in začel delati med mladimi za OF. Ob ustanovitvi XV. Bfigade jeseni 1943 je vstopil v brigado in z njo v bojih obšel večji del Slovenije in Hrvaške. Leta 1944 je odšel na radiotelegraf-ski tečaj VII. korpusa. Po končani partizanski šoli je odšel v Cankarjevo brigado. Zaradi večjih naporov je zbolel in moral za krajši čas v bolnico. Ko se je vrnil iz bolnice, se je udeležil zadnjih bojev in pohoda na Trst spomladi 1945. Kot aktivni oficir je ostal v vojski v Kraljevu do leta 1952. Tam si je ustvariTtudi družino. Poročil se je z Dobrilo Seničič. Vzgojila sta sina edinca, učitelja za telesno vzgojo. V Slovenijo se je vrnil 1954 in postal matičar v Šentrupertu. Leta 1960 je prišel v rojstni kraj Metliko, kjer je dobil zaposlitev v KOME1'U. V pokoj je šel 1966 zaradi slabega zdravstvenega stanja. Kljub temu ni ostal brez dela; začel je upodabljati v lesu, slami in raznih drugih materialih. Svoja dela je 1971 razstavil v Belokranjskem muzeju. Mnogi njegovi znanci in prijatelji so dobili njegova dela v dar. Ob zadnjem slovesu so se od njega poslovili številni Metličani, borci, znanci in prijatelji. R. F. DOLENJSKI LIST Anton /J ^ jfk UREDNIŠTVO V GOSTEH: BRUSNICE RAZVOJ ZANEMARIL HRUSTAVKE Anton Vovko Marija Sitar Matevž Franko skupnosti in krajani, med katerimi pa smo pogrešali funkcionarje Zveze komunistov in SZDL, niso toliko razgrinjali težave, kolikor so imeli povedati o vsem, kar je bilo zadnja leta narejenega. V krajevni skupnosti, kjer je sodobno urejena trgovina, nova osnovna šola, 4 gostilne, imajo vodovod že povsod razen v Leskovcu in Gor. Suhadolu. Tudi vse pomembnejše ceste so asfaltirane. Makadama imajo le še dobrih 6 kilometrov, pa tudi te ceste so posodobljene. Telefon imajo za zdaj res samo v Brusnicah, Leskovcu in Suhadolu, prav zdaj pa teče akcija, da bi ga napeljali še na Ratežu, v Selili, na Gumberku in v Malih Brusnicah. (Vejč o tem drugič v posebnem sestavku.) Ogromen napredek in razcvet doživlja Ratež, kjer se vse bolj naseljujejo Novomeščani. V zadnjih desetih letih je tu zraslo okrog 50 novih hiš, vikendov pa je vse polno na Tolstem vrhu in okrog Brusnic. Posebno odkar je bila leta 1979 zgrajena asfaltna cesta do Suhadola, je ob njej vse več interesentov za gradnjo. Iz nekdaj odročnih podgorjan-skih vasi so se domačini odseljevali za kruhom v večja središča, zdaj mlajši prihajajo domov in zidajo hiše. Zgrajena je sodobna deponija odpadkov v Leskovcu, ki je po izjavah krajanov videti kot ,Jaboratorij“; pred nekaj tedni je bila popolnoma dograjena in tja vozijo vsak dan odpadke iz vse občine. Po 60 voženj s kamioni beležijo skozi Brusnice, vozi pa tudi veliko delavskih avtobusov. S prometom močno obremenjena cesta skozi vas pa nima prometne signalizacije! Prav to je bila ena glavnih (neurejenih) zadev, na katero so ljudje opozarjali. ..Kamioni, ki vozijo na odlagališče v Leskovec, so dostikrat prepolno nalo- ženi, posebno kamioni IMV, šoferji pa drvijo, kot bi bili na športnih dirkah," so povedali. In večinoma se ustavljajo v kateri od gostiln, potem skušajo s prehitro vožnjo zamudo nadomestiti. Nič kolikokrat so že uradno prosili in zahtevali ustrezne prometne znake, a doslej brez uspeha. Tudi s poštno dostavo niso zadovoljni, češ da le v Brusnice dobivajo pošto vsak dan, v vse ostale kraje pa le na dva dni. Prav zato dnevno časopisje sploh ne pride v poštev in zgodi se, da dobiš ob 11. uri dopoldne obvestilo za cepljenje otrok ali sestanek, ki je že ob 7. uri zjutraj. Nova cesta na Gorjance do Gospodične je tudi v turističnem pogledu za kraj velika pridobitev. Pozimi smučarji, poleti izletniki se mimogrede radi ustavljajo tudi v kateri od domačih gostiln. Da pa je v poletnem času po okoliških hostah meščanov več kot domačinov pri nabiranju borovnic in gob, je splošno znano. Kmeta sicer ni bilo nobenega, pač pa so drugi povedali, da je večina nezadovoljna, ker so bili po novem uvrščeni v nižinski razred zemljišč, s tem pa se obetajo večji davki. In še to pravijo, da tako razdrobljene kmetije, ki imajo na 15 mestih parcele, ne morejo dajati kaj prida tržnih presežkov. O zložbi pa ni nič slišati. Boleča točka Brusničanov je še otroško varstvo. Ker je večina mladih v službah, nimajo kam z otroki. Pazijo jih ostarele sosede ali pa jih vozijo v vrtec V mesto. Da bi odprli vzgojnovar-stveni oddelek v kraju, so že nekajkrat poizkušali, tudi že ob gradnji šole, a je bil vedno odgovor: ..Počakajte, ker ni denarja." Lahko pa se pohvalijo gasilci. Na Ratežu, kjer bodo letos slavili šele 10-letnico delovanja, bodo.odprli nov gasilski dom, v katerem je velika večina sredstev in dela krajanov, družbenih sredstev pa le za vzorec. Tudi Brusničani obnavljajo svoj stari gasilski dom, vse s prostovoljnim delom. Za napredek, ki ga je videti na vsakem koraku in na vseh področjih, se morajo marsikje zahvaliti mladim krajanom. Tako še posebej v krajih, kot sta Gornji in Dolnji Suhadol. ..Udarniško smo delali pri poso-dobljanju cest, pripravljamo prireditve, naši člani se udeležujejo republiških in zvezgih mladinskih delovnih akcij," so se pohvalili mladi iz omenjenih vasi. Potožili pa so, da se nimajo kje sestajati. V načrtu imajo brunarico, nimajo pa še dovoljenja zanjo. Pričakujejo, da starejši ne bodo stali ob strani, ko se bo začelo, saj bo brunarica družbeni prostor za vse ' Mladi v krajevni skupnosti Brusnice torej ne „spijo“. Pravo veselje je bilo poslušati predstavnike mlade generacije iz teh krajev, kaj vse delajo in kaj še imajo v načrtu. Niso jadikovali, da nimajo sredstev, da ni zanimanja itd. Kakor marsikje drugje. Saj ne, da nimajo nikakršnih problemov, a jih z delom in dobro voljo uspešno odpravljajo. V krajevni skupnosti delujejo tri osnovne organizacije ZSMS; Brusnice, Suhadol in z letošnjim letom ustanovljena na Ratežu. Vsi so pridni, da je kaj, čemur se niti ne gre čuditi. Delo v mladinski organizaciji je za marsikoga edino razvedrilo. O vzrokih odcepitve rateške mladine od Brusničanov nismo govorili. Glavno je, da mladi delajo, da ne izgubljajo časa po gostilnah. Ivana Gorenc Predsednik osnovne mladinske organizacije Ratež Roman Golob pravi, da je zanimanje bilo in da so jih podprle tudi druge družbenopolitične organizacije, pa so se organizirali po svoje. Dela jih okrog 30, starih 16, 17 let. Delovni program, ki so si ga zastavili in ga tudi že uresničujejo, je izredno pester. Veliko pozornosti nameravajo posvetiti idejno-političnemu izobraževanju. Zato se na vsakotedenskih sestankih veliko pogovarjajo o dogodkih doma in po svetu, v mislih pa imajo še predavanja, za katera bodo pridobili ljudi sod zunaj. Kot vsi mladi se ukvarjajo s športom, za kar pa morajo v Brusnice. Pogovarjali so se že, da bi si naredili igrišče na Ratežu, a iz tega ni nič. Sicer pa do Brusnic ni tako daleč. Tudi kulturna dejavnost ni njihova slaba točka. Zelo jim je uspela proslava ob dnevu žena. V načrtu imajo celo ustanovitev kulturne skupine. Prave dvorane za prireditve sicer ni, a jim gasilci obljubljajo, da bo urejena do konca letošnjega leta. Z gasilskim društvom Ratež nasploh dobro sodelujejo in v gasilskih vrstah lahko srečamo mladinke. Pripravljajo se na čiščenje okolja, v programu pa imajo še organizacijo pohodov in povezavo z drugimi mladinci v krajevni skupnosti. Pohvalno je, da niso pozabili pionirjev, ki jih vključujejo v svoje delo. Brusniška mladina je še bolj aktivna, saj delajo dejansko vsi od 60 članov osnovne organizacije. Delo je bolj zaživelo v zadnjem času. ,,Med mladimi je največ dijakov pa tudi precej mladih delavcev in nekaj študentov. V mladinsko dejavnost se vključujejo tudi 22-, 23-letni. Večinoma vsi smo doma s kmetij ter ob šoli in delu pomagamo na zemlji. Zelo slabo pa kaže, da bi kdo od mladih ostal pravi kmet," pravi mladinska predsednica Milena Mikolič. Na rednih sestankih se poga’ varjajo o aktualnih dogod«11 doma in v svetu, prirejajo p*ese’ s katerimi zaslužijo denar M svojo dejavnost, in delajo marsikaj drugega. Ob 8. marcu so obiskali vse starejše ženske"1 pripravili proslavo, ki je “Ua ze'o dobro obiskana. Lani so se udeležili občinskega srečanj mladih iz krajevnih skupnpsh se množično vključili v prih" Titove štafete, akcijo NNNP- ** dedka Mraza so pripravili ve -dnevni program pravljic in igr,lC za najmlajše' redno se srečujej0 s predstavniki JLA itd. IzV® •• 1 so tudi nekaj delovnih akcij (čiščenje potoka in okolice); preuredili gasilski dom, lahko prirejajo plese, družabn j večere in imajo sestanke. »J*’ daj bodo star: gasilski dom podrli in upamo, da se bo prj> stor za nas našel v stari šom kasneje pa v novem gasilskem domu, ki ga bomo vsi pomaga, graditi," pravi Milena. Organi®" rajo izlete, pohode, kjer dobr sodelujejo z mladino iz Suhadola, Podgrada in Mokrega polja, medtem ko z Ratežems iščejo stike. Izredno aktivna je 30-članska mladinska dramsko recitatorska skupina, ki deluje v okviru brus-niškega kulturno-umetniškeg društva in predstavlja pologu vsega članstva. Skupaj pr>PraVL ljajo ali vsaj sodelujejo na vse krajevnih kulturnih prireditvam pa tudi gostovanja v drugm krajih niso redka. V društvu deluje še ženskj pevski zbor, glasbeni trio > narodnozabavni ansambel. 's delajo z veseljem, saj je vi marsikoga to edino pravo ra® vedrilo, pravi Marija Sitar,tu<1 članica pevskega zbora. Prosto za vaje imajo v šoli, problem P , je s prostorom za prireditve, pa bo rešen z novim gasils^ domom. Kulturno-umetnisk^ društvo deluje dve leti ih • začetku so bili vsi razočaram nad majhnim zanimanjem lju za prireditve. „A počasi jih navajamo na to, kar kaže ^ bolj množična udeležba na ra nih prireditvah v zadnjem času," je še dodala Marija Sit*F Zadnja leta je brusniška kr ^ jevna skupnost napredovala vseh pogledih, zato si njen pre , stavnik Matevž Franko ni kaj, da ne bi glavne pridobit ^ posebej omenil. Seveda Pa h tudi tu marsikaj takega, kar bilo še potrebno vtkati vraZV,] in o čemer je tekla beseda tu ob našem obisku v Brusnicam Predvsem bi radi, da bi se neha. lo odseljevanje mladih. ^n°,0 so prepričani, da bi nem® le-teh zadržala doma, v t delu Podgorja, tako imenovan^ vinska cesta - govorijo tu®1^ mali partizanski magistali ' bi povezovala Gabrje, Gornji tj* Dolnji Suhadol, Leskovec, *° sti vrh in Orehovico. Kajpak), cesta še v zamisli in nihče m ne ve, ali bo kaj iz tega. Zara mladih in tudi zavoljo dejstv * da je bil v teh krajih dom narodni heroj Vinko Paderšič,. marsičem vzornik mladih, morali zamisel skrbno pretehta ti in čimprej pripraviti načrt • Božo Skupek Martin Rolih Slavka Rolih Roman Golob Jože Medle Milena Mikolič Brusnice, gručasta vas ob vznožju Gorjancev, je bila svoj čas daleč naokrog znana po stalnih pretepih in obračunavanjih med fanti pa po češnjah hrustavkah, ki so jih prodajali tja do Zagreba. Slovijo pa Brusnice tudi zunaj meja domovine med botaniki Evrope, ker imajo na svojem območju znamenito rastlino azzaleo pontico. V Brusnicah, kjer do pred nekaj leti nisi smel zamijavkati, sicer so ti fantje odrli kožo, češ da se iim posmehuješ, so se od nekdaj ukvarjali s kmetovanjem. Pred vojno in tudi prva leta po njej so tu intenzivno pridelovali orehe, jabolka in hruške poleg češenj, ukvarjali so se z živinorejo in perutninarstvom pa z vinogradništvom in prodajo lesa z gozdov. Tudi čebelarstvo je bilo dobro razvito. Lado Kranjc Vas se v zgodovini prvič omenja z imenom Fresnitz že 1392, znana pa je tudi baročna cerkev z Langusovimi slikami, šolo pa so v kraju dobili že 1910. Med vojno so imeli Italijani v Brusnicah postojanko, toda Gorjanski bataljon jo je tri dni napadal, in preden so se Italijani junija 1942 umaknili v Novo mesto, so vas izropali in razdejali. Ropat in uničevat so se vrnili še naslednja dva dni, potem so bile Brusnice do konca vojne osvobojene. Pa danes? Na mijavkanje nihče ne reagira več, zadnji pretep so zabeležili leta 1960, žal pa tudi slovitih češenj ni več za prodajo in tudi praznika češenj ne slavijo več. Krajevna skupnosti Brusnice ima 1200 prebivalcev v 9 naseljih, od teh je 450 zaposlenih, pretežno v Novem mestu. Med kmečko prebivalstvo štejejo le še 265 ljudi, toda čistih večjih kmetov je manj kot prstov na eni roki. Za domačine, ki zidajo lepe, po mestno grajene hiše, je značilno, da so v službah, popoldne pa kmetujejo. Pri vsaki hiši je televizor, domala pred vsako hišo avto, traktor pa imajo celo na posestevcih kjer bi en sam lahko vse ročno opravil. Dobro de ušesom in razpoloženju, če naletiš na kraj, kjer ni med krajani karnaprejšnjega tarnanja nad razmerami. To smo novinarji Ria Bačer, Zdenka Lindič-Dragaš in Ivan Zoran doživeli na našem uredništvu v gosteh v Brusnicah 23' marca, ko smo se sicer z maloštevilnimi krajani sešli v osnovni šoli. Med prvimi je prišla 79-letna Ivana Gorenčeva z Rateža, ki se je po stari navadi pripeljala na kolesu kot kakšno mlado dekle. Med vojno je veliko prestala in žrtvovala, danes pa živi skromno in je z vsem zadovoljna. „Dokler mi bodo moči dopuščale, se bom vozarila naokrog, vesela in srečna, da živi vsak na svoji zemlji, svoboden. Ljudje imajo službe, dobro se jim godi, vsekakor pa neprimerno bolje kot pred vojno. Mi starejši znamo ceniti napredek," je rekla. T udi predstavniki krajevne DOLENJSKI UST Št. 13(1703) 1. aprila Tj; kultura in izobra-j ževanje Priznan ip ' P H ”1 ^,asbena šoia dočakala svoj dan IZliailJB IZ B 6 | s preselitvijo v nekdanji zdravstveni dom se je Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu otresla prostorske stiske, ki je dušila razmah njene dejavnosti ogled v mali dvorani novega oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Ob koncu leta bo sodeloval na skupinski razstavi, ki jo bodo pripravili v Mestni galeriji v Ljubljani. Sicer pa pravi, da niti še ne ve, kje vse bo letos razstavljal. “Vrščaj, akademski kipar iz Črnomlja, prejel v a J' sv°j° prvo mednarodno nagrado — Lepa spodbuda Poročali smo že, da je ože Vrščaj, mladi akadem-skl klPar iz Črnomlja, prejel na 13. mednarodnem biena-u ,male plastike, ki se je nedavno končal v Padovi, ®no od .Petih nagrad. Stro-,°Vl.la, 8a ie nagradila za delo „V stiku s prosto- Stekln vStVfjen° V p,ekS' steklu. Vrsčaj je edini od petih jugoslovanskih kiparjev, sodelujočih na bienalu, Ptejel mednarodno priznanje. r Vrščaj j« na omenjeni pri- • d' doživel še eno prizna-nJ2. Posebna komisija umet-n ost n ih razsojevalcev je kot e-memu tujemu udeležencu e veliice bienalne prireditve nifUj^a eno od razstavlje-ih del za stalno zbirko sodobnega kiparstva v mestnem muzeju Padove. „Priznanja sem resnično esel, pravi Vrščaj, „saj mi 0 morda pomagalo, da bom se z večjo voljo iskal nove esitve na področju, ki sem 1 ga izbral za poklic, in se malo bolj uveljavil. Zdi se mi, da so plastike v pleksi steklu v javnosti in pri kriti-stj« ne premalo pozorno- Zadnje čase Vrščaj precej razstavlja. Njegova dela so 13 letos med drugim na V drugem polletju tega šolskega leta je novomeška glasbena šola zadihala tako, kot so si njeni učenci in učitelji že dolgo želeli. Boljše čase jim je omogočila preselitev v stavbo, kjer je bila včasih gimnazija, nazadnje pa zdravstveni dom. Pred vselitvijo so prostore nekoliko preuredili, vendar brez večjih gradbenih posegov in tako, da so dobile vse sobe vhod s hodnika. Stavba premore s hodniki vred katerem se imenuje šoia. V sobi, ki 1.200 m2 površine. Od tega jih je za sicer še ni nared, bo stalna razstava potrebe glasbene šole usposobljenih 800 m2. V hiši so namreč še novomeška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, novomeška Ljudski* knjižnica in začasno skupne službe DITC. „Prostori, ki jih zasedamo, povsem ustrezajo sedanjim potrebam naše šole,” pravi ravnatelj Zdravko Hribar. Poslej je moč sleherni instrument poučevati v svoji šobi. Gre za več manjših prostorov, namenjenih individualnemu pouku, ^večjih pa poteka pouk komornih skupin, instrumetalnih skupin in seveda glasbene teorije. Največji prostor je spominska soba skladatelja Marjana Kozine, po Rozinovih del (rokopisov, tiskanih del in drugih eksponatov). Ob spominski sobi bo tako imenovana študijska soba, kjer bo zbrano najrazličnejše gradivo o tem skladatelju. Odveč se zdi posebej omenjati, da je glasbena šola ena od pomembnih kulturnih žarišč, ki s svojo dejavnostjo tvorno posega v kulturno življenje Novega mesta in širšega območja. Šola, ki šteje 300 učencev, zmore to s kvalitetnim delom, ki je bilo v javnosti že večkrat izkazano. O kvaliteti govore še posebej številna priznanja, ki jih dobivajo učenci na republiških in zveznih tekmovanjih. Če so bili leta 11 »Slovenščina v javnosti šla skoraj mimo društva Dolenjski slavisti začeli razpravo o novem pravopisu Toporišičevim predavanjem — Občni zbor sklepčen wm Jože Vrščaj plastiki. ob svoji mali Po neuspešnem decembrskem poskusu se je Slavističnemu društvu Dolenjske prejšnji četrtek le posrečilo opraviti občni zbor. Ta je bii v čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, in sicer po predavanju dr. Jožeta Toporišiča o novostih v načrtu pravil za Muzejsko društvo pojde med ljudi — Novi odbor Belokranjskega muzejskega društva si je zastavil pogumne načrten ^rfdo’ ^ • marca, je imel novoizvoljeni odbor Belokranjskega ob' 6 e®a dmštva svojo prvo sejo. Kot je bilo sklenjeno na zl>oru, so na tej seji izvolili predsednika društva; to je Izv one Bezeušek, ki je bil že doslej delaven član društva. SLO 80 tud' predsednika nadzornega odbora in odbora za til^avh° pozornost je odbor posve-datnn°Vnemu nadrtu 23 svoje man-ki s> S3 je> gfcde na rimi d ,materialna sredstva, s kate-kaj amKSt.V0 razpolaga, zastavil do- rounika f10Zno* Ker pa v odboru ne st; ^ uobre volje in pripravljeno-bo Vse k*0’ 'ahko samo upamo, da Oprjvi ’ s' je odbor zastavil, tudi dnika po Beli krajini. To je vsekakor zamisel, ki bi zaslužila širšo družbeno podporo v obeh belokranjskih občinah, saj o Beli krajini kot kulturnem območju z bogato kulturno tradicijo nimamo ničesar objavljenega v knjižici. To so samo nekatere izmed nalog, ki si jih je zastavilo društvo. Vsekakor pa ima društvo ambicije, da bi se njegovo delovanje čutilo po vsej Beli krajini, da bi v svojem članstvu združevalo vse tiste Belokranjce in prijatelje Bele krajine, ki želijo, da se v Beli krajini kljub prodoru modernega načina življenja ohranjajo dokazi o kulturni samobitnosti Bele krajine. To svojo težnjo je ob podpori SZDL začelo uveljavljati tudi na ta način, d:: je v Črnomlju ustanovilo podružnico društva, ki jo vodi poseben odbor. Če bo dovolj zanimanja, bo društvo ustanovilo podružnice tudi po drugih večjih belokranjskih krajih. Vsekakor se je z delovanjem BMD začel praktično uveljavljati dogovor med kulturnima skupnostma belokranjskih občin o sodelovanju. Umetnost - živec kulture Kostanjevici odprta razstava slikarskih del Ferda Vesela — Govorila Josip Vidmar in Coro Skodlar po^^ANjT Tkrajam (ji-ftti ®a muzeju — večkrat do ^enih eksponatov. nalog0S'°i° pomembno in stalno med rtlf,Q(®,0.r zastavil, da bo zlasti °bčatlj aino, pa tudi med drugimi dovjno spodbuial zanimanje za zgo-nih SDn’ e,n°logijo in varstvo kultur -v jeSe ^nikov. Zato naj bi društvo dilo vr *n z‘mskem dasu prire-skuPnor«^ predavanj P° krajevnih etnoi0 •• 'n šolah o zgodovini, njj ln zlasti o pomenu čuva-tem bo arn? ded>ščine. Vzporedne s ititeres vo spodbujalo družbeni $ZDl svoje delo s povezavo s bi jn ZSM, mladinskimi klu- Phšla ?'‘.Upravr>ega odbora BMD je P°slcrb *| *Zraza želJa, naj bi društvo ‘° za izdajo kulturnega vo- . BELOKRANJSKI ucenci na opero v ZAGREB iz v' *t)r*'a okoli 1.400 učencev sredv i, ^^kranjskih osnovnih in odDnfn *°* z v'akom in avtobusi kon °Va*° v Zagreb, kjer si bodo v skeva dv°rani Vatroslava Lisin- srečnik-duU novo pop opero ”Ne' istoj 1 ’ ki jo je po znamenitem Ucl,J,nSkem r°mu Victorja Hugoja Na t ' ude Michel Schoenberg. Pe'hi° ptireditcv bo mladino po-jine ‘asbena mladina Bele kra- Na poti po Sloveniji je zanimiva slikareka razstava del slovenskega umetnika Ferda Vesela, čigar 120-letnica rojstva je bila lani. V torek, 23. marca, so razstavo odprti v Lamutovem salonu v Kostanjevici, na otvoritvi pa sta številnim obiskovalcem govorila akademik Josip Vidmar in Veselov učenec in znanec Čoro Škodlar. Josip Vidmar je govoril O pomenu, ki ga imajo pokrajinska kulturna središča za posredovanje kulture, in pri tem poudaril, da jc Kostanjevica prvo takšno središče na Slovenskem, nastalo spontano iz življenja. Pot Veselove razstave po Sloveniji in dosedanje zanimanje ljudi zanjo prepričljivo dokazujeta, daje umetnost še vedno osrednji živec kulture, brez katere si ni mogoče predstavljati obstoja slovenskega naroda. Čoro Škodlar pa je z navdušenjem govoril IZJEMEN OBISK - Otvoritve jubilejne razstave F. Vesela v Kostanjevici se je udeležijo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Odprl jo je akademik Josip Vidmar (na sliki drugi z leve). o slikarju Veselu, ki ga, kot je zapisal v katalogu, po prvinski ustvaijalni silovitosti, s katero je bil priklenjen na slovensko grudo, moremo kot ustvarjalca uvrstiti med najznamenitejše Slovence. Škodlar je opozoril, da slikarja pravzaprav še ne poznamo dovolj in da mu še vedno nismo posvetili takšne pozornosti, kot jo zasluži, saj stoji na vrhu slovenskih koloristov, z nekaterimi svojimi umetninami pa enakovredno ob boku največjim svetovnim mojstrom. Škodlar je omenil slikarjevo navezanost na Dolenjsko in dolenjskega človeka; Vesel je 40 let preživel in ustvarjal na gradu Grum-lof nad Radohovo vasjo. Razstavo, ki bo po Kostanjevici obiskala Novo mesto, so pripravili v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju ob pomoči Narodne galerije, slikarjevega sina Sava in številnih lastnikov Veselovih umetnin, ki so posodili slike za to zanimivo in ogleda vredno razstavo. MiM 1979, ko so se tekmovanja prvič udeležili, še dokaj anonimni, posegajo v zadnjem času po najvišjih priznanjih in nagradah. Poleg tega v Novem mestu -ih drugih krajih na Dolenjskem skoroda ni prireditev, na katerih ne bi nastopili učenci novomeške glasbene šole. Samo lani se je zvrstilo 70 najrazličnejših manifestacij, ki jim je novi slovenski pravopis. Zanimivi strokovni razlagi, ki jo je predavatelj popestril s hudomušnimi pripombami in puščicami na osebnosti, ki se ne strinjajo z njegovim jezikoslovnim ravnanjem, so poleg članov društva prisluhnili tudi drugi, ki so prišli poslušat dr. Toporišiča. S tem predavanjem se je Slavistično društvo Dolenjske formalno vključilo v javno razpravo o novem slovenskem pravopisu. O delu društva v zadnjih dveh letih je na občnem zboru poročala predsednica Vlada Eržen. Povedala je, da se je dejavnost kazala v prirejanju najrazličnejših predavanj in sodelovanju članov pri pripravi učencev v tekmovanju za bralne značke in Cankarjevo nagrado. Srednješolci so se v tekmovanje za Cankarjevo nagrado zadovoljivo vključevali, prvi koraki pa so bili narjejeni za to, da bi bralno tekmovanje za najrazličnejša priznanja dobilo domovinsko pravico tudi na šolah usmerjenega izobraževanja. Nadaljujejo se priprave za literarnozgodovinski vodnik po Dolenjski, ki naj bi izšel predvidoma leta 1984. Načrt za publikacijo je narejen, prav tako so že prej določili nosilce; na občnem zboru so poudarili, da seje treba v naslednjih dneh lotiti pisanja besedil. Manj zadovoljivo je bilo vključevanje slavistov v znano akcijo „Slovenščina v javnosti", pa tudi organizacijsko delo’ društva še ni steklo, kakor so si ga zamislili. Člani so sami priznali, da društveni odbori, ustanovljeni za dolenjsko in posavsko regijo, niso ustrezno zaživeli. Program za novo obdobje na občnem zboru niso sprejeli, navrgli pa so nekaj snovi zanj in zadevo prepustili v dokončno obdelavo novemu vodstvu, izvoljenemu minuli četrtek. ZADOVOLJNI - Preselitev glasbene šole v Jenkovo ulico v Novem mestu je omogočila nemoteno vadbo najrazličnejših skupin. glasbena šola popestrila kulturni program. Ta podatek je v kroniki šole posebej naveden. Sam ravnatelj pa samokritično priznava, da se šoli ni. posrečilo navezati pristnih stikov s pevskimi in predvsem instrumentalnimi skupinami, ki delujejo v novomeški občini. „Prvi koraki so bili narejeni šele pred kratkim, ko se je šola zavzela za to, da bi njeni učenci iz oddelka trobil, pihal in tolkal sodelovali v novomeškem pihalnem orkestru in tako opravljali obvezno šolsko prakso," pojasnjuje Hribar. Povedati je treba še, da je glasbena šola dala na voljo svoje prostore nekaterim skupinam, ki delujejo v Novem mestu. Tako zvečer, po končanem pouku, v njej že vadijo revijski orkester, mešani mladinski pevski zbor in drugi, kaže pa, da bo v šoli imela vaje tudi tamburaška skupina, ki sicer nastopa s folkloristi „Kresa”. Seveda so to predvsem manjše skupine, saj večje spričo dejstva, da v stavbi ni dvoran, ne morejo vaditi. I Z. PREDSEDNIK ZKO JE ODSTOPIL V četrtek, 25. marca, je slednjič uspel ponpvljeni sklic zbora delegatov občinske Zveze kulturnih organizacij v% Sevnici. Dosedanje plodno delo je pohvalil Marjan Belina iz republiške ZKO. Zveza ima pripravljen lep načrt dela ljubiteljskih dejavnosti za posamezne mesece letošnjega leta. Zanimivo je, da nihče ni povedal delegatom, daje odstopil prizadevni predsednik te organizacije Albert Felicijan. V pismu izvršnemu odboru ZKO in nekaterim političnim delavcem Felicijan navaja, da bo ljubiteljstvo postranska dejavnost sevniškega Zavoda za kulturo, čeprav bo le-ta ravno na njen rovaš dobil največ denarja za svoj upravni razvoj. Albert Felicijan meni, da v obstoječi organiziranosti zavoda kultura nima dobrih obetov, zato odstopa. Pridobitev, ki vse navdušuje V Brusnicah več kot pol vseh učencev deležnih celodnevne osnovne šole V Brusnicah imajo celodnevno osnovno šolo že četrto šolsko leto. Vanjo je vključenih okoli 130 učencev od 1. do 5. razreda ali več kot polovica vseh (223). Učenci od 6. do 8. razreda imajo tako imenovano poldnevno šolo. Tako pa e bo več dolgo, saj je s srednjeročnim načrtom predvideno, naj bi vsi oddelki prešli na celodnevno šolo. „Tega ne bo lahko uresničiti," meni ravnatelj Ivan Perhaj, „saj zahteva prehod dodatna sredstva, teh pa v času, ko zmanjkuje denarja na vseh področjih, ni videti. Vsekakor pa si bo koordinacijski odbor, ki v riaši krajevni skupnosti dobro dela, prizadeval, da program ne bi ostal na papirju." Celodnevna šola je velika pridobitev. Učenci dobe v šoli prehrano in varstvo. Seveda velja največ kvaliteta znanja, ki se je v vseh razredih znatno izboljšala. Slabih učencev skoroda ni več. Delo in življenje učencev sta v celodnevni šoli urejeni tako, da lahko vsak sodeluje tudi v tako imenovanih interesnih dejavnostih, s čimer si pridobiva delovne navade. * Ivan Perhaj: ,,Bomo dočakali prehod vseh oddelkov na celodnevno šolo? “ Brusniška šola šteje med tiste, ki imajo največ vozačev. Učence vozijo s šolskim kombijem iz Gabrja, Gor. in Dol. Suhadola. Kar 115 je takih, ki vsak dan čakajo na šolsko vozilo, med njimi večina učencev iz oddelkov celodnevne šole. Zaradi prevozov program celodnevne šole ni moten. Seveda se je moglo šolsko delo v Brusnicah izboljšati šele potem, ko so pred petimi leti pričakali novo sodobno grajeno in opremljeno šolsko zgradbo. Tistega, kar je'bilo prej, v stari šoli, se vsi neradi spominjajo. L Z. Prebujanje ljubiteljskih odrov Letošnjo sezono nastopa kar osem gledaliških skupin iz novomeške občine C Ljubliteljske gledališke skupine kulturnih društev novomeške občine so nas v tej sezoni presenetile, saj se kar 8 skupin predstavlja s premiernimi celovečernimi nastopi. Res je, da je volja v nekaterih krajih in na nekaterih odrih, ki so bili svoj čas najvitalnejši, opešala, a namesto teh so prišli drugi, novi, nič manj zavzeti in srčni. Skladno s to vnemo in voljo po igranju pa se mimo občasnih kriz, ki jih ne kaže prikrivati, prebija zavest, da lahko naše gledališko ljubiteljstvo lahko kljubuje stihiji samozadovoljnega rutinerstva in ..zvezdniš-kega” diletantizma edinole z vztrajnim delom, s poglabljanjem znanja, s kultuviranjem vsega tistega, kar daje gledališki predstavi pravi smisel. Danes je v teh gledaliških predstavah čedalje manj naključnih improvizacij in gole reprodukcije. Režiserji niso več zgolj nadzorniki, ki urejajo odrski promet, vse manj je igralcev, ki bi imeli dve levi roki, neresnični patos pa se umika ljubeznivim, zdaj komaj začetniško plahim, a nato tudi že resnejšim skušnjavam po tako imenovani karakterizaciji, po izražanju tistega, kar je za določen značaj bistveno. Tudi avtorjeva sporočila so vsebinsko in stilno bolj ali manj zanesljivo vizualizirana. V gledališki sezoni 1981 - 1982 se nam predstavljajo gledališke skupine: KD Zarja iz Soteske z delom Marjana Marinca POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v režiji Janeza Vovka; KD Prečna z delom Igorja Torkarja POZABLJENI LJUDJE v režiji Anice Kozlevčar; KD Mirna peč z delom Novaka Novaka GUGALNIK v režiji Marjana Kolenca; DPD Svoboda iz Straže z delom Valetnina Ratajeva DAN ODDIIIA v režiji Vlariimiria Bajca: KD Škocjan z delom Marina Držiča TRIPCE DE UTOLeE v režiji Romana Čelesnika; KD Dušan Jereb iz Novega mesta z delom Petra Shafferja CRNA KOMEDIJA v režiji Milana Bratoža; KD Otočec z enodejankama Mileta Klopčiča MATI in Branislava Nušiča ANALFABET v režiji Milke Rebzelj in K D Žužemberk z delom Marjana Marinca ODMEV JE VEDNO ZADNJI v režiji Marije in Srečka Kodreta. Ob vseh teh predstavah nam sme krepiti samozavest spoznanje, da je tudi v naši občini volja do ljubiteljskega gledališkega oblikovanja še zmerom zelo živa in da se iz te volje vse bolj pogosto porajajo razumno domišljeni uprizoritveni sadovi, hkrati s tem pa raste tudi volja po kakovostnem igranju kvalitetnejših besedil. BORIS SAVNIK POTA ii\ &m? ut* dežurni pmčujE TAT V TRGOVINI - V noči na 24. marec je bilo vlomljeno v trgovino „Dolenjke” na Cesti herojev v Novem mestu. Nepridiprav je iz pisarne odnesel 1.450 din gotovine, odprl je tudi registrsko blagajno, v kateri pa ni bilo niti ficka. Svoji pozablje-S. P. pri- Ženica izdihnila v plamenih Med požiganjem trave se je vnela obleka 77-letne Marije Plut iz Brezove rebri — V soboto v Beli krajini še več požarov — Krivci pred sodnika Zdaj tudi s predpisom prepovedano požiganje trave blizu gozda je teijalo prvo letošnjo žrtev. Na senožeti nad domačo vasjo je 77-letna Marija Plut iz Brezove rebri pri Semiču 27. marca zažgala suho travo. Ker se je ogenj začel širiti v bližnji gozd, ga je ženica skušala pogasiti. Pri tem je padla po strmem pobočju in plameni so zajeli obleko. Plutova je bila tako hudo opečbna, daje umrla na pogorišču. LAHEK PLEN nosti lahko Novomeščan piše izgubo avtomobilskega radijskega sprejemnika. Naprava je izginila v noči na 24. marec, ko je lastnik pozabil avto zakleniti. NASILNEŽ NA HLADNO -Metliški miličniki so 24. marca popoldne pridržali 43-letnega Janoša Dožo iz Metlike, ki je razgrajal, se pretepal in razbijal inventar pri ženski, s katero imata skupno gospodinjstvo. Mož bo moral k sodniku za prekrške, s katerim se zaradi podobnih dejanj že kar dobro poznata. MOTIL POČITEK - Novomeški miličniki so 26. marca zjutraj pri-držali do iztreznitve 25-!etncga Ste-va Vračarja iz Kronovega. Mladenič je v zgodnjih jutranjih urah razgrajal v Toplicah in motil počitek. Čaka ga vabilo sodnika za prekrške. OB MOTORČEK - V noči na 27. marec je v Kettejevem drevo redu izginilo kolo z motorjem Alojza Zupančiča iz Sevnega. Brenčeča zadeva je med brati vredna 6.000 din. Skoraj 4 napake na izločeno vozilo Tehnična kultura voznikov na Kočevskem je doka; skromna — Vodijo luči V Avtu-Kočevje opravljajo tehnične preglede motornih vozil za območje občin Kočevje in Ribnica. Podatki o pregledih povedo, da je tehnična kultura lastnikov motornih vozil dokaj šibka, saj večino vozil izločijo in morajo priti na ponovem pregled. Od pregledanih vozil jih je bilo lani 4.631 (to je 49,2 odstotka) tehnično brezhibnih, 4.780 pa sojih izločili zaradi okvar in tehničnih napak. V povprečju je imelo vsako vozilo skoraj 4 napake. Največ napak je bilo odkritih na svetlobno-signalnih napravah, in sicer 4.5 32, nato na zavornem sistemu, na napravah za upravljanje, pri izpušnih plinih, na gumah in kolesih, itd. Kaže torej, da želja po vozilu pri marsikom presega njegove denarne možnosti. Zato vozila niso primerno vzdrževana. Strokovna ekipa Avto Kočevje pa ne opravlja le tistega, kar je za denar dolžna, ampak daje voznikom tudi brezplačne strokovne nasvete. Pri takih in podobnih akcijah, ki so v interesu varnosti prometa in prispevajo k preprečevanju nesreč, sodelujejo tudi strokovnjaki Avto-moto društva. ANDREJ ARKO Sicer pa je požiganje prineslo še več, na srečo manj tragičnih nesreč. V Stari gori je 25. marca zgorel vinski hram Alojza Starihe iz Osojnika. Hram je vžgala iskra iz sosednjega vinograda, kjer so požigali suho travo in rezinje. Leseno poslopje iz hrastovega in kostanjevega lesa je hitro zajel ogenj, gasilci iz semiške Iskre ga niso mogli rešiti. Škode je za 100.000 din. Največ nesreč z ognjem pa je bilo v soboto, 27. marca. Vidmaijevi iz Vavpče vasi so požigali travo na travniku ob cesti Semič - Stranska vas. Ogenj se je razširil v gozd in Tovornjak na pločniku pregazil dečka Voznik Janez Curk iz Črnomlja po nesreči odpeljal naprej — Javno ogorčenje V torek, 23. niarca ob 14.10, ko je na cesti mriveč ljudi, je 49-letni Janez Curk iz Črnomlja peljal s tovornjakom po Trgu svobode v Črnomlju. Ko je vozil mimo avtobusnega postajališča, je Čurk z desnimi kolesi zapeljal v desno na pločnik, po katerem je šel 13-letni Stanislav Kranjc iz Zorencev, učenec 6. razreda osnovne šole. Čurk je s prednjim desnim delom odbijača zadel fantiča. Stanislava je zasukalo, padel je pod avto, zadnja dvojna kolesa so zapeljala čezenj. Dr. Borič, ki je po naključju peljal za tovornjakom, je dečku takoj hotel pomagati, vendar ni bilo kaj: Stanislav Kranjc je bil mrtev. Janez Čurk je po nesreči odpeljal naprej, s tovornjakom trčil še v vogal zavarovalnice in se nato odpeljal domov, kjer so ga dobili miličniki. Ker je balonček, v katerega je Čurk pihal, pozelenel nad polovico, so tovornjakarju vzeli tudi kri. Dan kasneje je preiskovalni sodnik za Janeza Čurka odredil pripor. Tragični dogodek je Črnomaljčane zelo pretresel. Uredništvo Dolenjskega lista je poklicalo več ljudi, ki so dali vedeti, da take vožnje v pijanem stanju na omenjenem koncu niso ravno redkost. Stvar časopisa je seveda poročati o dejstvih, tokrat pa zaradi upravičenega javnega ogorčenja nismo mogli mimo govoric, še posebej, ker izvirajo iz tako imenovanih poluradnih virov. TRČIL V VOZ - Jože Dremk z Dol. Težke vode je 17. marca zvečer vodil vprego iz novomeške smeri proti Težki vodi. Za njim je na kolesu z motorjem peljal Mirko Ber-kopec iz Koroške vasi. Kolesar je trčil v zadnji del voza in se ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico. V VPREGO - Franc Berus tz Cegelnice je 26. marca zvečer vodil konjsko vprego od Karteljevega proti mestu. V Bučni vasi je za njim z osebnim avtom pripeljal Anton Klobučar z Muhabera in zaradi neprimerne hitrosti trčil v voz. Berus je padel na tla in se laže ranil. Gmotne škode je za 50.000 din. PO SREDI CESTE - Franc Markovič iz Dol. Toplic je 27. marca dopoldne peljal z osebnim avtom od Dolenjskih Toplic proti Rumanji zajel okoli 20 arov podrasti. Večjo škodo so preprečili semiški gasilci. Anton Štravs iz Gradca je požigal travo nad vasjo Podreber. Ogenj se je razširil v gozd. Na pomoč so prišli gasilci iz Semiča in Štrekljevca. Semiški gasilci so morali posredovati tudi zaradi nepazljivosti Sonje Va-guštinčič, ki je požigala travo nad Mladico. Veter je raznesel ogenj po vsem travniku. V soboto popoldne je gorelo nad vasjo Sodji vrh. Z Golobičevega travnika, kjer so požigali travo, so plameni zašli v gozd. Na dobrih treh hektarjih so goreli listje, podrast in manjši iglavci. Ogenj so pogasili vaščani in gasilci s Spodnjega vrha in Gradnika. Črnomaljski gasilci pa so morali gasiti na črnomaljskih njivah, kjer je požigala travo Olga Bahor iz Črnomlja. Ogenj se je razširil in ogrožal bližnji gozd. SMREKE SO GA REŠILE Novomeščan Marjan Korbar je 22. marca dopoldne peljal tovornjak z gramozom od Podstenic proti Podturnu. V ovinku mu je nasproti pripeljal avtomobilist Marjan Pečak iz Bušinca. Korbarje med srečanjem zavrl. Zaradi ledu ga je zaneslo, tovornjak je zdrsnil čez rob ceste in se prevrnil. Smreke ob cesti so ga zadržale, da ni zgrmel po strmini. Tovornjakar je malo popraskan, na vozilu pa je za 80-000 din škode. ROKA V VENTILATORJU V Novolesu se je 24. marca poškodoval 16-letni Bojan Zupančič, ki je dela! na tekočem traku za izdelavo sedežnih elementov. Ko je bilo treba očistiti ventilatorsko cev, je Bojan segel v ventilator, še preden so ustavili trak. Ventilator je seveda naredil svoje in Zupančiča so morali zaradi poškodb na roki odpeljati v bolnišnico. VLOM V KRŠKEM V času od 26. do 28. marca je bilo vlomljeno v stanovanje Janeza Žiberna iz Kr&ega, Cankarjeva 1 a. Neznani storilec je odnesel nakit, usnjen tjav suknjič, hranilno knjižico Ljubljanske banke, razmetal je tudi po stanovanju. Za storilcem poizvedujejo. Vsi, ki so ogrožali varnost s požiganjem trave, bodo morali pred sodnika. PO DOLENJSKI DEŽELI • Tc dni so imeli vozniki na cesti pri Gor. Sušicah težave zaradi dreves, ki jih je nekdo očitno nalašč (kot oviro) rušil na cesto. Eno od debel je padlo na telefonske žice in pretrgalo zvezo med Dol. Toplicami in Uršmmi seli. Dobro poučeni pravijo, da bi bilo treba s takimi i dejanji prenehati ne glede na to*, ali je nekdo zadovoljen ali ne z voznikom delavskega avtobusa. p V noči na 27. marec je nekdo ukradel Novomeščanu Jožetu Prelogu 40 sadik jablan in ga s tem oškodoval za pol starega milijona. So se tatovi začeli ukvarjati s sadjarstvom ali pa so tudi med sadjarji tatovi? • Te dni sta se v Beli krajini mudila hitroprsta neznanca in nekega mesarja med menjavo denarja opetnajstila za 500 din. Nekateri bi radi zvedeli za njun naslov - da bi možaka (proti plačilu seveda) poslali k svojemu oboževanemu mesarju. '----------------------- V PAPIR SE JE VŽGAL MED PREVOZOM Jože Škrinjar iz Metlike je 27. marca dopoldne peljal tovornjak s priklopnikom od Novega mesta proti Ljubljani. Pri Korenitki se je vžgal papir, naložen na priklopniku. Najprej je gasil sam, nato so prišli na pomoč še novomeški gasilci. Ogenj je upepelil prikolico, polovico naloženega papirja pa so rešili. Skupaj je za 300.000 din škode. Vzrok požara še ugotavljajo. VEČ SMRTl . IN ŠKODE Lani se je na območju novomeške občine zgodilo 215 prometnih nesreč, od tega 50 na »novomeškem” delu magistrale Ljubljana-Zagreb. Nesreč s smrtnim izidom je bilo 32, kar je v primerjavi z letom 1980 kar 34-odstotcn porast. V omenjenih prometnih nesrečah je bilo za dobrih 17 milijonov dinarjev škode, kar je v primerjavi s slabimi štirimi milijoni v letu 1980 naravnost vznemirljiv podatek, ki pa posredno govori predvsem o stopnji inflacije. Goljufija karambolirala A. Pungerčar iz Vevčkove vasi skušal od zavarovalnice izvabiti 25.000 din — Nesreča je bila v resnici drugačna Zaradi poskusa goljufije je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 27-letnega Antona Pungerčarja iz Volčkove vasi na 3.000 din, 29-letnega Antona Grubarja iz Šentjerneja pa na 2.500 din denarne kazni. Sodišče je Pungerčarju dokazalo, daje v zahtevku zavarovalni skupnosti »Triglav” lažno navedel, da se je voznica Anica Pungerčar avgusta 1979 v Volčkovi vasi z njegovim osebnim avtom umikala prehitro vozečemu avtomobilistu Antonu Grubarju in pri tem zapeljala s ceste ter trčila v skedenj. Za nesrečo, ki je dejansko ni bilo, je zavarovalnici predložil tudi kupon, ki mu gaje dal Anton Grubar. Slednjemu pa so dokazali, da je na obrazcu opisal izmišljeno nesrečo, čeprav ga tistega dne sploh ni bilo pri tistem skednju. Možaka sta tako nameravala zapeljati zavarovalnico, da bi ta Pungerčarju izplačala 25.000 din. vasi. V Gor. Gradišču mu je po sredi ceste pripeljal nasproti z osebnim avtom Slavko Gorenc iz Gor. Gradišča. Avtomobila sta trčila, pri čemer je bila ranjena Anica Gorenc; odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Na pločevini je za 70.000 din škode. PREKRATKA RAZDALJA -Turek Ismail Karasu, zdomec v ZRN, je 27. marca zvečer peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani, Pri Podgračenem je dohitel tovornjak, ki ga je vozil Ciril Mustar iz Krške vasi. Ko je Mustar zavil na parkirišče, je Turek, ki je vozil v prekratki razdalji, trčil v zadnji del. Laže sta bila ranjena Karasu in sopotnica, huje pa sopotnik Erdal Karasu, ki se zdravi v brežiški bolnišnici. Skoue je za 180.000 din. PROMETNE ZNAKE LOMIJO - Podrti znak s fotografije leži na travniku ob vhodu v Ribnico iz smeri Hrovače. Kdo ga je podri, se ne ve; nekdo pa bi ga kljub temu lahko spet postavil na njegovo mesto. Ve se tudi kdo. (Foto: Glavonjič) Obtoženca sta dajanja odkrito priznala. Pungerčar se je zagovarjal, da je, potem ko je njegova žena Anica v Volčkovi vasi trčila v skedenj, znancu Grubarju omenil, da bi potreboval kupon zavarovalne police. Tako bi mu »Triglav” povrnil škodo. Grubar je bil takoj pripravljen narediti uslugo. Dogovorila sta se, kako je potekala »nesreča”, nakar so šli papirji na pot. Goljufija pa ni uspela, v zavarovalnici so prevaro odkrili in plačilo škode zavrnili. MOTORISTA ŠE IŠČEJO Novomeščanka Angela Božič je šla 25. marca popoldne peš po Cesti herojev proti Ločni. Ko je po prehodu za pešce stopila proti Mercatorjevi trgovini, je od Ločne pripeljal motorist, jo zadel, zbil in odpeljal proti mestu. Božičeva je bila na srečo le laže ranjena, brezobzirnega motorista pa še iščejo. ŽFINA MLADOLETNOST Na Hribu pri Karteljevem je bilo vlomljeno v zidanico Janeza Mikliča iz Škofje Loke. Nepridiprav je razbil steklo na vhodnih vratih in odnesel iz kuhinje steklenico vinjaka in 2 steklenici penečega vina, iz kleti pa 5 litrov vina, liter likerja in 2 steklenici radenske. Iz sobe sta izginili tudi blazina in odeja. Zadeve je osumljena mladoletnica, pri kateri so ukradeno tudi našli. SPET KURJENJE OB GOZDU - Kljub prepovedim kugenja m požiganja trave blizu gozda ljudje to še vedno počno. Fantje, ki v soboto požigali travo blizu Apeninka, so se še pravi čas zav® . nevarnosti in poklicali sevniške gasilce. Obe cisterni, ena s spodi? strani, druga z vrha, sta plamene v gozdu še lahko uspešno stisn« ■ (Foto: A. Železnik) Znak zoper sebičnost? Glede na brezobzirno ravnanje voznikov ob pte-hodu za pešce na novomeški Cesti herojev bi ga res potebovali Ko so lani regulirali zelo prometno Cesto herojev, so uredili tudi dokaj ostri ovinek pri sotočju te ceste s Koštialovo ulico in Prisojno potjo. Začrtali so na primernem mestu prehod za pešce, opozoriu nanj s prometnim stebričkom in prestavili prejšnji nesmiselni prehod za pešce pri nekdanji Medvedovi hiši - peljal je namreč na koničast iztek pločnika, od tam pa nikamor! - bliže gimnaziji, tako da zdaj dejansko omogoča prehod na Ulico talcev. Zal pa te smotrne ureditve, ki ima nedvomno namen zaščititi pešca in zavreti drveče avtomobiliste na nevarni mestni vpadnici, vozniki in voznice motornih vozil ne upoštevajo dovolj. Zjutraj m opoldan, ko je naval največji, je stanje bolj ali manj tako, kot je bilo pred ureditvijo: avtomobilisti imajo ne samo prednost, ampak ' popolno prednost. Pešec lahko stoji pred prehodom še in še, dokler ne zmanjka drveče reke vozil z leve in desne ali pa dokler vendarle ne pripelje voznik, ki je še ohranil kanec razumevanja tudi za čakajočega pešca (po moderno: nemotoriziranega uporabnika cestnega prometa). Res je, da je prehod nemara premalo vidno označen; tudi zebre na . tleh je dolga zima močno izbrisala - vendar vse to ne more opravičiti tega, kar smo pravkar povedali. Med vozniki ob najbolj prometnem času (po moderno: v prometnih konicah) so namreč v veliki večini Novomeščani in okoličani. Vsi ti pa prav dobro vedo, kje so prehodi, tudi če so nemara trenutno zabrisani ali pokriti s snegom, saj jih ni toliko, da bi sijih lahko zapomnil le genij! Tako se navsezadnje vprašaš: ali v Novem mestu ni nikogar, ki lahko obrzdal to sebičnost in brezobzirnost nekaterih voznikov? Kaj res ni nikogar, ki bi pešce zaščitil pred tistimi, ki jim ne avtošola, ne vozniški izpiti, ne številna časopisna poročila o nesrečah na cestah, niti lastna izkušnja niso vcepili v glavo, da uporabljajo ceste tudi nemotoriziranci, med njimi zlasti otroci? Zato mislim, da bi kazalo uvesti zlasti na novih prehodih kontrolo. Ni treba, da je stalna, ampak vsaj v začetku bi morala biti, da bi se vozniki navadili na red. Od časa do časa bi bil potreben kak pregled tudi ob različnih urah. Vsega tega namreč zdaj ni! Sicer pa bi se dalo povedati še marsikaj o prometnem neredu v našem mestu (parkiranje in vožnja po pločnikih, neodstranjevanje snega in ledu s pločnikov, prehitre vožnje v dežju in snežni brozgi itd.). O tem pa kdaj drugič. Zaenkrat samo še. to: čemu predpisi, ce jih ne upoštevamo niti ne kontroliramo njihovega izvajanja? A. E- Preveč za pogojno kazen. Sodni senat za Franca Goleta, obtoženega za dve tatvin'/ ni našel razlogov za izrek pogojne kazni Na 4 mesece zapora je zaradi dveh tatvin obsodil senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 19-letnega Franca Goleta iz Črmošnjic. Gole je nezaposlen, preživljajo ga starši. Dokazali so mu, da je maja 1980 v Dolenjskih Toplicah na dvorišču gostilne »Lovec” vzel tuj moped in si ga prilastil. Mesec kasneje pa je prav tako v Dolenjskih Toplicah v slačilnici športnega bazena skupaj z nekim mladoletnikom skupini šolarjev iz oblek pobral 910 dinarjev. Gole je dejanji priznal. Moped je res vzel in se z njim odpeljal do Brezovice k Marjanu Stangerju, kjer je moped razstavil, uporabne dele vzel, ostalo pa zavrgel. Zagovarjal se je, da je lastniku na račun škode že dal 1.000 ali nekaj več dinarjev. Kar pa se tatvine denarja tiče, je Gole povedal, da se je tistega dne z mladoletnim bratrancem prišel kopat v Dolenjske Toplice. V slačilnici sta opazila razmetano obleko, skupno sta jo začela pregledovati. Našla sta denar in ga vzela. Goleta so miličniki še istega dne prijeli mu denar vzeli. . Poleg priznanja in olajševalneT dejstva, da je Gole del škode zar3je ukradenega mopeda le povrni', L senat obtožencu pri odmeri kaZ lahko upošteval predvsem obteži okoliščine. Gole se je s njem” motornega vozila prvič sre ^ že kot mladoletnik, zdaj pa )e priporu zaradi še treh tatvin-oceni sodišča glede na to ni J* razlogov za izrek pogojne obsod OBVEZNA REGISTRACIJA KOLES? Kot je znano, 'ahko v kra' kem pričakujemo predpis, ki h° uvedel obvezno registracijo kole5 z motorjem. Obenem se je zve' delo, da pri zveznem komiteJu za promet in zveze preučuje!0 tudi možnost uvedbe obvezne registracije koles. S tem bi me drugim prispevali k večji varu0' sti prometa, dinar ali dva Pa kanila tudi v presušeno zvezn0 blagajno. . Sobota daje novega prvoligaša V soboto ob 19. uri v novomeški športni dvorani odločitev o prvaku II. ZOL - Pionir ali Mežica? — Novomeščani optimisti — Revanša za jesenski poraz Novomeška športna dvorana bo v soboto dala odgovor na vprašanje, kdo bo prvak H. zvezne lige in novi član prvoligaške druščine. Mrtvi tek novomeškega Pionirja in Mežice, ki se je nadaljeval tudi to soboto z zmago pioniijevcev v Karlovcu s 3:1 in Mežice proti Drljači z enakim rezultatom, bo torej v 15. kolu odločen, če seveda ne bo do konca prvenstva kakšnih večjih presenečenj KARLOVAC PIONIR 1:3 ( 6, 10, 6, 9) Novomeščani so na gostovanju v Karlovcu izgubili deveti niz v prvenstvu, osvojili pa že dvanajsti par točk. Sobotna tekma je bila ena najtežjih ovir na zmagoviti poti Pionirja, ki je v letošnjem prvenstvu izgubil eno santo srečanje, in sicer v Mežici z 1:3 Novomeščani so sobotno srečanje pričeli z izrednim poletom in hitro zaključiti prvi niz. Podobno bi bilo verjetno tildi v drugem, ko jih ne bi motilo močno ZMAGOVALKE TURNIRJA V NOVEM MESTU - Ekipa pionirk °- j; .»Janez Trdina” iz Stopič je že desetletje v dolenjskem in z em vr^lu med rokometnimi ekipami. Na fotografiji skupaj eljem telesne vzgoje Draganom Gajičem. (Foto: J. Pavlin) Sk,„zsTECAJ ZA SMUČARSKE sodnike «SMdn,ke' klub -Rog prire->a ,ečai disciplini i \mucanJa *a a'pske sernmari.1 v" pnjave in začetek 17 "ri * sKd| jek’ 5' aprila' ob ""»‘o, Društven^t^z! d°mU N°V° ______________________________________________________________ D M S sobotnimi srečanji se je pričel spomladanski del rokometnega Heviia Mlknmcta prvenstva v obeh drugoligaških konkurencah. Ribničani, ki se z ___ »J« I URUllICla Zagrebom borijo za vrh prvenstvene razpredelnice, so v 12. kolu doma ugnali ekipo Prul, Novomeščanke pa so slavile visoko, zasluženo zmago v Preddvoru. sonce, k; je sijalo v dvorano (tekma se je namreč pričela že ob 16. uri). Pravo podobo pa so nato pionirjevci pokazali vnovič v 3. in 4. setu, ko so z. izredno igro povsem nadigrali domačine. Dobra forma novomeške ekipe je vsekakor izredno dober znak za sobotno odločilno tekmo, ki se bo začela ob 19. uri v športni dvorani. Novomeščani so optimistično razpoloženi in pričakujejo zmago ter Pomladanski start zmago Pričel se je spomladanski del prvenstva v drugih rokometnih ligah - Inles - Prule 31 23 (16 : 13) in Preddvor — Novo mesto 22 : 30 (13 : 16) Med šestnajstimi ekipami osnovnih šol zmagale Sto-_pice 'n »Katja Rupena." m®nu'° soboto je bilo v Novem ni Šentjerneju tekmovanje 52». rokometnih ekip ŠŠD v šol novomeške občine. Za bilo srečanje ekip v vanto 1 ?ran‘> organizator tekmo-kini xPa Je bil ženski rokometni n u • mesto' v Predtekmova-eii„ n me(i ^boj pomerilo sedem ŠmL. ?zuhat>: ..A” Mirna peč : l^*1 | : 3, Stopiče : Mirna peč Grm ’ St?,piče : Šmihel 12:2. „B” Wtt 1 atia »“Pena 6 : 4, Rimi mej Bršljin 6 : 5, Katja G^f2a:, Šentjernej 5 : 9, Bršljin : • 8 el* ?’ R^tJa Rupena : Bršljin 3 Mi^ ntj?rnei : Grm 6 : 4. Finale: ečRJa.Pec : Grm 6 : 4, Bršljin : : 3 v i ?’ Stopiče : Šentjernej 8 2 ? vrstni red: 1. Stopiče, S w? ien)ej, 3. Šmihel, 4. Bršljin, Rupe™3 ***• 6- Grm, 7. Katja DorH°!l’rs*ce ek*pe so se med seboj £eale .v Šentjerneju, kjer je šokv«'^nje Pripravilo tamkajšnje lati- fUPrtno društvo Polet. Rezul-• 7 e Stopiče : Katja Rupena 6 : : Bršljin 8:1, Stopiče Sm3 n5 : 7> Katja Rupena : 10 ^ila 7 :Stopiče : Šmaijeta 9 p.. “ršljin : Katja Rupena 5 : Šemt^Mlrna Peč : Brusnice 13:9, peč ■ : Škocjan 11 : 2, Mirna Grm 8 ?°*?? 13 : x3- Šentjernej : : 13 r’ ’ P«č • Šentjernej 7 peč » Bn^nice : Grm 7 : 11, Mirna brusnice s , J3 : 6> .Škocjan : 8. Šen« ' 3 L Grm : Škocjan 8 : finalna ei : Brusnice ° : 6- ^rnarieta it "SF, Mirna P6*5 : Rupena ? R ’ Šentjernej : Katja RuS 7 = 9. vrstni red: 1. Katja 4. S*'2’ Šentjernej, 3. Mirna peč, sodnikf^1d S' Vse tekrne so sodili ni zve*; K . P” občinski Rokomet- 21 Dolenjske. J. P. INLES - PRULE 31 : 23 (16 : 13) - Veliko teže, kot je bilo pričakovati, so rokometaši robniške-ga drugoligaša ugnali zadnjeuvršče-no moštvo Prul. Domačini so bili utrujeni od finalnega srečanja rokometnega pokala med tednom z Aerom Celje, kar je opravičilo za dokaj ležerno in slabo igro. Inlesovci so posebno slabo zaigrali v obrambi in šele proti koncu tekme dosegli odločilno prednost, ki jim je prinesla dve pomembni točki v boju za vrh lestvice. Okoli 500 gledalcev v dvorani ribniškega športnega centra KOČEVJE - DONIT 5.140:5.161 V 5. kolu 1. ljubljanske kegljaške lige je Kočevje izgubilo z moštvom Donita iz Medvod s 5140:5161. Kočevje: Radulovič (937), Kosten (878), Štimec (846) itd. RIBNICA! ŠAHOVSKI TURNIR V počastitev občinskega praznika Ribnica in 900-ietnice Ribnice je bil v domu JLA hitropotezni šahovski turnir. Vrstni red: Vujovič 10 točk, Golja 9,5, Levstik 7 itd. M. G-C. KEGLJAŠKA TRIM LIGA Sevniško kegljaško društvo „Rudi Kepa" je pred časom organiziralo občinsko trim ligo, v kateri nastopa 6 članskih ekip. Po šestih krogih tekmovanja vodi Kopitarna, ki je zbrala 12 točk in podrla 1.698 kegljev, sledijo pa: GiP Beton (12 točk in 1.615 kegljev), ŽTP (10 točk 1.656 kegljev) itd. Nastopi so na kegljišču Hotela Ajdovec v Sevnici, do konca pa so še trije ta0fL J. BLAS je bilo zadovoljnih edinole z novima točkama, ne pa z igro. Inles: Gleze, Križman 1, D. Ilc 1, J. Ilc 5, Tanko 5, Troha 6, Karpov 2, Mikulin 10, Ambrožič, Andoljšek 1, Fajdiga. Kljun. • Rokometaši ribniškega Inlesa so med tednom doma odigrali finalno srečanje slovenskega rokometnega pokala z Aerom iz Celja in po podaljških izgubili z 22 : 20 (19 : 19, 10 : 10). Po poročilih našega ribniškega dopisnika sta domačine, ki so izenačujoči zadetek dosegli resda šele 5 sekund pred koncem srečanja, oškodovala sodnika, ki sta v podaljških dosodila zapored kar tri sedemmetrovke v korist gostov, s svojim sojenjem pa razburila gledalce, tako da sta morala tekmo 20 sekund pred koncem prekiniti. Lestvica po 12. kolu: 1. Zagreb 22, 2. Inles 19 itd. V soboto čaka Ribničane nadvse težko gostovanje v Splitu, kjer pa Pičla bera nogometašev Na startu spomladanskega dela prvenstva v II. SNL zmagali edinole Črnomaljčani — Hud poraz Elana V nedeljo se je pričel ludi spomladanski del prvenstva v drugih republiških nogometnih ligah, kjer nastopajo štiri dolenjske ekipe. Tokrat je njihov izkupiček dokaj pičel, saj so zmagali edinole Črnomaljčani. Rezultati: zahodna skupina: Kočevje—Domžale 1:1 (1:1), Litija -Elan 4:0 (3:0) in Bela krajina-Usnjar4:3 (2:1); vzhodna skupina: Kladivar- Brežice 2:0 (1:0). Presenetljiv je visok poraz Novo-meščanov v Litiji, saj bi se elanovci ob morebitnem uspehu še vedno lahko potegovali za vrh lestvice, Koristna „metalska” zima Atsoke šole za telesno der * s 83,56 m državni rekor- staln- Ju6*11 koPJa' ie ic 5,iri lcta do i • ■ državne reprezentance; z dr* devetkrat oblekel dres svoi'HVnim 8rt>om* ,ani Je osvojil v stvo * tudi državno prven- na Je zaradi poškodbe kole-j ’J10ral prenehati tekmovati v terorju. mer je bil prav tako „i “V™ prvak.,.Pozimi smo metal-- Okleščen, Primc, Može in jaz v »‘»vnem trenirali za moč. Vadbe-razntere v športni dvorani so lahv dobre, tako da smo se res •m P°svetdi treningu. Občutek Iioum* da sem po tej plati zelo bro pripravljen, po drugi strani P nroram reči, da sem izgubil stik i opjern, saj ga celo zimo nisem J11®1 v rokah; to je pomanjkljivost Pn našem treningu, vendar pri nas P°zimi res nimaš kje metati. To se j™ nedvomno pozna, zadnje dne, ko spet mečem, vidim, da sem v nekakšni krizi. Skratka, rtam se ‘razmetati* in bo gotovo aj časa trajalo, da bom dobil potreben občutek za met," je oovedal Darko. Letos računa, da bo kopje vrgel okoli 85 metrov, kar je vsekakor rezultat mednarodne vrednosti. Eden od njegovih večjih ciljev je tekmovanje na evropskem prvenstvu; zanj pa mora doseči mednarodno normo, ki znaša 80 metrov. „Lani sem s slabšo tehniko vrgel 83,56 m, zato res lahko pričakujem, da bom letos, ko sem tehniko meta izboljšal, vrgel dalj.’ Teden dni v februarju je Darko preživel na Madžarskem, kjer je v Tati treniral z madžarskimi reprezentanti, med katerimi je bil tudi svetovni prvak v metu kopja Pa-ragy. ..Njegov trener me je opozoril, kakšne napake delam. Tam sem tudi videl, kakšen je njihov način treninga.. Vsekakor je že na prvi pogled jasno, da madžarski atleti delajo v veliko boljših razmerah kot naši," pravi Darko, ki ga letos poleg evropskega prvenstva čaka še nastop na balkanskem prvenstvu, nekaj nastopov v državni reprezentanci in več mednarodnih atletskih mitingov. Letošnja atletska sezona se bo za Cujnika začela 25. aprila, ko bo v Novi Gorici mednarodni otvoritveni miting. Prav sedaj pa Darko trenira v Atenah, kamor so za tri tedne odšli jugoslovanski olimpijski kandidati. Darko Cujnik Državni prvak v metu diska v 'letu 1980, prav tako član novomeškega atletskega kluba, Boris Okleščen je zimo preživel enako delavno kot Cujnik. V tem šolskem letu seje Boris zaposlil in na novomeški srednji šoli tehničnih usmeritev uči telovadbo. Lansko leto so ga precej pestile poškodbe, kljub temu pa je bil tretji na državnem prvenstvu. Na izbirnem tekmovanju za nastop na evropskem prvenstvu v Zagrebu je zmagal, tri dni zatem pa si je tako hudo zvil gleženj, da je dobil mavec, in s tem je bilo zanj konec sezone. ..Mislil sem že končati svojo aktivno atletsko kariero, vendar sem še po treh mesecih premislil in začel spet redno trenirati. Tudi pri pouku telovadbe ne stojim ob strani, ampak z učenci Boris Okleščen aktivno delam, tako da sem že tam pridobil veliko splošne atletske pripravljenosti, specialni trening pa sva vsak dan opravljala skupaj z Darkom Cujnikom. Lahko rečem, da sem pripravljen bolj kot kadarkoli ob tem času, zlasti sem pridobil na moči," je dejal Boris. Letos bi Okleščen v prvi vrsti rad končal študij na visoki šoli za telesno kulturo. ..Upam pa tudi, da se bom ponovno uvrstil v državno reprezentanco,* pravi. Njegov osebni rekord znaša sedaj 54,68 m, po drugih zimskih pripravah pa je prepričan, da letos lahko vrže disk dlje. Tudi zanj sc bo sezona začela 25. aprila na mitingu v Novi Gorici. A.B. seveda polno dvorano, saj jim bo podpora gledalcev v tem srečanju zelo pomembna. Konec koncev gre tudi za to, da Novo mesto po dolgih sušnih letih vendarle dobi predstavnika v prvoligaški konkurenci. To bi bila gotovo najboljša nagrada za trdno in načrtno delo zadnja leta v novomeški odbojki in seveda ponovno priznanje strokovnosti trenerja Vladimirja Jankoviča. V SOL DVE ZMAGI Nadaljevalo se je tudi prvenstvo v obeli slovenskih ligah. Odbojkarji Mokronoga so doma ugnali zadnjeuvrščeni Triglav s 3:1 (10, 4, 3, 2), medtem ko so Kočevke slavile na gostovanju v Celju proti Golovcu z enakim izidom ( 14, 8, 9, 9). Mokrono- žani so po 12. kolu na 5. mestu z 10 točkami, Kočevke pa po 15. kolih na 6. mestu s 14 točkami. V soboto se bodo Mokronožani pomerili na Bledu s tamkajšnjimi mladinci, Kočevke pa doma 7. Meži- morajo zaigrati na zmago, če žele obdržati stik z vodilnim Zagrebom. PREDDVOR - NOVO MESTO 22 : 30 (13:16) - Novomgščanke so po zaslugi izredne igre krilnih igralk Iličinove in Sitarjeve ter zanesljive vratarke Udovičeve dosegle prepričljiv uspeh v Preddvoru. Gostje so že na začetku povedle s 5 : 1 in 6 : 2 in obdržale prednost vse do konca srečanja. Domačinkam tudi izredno groba igra v drugem delu drugega polčasa ni prinesla kaj več od prepričljivega poraza. Novo mesto: Udovič, Mlakar, Štrukelj 2, Iličin 4, Sitar 9, Jakše 3, Kramar 1, Godler 1, Mrhar 1, Mršnik 9, Kastelic, Šlajkovec. Po 12. kolih so Novomeščanke na 3. mestu s 16 točkami, za Velenjem, ki jih ima 24, in Zrinskim z 20 točkami. V soboto potujejo Novomeščanke v Velenje. TRAVNA GORA: SMUŠKI TEKI TVD Partizan iz Sodražice je pripravil na Travni gori odprto prvenstvo Sodražice v smučarskih tekih. Nastopilo je 50 tekmovalcev, ki so se pomerili v 7 panogah. tako pa se bodo ob takšni igri morali potruditi celo za obstanek v ligi. Enako velja tudi za Kočevce, ki so doma le remizirali s slabše uvrščenimi Domžalčani in tako ponovno zašli v nevarne vode. Lestvica: 1, Tabor Jadran 16. ... 4. Bela krajina 12, 5. Elan 10, 6. Kočevje 9. V vzhodni skupini so Brežičani prepričljivo zadnji z vsega tremi točkami. Pari naslednjega kola: Bela kraji-na-Piran, Elan-Vozila, Tesenice-Kočevje in Brežice-Kovinar. ULIČNI TEK NA DRSKI Osnovna organizacija ZSMS Drska prireja 2. aprila ob 16. uri ulični tek okrog brske. Start bo pred trgovino Dolenjka na Drski, proga pa bo krožna; dolžina kroga je 750 metrov. Tekmovalci bodo nastopili v osmih kategorijah: pionirji in pionirke do 11 let (1 krog), dekleta in fantje do 16 let (1,2 kroga), ženske do 35 let (2 kroga), moški do 35 let (6 krogov), ženske nad 35 let (1 krog) in moški nad 35 let (2 kroga). Prijave sprejemajo eno uro pred startom; tekmovalci bodo dobili topel čaj. Športna komisija OO ZSMS Drska Slovo od druge lige Novomeški košarkarji izgubili tudi v zadnjem srečanju II. ZKL — Prihodnjo sezono v republiški ligi - Uspeh Novomeščank v SKL Novomeški košarkarji so v soboto zapravili priložnost, da si z zmago v zadnjem srečanju letošnjega prvenstva v II. zvezni ligi v Domžalah vendarle priborijo pravico do tretjega srečanja, v katerem bi reševali drugo-ligaški status. Tako pa bodo prihodnje leto vnovič tekmovali v republiški ligi, saj je za njimi o stala na lestvici edinole Puljan-ka, medtem ko bo tretjega, ki se bo poslovil iz lige, dalo dodatno srečanje med Heliosom in Ježico. HELIOS - NOVOLES 89:81 (43:38) - Novomeščani, ki so med tednom izgubili preloženo srečanje predzadnjega kola doma z Zaprud-jem, so tekmo v Domžalah pričeli odločno, da bi vendarle nadoknadili zamujeno. Po prrih minutah so povedli z 12:6, to pa je bilo tudi vse. Domžalčani so vodili vse srečanje in le sredi drugega polčasa je novo-lesovcem uspelo, da so se domačinom približali na vsega 3 točke (58:55). Strelci za Novoles: Cerkovnik 15, Munih 13, Skube 4, Kovačevič 2. Bajc 4, Golobič 2, Seničar 6, Lalič 19, Plantan 16. Novomeščanom ob zaključku prvenstva ostaja v uteho, da so letos n. stopali s povsem novo, mlado in doma vzgojeno ekipo, ki je nedvomno sposobna, da si v prihodnji sezoni vnovič pribori mesto v drugo-ligaški družbi. Resda je bilo tudi letos dovolj možnosti za vzpon na prvenstveni razpredelnici, vendar so mladost in neizkušenost, nekaj pa tudi športna smola opravili svoje. To velja tudi za predzadnje srečanje z Zaprudjem, ki bi ga Novomeščani s preudarnejšo in bolj zbrano igro morali dobiti. Končna lestvica je takšna: Novi Zagreb 34, Borovo 34 (o zmagovalcu bo odločalo tretje srečanje) . .. 9. Ježica 12, 10. Helios 12, 11. Novoles 10, 12. Puljanka 4. NOVA ZMAGA NOVOMEŠČANK - V nadaljevanju ženske SKL so Novomeščanke imele v gosteh moštvo Jesenic, ki so ga, presenetljivo, premagale že v prvem delu na Jesenicah. Domačinke so zaigrale dobro in predvsem po zaslugi Galove, Bunčeve in Z-urove dosegle šesto zmago na prvenstvu. Rezultat: 86:63 (40:31). Povsem z nasprotnim uspehom pa nastopajo v moški konkurenci Kočevci. Doma so močno izgubili z Branikom s 85:111 (36:63) in ostajajo po 17. kolih z eno samo zmago na repu lestvice. V naslednjem kolu potujejo Novomeščanke v Senožeče, Kočevci pa v Kranj k Triglavu. KOŠARKARJI OSTAJAJO V II. LIGI! * Iz pisarne KZS smo danes sprejeli razveseljivo vest, da novomeški košarkarji zaradi predvidene reorganizacije tekmovalnih sistemov vendarle ostajajo v drugoligaški družbi. Iz zahodne skupine II. zvezne lige ne bo izpadlo nobeno moštvo, le ekipa Puljanke bo morala odigrati kvalifikacijsko srečanje s prvouvrščeno ekipo slovenske lige za dvanajstega člana drugoligaške konkurence. GAŠPERICEV1 TRI ZLATA ODLIČJA V domu Partizana v Sodražici je bilo minulo soboto občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopili so mladi tekmovalci, učenci osnovnih šol Ribnica in Sodražica. Najboljša tekmovalka na prvenstvu je bila domačinka Nataša Gašperič, ki je osvojila tri zlate medalje. Rezultati: starejše pionirke-finale: Gašperič -B. Zavodnik 2:0: mlajše pionirke-finale: Gašperič - Trdan 2:0; mlajši pionirji-finale: Reposa - Kordiš 2:1; starejši pionirji: Tckavec -Kordiš 2:0: ekipno Ribniea I -Sodražica 1 0:5. GROSUPELJČANI USPEŠNEJŠI Na nedavnem območnem tekmovanju s serijsko zračno puško so v treh skupinah zmagali Grosupeljčani in le pri mladincih Kočevci. Rezultati: člani: 1. Tone Francelj 368 krogov, 2. Stane Žnidaršič 367 (oba Grosuplje), 3. Matija Memedovič (Kočevje) tudi 367 (med 22 člani jih je bilo kar 16 iz Kočevja); članice: 1. Nevenka Kaplan (Gros.) 349, 2. Marija Zalar 346, 3. Nada Učakar 344 (obe Koč.) itd.; mladinke: 1. Andreja Levstek (Gros.) 310, 2. Tanja Križaj (Koč.) 291; mladinci: 1. Miran Novak 357, 2. Vlado Hajdinjak 355, 3. Roman Pevec 353 (vsi Kočevje) itd. 60 novih pianincev V Metliki ustanavljajo planinsko društvo V Metliki bodo v kratkem ustanovili planinsko društvo, kar je prav gotovo vredno vse pohvale. Za prebivalce te občine je namreč znano, da so pogosti obiskovalci naših gora. Zato so se nekateri pridružili planinskim društvom v drugih krajih, predvsem v Novem mestu, večinoma pa so hodili v gore neorganizirano. Prav zaradi slednjih je potreba po ustanovitvi društva toliko večja. Kaj pomeni lesti po planinah pod uradnim okriljem društva, najbolj ve izkušen planinec, kakršen je Stane Brodarič, sekretar občinske konference ZSMS iz Metlike. Stane je v svojem 15-letnem-, planinskem stažu” prehodil slovenske gore po dolgem in počez, mnoge tudi večkrat. Na Hrvaškem pa najraje obišče Klek. Zato dobro pozna naš planinski svet a tudi nevarnosti, ki mu grozijo. Slovenske gore so namreč vse bolj onesnažene, četudi so akcije za zaščito narave vse pogostejše. ..Najbolj umazana je pot na Triglav, saj tja gor ne hodijo le pravi planinci ampak tudi navadni izletniki. To je postala že prava romarska pot," se zgraža Brodarič ter pristavi, da se bodo morah v novem metliškem društvu lotiti najprej teh problemov. »Želimo, da bi Metličani postali planinci, vredni tega imena, zato jih bomo najprej seznanili s častnim kodeksom slovenskih planincev, ki govori predvsem o varovanju in negovanju narave ter o nudenju prve pomoči v gorah. To bo pomembna informacija za tiste, ki so v planine že hodili, a tega znanja niso imeli, posebno pa za začetnike." Čeprav je Bela krajina nižinska, ali pa prav zato, ie interes za ustanovitev planinskega društva med Metličani velik, saj se je že pred uradno ustanovitvijo prijavilo okrog 60 članov. M. K. DOLENJSKI UST PRVOMAJSKI PRAZNIKI 30 4-3 S sskompas JUGOSLAVIJA Koledarska zima je minila in z njo v pretežni meri tudi smučanje. Prva večja priložnost, da se ljudje naužijejo svežega morskega zraka in majskega sonca, ki ponavadi že kar prijetno greje, pa so prav prvomajski prazniki. Kompas je pripravil za čas od 30. aprila do 3. maja, kolikor trajajo male počitnice, raznolik program v 19 obmorskih krajih, v štirih zdraviliščih in petih drugih krajih. Hoteli so A in B kategorije. Večina obmorskih pa ima tudi bazene z ogrevano morsko vodo. Če bodo zaloge nafte dopuščale, da bo voda zares topla, bo užitek popoln. Takih težav pa seveda nimajo v zdraviliščih. Cene v obmorskih krajih se gibljejo od 900 do 2300 din na osebo za 4-dnevne aranžmaje s tremi polnimi penzioni ob lastnem prevozu. Kompas organizira avtobusni prevoz iz Ljubljane v Poreč, Medulin, Pulj, Strunjan in Mali Lošinj. Seveda pa bo potrebno doplačati nekaj deset dinarjev. Od posameznika je odvisno, ali se bo odločil za lasten prevoz ali pa za udobnejši in brezskrben prevoz z avtobusom. Večjim družinam bo za- gotovo dobrodošel turistični kredit za aranžmaje nad 4.000 dinarjev. OBMORSKI KRAJI: Ankaran, Koper, Izola, Po rtorož, Strunjan, Umag, Novigrad, Poreč, Vrsar, Pulj, Medulin, Mali Lošinj, Crikvenica, Selce, Kraljeviča, Punat (Krk), Novalja, Split, Makarska, Vela Luka in Dubrovnik. ZDRAVILIŠČA: Rogaška Slatina, Smarje-šk e in Dolenjske Toplice ter Radenci. DRUGI KRAJI: Kranjska gora, Bled, Bohinj, Ljubelj, in Slovenj Gradec. Kompas je resnično dal glavni poudarek aranžmajem v obmorskih letoviščih, kjer si lahko prvomajski oddih privošči prav vsak, saj so cene dostopne vsakemu žepu. V Poreču pa je možen tudi' najem apartmajev Marina (B kategorija), ki veljajo za 2 osebi 1.470, za 4 osebe 1.970 in za 5 oseb 2.130 dinarjev. Tistim pa, ki jim ni do morja, je Kompas omogočil prvomajski oddih v KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD DOMAČI TURIZEM LJUBLJANA, PRA2AKOVA 4 zdraviliščih ali pa v gorskem svetu. Pri cenah velja omeniti, da je všteta tudi turistična taksa, kopanje v pokritih bazenih, kjer so navedeni v programu, in da imajo otroci do 7 let starosti 30 odstotkov popusta na tretjem ležišču v dvoposteljni sobi. Ob prijavi je potrebno izpolniti pogodbo — potrdilo o potovanju ter vplačati akontacijo 800 din po osebi. Zaradi izrednega zanimanja za prvomajski oddih velja pohiteti s prijavami, ki jih sprejemata posloval-n ici Kompasa v Novem mestu in Ribnici, v vseh ostalih poslovalnicah Kompasa ter pri pooblaščenih agencijah. (TELEVIZIJSKI SPORED1 Dragi bralci! Še na misel nam ni prišlo, da bi se na prvoaprilski dan pošalili tudi v napovedi televizijskega spored Nehote pa bo tokratna napoved videti kot svojevrstna potegavščina. Nas in vas, ki si skupaj želimo,^ bi bda napoved televizijskih oddaj čim bolj natančna in podrobna, je prav po prvoaprilsko zafiknila': i. televizijska služba za tisk. Dokler se je pač dalo, smo čakali, da nam bo poslala tisti del napovedi,*! vsebuje podatke o posameznih oddajah; dočakali nismo nič, zato vam lahko postrežemo le znajM shematsko napovedjo sporeda za prihodnji teden. Morebitna zamera naj gre torej na račun omenjeDe službe, m ne uredništva Dolenjskega lista. 2. IV. petek 1 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Nemščina, Hrvaški potopisci 10.000 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI 17.25 POROČILA 17.30 KAJ JE NOVEGA NA POD-STREŠJU 18.00 DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI KVINTET 18.30 OBZORNIK 18.45 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V ŽIVILSKI INDUSTRIJI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 W. Atteway: SKAG 20.55 NE PREZRITE 21.10 TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1956 22.00 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 22.10 NOČNI KINO: 1 + 1=3 Mlada igralka iz Muenchna zanosi, otroka želi obdržati, ni pa navdušena nad poroko s pravnikom, saj ji zakon njene sestre daje slab zgled življenja v dvoje. Odloči se torej za samostojnost, spozna drugega moškega, prvi nori od ljubosumja, zapleti se kar vrstijo .. . Formule za srečo ni, to je glavno sporočilo te? zahodnonemškega filma, ki 6 1979 posnela Heidi Genee, igrajo P Adeleid Arndt, Dominik Graf, stoph Quest, Helga Storck in d™ 23.30 POROČILA 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik — 17.45 Nihče * kor jaz - 18.15 Namesto toplis*e,j, 18.45 Glasbeni klub 82 - l+j, Dnevnik - 20.00 Glasba ob osa/ - 20.45 Zagrebška panoram3 21.05 Poletna svetloba (švicarsK francoski film) 3. IV. sobota 1 <8> TOZD Zdravilišča KA NOVO MESTO, GERMOVA 3 i* KRKIN HRAM NA TRŠKI GORI SPET ODPRT „Krka" - tozd Zdravilišča obvešča, da je ponovno odprla „Krkin hram". Vsak petek, soboto in nedeljo od 13. do 22. ure bo gostom na voljo pestra izbira jedi in pijač: ZIDANIŠKE SPECIALITETE - domača salama, domača šunka, klobase, krače, DOLENJSKE DOMAČE JEDI, JAGNJETINA, ODOJEK, JEDI NA ŽARU, TRŠKOGORSKI CVIČEK, TRŠKOGORSKO BELO VINO IN OSTALA VINA. Hram bo odprt tudi v času prvomajskih praznikov. Po naročilu in poprejšnjem dogovoru organiziramo v prostorih hrama ali na odprti terasi poslovna in družabna srečanja vsak dan. Rezervacije: Zdravilišče Dolenjske Toplice Zdravilišče Šmarješke Toplice Hotel Kandija , Uprava tozd Zdravilišča 85-730 84-900 22-140 22-436 Hertz] KOMPAS IZPOSOJANJE, VOZIL V NOVEM MESTU. MlOVi-trg 6, telefon: Rent a Car J068) 23-937. telex': 35811 YU KOMNOV 8.00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: PO LOVČEVIH STOPINJAH 8.20 MLADI VIRTUOZI: FLAVTA 8.45 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: GRAD, GRADIČ 9.15 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU 9.45 PUSTOLOVŠČINA 10.15 MESTA: GLASGOW 11.05 OTROK IN IGRA: IGRA POMAGA OTROKU V STISKI 11.35 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST: DELEGAT 12.15 LJUDJE IN ZEMLJA 13.15 POROČILA 15.10 RIJEKA: VELEŽ, prenos nogometne tekme 17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME 18.30 NAS KRAJ: PLANINA 18.45 MUPPET SHOW (gostuje DUDLEY MOORE) 19.10 ZLATA PTICA: MARTIN KRPAN 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MARSEJSKA POGODB'' ameriški film 21.30 ZRCALO TEDNA , nu 21.45 VEČER Z ANSAMBL°m PEPEL IN KRI 22.35 POROČILA 19.00 O ljudski ustvarjalnosti ■ 19.30 Dnevnik - 20.00 Glas** oder - 20.30 Poezija - 21.05/°*" čila - 21.10 Feljton - 21.55 Spon na sobota - 22.15 Skrivnosti br°°a ste dobe (dokumentarna oi 1000 KILOMETROV IN TISOČI POTNIKOV LJUBLJANA — V okviru Kompasovega programa , Moja domovina", ki ga sestavljajo izleti, potovanja in letni oddih na Ohridu, v Črni gori in na Visu, je tudi letos glavni poudarek prav na Ohridu. Leta 1978, ko je Kompas pričel z ohridskim programom, je prepeljal komaj 750 potnikov, 1981 pa je že dosegel rekordno število potnikov, 11.200. Za letos so pripravili več sporedov za Ohrid. Dva tridnevna (petek — nedelja) za sindikate, zaključene skupine, maturante, in 5-dnevni (nedelja — petek) za posameznike, mladoporočence in maturante. Posebno zanimiv je prvomajski 8-dnev-ni izlet na Ohrid, ki predvideva tudi 2-dnevni izlet v Solum. Za sezono julij — avgust pripravljajo 7 oziroma 14-dnevne aranžmaje aktivnega oddiha v hotelih A kategorije. Značilno za vse programe je, da vsebujejo oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti Ohrida in okolice ter dovolj prostega časa za razvedrilo in individualne izlete. Za skupine, ki želijo združiti prijetno s koristnim, pa pripravljajo tudi posebne strokovne programe. Ker je ta program edina neposredna letalska povezava Ljubljane z Ohridom, ie to kljub oddaljenosti najhitrejša in najkrajša pot. Ne sa. mo, da je Ohrid ..odkritje" Ju goslo-vanov, ampak uživa tudi zaščito OZN kot eden izmed svetovnih kulturnozgodovinskih biserov. Sv. Sofija, Sv. Jovan Kaneo, Sv. Naum so spomeniki svetovnega slovesa. In ne samo tol Ko smo Slovenci še bili nepismeni, zaviti v kulturno temo, je na Ohridu delovala Klimentova univerza, ki je dala slovanskemu svetu številne učitelje. Kot že rečeno, program , Moja domovina" zajema tudi oglede Visa, kjer so bile med narodnoosvobodilno vojno najpomembnejše inštitucije, ter ..črnogorski program" (Kotor, Budva, Lovčen, Cetinje in Titograd). Udeležba na teh potovanjih ni samo zabava, ampak spoznavanje naše kulturne in zgodovinske dediščine ter polpretekle zgodovine. Izrek počitniške zveze Jugoslavije , Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil’ dobi v programih , Moja domovina' še posebno veljavo. In ne samo ljubiti, tudi spoštovati tiste, ki so s svojimi žrtvami prispevali vse — tudi življenje — za neprecenljivo človekovo vrednoto — svobodo. 4. IV. nedelja 1 8.55 POROČILA 9.00 ŽIVŽAV 10.05 VROČI VETER 11.10 KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.30 VISOK PRITISK, zabavno- glasbena oddaja 16.00 POROČILA 16.05 DOBA SWINGA, ameriški film 17.45 ŠPORTNA POROČILA 18.00 ČLOVEK BREZ MEJA: RADOST PRISTANKA, dokumentarna oddaja 18.30 SARAJEVO : HAJDUK, reportaža o nogometni tekmi 19.00 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NEPOKORJENO MESTO 5. IV. ponedeljek 8.45 TV V SOLI: Koledar, Zgodba, Šolski muzej: Herbarijska in paleon-tološka zbirka v Pazinu, Sodobna afriška književnost 10.00 POROČILA 10.05 tv v Soli 17.10 POROČILA 17.15 MESTA: LONDON 18.00 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. SKUPNA IN OSEBNA RBK ZAŠČITA 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADINSKI STUDIO 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 J. Hubač: NEDOZORELE MALINE, češka drama 21.30 KULTURNE DIAGONALE 22.15 VZANMENJU 6. IV. torek 1 9.00 TV V SOLI: Koledar, Kolesa, kolesa, Nižine v Jugoslaviji, Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 tv v Soli 15.40 ŠOLSKA TV: Razglasitev republike, Elementarne igre 17.15 POROČILA 17.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O MLADENIČU, KI JE GRAH POBIRAL 17.35 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: PODRAVSKE PESMI 18.00 PISANI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 ČAS, KI ŽIVI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 AKTUALNO 20.45 PASTIRJI IN TUŠETI#’ zadnji del gruzijskega filma 21.45 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščtn 17.30'Dnevnik - 17.45 Inf0.***1^ ni mesečnik - 18.15 KnjigeinJ/jO - 18.45 Glasbeni amateiji •" ‘. ’ , Dnevnik - 20.00 Narodna gh*%i 20.45 Spomini: ZKJ in mednar odnosi - 21.30 Zagrebška Pan ma 7, IV. sreda 1 9.00 TV V SOLI: Koledar, Sociali stična revolucija v Jugoslaviji, Gor nji Kolašin 10.00 POROČILA 10.05 tv v Soli 17.45 POROČILA 17.50 CICIBAN, DOBER DAN ČEBELICA LETI Z NEBA 18.00 DRUŽINA SMOLA, madžarska nsanka 18.30 OBZORNIK 18.45 DRŽAVNI ANSAMBEL GRUZINSKE FOLKLORE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 22.05 V ZNAMENJU 16.15 Čas za pravljico - Joj j Prenos košarkarske tekme - J® Obramba in samozaščita - * . „ Narodna glasba - 19.30 Dnevni*., 20.00 Predstava s festivala Jj} eksperimentalnih odrov - 21+0 _ Kultu** 20.00 TEDNA: SEDEM grebška panorama JANUARSKIH DNI, španski film v objektivu 8. IV. četrtek 8-55 TV V SOLI: Koledar, Geometrija, Človek in energija, Zanje nihče ne skrbi 10.00 POROČILA 10.05 tv v Soli 15.35 ŠOLSKA TV: Razglasitev republike, Elementarne igre 17.10 POROČILA 17.15 V. T. Arhar: UGANKE -ZANKE 17.30 MI SMO MALI MUZIKANTJE, češka glasbena oddaja 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GLASBENI ČETRTEK 21.35 ITD, dokumentarna oddaja 21.50 V ZNAMENJU 10 gram kritike Na ljubljanskem radiu in televiziji je več oddaj, ki poslušalce ali gledalce pritegnejo predvsem zato, ker imajo možnost priti do kakšne nagrade. To kajpak ni nič spotakljivega, kritiko namenjamo le načinu, kako na radiu ali televiziji opravijo žrebanje. Vsem reševalcem najbrž gre za to, da bi dobil' najvrednejšo nagrado, žrebu jo pa tako, da najprej dolO' čijo srečneža za tretjo, nttl° za drugo in šele na koncu ž° prvo nagrado. Tako dsj dva, ki sta prejela zadnji «*' nagradi, sploh nimata rnot nos ti za prvo, kar pa seved ni prav niti pošteno do reže valcev. p JI. 21.30 Športni pregled 22.00 POROČILA 2 9.00 Oddaje za JLA - 15.45 Ho/6' (ameriški film) - 17.15 Nedelj^, popoldne - 18.30 Sarajevo : *H duk (reportaža o nogometni tek« - 19.00 Risanke - 19.30 Dne/S - 20.00 Zgodbe o jazzu - +0-Včeraj, danes, jutri - 21.00 Glet/ ci in TV - 21.35 E. Zola: N/a 22.35 Kronika festivala malih eksp rimentalnih odrov 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Lukiči»u*]5 18.00 Miti in legende - J?j5 Izobraževalna oddaja -Športni grafikon - 19.30 Dne/,, - 20.00 Po poteh spoznanj - a. Zagrebška panorama - 21-15 j/, tek film - 21.30 Glasbena odd»Jf ". kronika festivala malih ekspertni talnih odrov DOLENJSKI LIST Rešitev iz prejšnje številke |T]f |Vt , E j A LI 1 ''ir! A'R'3t4r-T^.A'’-; 1 ! iKH 1) e V 1 M LjS R. 1 0!W £ <3, A A { DlA 5 , T R. AJ T i_M_o K n a:šTa A Ni IT A 1A R. nmutuuffi prgišče misli je ^u^ezen je čudež civilizaci- Stendhal n’ v nevarnosti, -«ahje v nas. Stendhal Lažie orodje slabičev. R. Rolland l "-‘fl • / i % d i franc mesto snov Zc sveče naš grafik organ vida kdorka para d 1 pesicva otrok .kraj v Slavoniji (obutev) d 1 gji$l prihod v prostor svinec plat iH nravo- slovje v.gr boginja zarje nbjako sčica ie umetno Čas. slap it d 1 pomož duhov- nik preplah ret?a vrsta palme kritik nered gr. bog vojne pritok rena Čebelji samec ž.ime hlod kic3le nitasta tvorba - kdor rete dela makar- ska vrsta opice veznik <• Član ata demije • celj. firma tantal položa v jogi avtor miklove zale Super ščurki prihajajo V Marylandu so znanstveniki odkrili ščurke, ki so odporni na vse znane in neznane strupe — 350 milijonov let Nič jih ne more več zaustaviti. Stari, preizkušeni strupi so brez moči, novi se jih ne primejo. Pogoltnejo jih, jih prenašajo na sebi in žive naprej. Edino, kar jih lahko uniči, je dobro pomerjen udarec; a tako lahko uničiš le posameznike, ki pridejo na dan, medtem ko jih na stotine mirno grizlja v stenah, teka po špranjah, se greje ob ogrevalih, šviga sem ter tja in se plodi, plodi, da jih je čedalje več teh šesterono-gih bitij, ki so se pojavila na svetu davno pred človekom in ga bodo, kot vse kaže, tudi preživela. Nezvestoba se ne izbriše e"etJjiv° znanstveno odkritje — Močna čustvena doživetja odtiskujejo svoje „vzorce" v proteine zalof« I30 Povs°d tam, kjer je » nska zvestoba še pomemb- Ha Vr H pomemu- izbruh "013 skuPne8a življenja, 1». . Drava PniHpmiia 73- inskih"?- -rava ePidem’ja za' lepov"-' 0ČItev. prepirov, pre-Zadev 1n P°dobnih neprijetnih ■ Potem bomo morali za- ^kritje 3 ^ vebko znanstveno 1^"^. prineslo več nesreče namr^eCe za človeštvo. Gre Cev „ za odkritje raziskoval zako '^isprilske univerze, da izbri!1 nezvestoba pušča ne-struc"e Posledice v molekularni moč - Proteinov, ki jih je m°c najti v krvi. eki ot Zagotavlja raziskovalna borat °.menjene univerze so la-na , ortjsko dokazali, da moč-jej0“USevn.a doživetja ,,odtisku-nekat SVoJ vzorec v molekule meti 6r^ beljakovin. Z eksperi-viti ra,njem jim Je uspelo ugoto-^tisk' "aibolj izrazit vzorec razmeroma zelo poceni. Deviz za takšne izdelke je najbrž zares škoda. Odkritje bo nedvomno prvovrstnega pomena, vendar le, če bo raziskovalcem uspelo odkriti bolj koristne vzorce „odtisov“ Nekateri menijo, da bomo na osnovi tega odkritja nekega dne zlahka prepoznali bolezni že v samem nastanku, kar je za zdravljenje izjemno važno. Raziskovalcem univerze torej lahko odpustimo, da so imeli v začetku malce nesrečno roko. Koga pa zvestoba čisto zares briga? Ni več dvoma Najnovejše poročilo škodljivosti kajenja Keramični nasmeh ln]T uje zakonska nezvestoba. rn„ rje presenetljivo: vzorec je pJ,Ce razbrati s čisto pre-kapli'lrn Poskusom. Zadošča, da rea„p Hrvi spustite v poseben P°tetflS se tekočina obarva, n‘matE nezvesta žena ali mož Pa več dodati, nikakor i£ku. Prav, če se domače pre- PUšča "je nadaljuje z nadaljnjim ^anJem krvi. sa nP ?re^o v Jugoslaviji reagen- hn ^ Vnriiti rtonrou Ka na 2a. 0 moč kupiti, čeprav bo bi Se ^dnem tržišču, kjer naj P°javil že v nekaj tednih, Marsikdo se ne more od srca nasmejati, ker se boji, da mu bo izpadla proteza ali da bo razgalil žalostno stanje svojih zob. ȧsi so pač taki, da je lepih, zdravih zob zelo malo, porcelanastih kron, ki edine dajejo videz naravnih zob, pa si vsakdo ne more privoščiti, ker so predrage. Zvečine so zobne prevleke iz kovin, preko katerih položijo le tanko porcelanasto.plast na zunanjo -stran. No, prihajajo bolj5 časi, nam obljubljajo poročevalci iz laboratorijev družbe A. Coors. Tamkajšnji raziskovalci so naredili keramično krono, ki naj bi nadomestila sedanje drage porcelanaste. Dejansko so le primerno izboljšali cerestor, snov, ki jo že nekaj let uporabljajo za industrijske brusilke in za krožnike v mikrovalovnih pečicah. Snov so obdelali tako, da je odpornejša. Krone iz novega materiala so prijetnejše na pogled, trajnejše od dosedanjih in ne dražijo dlesen. „Zanesljivo je ugotovljeno, da je kajenje cigaret poglavitni vzrok smrti v naši družbi in najpomembnejši zdravstveni problem našega časa.“ Tako se glasi najnovejše sporočilo ameriške zdravstvene službe, ki že od leta 1964 nadzoruje splošno zdravstveno stanje Američanov. Služba je prisilila proizvajalce cigaret, da na vseh oglasih pripišejo opozorilo o škodljivosti kajenja. Sprva se je opozorilo glasilo, da je kajenje lahko škodljivo za zdravje, leta 1970 se je glasilo že kar nedvoumno, da je kajenje škodljivo zdravju, letos pa bo opozorilo verjetno še ostrejše. Pred dejstvi se ni mogoče več izmikati. Dokončno je potrjeno, da kadilci dvakrat pogosteje obolijo za rakom kot nekadilci, pri tem pa ne gre samo za raka na pljučih in v grlu. Nobenega dvoma tudi ni več* da kadilci pogosteje umirajo in obolevajo na srcu in ožilju, celo ledvice, trebušna slinavka in mehur morajo nositi posledice nikotinske razvade. Spodbudna pa je ugotovitev, da kadilska razvada upada in da je vse več tistih, ki so se kajenju odpovedali. Spol in matematika Zagrizeni sovražniki ženskega spola radi navajajo smisel za matematiko kot dokaz za umsko neenakopravnost žensk in moških. Res je, da že v šolskih klopeh dečki kažejo večjo nadarjenost za matematiko, da so na visokih matematičnih šolah moški v večini in da so vsi veliki svetovni matematiki moški. Ali gre za resnično različno sposobnost spolov ali morda za vpliv okolja, ki naj bi zavirovalno deloval na razvoj matematičnih sposobnosti pri ženskah, sta poskušala ugotoviti raziskovalki s Hopkinsonove univerze Julian Stanley in Camilla Benbo\v. Leta 1980 sta opravili obsežne teste 10.000 ameriških najstnikov obeh spolov. Testi so bili sestavljeni tako, da bi pokazali umske sposobnosti mladostnikov, ne pa njihovo znanje. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da so med spoloma nekatere izrazite razlike. Med najbolj izrazitimi je bila prav sposobnost za matematiko. Na 15 najstnikov z izrazito matematično sposobnostjo je prišla le ena ženska. To odkritje je seveda močno razburkalo duhove v ZDA in po svetu, spodbudilo pa je tudi nove raziskave. Najnovejšo sta opravila strokovnjaka s chicaške univerze S. Senk in Z. Usiskin. Teste sta zasnovala tako, da sta preizkušala matematične sposobnosti najstnikov na osnovi geometrijskega dokazovanja. Njuna ugotovitev: med spoloma ni razlik. In tako ima lahko vsakdo svojim predsodkom primerno strokovno ugotovitev. Gre za ščurke, družino najprimi-tivnejšega reda vseh krilatih žuželk. Vendar ne za čisto navadne kuhinjske ščurke, temveč za njihove najbližje sorodnike, ki so postali nenavadni patroni. Entomologi so v Marylandu odkrili ščurke z nepričakovano lastnostjo; odporni so proti vsem znanim sredstvom za zatiranje žuželk, pa tudi na strupe, ki jih te živali sploh še niso mogle poznati. Imenovali sojih super ščurke. „Doslej nismo videli še nič takega, kar bi se lahko primerjalo z njimi," pravi žuželkoslovec Eugene Wood. „Žival je celo bolj odporna kot laboratorijski hibridi." ’ Super ščurki torej predstavljajo skrajnost v pojavu, o katerem vse bolj zaskrbljeno govorijo žuželko-slovci, strokovnjaki za zatiranje škodljivcev in celo urbanisti. V zadnjih letih opažajo, da se najrazličnejša golazen v naseljih in mestih krepi, da postaja odpornejša in številnejša. Pred leti so odkrili podgane, ki so pokazale veliko odpornost do strupov in so jih imenovali super podgane, vendar pa tako odpornih živali, kot so omenjeni super ščurki, znanstveniki še niso videli. Najbolj zanimivo je to, da so ščurki razvili v sebi dedno odpornost proti strupom v razmeroma kratkem času. Grozljivo je, da se na poti teh sprememb najbrž še niso ustavili. V naselja in mesta so ščurki prišli z ladjami iz tropskih krajev. Najprej so se nastanili po Evropi, nato še po Severni Ameriki. V novem okolju so se hitro udomačili, kar jim ni bilo težko. So nezahtevne živali. Brez vode je ščurek lahko cel teden; -če ne pride do ostankov jedi, se zadovolji tudi z lesom, če pa še tega ni, se ne pomišlja požreti druge šibkejše ščurke. Kot ni izbirčen pri hrani, tudi za prebivališče ne skrbi dosti. Tesnejše in temnejše ko je, raje ga ima. Oblika njegovega telesa je takšna, da zlahka zleze v še tako ozko špranjo, pri tem pa mu pomaga dobro navoščena zunanjost. Rad se zadržuje v bližini zalog hrane, vode in na toplih prostorih. Kot vse žuželke je hladnokrvna žival in v mrazu pogine ali otrpne. Vendar v nasprotju z drugimi ščurki živi ipri razmeroma nizkih temperaturah. Že pri 10 stopinjah je toliko živahen, da se plodi. Vse vrste ščurkov so zelo plodne in to je tudi njihov ključ uspeha, meni E. Wood. V času svojega življenja (približno pol leta) zleže samička vsak mesec po en zavojček z jajčeci. V zavojčku je okoli 32 jajčec, iz katerih kmalu prilezejo mladi ščurkci. Tako bi ena samička lahko dala 400.000 potomcev v svojem življenju, če bi bile seveda razmere idealne. Raziskovalci se poskušajo boriti z nadlogo tako, da se vračajo k skoraj že pozabljeni vedi, ki se ji pravi urbana entomologija. Veda proučuje obnašanje, navade in preseljevanja ščurkov in drugih nadležnežev, proučuje načine komuniciranja med njimi, mutacije ipd. ,,Živalco moraš občudovati," pravi žuželkoslovec Roger Gold, ki se že nekaj let ukvarja s ščurki in jih je ob tem vzljubil. „V vsem, kar naredi, je boljša, kot bi bila večina nas pri našem delu." Res je ščurek pravi mali čudež narave. Na svetu je že okroglih 350 milijonov let. Fosilni ostanki pričajo, da se je v tem strahotno dolgem obdobju zelo malo spremenil, zatorej spada med najbolj primitivne žuželke, gledano z evolucijskega gledišča. Znanost pozna okrog 3.500 vrst ščurkov, od tega jih le kakih 30 živi z ljudmi, pa še od teh treh desetin so splošno razširjene le tri vrste: kuhinjski ščurek, ameriški ščurek in Švab. Ogromna večina ščurkov živi miroljubno življenje v tropskih krajih, daleč od človeških prebivališč. Velika reproduktivna sposobnost je bržkone kriva tudi za nastanek super ščurkov. Golazen so po hišah na debelo uničevali s strupi, pri tem pa niso posebno pazili, ali so res zatrli vse ščurke. Izkazalo se je, da jifi je nekaj preživelo zastrupitve, in ti so tisti, iz katerih so kasneje izšli super ščurki. Nekaj rodov je oblikovalo gene, ki skrbe, da se iz rodu v rod prenaša za obstoj tako koristna „vednost“ o strupih. Jeffrey Camhi je temeljito •proučil zaznavni živčni sistem ščurka in tako odkril dokaj zapleten sistem, ki ščurku omogoča, da zelo hitro ubeži sovražnikom. Še globlje je prodrl Dale Norris, ki je po dolgotrajnih poskusih odkril protein v ščurkovih tipalkah, katerih naloga je, da zaznajo strupene snovi in žival opozore, da gre za nevarnost. Proces prepoznavanja poteka na molekulami ravni. Norriso-vo odkritje bo morda nekega dne pomagalo pri izdelavi takšnih uničevalnih sredstev, ki jih nadležne živali ne bodo mogle prepoznati. Ce pa bodo vse raziskave odpovedale in bodo super ščurki zavzeli svet pa se naselili tudi v našo milo domovino, potem nam preostane samo še en način, kako jim biti kos. Nekateri azijski narodi zelo cenijo ščurke kot poslastico. Nadloga torej lahko postane vir proteinov, če se je že ne moremo znebiti. Vselej sem v strahu, da jele vzdih, kar sem zapisal v prepričanju, da sem povedal neko resnico. Stendhal Marjan t M ILIR SE VRRdP 000©°0<*oo H, m Sele ?a ■ PriSe) se je Ursus zavedal, da barbar ni ^e^v .Zato, da prekriža meče s prvim Cem v armadi. Njegova jjubljena je sedela ob Gaju in njena lepa roka je počivala na Rimljanovem čelu. Je Nekaj povsem drugega ga o na ta nevarni kraj. Ursus se je brez V ^tortI*maknd i*1 ^en Je odgrnd platno. Stal je Ken je nastavil bodalo na svoje prsi. „Neeeeee!” se je razlegel po šotoru klic. Nič ni spraševal Ken. Glas mu je zamrl v grlu in v prsih, ki je na njih slonela Anesta, seje razlivala blaženost. fPnožj^111 Pogled je Ilira prikoval na mesto, mu °dalu ’ da je segla k bodalu. Anestinem Taisti klic, ki je davno nekoč ukazovalo zadržal Kenovo roko, da ni morila! Bodalo je zdrknilo na tla in Anesta je pritekla h Kenu. Možje so stopili v šotor. Ugledali so par, tesno objet — in na ležišču Gaja, ki odpira oči! „Nisem te izdala, Ken!” je dahnila. „Kaj se dogaja? ” je spraševal Gaj in se dvignil na ležišču. Častnici, srečni, da gledajo svojega poveljnika živega, niso našli besed in Anesta je pojasnjevala namesto njih. „ObdolžiIi so me, da sem te zastrupila!” je govorila. „Po krivici, gospod! Bolan si bil — in tuje zdravilo, če se še kdaj pripeti...” Položila je šop suhih rož na blazino, se ozrla po možeh: čutila je, da so verjeli njenim preprostim besedam „Pustite naju, da oddideva!” je dejala prav tako preprosto in nihče ni ugovarjal, ko sta stopala iz šotora. Bilje to trenutek,ko se tudi surove duše spoštljivo uklonijo. jod delegatovi za delegate V pokoju brez pokoja Bogata dejavnost novomeškega Društva upokojencev -Veliko pozornosti posveča stanovanjskim vprašanjem V lanskem letu, ko so slovenska upokojenska društva praznovala 35-letnico delovanja, je bila že tako pestra dejavnost novomeškega Društva upokojencev še bogatejša. Delo na različnih področjih bodo nadaljevali tudi letos, saj je aktivnost po upokojitvi za vse velikega pomena, prav tako pa tudi reševanje problemov, ki pestijo upokojence. Poverjeniki s terena so sprejeli poročilo o lanskem delu in letošnji program na letni konferenci novomeškega društva 24. marca. Društvo upokojencev Novo mesto združuje 1.774 članov, pridobivanje novih pa je njegova stalna naloga, saj je še vedno veliko upokojencev zunaj društva. Največ pozornosti posveča reševanju stanovanjskih problemov svojih članov, soci-alnozdravstvenemu varstvu, organizaciji letovanj pa športni, rekreativni 111 kulturni dejavnosti, kjer je zanimanje in aktivnost članov iz leta v leto večje. Ne gre prezreti uspešnih nastopov upokojencev na delavskih športnih igrah, številnih kulturnih prireditev in nastopov društvenega pevskega zbora. Ena najbolj množičnih aktivnosti v društvu so izleti, za katere RAZPIS ZA OBČINSKA PRIZNANJA Predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto je pred kratkim sprejelo sklep o razpisu priznanj občinske konference za letošnje leto. Kandidate morajo predlagati posamezne osnovne organizacije do 30. aprila. je med upokojenci zelo veliko zanimanja. Lani je zelo uspel tudi teden upokojencev z vrsto prireditev in srečanj, ki ga bodo pripravili tudi letos. Vse dejavnosti financirajo v glavnem sami iz članarine. Imeli bodo še nadalje stalne stike z Domom starejših občanov ter pripravili več srečanj upokojencev in starostnikov po krajevnih skupnostih. Pri vsem delu jim veliko pomeni pomoč družbenopolitičnih organizacij, predvsem občinskega sindikalnega sveta, na katero računajo tudi v prihodnje. Precej besed je bilo v razpravi namenjenih reševanju stanovanjskih problemov upokojencev. Stanovanjska komisija pri društvu dela po potrebi, večino dela pa ji je z novo zakonodajo vzela novomeška stanovanjska skupnost ter v njenem okviru odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev. Ta še ne dela, kot bi bilo želeti. Odbor odloča tudi o sredstvih, ki se zbirajo pri Skupnosti po-kojninsko-invalidskega zavarovanja za stanovanjsko gradnjo. Od lani zbranih 15 milijonov so jih 10 porabili za nakup družbenih stanovanj, ostalo pa je na voljo za posojila za popravila hiš. Prošnje za posojilo še zbirajo in vsi upokojenci v občini, ki bi ga radi dobili, naj bi prošnje čimprej oddali, da bi delo odbora lahko steklo. Do leta 1985 se bo v tem skladu zbralo še okrog 60 milijonov dinarjev, ki pa jih bodo večinoma namenili za razširitev novomeškega Doma starejših občanov, saj je sedanji že premajhen. Z. L. D. ZA BOLJŠO POT - Viken-darji, so „krivi” za marsikateri napredek v zakotnih vaseh. Spomladi, ko je potrebno popraviti od zime načete in zato težko prevozne poti, je zaman trkanje po krajevnih uradih, saj tam trdijo, da imajo večje probleme. Tako gre iz žepa vi-kendarjev denar za kamen, prod, pesek in še za prevoz. Najtežje je takrat, ko je potrebno zbrati ljudi, pljuniti v roke in popraviti, kar je bilo uničenega od traktorskih in kamionovih koles. Take in podobne probleme imajo tudi v KS Otočec, kjer je minulo nedeljo deset viken-darjev spravilo na pot v Raz-bore več kot 15 m3 materiala. Cesta je sedaj prevozna, tistim, ki so se v nedeljo potili, pa ostaja grenak priokus, saj na akciji zopet ni bilo tistih, ki pot najbolj uničujejo. (Foto: Janez Pavlin) Korak naprej s spremembami? 2e letos družbeno investitorstvo pri gradnji stanovanj — Kupci stanovanj bodo odslej plačali izvajalca del pred začetkom gradnje — Manj kasnitev in podražitev? Uvedbo družbenega investitorstva za družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj že dlje časa pripravljamo tudi v novomeški občini oz. v novomeški stanovanjski skupnosti, saj so občinske družbenopolitične organizacije in organi skoraj povsem dvignili roke od tega brez dvoma zelo pomembnega področja. Mnoga sistemsko še nerešena vprašanja in nejasnosti pa zavirajo ureditev družbenega investitorstva. Kakšno naj bi le-to bilo, bo dogovorjeno na republiški ravni, čeprav bodo morale posamezne občine ali njihove stanovanjske skupnosti določiti konkretne oblike organizacije in dela. Republiški zakon se že pripravlja in naj bi ga sprejeli do konca aprila, gradnja stanovanj po novem pa bo morala steči v drugi polovici letošnjega leta. V Novem mestu bo Pionir kot izvajalec dokončal po dosedanjem načinu gradnje za trg le Iz izkušenj potegniti nauk skrbi za varstvo borcev še pomanjkljivosti, nujen drugi korak pri sistematičnih zdravstvenih pregledih - Kako se uresničujejo stališča glede Romov? Razen formalnosti ob sprejemu zaključnega računa so delegati na zadnjem zasedanju skupščine socialnega varstva v tem mandatu podrobneje obravnavali poročilo koordinacijskega odbora o varstvu borcev in močno podprli zamisli o dograditvi doma starejših občanov. V razpravi so spet našli romsko problematiko. Iz ocene o stanju na področ- ju varstva in skrbi za borce v novomeški občini je moč razbrati, daje stanovanjska problematika zadovoljivo urejena, da pa bo v prihodnje v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo treba doseči le drobnejše ugodnosti za ostarele borce na ta način, da bi jim omogočili preselitev iz višjih v nižja nadstropja. Največ pripomb na skupščini in že prej na letnih konferencah ZZB po krajevnih organizacijah pa je bilo na račun dispanzerja za zdravstveno varstvo borcev. Dispanzer, ki je prevzel tudi preventivo za borce, je lani kli- cal na sistematske preglede 913 borcev, odzvalo pa se jih je samo 516. Tolikšna odsotnost je po mnenju razpravljalcev delno posledica netočnih naslovov in premajhnega sodelovanja s krajevnimi organizacijami ZZB, deloma pa občutka večine borcev, da so pregledi premalo učinkoviti. Nihče ne dvomi o strokovnosti opravljenega dela, vendar smoter teh pregledov ni samo priti do ustreznih papirjev in ugotovitev o zdravstvenem stanju posameznika, ampak v tem, da se ugotovljene hibe odpravljajo in da bi kdo prizadetim povedal, kaj so sploh ugotovili. Tudi odnos nekaterih zaposlenih v dispanzerju do borcev je često deležen kritike. Menili so, da bi morali na osnovi sistematskih pregledov priti tudi do analize o zdravstvenem stanju borcev, da bi sploh vedeli, zakaj pravzaprav drago plačujejo take preglede. Skupščina je sprejela sklep, da je treba v sodelovanju z zdravstveno skupščino in zdravstvenim centrom te zadeve urediti, ker se nerazčiščene pripombe vlečejo že več kot dve leti. Potem, ko so delegati brez pomislekov podprli zamisel o dograditvi doma starejših občanov, za kar trenutno so finančne možnosti, a jih kmalu ne bo več, so vnovič načeli romsko vprašanje. Bili so očitki, da se v krajevni skupnosti Šmihel zahteve krajanov po podrtju starih romskih bivališč nikakor ne uresničujejo, navzlic mnogim urgencam. Skupščina socialnega varstva bo od izvršnega sveta občinske skupščine zahtevala, da preveri, koliko sklepov in stališč je bilo o romskih vprašanjih doslej uresničenih, in če niso bili, zakaj ne! R. B ZBIRALI ODPADNA OBLAČILA — Na osnovni šoli Grm je pretekli teden potekala akcija zbiranja odpadnih tekstilnih izdelkov, ki bodo šli v predelavo. Učenci so akcijo resno vzeli in nanesli v šolo kar 2.337 kilogramov starih oblačil, s katerimi doma ni kam. Najbolj so se odrezali šolaiji 8. c razreda s 565 kilogrami odpadnega tekstila. (Foto: Maijan Hočevar, foto krožek OŠ Grm) V URADIH SPET DOVOLJENO KADITI Priporočilo o omejitvi kajenja v zaprtih prostorih, ki so ga v Novem mestu sprejeli pred dnevi, bodo, kot kaže, preklicali že danes. Sklep o tem naj bi sprejeli na izredni seji predsedstva občinske skupščine. S tem sklepom res ne bodo delovnih ljudi in občanov samo odvezali mučne kadilske vzdržnosti, ampak tudi najprimerneje izrazili solidarnost s Tobačno tovarno Ljubljana, kjer zaradi visoke podražitve tobaka pridelajo na dan 2,9 milijona dinarjev izgube. sosesko na Cesti herojev, vse drugo pa bomo gradili po sistemu družbenega investitorstva, tako tudi že sosesko Irča vas -Brod. Ker z njo kasnimo za dobri dve leti, ne bo moč več odlašati z ureditvijo družbenega investitorstva, da se gradnja ne bi še bolj odmaknila. V glavnem je vendarle jasno, kakšne spremembe prinaša družbeno investitorstvo. Odslej izvajalec del ne bo mogel več financirati gradnje stanovanj in je na koncu zaračunati kupcem z vsemi obrestmi, zamudami in napakami vred. Vsi kupci družbenih stanovanj naj bi v bodoče združevali sredstva pri stanovanjski skupnosti in plačali izvajalcu pred začetkom gradnje. Namen plačila vnaprej je jasen: pospešiti gradnjo, odpraviti za- Še vedno drago Januarja Novomeščani živeli najceneje, ne pa tudi poceni Statistična primerjava cen na drobno za 50 vrst živil, industrijskih izdelkov in storitev med Ljubljano, Mariborom, Koprom in Novim mestom tudi za letošnji januar kaže, da se Novomeščani ne moremo pritoževati, da je „potrošniška košara" pri nas najdražja. Nasprotno! Statistika pravi, da živimo pravzaprav najbolj poceni, še posebno, ker so bile v Novem mestu najnižje cene nekaterih vrst blaga, ki jih je tudi ob varčevanju težko črtati iz družinskega proračuna. Januarja so bili v Novem mestu najdražji 4 izdelki: testenine z jajci, tkanina za ženske obleke, posteljno platno in žarnice. Na drugem mestu so bile cene osmih vrst živil in izdelkov: krompirja, limon, jajc, moške bombažne srajce, moških nogavic, tkanine, lonca in cementa. Tretje mesto so zasedle novomeške cene 15 vrst izdelkov (jabolka, moka, svinina, prekajena slanina, olje, domača svinjska mast, vino, ženski čevlji, spalnica, kavč, porcelanast krožnik, opeka, lignit, delo za moško obleko). Na dnu te cenovne lestvice pa so bile cene za 16 vrst živil, izdelkov in storitev, npr. fižola, čebule, solate, špinače, orehovih jedrc, prekajenih rebrc, salame šunkarice, sira, piva, tkanine za moške obleke, moške majice in čevljev, štedilnika, desk itd. Za nekaj vrst blaga pa smo morali Novomeščani odšteti enako denarja kot prebivalci drugih mest. mude, slabo opravljeno delo in ogromne podražitve med gradnjo. Zato ni čudno, če se čuti odpor v gradbenih organizacijah. Lahko se sicer zgodi, da bo uvedba družbenega investitorstva še zavrla stanovanjsko izgradnjo v novomeški občini. Ne-gre prezreti, da imajo delovne organizacije vse manj sredstev za nakup stanovanj in da bo potrebno veliko prizadevanja, da jih bodo zbrali pred začetkom gradnje. Kajti ne gre za majhne denarje. Samo blok A na Cesti herojev bo stal okrog 20 starih milijard, ki jih vse naše delovne organizacije z bančnimi posojili vred niso sposobne zbrati v enem letu ali celo v dveh. Da bi družbeno investitorstvo dobro teklo, bodo morali pri stanovanjski skupnosti oblikovati močan odbor, ki bo sposoben vključiti med investitorje vsaj vse večje kupce stanovanj in uspešno voditi vse naloge. Z. L.-D. KULTURNi DOM ROMOV V NOVEM MESTU Zvedeli smo, da je posebna delegacija jugoslovanskih Romov predlagala skupščini novomeške občine, naj bi novo palačo zavarovalnice Triglav izpraznili in jo spremenili v kulturni dom jugoslovanskih Romov. V preurejenih prostorih naj bi se že prihodnje leto zbrali predstavniki vseh Romov, ki žive v Sloveniji, na prvem vseslovenskem kongresu, posvečenem vprašanju kulturnega razvoja te etnične skupine pri nas. Sedanjo zavarovalnico si bo ogledala posebna delegacija Romov in novomeških družbenopolitičnih delavcev čez nekaj dni, 8. aprila, ko je svetovni dan Romov. Novi delegati »glasnejši”? Novomeški delegati publiški skupščini d°s'ei premalo dejavni Čeprav so novom$j občinski upravni organi preteklih letih posvečali Pr cej pozornosti delu naših “J legatov v republiški skup? ni, delegatov ni bilo d°s slišati. Vzrokov za to jeve • Bili so slabo organizira®' zanje pa tudi nismo usp® zagotavljati mnenj in staU iz našega okolja. Poleg :er se obravnave posameznih dev v občinski skupščini sovno niso pokrivale obravnavami v republik skupščini. Delegati so se očitno tud* bali javnega nastopa in velikokrat le pismeno oddan stališča in pripombe, ne bi se oglasili, kar ni ena odmevno. Manjkalo je tu lastne aktivnosti delegat0 , V zadnjih dveh letih je bil na tem področju sicer nareje premik na bolje, čeprav vedno ni vse tako, kot moralo biti. Nekaj delegat0 so zamenjali, k oblikovanju stališč tako za repubušK skupščino kot zvezne organ pa so uspeh vključiti občin ski izvršni svet, upravne organe, interesne skupnos sindikat, večje delovne orga nizacije, ustanove itd- 1 niso bila stališča občinsK skupščine, a bolje je n®kfJj kot nič. Ker je šlo marsikdaj za zelo zahtevna področja 1 vprašanja, je bilo v novo* meški občini tudi tezk najti strokovnjake, ki , prežvečili" obsežne mat -riale. Gre še za eno težavo. Z odlokom republiške skupšči’ ne so določene skupine df|®' gatov za posamezne okoliše-Novomeška občina se za večino področij povezuje ostalimi dolenjskimi ali posavskimi, za nekatera celo z občino Ljubljana Ce ter. Ako je sedež skupin® Novem mestu, upravni org> ni občinske skupščine zarji opravljajo administrativa posle in tudi zagotavljaj stališča za novomeške °e gate, medtem ko drugih slišati. Sicer pa je udele delegatov na teh skup111 zelo slaba. je Da bi bilo v drugače, čaka Pr® SZDL in sindikat odgov° naloga že pri kadrovanju legatov za republiško sk Y ščino. Izbrati moramo d° . in sposobne ljudi ter p3^ ’ da bodo pokrita vsa p°® y čja. Posamezni delav®1 občinski upravi pa bodo dolženi za usklajevanje “ delegatov oz. delegats skupin in za zagotavljanj. stališč za njihovo del° odločanje. SPOSOJENO TRNJE Nekateri so vedno v prvih vrstah, te posebno, ko jih snema televizija v kakšni dvorani. (Iz VEČERNJIH NOVOSTI) OCENILI SVOJE DELO — Gasilci industrijskega gasilskega društva Novoteks so se 21. marca zbrali na rednem letnem občnem zboru ter kot zelo uspešno ocenili lansko delo dveh moških in dveh ženskih desetin. Vključili so sc v akcijo NNNP, na tečajih pa spoznali požarne razmere v delovni organizaciji, tako da jih morebitni požar ne bi presenetil. Društvo je tudi pokrovitelj pionirske gasilske desetine na osnovni šoli Bršljin (na sliki), ki se pod njihovim mentorstvom kali v dobre gasilce. (Foto: Ton® Pungerčar) ka kmetijska zadr ugodne poslovne • kot leto dni prej n*te Jf; da je kolek >o?odl1 začeti ‘nvestii- Uresničiti ^ditvi ClJske odločl Din^bo ie _______________ ‘no je stekla lani. Tre-■ncij t na razpolago 18 novih > 9 i0. gradnjo stanovanjskih Pa je fe s prednost- EETRTM1V INTERVJU Počasi, vendar obetavno uridor™^611? na?e|iu Šmihel bodo z delovno akcijo • 1 Pot in pridobili denar za nakup kant za smeti nho-eCma ^Omov v novomeški živi"11 Zarad‘ sv°je zaostalosti ni na ro‘)u družbenega življe-JVendar je že videti prve n: e samouprave in sodelova- - v krajevni skupnosti. V imajo oh mov dva delegata, eucij Povedih’ Rajk° Saj'novia> pa je Drerf«etJe,let0 s°de!ujem kot skiinn3V, komov v krajevni -ka ? ' Sploh nimam občut- obravn m,e ne bi enakopravno cenipv"! ab da bi me pod- iati' skup«o skušamo-ure- skfcr, e težave. vendar do te7kn°V V krajevni skupnosti ni Priti, pač pa je težko Šajnovič, p ■ ' ““jhuvic, prvi delegat Dnm °V v. krajevni skupnosti: da K-a®at' s*cuša še drugim, b| zaživeli kot ljudje. »naše’ držali. da bi se jih vrz Prepričevati, ,... dnu 1 akemu posebej moram ST*3«’ za kai gre Večina Pism ^ nePismenih ali slabo . enih in sploh ne razumejo, SZDr6 v°. krajevna skupnost, so oi 8 s*ndikat. Mislim pa, da .savne težave z Romi v tej kiirnVn*i skuPnosti minile. Tudi prej •> a -*e dosti dosti manj kot Koliko s; ;rhihpju9 V, ^Žmu VaS je ^ v kakšnih razmerah Pred nizketn bloku, zgrajenem tremi leti, stanuje 9 družin, garsonjerah, vendar elektriko, vodovod in 4 svanitarije. Razen tega so ružine, te so neprijavljene anujejo v barakah, ki bi jih morali podreti, ko so se stanovalci izselili v blok. Prišli so novi iz Žabjeka, iz Pogane in celo iz Kočevja.. Gre za take družine, ki se hočejo odtrgati od nomadskih razmer in nenehnih spopadov in pretepov v okoljih, kjer so prej živeli.” - Kako se številne romske družine preživljajo? Še vedno s prosjačenjem ali z zaslužkom? „Jaz sem že več let zaposlen v Iskri Bršljin, poleg mene pa je še 6 zaposlenih. Ostali nabirajo zdravilna zelišča ali odpadno železo in to prodajajo. Tudi otroci vse bolj redno hodijo v šolo in dva iz našega naselja sta v vrtcu.” - Zaradi kakšnih težav opuščajo Romi redno zaposlitev, tudi če jo dobijo? „Vzrokov je več. Premalo so poučeni v rednem delu, ki je posebno pri tekočem traku naporno m utrudljivo celo za človeka, ki je vajen delati. Poznam pa tudi primere, ko je Rom izostal od dela zato, ker so mu drugi iz sorodstva grozili, da si ni upal več v službo. Vedeti je, da vsakega, ki se redno zaposli, ostali smatrajo za odpadnika in mu nagajajo.” - Imate tudi vi osebno take težave? „Sem jih imel, a je že bolje. Zdaj pomagam ljudem našega rodu predvsem s pisanjem raznih vlog, berem jim uradno pošto, pišem pisma itd. V šolo sem hodil le do 3. razreda, ampak ker rad in veliko berem knjige, časopise in tudi pišem, sem pravzaprav sam našel pot v civilizacijo.” - Drugod krajani pomagajo pri komunalanih delih, za Rome pa še ni bilo slišati, da bi se tega lotili. Ali pač? „Prav zdaj pripravljamo v našem naselju prostovoljno akcijo. Najprej bomo nabirali železo, ga prodali, za izkupiček pa nabavili kante za smeti. Obenem bomo popravljali pot do naselja, ki je blatna in z vozili težko dostopna. Taka akcija, ki sicer ni prava, se bo še kdaj ponovila. Prizadevamo si.,. .” R. B. DOSLEJ 47 PREDLOGOV Žirija za podelitev občinskih priznanj OT je na javno objavljeni razpis dobila do 15. marca 47 predlogov za to najvišje občinsko priznanje posameznikom ter organizacijam in društvom. Poleg tega je 6 predlogov za podelitev Republiškega priznanja OT. Žirija je prvo informacijo o tem pretekli teden podala predsedstvu občinske konference SZDL, tehtanje o najzaslužnejših med predlaganimi pa še ni končano. TRIJE V REPUBLIŠKIH ORGANIH Na listi predlaganih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v republiških SIS sta tudi dva Novomeščana. Za predsednika zbora izvajalcev v Raziskovalni skupnosti Slovenije je predlagan doc. dr. Miha Japelj iz novomeške Krke, za predsednika zbora uporabnikov v Zvezi stanovanjskih skupnosti pa Ivan Hrovatič, predsednik komiteja za urbanizem v Novem mestu. Za člana republiškega družbenopolitičnega zbora je predlagan Stane Zunič, dipl. inž. gozdarstva, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov. RIKŠA ZA CICIBANE - Uradni varuški Vidi Jerič z Drske, ki ima v varstvu 6 malčkov do treh let starosti, je mož naredil imenitno vozilo, s katerim lahko vsak dan otroke pelje na sprehod. Včasih se pridružijo še trije varovanci od sosede. Manjši gredo na voziček, večji koracajo zraven. Za nenavadno skupino se vsakdo ozira. Kaj pa, če bi imenitno pogruntavščino patentirali? (Foto: R. Bačer) Imena vodilnih so že znana Občinska kandidacijska konferenca določila kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občini: predsednik Uroš Dular, podpredsednik Božo Kočevar — Za zvezni zbor Ljubica Mikša 24. marca so na drugi občinski kandidacijski konferenci v Novem mestu razpravljali o doseženih volilnih rezultatih, nato pa so določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in v interesnih skupnostih, kot tudi za delegate v zveznem zboru. K možnim kandidatom za vodilne funkcije v republiki in zvezni skupščini ni bilo pripomb. vodilnih funkcij naslednje: v skupščini občine: predsednik Uroš Dular, pravnik; podpredsednik Božo Ob skupno doseženem 95,5-od-stotnem volilnem rezultatu v novomeški občini so na konferenci izrekli javno zahvalo vsem aktivistom in članom volilnih odborov za njihov trud in uspešno delo. S to konferenco so bile zaključene tudi volilne aktivnosti, pri katerih so izkušnje dober napotek za istovrstna opravila čez štiri leta. O evidentiranih možnih kandidatih za vodilne funkcije v skupščini občine in v interesnih skupnostih je že potekala javna razprava, tokrat pa je pri nekaterih prišlo do sprememb, ker v bazi niso bili izvoljeni vsi predvideni za nove funkcije. Konferenca je določila za kandidate »dobro kapljico” ni kupcev ra>n> UsPeh ni vselej “i tržišču posledica boljšega dela in večje produktivnosti, ampak tudi Primer novomeške KZ Krka to potrjuje — Preveč izostankov zadruga „Kika“ je lani kot celota dosegla rezultate, toda v štirih tozdih so bili . Pomembno je, da izgube pri Tovarni več, pač pa je 3,7 milijonov din izgube v tozdu Prod • .®stal° Je 60 vagonov neprodanega belega vina, ki ga ^lajo po nižji ceni, kot je lastna. Izguba se torej nadaljuje. °ro 60 odstotkov večji razvoja v vinogradništvu. Izguba k>, ki ni ‘•hodek zadruge v letu <,. M-°dstotna rast do-a 17 letne bilance števil- na ugoden poslov-vendar podrobnejša ■ostalih podatkov za vrsto težav in ki jih bodo odpraviti, med najugodnej-šteti dejstvo, daje Krmila prvič, odkar °n leta 1978, dosežen rezultat, medtem ko ko leto izguba, kolektiv mešal-začetne težave, že spreje-odločitve o doto? j- med vsemi zadruž-, izkazal le „Hmelj-ie Pa je zaskrbljujoče, Prav ta tozd nosilec v znesku 3,7 milijona riinaijev je lani nastala zlasti zaradi močno zmanjšane prodaje namiznega vina „Dobra kapljica11. Ob koncu lanskega leta je bilo uskladiščenih še 60 vagonov tega vina, in da bi ga le spravili v promet, ga letos prodajajo po ceni, ki je nižja od polne lastne cene. Gotovo to pomeni, da se bo letos izguba nadaljevala, zlasti še, ker ta tozd tehnološko ni dograjen. Nima lastne polnilnice, vina pa skladišči na več SPOSOJENO TRNJE Ni kruha brez kolektivne moti-ke- (Iz JEŽA) krajih, kar stroške zelo povečuje. Ob poslovnem poročilu, ki so ga te dni obravnavali tudi zadružni organi, je omeniti še ugotovitev o slabi izkoriščenosti delovnega časa. Od 444 zaposlenih v preteklem letu je vsak dan manjkalo 79 ljudi ali 18 odstotkov. Zaradi najrazličnejših izostankov je bilo v letu 1981 izgubljenih 172.549 delovnih ur. Za nadomestila za čas bolezni je bilo v zadrugi izplačanih nad 1 milijon dinarjev, namesto odsotnih pa so morali delati drugi, zato je šlo za nadure prav tako še 1 milijon dinarjev. Ce bi uspeli v zadrugi bolniške izostanke zmanjšati za polovico, bi to pomenilo za kolektiv najmanj 1,4 milijona dodatnega dohodka. Kočevar, dipl. strojni inženir; predsednik zbora Združenega dela Marjan Grabnar, višji upravni delavec; predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Kukec, ekonomist; predsednik družbenopolitičnega zbora Aleš Kulovec, gimn. maturant; predsednik izvršnega sveta Franci Borsan, ekonomist. Za nosilce vodilnih funkcij v interesnih skupnostih pa so kot kandidati določeni: vzgoja in izobraževanje: predsednik Jadran Žnidaršič, ekonomist iz Novolesa; predsednica zbora izvajalcev Marjana Šetina, dipl. psiholog iz šole Katja Rupena; predsednica zbora uporabnikov Vera Splichal, dipl. inž. živilske tehnologije iz Uprave medobčinskih inšpekcijskih služb: kultura: predsednik skupščine Jovo Grobovšek, dipl. inž. arh iz Zavoda za družbeno planiranje; predsednik zbora uporabnikov Marko Svetina iz SGP Pionir; predsednica zbora izvajalcev Branka Moškon z osnovne šole Grm; raziskovanje: predsednica Stanka Florjančič, prof. na gimnaziji; zdravstvo: predsednik skupščine Joža Miklič, dipl ekonomistka iz SDK; predsednik zbora uporabnikov Zvone Bavčar, inž. tekstilne tehnologije iz Novoteksa; predsednik zbora izvajalcev Boris Gašparovič, zobozdravnik iz Zdravstvenega doma. Socialno varstvo: predsednik skupščine Jože Suhadolnik, dipl. upravni pravnik iz Zavarovalnice Triglav, Telesna kultura: predsednik skupščine Slavko Vidmar, inž. organizacije dela iz Novolesa; predsednik zbora uporabnikov Janez Bratkovič, UČENCI NA FESTIVAL DELA Letošnji že 15. festival dela bo od 14. do 16. maja na Reki. Novomeški mladinci so se ga doslej udeležili dvakrat, na njem pa naj bi sodelovali tudi v bodoče. Prijave mladih, ki se izobražujejo za posamezne poklicne usmeritve, zbira občinska konferenca ZSMS Novo mesto. kmet. inženir iz zadruge; predsednik zbora izvajalcev Slavko Dokl, diplomirani politolog, novinar Dela. Otroško varstvo: predsednik skupščine Štefan Galič, prometni tehnik, Gorjanci-Straža; predsednik zbora uporabnikov Janez Brine, dipl. inž. lesarstva iz 1MV; predsednik zbora izvajalcev Julka Lukič, vzgojiteljica iz Vzgojnovarstvenega zavoda. Socialno skrbstvo: predsednica skupščine Nataša Križmančič-Gluhar, sodnica; predsednik zbora izvajalcev Ivan Goršič, dipl. psiholog iz Centra za socialno delo; predsednica zbora uporabnikov Marija Trelc, dipl. inž. živilske tehnologije iz Krke. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: predsednik zbora delegatov Rudi Hrvatin, upokojenec iz Irce vasi; zaposlovanje: predsednica skupščine Rožca Šonc, pravnica iz Krke; stanovanjsko gospodarstvo: predsednik skupščine Bojan Fink, trgovec; predsednik zbora uporabnikov Franc Bradica, upokojenec iz Novega mesta; predsednik zbora izvajalcev Franc Zupan, gradbeni tehnik iz SGP Pionir. Kot edino kandidatko iz novomeške občine za članico slovenske delegacije v zveznem zboru skupščine SFRJ so potrdili Ljubico Mikša, zaposleno v Krkinem institutu. Ob tem predlogu je bilo sicer nekaj razprav in posameznih pomislekov, ker je kandidatka širšemu krogu občanov manj znana. Prav nobenih pomislekov pa ni bilo k predlaganim kandidatom za nosilce republiških funkcij in k celotni listi 30 evidentiranih slovenskih delegatov za zvezni zbor skupščine SFRJ. 4838 izvoljeri[:i Volitve uspeh, pa tudi ponovitev starih napak Na volitvah 11. in 14. marca so v novomeški občini za delegacije v interesne skupnosti izvolili 3694 ljudi; od teh jih je 1586 žensk ali 43 odstotkov. Med novimi delegati za interesne skupnosti je tudi 923 mladih in 784 komunistov, 46 odstotkov vseh pa ima najmanj srednješolsko izobrazbo. V družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela občinske sk6p-ščine je bilo izvoljenih 1144 delegatov; med temi je 32 odst. tovarišic, 23 odst. mladih in 31 odst. članov ZK. Oblikovanih je bilo 103 posebnih, 216 združenih delegacij in 73 splošnih, medtem ko po prvih podatkih v 83 delovnih organizacijah z manj kot 30 zaposlenimi vsi tvorijo delegacije. Te prve podatke iz volilnih zapisnikov, ki pa še niso dokončno obdelani, je 24. marca obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL, hkrati pa je skušalo ugotoviti še druge slabe in dobre strani predvolilnih priprav in izkušenj iz tokratnih volitev. Medtem ko je bila udeležba lepa, pa zunanji videz ni bil povsod ustrezen. Bolj slavnostno so volitve opravili po vaseh, manj pa v mestu, kjer so bile redke zastave na zasebnih hišah in tudi na nekaterih blokih in družbenih stavbah jih ni bilo. Prav tako so se znova pojavile napake v volilnih imenikih. Ponekod so bile cele družine izpuščene, ponekod pa so ugotavljali, da je družina tu, v družbenem stanovanju, tu šola otroke, tu hodijo v vrtec, a prijavljeni so v Zagrebu ali Slavonski Orahovici ali pa kje ob morju. Med nepotrebnimi napakami je izbira prostorov za volitve in tudi navada iz prejšnjih let, da morajo vsi čimprej zjutraj opraviti svojo državljansko dolžnost. Ker pridejo vsi naenkrat, nastaja nepotrebna gneča, v kateri je v tesnih prostorih tajnost glasovanja vprašljiva. Na osnovi vsega tega in še drugih podatkov, ki jih ni bilo možno v nekaj dneh temeljito obdelati, bo izdelana poglobljena analiza, ki bi jo ob prihodnjih volitvah vsekakor morali potegniti iz predalov še v času volilnih priprav. ZNANJE ODVEČ? Po osnovnih mladinskih organizacijah v temeljnih organizacijah združenega dela novomeške občine že dlje časa poteka evidentiranje slušateljev za A iti nadaljevaljni B program mladinske politične šole, ki jo vsako leto organizira novomeška občinska konferenca ZSMS. Do sedaj prijav predvsem za B program ni veliko. Najmanj udeležencev tovrstnega izobraževanja se spet obeta iz okolij, kjer že v preteklih letih niso pokazali zanimanja i . agotovili udeležbe. v Mirni peči w 27 LOKACIJ i ^dtf» e‘>h ko je bilo v preteklih . prit; aun°peškem koncu tež-»?khtnen, 0 ,ye‘javne in urejene hjetn \°be za 8radnjo hiš, v „ 0drKCasu Slede tega ni te-_ e,h oh... ‘a zemljišč na zazidal-lani. Trp- ZA DOBRE ODNOSE Predsedstvo občinske konference SZDL je pred kratkim imenovalo diplomiranega sociologa Boštjana Kovačiča za predsednika komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Nr isti seji so sprejelj tudi sklep o ustanovitvi sveta za telesno kulturo, v katerem bodo delegati družbenopolitičnih organizacij. Zveze za telesno kulturo, te-lesnokulturne skupnosti, JLA in nekaterih večjih delovnih organizacij, kjer se načrtno bavjjo z rekreacijo. Za predsednika tega sveta so evidentirali Slavka Med-leta. VELIKA NALOŽBA NA POL POTI? - Gradnja centra za usmeijeno izobraževanje v Novem mestu se bliža koncu, velika gradbena jama pred novim poslopjem pa je namenjena delavnicam za tehnični pouk, brez katerih center ne bo mogel opravljati svoje funkcije. Združevanje sredstev združenega dela za gradnjo delavnic je steklo, prvi pa je pogodbo podpisal Novoteks. (Foto: R. Bačer) ZIMA JE IZBRISALA Te dni so začeli po mestu obnavljati bele črte na prehodih za pešce, ki jih je zima izbrisala. Je res čas za taka dela, kajti skoro na vseh mestih, kjer so določeni prehodi za pešce, ni o črtah niti sledu. POŠILJKA JE PRIŠLA - V novomeške trgovine je obljubljena kava prišla z malce zamude, vendar so jo konec preteklega tedna prodajali po nekaj ur na dan v vseh trgovinah. Običajno v popoldanskem času, tako da bi jo lahko dobilo čimveč kupcev, ne pa le gospodinje in „uslužbenstvo”, ki si nakupe lahko privošči tudi dopoldne. DVE MRCINI MED OTROKI -Pred bloki na Drski je vsako popoldne nad sto otrok, ki se na zelenicah in zanje prirejenih površinah lepo igrajo. Starši pa so prav zaskrbljeni, ker večkrat opazijo nenaden prihod dveh enakih psov; bojda sta odlične pasme, toda veliki mrcini vzbujata strah. Igrišča so za otroke, ne pa za pse! VSI TRIJE SO FANTJE V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile tri mamice z območja mesta: Majda Meštrič z Mestnih njiv 11 - Marka; Radmila Kneževič s Partizanske 14 - Zorana in Marina Škufca iz Kristanove 60 - Jureta. SADJARSTVO SE RAZVIJA - Na novomeški tržnici je že dlje časa dobiti vsakovrstne sadike sadnega drevja, predvsem jablan. Po številu kupcev sodeč, se med meščani sadjarstvo naglo razvija. Nekateri so . že začeli puliti okrasno grmičje na vrtičkih ih zasajati sadje. Sicer pa je tržnica še vedno bogata ssirčki, jajci in tudi regratom; o radiču m sledu, motovilca in špinače iz domačih logov pa je le za vzorec. Ena gospa je rekla, da bo homatij v zvezi s telefonskimi priključki za novo naselje ob Cesti herojev konec šele tedaj, ko bodo namesto poštaijev, ki v nedogled zavlačujejo, potreben kabel udarniško položili ljudje iz ,,plavih” blokov. DOLENJSKI UST Klobuk dol pred takim delom! Z letne konference Gasilske zveze v Brežicah - V društvih vedno več žensk in mladine Gasilce veže močan občutek pripadnosti svoji organizaciji, zato se jim ne dogaja, da bi bili njihovi sestanki nesklepčni. To so delegati potrdili tudi z zgledno udeležbo na letni konferenci občinske Gasilske zveze 27. marca v Brežicah. Od 64 vabljenih jih je bilo do začetka konference v dvorani 59, nakar so z zamudo prišli še štirje. Zaradi povezanosti članstva so tudi uspehi večji in skoraj ni pobu- Srečanje najboljših iz Slovenije V Brežicah bo 24. aprila republiško tekmovanje „Kaj veš o prometu" V Brežicah se bodo 24. aprila pomerili zmagovalci občinskih prometnih tekmovanj za učence osnovnih šol in tekmovanj za srednješolce. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela brežiška občinska skupščina, priprave nanjo pa svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. de, ki bi padla na nerodovitna tla. Gasilci že po tradiciji gojijo prostovoljno delo in se pri svojih načrtih ne zanašajo na tuje roke. Na širšo družbeno skupnost se obračajo le za moralno in materialno pomoč in ta jim z razumevanjem pomaga. Pohvalili so izredno dobro sodelovanje med Zvezo, SIS za požarno varnost in izvršnim svetom, pa tudi stike z nekaterimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Gasilska društva trenutno obnavljajo devet svojih domov. Edino v Brežicah so za zdaj še brez strehe, zato sodi graditev tega doma med najzahtevnejše naloge v prihodnje. Zemljišče, načrte in lokacijsko dovoljenje imajo, denar pa čaka oro-čen v banki. Delo bo steklo letos, vendar dogovorjene investicijske vsote ne nameravajo preseči. V minulih osmih letih so v brežiški občini dobro opremili gasilske centre na podeželju in poskrbeli tudi za strokovno usposobljenost gasilcev. Lani je bilo v občini osem požarov, ki so povzročili za 1,775.000 dinarjev škode. Od tega je bilo sedem požarov pri zasebnikih. Zaradi dobre preventive število požarov in obseg škode vsako leto upada. V zadnjem letu so gasilci veliko napravili za varnost gospodinjstev. Obiskali so vsa stanovanja. Preventivne preglede bodo letos po novili in se prepričali, če so občani odpravili pomanjkljivosti. Večina ljudi je njihove nasvete z razumevanjem sprejela, tu in tam pa so tudi naleteli na ljudi, ki so jim zaprli vrata. Upajo, da bo takih čedalje manj, saj gre za njihovo lastno varnost. Gasilska društva v brežiški občini bodo poslej skušala včlaniti v svoje vrste še več žensk in mladine. Do zdaj se jim ni posrečilo pridobiti naraščaja v vseh osnovnih šolah. Vztrajali bodo, čeprav se v nekaterih šolah zaradi obilice drugih interesnih dejavnosti branijo sprejeti še nove oblike. Brežiški gasilski zvezi so za njene uspehe prisrčno čestitali predstavniki republiške Gasilske zveze sosednjih posavskih in hrvaških zvez ter predstavnik pobratene gasilske zveze iz Idrije. J. TpPPEY Organizatorji pričakujejo na 14. zaključno republiško tekmovanje okoli 200 tekmovalcev in mentoijev. Osnovnošolci bodo prišli s pony kolesi, srednješolci s kolesi z motorjem. Mlajša skupina bo izpolnjevala testna vprašanja o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu, starejši pa bodo namesto o kolesih dobili vprašanja o vzdrževanju in delovanju kolesa z motorjem in njegovi opremi. Oboji bodo nato sodelovali na ocenjevalni vožnji po mestu in nazadnje še na spretnostni vožnji po poligonu pri osnovni šoli. Udeleženci obeh tekmovanj bodo za prva tri mesta dobili zlato, srebrno in bronasto odličje. Zvezno tekmovanje bo v Banjaluki, udeležila pa se ga bosta po dva najboljša osnovnošolca in srednješolca. J. T. Vrzeli v vrstah mladih V minulih dveh letih korak naprej k množičnosti in k večjemu odzivu na pereča dogajanja v družbi Za programsko voiilno konferenco OK ZSMS 26. marca v Brežicah je značilna ugotovitev, da mladina ni več privesek drugih družbenopolitičnih organizacij, saj svoja stališča že uspešno uveljavlja preko delegatskih poti. To veča samozavest mladih in jih spodbuja k večji delavnosti. Člani mladinske organizacije so se poglabljali v vsa vprašanja družbo'' nega razvoja v občini od kmetijstva, investicijske politike in stanovanjskega gospodarstva do zaposlovanja, štipendiranja in družbenoekonomskega položaja mladih. Spoprijemati so se morali z nedelavnostjo v lastnih vrstah in odpoklicati več delegatov. Sele zamenjava je tu in tam dala boljše rezultate. Med uspehe zadnjega mandatnega obdobja prištevajo mladi predvsem večjo množičnost, večji odziv na raznih akcijah od izobraževanja do delovnih brigad. Zelo dobro se je uveljavila kmečka mladina, ki so jo organizirali v sekcije mladih v kmetijstvu in preko njih izpeljali družbenopolitično in strokovno izobraževanje. V občini imajo trenutno kar tri mladinske delovne brigade, ki so uspešno začele sezono z obnovo Slovinovih vinogradov na Bizeljskem. Odziv za delo v brigadi je veliko boljši kot prejšnja leta, čeprav je med brigadirji še vedno premalo študentov. Vse organizacije niso enako delavne, kar meče senco na celoto. Predvsem pa mladi pogrešajo večjo zavzetost tistih članov, ki so že v vrstah komunistov. Nj ihova pomoč bi jim bila povsod zelo dobrodošla. Morda bi tako laže dosegli trajno družbeno delo, ki bi ga občasne akcije samo dopolnjevale. Vrzeli pri delu nastajajo najbrž tudi zaradi tega, ker se vanj vključuje premalo mladih od 20. do 27. leta. 1. T. DVOJE GASILSKIH ODLIKOVANJ Gasilska zveza Slovenije je za vestno in prizadevno delo v gasilskih vrstah odlikovala Marjanco Ogorevc iz Pišec z gasilskim odlikovanjem druge stopnje, Majdo Bevc iz Cerkelj pa za požrtvovalno in humano dejanje z gasilsko plamenico druge stopnje. VSELEJ PRIPRAVLJENI — Za novo akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" v brežiški občini že snujmo programe, da bo vsaka organizacija in društvo (od Socialistične zveze do gasilcev, Rdečega Križa in civilne zaščite) prispevala svoj delež k ponovnemu preverjanju obrambne pripravljenosti. (Foto: J. T.) NOVO V BREŽICAH NA PREMOŽENJE SLABO PAZIMO - V brežiški občini seje lani razpasla kraja vrtalnih in brusilnih strojev ter motornih žag. Tatovi s'o imeli ponekod lahko delo, saj so jih navadno odnašali iz nezaklenjenih obrtnih delavnic in garaž. Tudi sicer je lani postaja milice zabeležila porast tatvin. Največ vlomov je na neosvetljenih parkirišč ih. Mednje sodijo parkirni prostori v na Petrolovem motelu, v čateških Termalr, v Gradu Mokrice, in pri Tovarni prikolic IMV v Brežicah. KJE KUHAJO PO DOMAČE Obiskovalci kulinarične razstave na Čatežu sprašujejo, kje jim lahko postrežejo z „zlatimi‘ obroki, s katerimi so se proslavili kuharji nekaterih gostišč. V Gostilni Les na Čatežu bodo prijetno presenečni nad Štrukljevo pojedino, na Petrolovem motelu naj si mročiio svinjsko kračo, za gibanico pa naj se obrnejo na penzion Bellevuc Selih. Ce jih je zamikalo podgorsko svalo-vanje, ga bodo dobili v Restavraciji pod Gorjanci v Kostanjevici, z odlično šunko v testu jim bodo postregli v Termah, v krškem hotelu Sremič pa jih vabijo na oglgrsko pojedino. BREŽIŠKE VESTI KURIRJA — Kurirsko torbo s skrivno pošto bodo letos prinesli v brežiško občino pioniiji iz občine Šmarje. Na sprejeme se pripravljajo vsi odredi. Letos bodo na teh prireditvah počastili tudi 40-Ietnico Zveze pionirjev Jugoslavije. Jubilej je za pioniije spodbuda za še mno-žičnejše uveljavljanje v življenje šole in krajevnih skupnosti. Razlike bodejo Štipendije v številkah 1 Za 1. letnik usmerjenega izobraževanja dobiva 156 štipendistov povprečno 2.479 dinarjev mesečne štipendije, 109 učencev v poklicnih šolah 2.768 dinarjev, 146 štipendistov v „klasičnih” srednjih šolah 2183, 53 študentov na višjih šolah prejema nekoliko večje štipendije (3.672 dinarjev) kot študentje na visokih šolah, kjer znaša povprečna mesečna štipendija 41 štipendistov - 3.480 dinarjev. Gre za štipendije iz združenih sredstev, vmes pa je tudi 182 kadrovskih štipendistov, ki dobivajo razliko med višino kadrovske štipendije in tisto iz združenih sredstev. Februarja letos je bilo v krški občini razpisanih 317 kadrovskih štipendij, kar je 66 štipendij manj kot leto poprej. Pri občinski skupnosti za zaposlovanje so ugotovili, da je celo nekaj štipendistov, ki „vlečejo” obe celi štipendiji, kar se.' ne bi smelo dogajati. Titovih štipendistov je le pet, čeprav bi vsako leto lahko dobili to naj višjo štipendijo po štirje. NAJPREJ NAZDRAVILI Z VODO — —- - ■ ~ — Vaščani Pijane gore c soboto le učakali slovesno otvoritev skoraj 6 kilometrov vodov < ki so ga zgradili pretežno s svojimi rokami. V Žabkaijevi zid^jj"' si najprej nazdravili z vodo, in ko je predsednik gradbenega odo Justin Lekše spil prvi kozarec zdrave pitne vode, so mu sle'duP dragi. Seveda so veselje nadaljevali z domačo kapljico in je(la pozno v noč. (Foto: P. Perc) več biti Štipendija je odrešilna formula Ob pogovoru s štipendisti v krški občini — Bo zamudnikov manj? pisalo kaj več kot zg°li Kar lepi denarci so potrebni vsak mesec v krški občini za 505 bi združeno delo vendarle ^ štipendistov iz združenih sredstev - vsota se vrti okrog 130 starih ’ ’ ' * ™o1 milijonov — in da je štipendija tista, ki marsikomu bolj na široko odpre hrame učenosti, je v soboto potrdilo čez 200 mladih, katerim seje ta možnost ponujala s podpisom pogodbe. Rok za podpis pogodbe je sicer za vse dovolj resen datum, da pravzaprav ni potrebno nikogar priganjati. Toda kako se lahko dogaja, da se štipendije za september izplačajo šele v decembru, je vprašala študentka na sobotnem pogovoru predstavnikov občinske skupnosti za zaposlovanje in OK ZSM. Da so med zamudniki, torej tistimi, ki ne izvršujejo raznih obveznosti do štipenditorja, fantje in dekleta, ki pač niso v težjem položaju, je očitno. Res pa je tudi, da si bodo morali poslej zamudniki posledice svojega obnašanja pripisati sebi. Tako je prav zavoljo večine štipendistov, ki vedo, da obstajajo ob pravicah še dolžnosti. Le strokovni službi skupnosti za zaposlovanje utegne taka odločitev nakopati kup preglavic, zlasti pri mehanografski obdelavi. Tam se je zataknilo tudi pri štipendijah, ki niso v marcu prišle pravočasno kar na sto naslovov. Predstavnik kluba posavskih študentov iz Maribora pa je opozoril na pismo, ki so ga poslali občinski skupščini. V njem so študentje izrazili nezadovoljstvo zaradi premajhnega števila razpisanih kadrovskih štipendij za višje in visoke šole. Obljubljena je bila pomoč, da štipendij za tak dodatnim razpisom nič. Brez znanja pa . .. računati na prestruktun gospodarstva. študij, a * zdaj še n> ni i*10 P. PERC Kjer se dinar prej obrne Kmet Stanko Jurečič iz Velikega Mraševega met11' da je prašičereja donosnejša kot pitanje Že vsaj 350 let je stara hišna številka 15, kjer kmetujejo v Velikem Mraševu Jurečičevi. Ko je zdajšnji gospodar Stanko (znanci mu pravijo tudi Slavko) pred 30 leti začel gospodariti, je imela kmetija ie 6 ha zemlje; žena Justina, ki je poprej živela pri teti v Malem Mraševem, je dobila 8 ha, Stanko pa je potem dokupil še 3 ha zemlje. Tako se danes kmetija razprostira kar na 18 hektarjih, pri čemer je seveda upoštevan tudi gozd. A vendar že zdaj na slabih obdeloval”6 devetih hektarjih ., zemlje pridelate precej hran e „V pred 16 leti zgrajenen1 hlevu je v treh prostorih obič<9 no okrog 30 glav živine, nutno je v tesnem hlevu 13 te■ ; Te so lam ..ŽUPANOVA MICKA” ŠE NA SENOVEM - Uprizorili so jo v soboto člani amaterskega odra Prosvetnega društva Karel Destovnik-Kajuh iz Sromelj in tako skoraj sklenili vrsto gostovanj po večjih krajih sosednje krške občine. Senov-čani, ki jih Krčani omenjajo kot zgled za razvito ljubiteljsko kulturo, so se tudi tokrat potrudili, vendar v vlogi hvaležnih gledalcev. POTREBOVALI BI SE 577 DELAVCEV Letos bi po planu potreb v krški občini potrebovali skupaj 577 delavcev, od tega 53 pripravnikov in 94 delavcev za določen čas. Pri 212 delavcih ozkega profila so najbolj iskani delavci brez poklica (109), rudarji (16), konfekcijski delavci (11), papirniški delavci in snažilke (9) ter gozdarji (8). Pri širokem profilu (skupaj znaša potreba 167 delavcev) je največje povpraševanje po ključavničarjih (29), rudarskih delavcih (16), prodajalcih (24), zidaijih (12) in kartonažeijih (9). Med 75 tehniki je največ strojnih (21) in ekonomskih (19). Pri 46 iskanih delavcih z višjo in 63 z visoko izobrazbo prevladujejo potrebe po diplomiranih strojnih inženirjih (25), diplomiranih inženirjih elektrotehnike (10) in strojnih inženirjih (9). Zanimivo je, da je med 200 nezaposlenimi v občini precej „iskanih” profilov. Med temi so tudi pravi izbirčneži, ki jim pravzaprav nobeno delo — ne diši. Zakaj toliko besed o površinah kmetije Jurečičevih, ko pa vendar kmetijski strokovnjaki in tudi kmetje menijo, da spada ta kmetija med vzorne? »Najbolj nas tepe razdrobljenost. Zdi se mi, da so tudi mladi za komasacije. Čas bo že prinesel svoje. Zdaj pa imamo 12 parcel razmetanih vse tja do Broda, do Krke. 15. arov meri najmanjša parcela in še marsikje ni prostora, da bi, denimo, obrnil kombajn. Veliko več bi radi pridelali," pripoveduje 56-letni gospodar, kije tudi član odbora za kmetijstvo pri krškem občinskem izvršnem svetu." 9 bikcev in 7 krav. dale 15.000 litrov mteka. pa smo namolzli že tudi 25-litrov. Osip pridelave hrane -j opazen, ker smo 2 ha zeI®jg meliorirali in tedaj nismo kosili. Še letos ne vemo, W ^ preorano, če bomo sejali kj* koruzo. Kar 6 starih milij0 smo dali za koruzo namC krme, a še to ni bilo d°v Koruzo za silažo smo porabi ni bilo za prašiče." ^ - Velik stolpni silos očitno precej pomeni? .jj. »Živinoreje si ni moč zam ti brez silaže. S to 8ran°0v živina zasiti; res pa je, da sj” silaži še v precejšnjem za0,tiueg za drugimi deželami. “ -e 50-kubičnega stolpnega sij0 . tam ob svinjaku še ležeč'*ya. pod filijo sprejme 150 mž ' že'“ hek' - Lani ste na poldruge1” v taiju zasejali pšenico in na ^jj taki površini še ječmen- Ste tvičkar? Kaj se bolj splača; »Kmetje se vse pogosteje govaijajo, da bodo posekah ^ grade in posejali P^^naJii koruzo. Sicer pa smo Pgeie oddali preko 8 ton grozdja-drugo leto se ukvaijamo s P a čerejo. Imamo plemen* . merjasca, 15 plemenskih^v^^ odoj- se ukravjamo s t. im- A' Lani smo oddali čez 200 kov po okoli 7 kilogramov G* t>c Pr; . da- 8 ti do Pt< dv, KRŠKE NOVICE Gl so k It ja PRIZADEVNI KOPRIVNICANI - Prosvetno društvo Anton Aškerc v Koprivnici pripravi vsako leto vsaj eno predstavo na odrskih deskah, v nedeljo pa so znova razveselili številno domače občinstvo s »Svoje-glavčkom.” Z igrico, ki jo je kot mnoge druge režirala Malka Moškon, so gostovali tudi v drugih krajih. Spodbudna je delavoljnost srednješolske mladine, ki se izkaže tudi ob raznih krajevnih proslavah. Res veliko dobre volje, kljub ne povsem ustreznim prostoro. SMETIŠČA SE VSAKDO k SMETISCA SE VSAn^- t. PA - V krajevni skupnosti .ujCj0 ^ vas se ljudje že dlje časa Pnt čjgor no zaradi sanitarne depomlf’ Da bi id0 strokovnjaki pravijo smeti« č ^ s Kostakom razjasnili K.ar za dy nesporazumov, so graja- | nekakšen zbor vseh pnz “v“,'>v,i • ,v,‘ f—t |7 uri n* nov v sredo, 7. apnla ob 1/• yseh prizorišču, ali še bolje, žariš JJUZVMišvU, tUI UVIJV» --- ji, v zapletov - ob sanitarni depo i. Spodnjem Starem gradu. *-a mg (e turen” bo poročali. ta pogovor, bomo »Male šole” prava pot v velike sevnrski občini vsepovsod, razen v Zabukovju, celoletna mala šola — Zadovoljstvo na Studencu in Bučki z novim oddelkom otroškega varstva °bčini se poslej lahko pohvalijo, da so dosegli lep ■nteno V *)nPrav' najnilajših na redno osemletno šolanje. V tako obči m”6 ”ma*e šole" je namreč poslej zajeta večina malčkov v • Le v Zabukovju imajo še 400-umi letni program. Skupnosti otroškega Varstv„ ----“"-6“ varstva je tuT° llaJmlajših usPe'o približati Dočitn ® 0d zimsk*b šolskih nnimlJLSem skrbii° vzgojiteljice za Tudi rf fna St!ldencu in bučki. deieir ,a n^an^ je pridobitev od- lej ki h3,varstvo otrok od 2. do S. noodjTu delavnik neprekinje-u j . uo 15 ure. marca sSlcU,p§.čini te skupnosti 25. ^0° oskrh gat* P°trdili novo lest' ču,eio l ,nm V vrtcih- Starši piano Vse stroške za prehra- lestvici wnaJ°’ ^ bod° P° “vi yei dena S 5brab Za odstotkov biti m, ■ * kmetje bi morali Pozorni, za njihove otroke je „Ne” za več davka bremenitve po starem ud' za nekmete — Spo-ten dogovor sklele8at°m za zadnje zhnJ10 zasedanje vseh treh stara1' °bč‘nske skupščine jD sklica je predlog za obr € odloka o davkih skrbi™ prinesel "mogo sprernb°J6' da ie rok za Po2Tbo davčne Politike sPrernemhd° poletjcL Nekal čn Pa vseeno omogo- Sevnišk,Ubl!ški ■ dogovor V v nat okorni podobno kot jo p aterPl drugih opozarja-stavitniem. na Previsoko za-nih izterjavo. Predvide- naniraA odstotkov izterjave 0na, m mogoče doseči. PodnTr ?°d° tore’ lahk0 stotek“ Če bodo ta od~ V « ■ na 80 odst sednr!i°Če“Je Postalo naza-naj Au minuli četrtek, ko sprft!, Sedelegati odločili o čitlTmbi odstotka obdav-. e nekmetov. „Krompir več k°yjr" >e Povzemal tržim L dveurno razpravo v Malus fegaciii delegat Igor boli J !e hotel kar naj-ko ?JZOrno Pokazati na to, ne pln}° Pridelati več hra-davek n° so menili za katerih po?eku lesa- Po Sovanja v Zapletih okrog gladili 1 se naPosled odlo- °stanein Pd tei obdavčitvi nje ie ,pr! starem. Vpraša- Ponoiin bodo t0 zadevo delegaS dobili predse lakšna niH?Vega sklica- saj da v širši d,avčltev tudi spa-Sevetfa govor o davkih, bi to °Jtaia vprašanje, če res otheniaA* Popevalo k že ne, a* večji pridelavi hra-rnembo rL Zepi° s to sprega. reševati nekaj druge-A. Z. namreč vrtec zastonj. Življenjsko ravnajo pri številu oddelkov. Če npr. starši pripeljejo več otrok, jih za neki oddelek ne odklanjajo, ravno tako ga tudi ukinjajo, če število varovancev trenutno usiha. Vrtec bremenijo precejšnja odplačila posojil. Za te namene združujejo tudi amortizacijo. ZASAVSKI GRADBINCI SKUPAJ Zaostrene razmere gospodarjenja so pravi čas za povezovanje. Tako je bil 25. marca referendum v vseh tozdih zasavskih gradbenih podjetij G1P Beton-Zasavje iz Zagorja in Splošnega gradbenega podjetja Hrastnik. Delavci sevniškega tozda Gradbena operativa so svojo nalogo častno opravili. Na volišča jih je prišlo 93,38 odst.. Za’ združitev jih je glasovalo 76,37 odst. BREZ NAVEDBE VREDNOSTI Na zasedanju občinske izobraževalne skupnosti in kulturne skupnosti so imeli delegati iz Krmelja pripombe na samoupravni sporazum o gradnji športnih in rekreacijskih objektov (zasedanja drugih skupščin so se nadaljevala v začetku tedna). Za gradnjo krmeljske dvorane bi namreč potrebovali precej več denarja. Dogovorili so se, da zneska v sporazumu ne navajajo, ker je že tako določen v srednjeročnem načrtu. O podrobnostih naj bi se sestala oba gradbena odbora na skupni seji v Krmelju. Obe krajevni skupnosti, sevniška in krmeljska, pa navsezadnje lahko nemoteno delata. Od letos dalje med slovenskimi občinami ne bo več neživljenjskih razlik pri družbenih denarnih pomočeh. Od l. maja dalje naj bi te pomoči (nekdaj znane kot doklade) znašale pri mesečnem dohodku 2.900 dinarjev na družinskega člana 1.200 dinarjev (pri dohodku do 4.200 dinarjev 450 dinarjev pomoči). Kmečki otroci naj bi dobili 450 dinarjev, edini hranilci 200, težje telesno in duševno prizadeti pa 400 (prej 320) dinarjev. Seveda imajo tudi posebno komisijo, ki po temeljitem preudarku odloči v raznih mejnih primerih. Izplačevanje v občini se je dobro obneslo. A. Ž. /Ne/red na vasi Boštanj: neodpeljane smeti stanejo sto tisočakov Pred dvema letoma se je boštanj-ska krajevna skupnost pogodila s sevniško Komunalo za odvoz smeti. Smetarski avto poslej redno enkrat na teden odvaža smeti. Veliko gospodarjev si je ob akciji krajevne skupnosti takrat po ugodni ceni nabavilo posode za smeti. Žal ne vsi. Pri krajevni skupnosti imajo spisek takih 108 domačij, odkoder torej ni organiziranega odvoza. Da se kaj smeti nabere tudi pri teh gospodinjstvih, ne morejo skriti. Verjetno romajo prav te v večji meri na številna divja odlagališča. Prav žalosten videz daje breg pod staro šolo in cerkvijo, še huje je pri Globov-škem. Pogodbe za odvoz smeti s Komunalo nima vsak krajan posebej, temveč krajevna skupnost. Tako se ob letu dogaja, da mora le-ta seči v žep za okrog 100.000 dinarjev, kolikor bi veljal odvoz srrfcti tistih krajanov, ki to zavračajo. Pri krajevni skupnosti denarja kajpak za tako jalovo delo ne nameravajo zalagati v nedogled. ^Pobrskali so po arhivu. Več vsebine v kadrovanje Na konferenci ZK obravnavali dokumente za IX. kongres slovenskih komunistov — Osvežitev novega sestava Novi sestav občinske konference ZK prinaša v delo tega organa razveseljiv polet. Tudi razprava na zadnji seji, kjer so osrednjo pozornost posvetili gradivom za bližnji 9. kongres, pottjuje to ugotovitev. Alojz Vidic je opozoril na vrsto pomembnih vsebinskih vprašanj. Menil je, da je čas, ko bi se morali odkrito pogovoriti, kaj stroškovno obremenjuje našo družbo. „Vrsta opravil in nalog je preveč profesionalizirana," je opozoril, zato v eni družbenopolitični organizaciji ne bi smeli zaposlovati več kot enega poklicnega delavca. Grajal je, ko so nekateri na predzadnji konferenci kot sektašenje označevali razpravo, kjer naj bi vendarle določili kriterije za kadrovsko politiko. „Odstotki ne morejo biti merilo, v vse faze, od evidentiranj do kandidiranj; mora biti vneseno več vsebine. Le demokratično zasnovana kadrovska politika daie prave kadre. Vidimo, da stvari ne gredo, ljudje pa imajo občutek, kot da je vse vnaprej dogovorjeno," je menil Vidic. SEVNIŠKI PABERKI Dol 0,Ib«r JI, VIN°GRADA p ujske, S’"°8radmškega ol §£lja »■*£"!« ~ Boštanj inž , J0 °t> 8. uri pre-(Iosm 0 *aščiti v?ta Mamiloviča iz Pum anl'h ohi,K .nograc,a' Sodeč po 'S odava"j. utp takib strokovnih i -VOrana pretesni"6 bi“ sindikalna Več ^ALCNEAVSI°nP^OClH. KOT kio, b m.nill Drugačen problem ja > sku7 nal° soboto dlan. fol- 0r *!?■> ™ala “>! s£nc ud'telii uPaJ z IdVauJ..111 bilo okoliša pri- a. - »nuni,,., Odrasla fol- ( nastonai^ ®leda Je morala 0n> * Ered skoraj praz- ®' ,sev>uškega gasilskega «k%,ssafe es bii^s N,aS0 - *»vi- boslelPtavnih inZasedanje skupščin teden j*^ v ? esnlh skupnosti, in dL 1n. wstavi. minuli dni tega tedna je tehtal 70 dkg. Približno isti čas so bila razposlana tudi delegatska gradiva za skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine 25. marca. Razpečevalci gradiv so se znašli pred težko rešljivo oviro: v Sevnici so se jeli kot za stavo kvariti razmnoževalni stroji, pokvarili so se kar štirje, f Rf,rt:do ie bd Pr* rokl peti ... ->v. ivalca 'p oohvalr * O KRUHU, POMnisrtivCV'* AN HRUPU - Delegati občinske skupščine niso bili zadovoljni z odgovorom o kakovosti sevniškega kruha. Kaj sploh je delegatsko vprašanje, se je jezil delegat, ki ga je zastavil. Ali je skupščina dolžna le povzeti odgovor sporne zadeve ali še kaj več? Podobno nezadovoljen je bil delegat, ki je bil sprožil vprašanje o zasoljenih cenah pomaranč pri zasebnem zelenjadarju in inšpekciji. Cena se je pač oblikovala preveč prosto, posebno kaplar v trgovinah ni bilo konkurence. In kako bo z Jugotaninovim sikanjem pare, o čemer je tudi potožil eden od delegatov? Kongresna razprava je tudi čas za ponovni premislek, ali je res dognana organiziranost krajevnih skupnosti, ali take, kot je npr. velika sevniška, kaže vse interese ljudi. Vidic je dejal, če niso kršene svoboščine občana, saj je treba za gradnjo hiše na kupe soglasij ali sveženj potrdil, kadar se mora človek zdraviti. Maks Zupanc je omenil nedodelanost menjave dela v družbenih dejavnostih. Presenetljivo je, da delegati v sisih, kjer je dejansko največ denarja, manj zavzeto delajo kot npr. v občinski skupščini. Zvone Kranjc je poudaril, kako v zdravstvu ni mogoče govoriti o svobodni menjavi dela. „Kako je mogoče nekaj ovrednotiti, ko so v isti sapi postavljeni limiti? “ se je vprašal in dodal kako so za lani šele konec leta podpisali tako „menjavo dela". Čudil se je, ko je bil v Delu črno na belem obsojen faktorski sistem obračunavanja Storitev, a je bilo vse brez odmeva. Zastavljanje usmeritve so v redu, zatika pa se pri praktičnem delu. Lado Močivnik je ocenil, da sedanja struktura industrije ljudem v občini ne zagotavlja socialne varnosti dolgoročno. Tudi v sevniški občini naj bi pri podpirannju razvoja manj razvitih republik in pokrajin šli v sovlaganja za določene programe, četudi bi se morali povezovati z nosilci iz drugih občin. A. Z. KOPITARNA: ŠE DVOJE IZUMITELJEV Delavski svet sevniške Kopitarne je delavcema tovarniške mehanične delavnice, I rancu Polancu in Borisu Salamonu, sklenil izplačati vsakemu po 42.000 dinarjev. Izdelujeta namreč izven delovnega časa troje strojev za leptenje gume na lesene podplate. OPOZARJAJO PRED ŠKODO Delegati iz Šentjanža opozarjajo, da voda nemoteno opravlja razdiralno delo na cesti Šentjanž - Krmelj. Kot menijo, bi propadanje asfalta lahko omilili, £? bi cestarji vestneje čistili kanale. 1 . : : -v,- ; DOVOLJ DELA — Odkar je bila pred dvema ietoma obnovljena žaga gozdarjev pri Veliki Loki, so se v marsičem izboljšale delovne razmere pri tem težkem delu. Za veliko tračno žago je vedno dovolj dela, še prav posebno, ker je s svojim delom konkurenčna daleč naokoli. (Foto: A. Železnik) NA TEKOČEM Z GOSPODARJENJEM Zaostrene gospodarske razmere terjajo budno spremljanje. Težavne razmere so v mirenski Tovarni opreme novomeške IMV zaradi pomanjkanja materiala. Težavno je izvajanje sanacijskega programa v IGK na Račjem selu zaradi ovir pri uvozu nadomestnih delov in pomanjkanja plina. Tudi mokronoška Iskra mora kljub zanimivemu proizvodnemu programu delati s polovično zmogljivostjo. Razlog je tudi pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Delavci prizadetih kolektivov, žal, ne morejo storiti kaj dosti, če materiala ni. Razvoj našel tudi Suho krajino Asfaltirani cesti na Svetinje sledi vodovod — Zelja krajanov tudi telefon Najmanjša krajevna skupnost v trebanjski občini je svetinjska. Ob zadnjih volitvah so premogli vsega 161 volUcev. Po 59 gospodinjstvih živi v hribih nad Temeniško dolino 256 prebivalcev. Številna leta po vojni so ljud- ni so poleg tega prispevali še od je tarnali, da napredek noče in noče najti poti do njih. Kako tudi bi, ko še cesta ni zaslužila tega imena! Pred dvema letoma se je premaknilo. Dobili so okrog 8 km- asfalta, vse od Trebnjega, preko Rdečega kala, čez Svetinje in Repče. izglasovali smo samoprispevek z visoko stopnjo 3,5 odstotka, kraja- „Med ljudi!” Uspešnejši zbori občanov po vaseh Uspešno so mimo volitve in z njimi mnogo drobnih opravil tudi po krajevnih skupnostih. Med tiste, ki so to odgovorno nalogo zgledno opravili, v občinskem središču omenjajo Veliko Loko. Tamkajšnji predsednik krajevne konference SZDL Stane Kozlevčar, vodja vzdrževanja v Donitovem tozdu Tesnila, pripisuje nemajhno vlogo za ta uspeh dejstvu, da so tako rekoč vsakemu občanu omogočili vpliv na priprave. „Zbore krajanov smo prirejali v sleherni vasi. Pazili smo, da je bil sklicatelj predsednik vaškega odbora. Za naše delegatske naloge smo predhodno evidentirali 75 ljudi. Dogovorjeni ožji izbor je na kraju vključeval po osem delegatov za samoupravne interesne skupnosti v skupni delegaciji in ravno toliko za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Zanimivo je, da so ljudje izbirali pretežno med mladimi. Zadeva je šla celo tako daleč, da je bilo treba opozarjati, da bi bilo dobro, če bi le vključili tudi nadalje dva delegata, ki sta to nalogo opravljala že doslej," pripoveduje Kozlevčar. Je potemtakem čud- Stane Kozlevčar: „Če bi priredili zbor krajanov samo v središču krajevne skupnosti, še daleč ne bi prišlo toliko ljudi. S pripravo in okrasitvijo volišč so se izkazali mla-di.“ no, da so na več voliščih imeli stoodstotno udeležbo volilcev? Na zborih je bilo kajpak živo, ko so govorili o tekočih nalogah. Svet krajevne skupnosti je bil pripravil poročilo o delu v minulem letu. V letošnjih načrtih bo v vsaki vasi kaj dela. Poleg potov in kanalizacije želijo ljudje priti vsaj do enega telefona v sleherni vasi. Družbenopolitične organizacije v Veliki Loki želijo ohraniti stik s krajani tudi, kadar ni sestankov. Zato razmišljajo o občasnem glasilu. A. Ž. 3.000 do 12.000 dinarjev." pravi o prispevku ljudi predsednik sveta KS, Drago Perpar. Sicer pa daje vse priznanje, da so se Drago Perpar: ,3 cesto smo za las ujeli pravi trenutek. Ni je bilo mogoče graditi prej, očitno je ne bi mogli niti kasneje." stvari premaknile, občinski skupščini, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravni skupnosti za razvoj Suhe krajine in občinski komunalni skupnosti. Lani so se lotili nove velike stvari. S pomočjo treh mladinskih delovnih brigad in vojakov so skoraj v celoti položili glavni vod vodovoda. »Predvsem moramo letos dokončati objekte, kot so zbiralniki, raztežilniki PRIJAVLJENIH DEVET EKIP V soboto, 3. aprila, bo v prosto-v rih trebanjske osnovne šole občinski kviz pod naslovom: „Tito, revolucija, mir”. Izbrali bodo najboljše za regijsko tekmovanje. Prijavljenih je devet ekip iz osnovnih mladinskih organizacij na terenu in delovnih organizacij ter pčtero osnovnih šol. KOMUNISTI O DELEGATSKEM SISTEMU Na naslednji seji občinske konference ZK v Trebnjem bodo posvetili glavno pozornost minulim volitvam, oredvsent pa temeljiti oceni dela delegatskega sistema. in ostalo omrežje," našteva predsednik Perpar. „Z vsakim gospodarjem bo morala krajevna skupnost skleniti pogodbo za priključek. Prispevki bodo znašali od 10 do 25 tisočakov. Pametno bi storil vsak lastnik zidanice ali drugih poslopij, da pristopi sedaj," pravi. Kaj pomeni zdrava voda izpod vodovodne pipe, si v teh krajih še marsikdo težko predstavlja. Pretežno so vsi odvisni od nezanesljivih vodnjakov s kapnico. Še zadnjo, s padavinami revno zimo so morali na Dolnji vrh in Šmaver vodo voziti iz doline. Čeprav so torej sredi velikega dela, razmišljajo še o telefonu. Zdaj nihče v teh krajih ne premore telefona. Upajo, da bo novomeško podjetje PTT čim preje namestilo zmogljivejšo centralo v Dobrniču. Več priključkov namreč potrebujejo tudi v Dobrniču in Knežji vasi. ALFRED ŽELEZNIK BRIGADIRJI V DONIT V počastitev dneva brigadirjev pripravlja center za MDA pri občinski konferenci ZSMS Trebnje v soboto, 3. aprila, srečanje brigadirjev iz trebanjske občine in delavcev Donita. V Donitu, ki je bil že večkrat pokrovitelj mladinskih delovnih brigad, si bodo brigadirji ogledali proizvodnjo in se pogovarjali z delavci, pripravljajo pa tudi športno in kulturno srečanje. Vabljeni so vsi udeleženci mladinskih delovnih akcij iz preteklih let! Zborno mesto je pred skupščino občine Trebnje in to ob 12. uri. DRUŽBENO VARSTVO ZA ZDRAVSTVENI DOM? Družbenopolitične organizacije, izvršni svet in občinska skupščina v Trebnjem se bodo najverjetneje morah odločiti o ukrepu družbenega varstva v trebanjskem zdravstvenem domu. Neurejene razmere v domu namreč kličejo po usklajeni družbeni akciji. Preden se bo treba odločiti, mora biti opravljena temeljita analiza. IZ KRAJA V KRAJ DOBKR ODZIV - Pri občinskem odboru Rdečega križa so bili prijetno presenečeni, ko so za tečaj o negi bolnika na Svetinjali prejeli kar 18 prijav v tej mali krajevni skupnosti. Predavanja so se začela v ponedeljek. KJE DOBITI REZERVNE DELE Koncu se približuje akcija tehničnih pregledov traktorjev po krajevnih skupnostih. Danes popoldne bo tak pregled še v Dobrniču. Kmetje so pripeljali nad tisoč jeklenih konj. Komisije so pri marsikomu ugotovile pomanjkljivosti. S takimi traktorji kajpak ne bi smeli na cesto. Zadeva je rili glasba nikakor ni ,4r'‘menu’ kot bi morda kdo sklepal P° SIJOCl STARSI sobolj P® bil črnomaljski hotel „Lahmj^ PRIDE, KADAR PRIDE Avtobusno zvezo med Črnomljem in Butorajem vzdržujejo novomeški Gorjanci, vendar se Butorajci hudo pritožujejo nad to zvezo. Avtobus namreč pride, kadar pride, ne glede na vozni red: včasih prej, včasih pozneje, samo takrat ne, ko bi nabito poln. Dijaki 3. ,c?ni7jjj’tak° maljske gimnazije so pr‘rL ceVed3 imenovan maturantski pl°s\ ast da inia ITAS eai,„ strokovni štab, vidnih “»vs* M Vlaj2 to ov Pa ni, ker so strokovnjaki službah v proizvodnji, 0 te ;jer bj si, _ ^ ® ■ P" najbolj potrebovali, pa jih govori v prid ugotovitvi dela da se delovna skupnost skupnih služb ne bo večala, proizvodni tozdi pa manjšali, ker delavci, predvsem najboljši in najmlajši, beže tja, kjer je boljši zaslužek. Sindikat ugotavlja, da so premalo naredili za uresničevanje sklepov kongresov sindikata. Načrtovanje v ltasu je počasno in nestvarno. Nagrajevanje je pomanjkljivo, vendar bodo dali v kratkem v razpravo nov predlog o nagrajevanju. Socialna varnost je odvisna od uspešnega gospodarjenja. Zaključni račun pa je pokazal kaj slabo sliko, saj za poslovni sklad ni ostalo niti dinarja kar v dveh tozdih (GOIP, Pirče). Amortizacijo so lahko obračunali le po predpisani stopnji. Domači trg ni zmožen kupiti vseh Itasovih izdelkov, zato se bo treba usmeriti v izvoz. Spoznali so tudi, da kupci žele dobiti vse, od zgrajenih objektov do opreme, pri enem ponudniku. To pomeni, da je rešitev tudi v tesnejšem povezovanju z mnogimi podjetji, s katerimi bodo svojo ponudbo izpopolnili in tako ustregli zahtevam kupcev. Z boljšo prodajo se bodo znižale tudi zaloge gotovih proizvodov, nedovršene proizvodnje in materiala, ki znašajo zdaj kar 600 milijonov pri 1,4 milijarde celotnega prihodka, kar je občutno preveč. Seveda bi se z zagotovljenim delom izboljšala tudi delovna disciplina vseh zaposlenih. Disciplina se1 sicer izboljšuje, vendar se še vedno dogaja, da popusti takrat, ko ni dela. JOŽE PRIMC Samopostrežba na Trati Gradil jo bo Trgopromet - Čakajo soglasje komisije oceno investicij - Denar zagotovljen pri Mercatorju za Načrti za novo samopostrežno trgovino na T rati v Kočevju so narejeni, denar za gradnjo in opremo je v glavnem zagotovljen, potrebno je le še soglasje območne komisije za oceno investicij. f°»e erence ■ ’ Preds®dnik kon- Tdikai nih organizacij” ,’^as ni nrpGpnutil tnliki Su' vj ?imn organizacij v Sospod’ as «i presenetil toliko položaj, za kate- VCdeli’ da bo Pa naša „_____ za kate-težak, Pa n • u’ aa D0 tezaK ranost‘‘ nepravilna organizi likata ^5n'zirati u tleba podjetje reor-’ ker bo le to zagotovilo, Nova samopostrežnica bo imela 200 kv. m koristnih površin, od tega 120 prodajnih. Prodajala bo predvsem živila in gospodinjske potrebščine. Njega gradnja in oprema zanjo bo veljala nad 10 milijonov dinarjev. V najboljšem primeru se bo gradnja začela v maju. Odprta bi bila lahko že letos ali marca prihodnje leto. Vse je odvisno od soglasja za gradnjo in od tega, kako bo z nabavo opreme, s čimer so včasih težave. Ker to ni prednostna investicija, zanjo banka ne daje posojil. Ves potrebni denar predstavljajo torej lastna sredstva tozda Trgopromet in sredstva, združena v SOZD Mercator, kamor sodi kočevski tozd. Krajani Trate zahtevajo trgovino že več let. Trgopromet je imel sicer v načrtu (že v letu 1980), da bi gradil trgovino v Turjaški ulici v Kočevju, in to v sklopu posebne poslovne stavbe. Gradnja pa je odpadla zaradi prepovedi investicij v negospodarske objekte. Vprašanje je, če bo zamisel sploh lahko uresničena v tem srednjeročnem planskem obdobju. Trgopromet bi bil namreč le eden izmed investitorjev gradnje te stavbe, za ostale pa še vedno velja zakon, da ne morejo vlagati svojih sredstev v gradnjo takih objektov. J. P. Na NAMO - Mladi n! > Iti vi20 raznc športne prire-”"<1 tei' J,“ prenaša televizija, kar L^WSkj,mi sPreJemnik) “ i °ddelku kočevske Nam drobne iz kočevja Name. To velja predvsem za tiste, ki doma nimajo televizorjev. Seveda so ti mladinci za to Nami zelo hvaležni. Manj pa je lahko hvaležna Nama tistim obiskovalcem, ki ji uničujejo razstavljeno prodajno blago. Neredko se zgodi, da hočejo prodajalci to ali ono prodati, pa jih kupec opozori, da manjka vijak ali pa celo kaj več, kar si je kakšen obiskovalec „sposodil“. His^v Xm x Prijavila -n L*K Kočevje za spre- ^tovorii- °’ pa m* n*s0 n'č DVA REKORDA - Slovenija zbere na j3'" ivalca največ odpadnega papirja, ..ar je pohvalno. Precej pa izgubi ta hvala na vrednosti, če vemo, da ga na prebivalca tudi največ porabi. Tu v Kočevju pridno zbirajo odpadni papir, predvsem šolarji. Precej pa je gospodinjstev, ki papirja ne oddajajo zbiralcem. 10 ruj 1 k° sem pa sitnarila, Bjo nilfg°Vori,i' da ne potrebu-j^vifj °®ar več> oz. da bodo n°V razP*s z drugačno san kn Pa bo novi razpis n-et no..*"11 ”na kožo'4 in bo to r^inj 8 »čorba44 iz kočevskih KAKŠEN JE GRB KOČEVJA? - Grbi so nastali v času križarskih vojn. Grb mesta Kočevje sodi v skupino grbov z mestnim patronom. V zadnjih letih slikajo kočevski mestni grb na zastave, programe, prospekte, znake, značke in drugod. Vendar se ti grbi med seboj razlikujejo, čeprav so vsi grbi mesta in torej razlike ne bi smelo biti. Prav bi bilo, da bi strokovnjaki poskrbeli za red na tem področju. Kočevske novice Slabše kot lani Lani pa gospodarili slab še kot predlanskim Kar 90 odstotkov organizacij združenega dela z območja kočevske občine je lani slabše poslovalo kot predlanskim. To velja tudi za ustvarjeni dohodek. Ta izračun je izdelan na podlagi posebnih podatkov Zavoda za statistiko. V kočevski občini je položaj še posebno težak, ker so tudi v letu 1980 dosegli precej slabše gospodarske rezultate kot leta 1979. Kaže, da se bodo te slabosti še nadaljevale. Gospodarske organizacije namreč nimajo zadovoljivih razvojnih programov, rezervnih programov in programov za spremembo proizvodnje. Zato je potrebna zavestna akcija. Nujno je tudi, da se kočevsko gospodarstvo še bolj vključuje v izvoz, saj se bo le na tujem, zlasti zahodnem trgu pokazala njegova vrednost. O vsem tem so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZK; včeraj, 31. marca, pa še na seji občinske konference ZK. Na obeh sejah so razpravljali tudi o oceni poteka volitev, o predkongresnih razpravah v občini in drugih zadevah. Podrobneje bomo o seji občinske konference poročali prihodnjič. J. P. 11703) 1. V gasilske vrste več mladine | Lani dobili nove lestve, azbestno obleko, aparat za pranje cevi in več druge opreme Popraviti hidrante — Oprema za novo dvorano je zelo draga, zato je še nimajo Lani je gasilsko društvo Sodražica uvedlo stalno dežurno službo za šofeije, ki vozijo gasilsko cisterno. Na tečaj so poslali tri strojnike. Na Gori so imeli tečaj za izprašane gasilce, na | katerem so izurili eno desetino I gorniških in eno svojih gasilcev. Tudi mlajše v CZ Seminar za reševalce Ne kampanjsko! bodo le naj- V ZK naj boljši - Bolj premisliti, koga v politično šolo ..Množično, kampanjsko in neresno sprejemanje v ZK je glavni krivec za ne dovolj uspešno delo v vrstah ribniških komunistov in za mnoge slabosti v tej organizaciji," meni 24-letni Vojko Štanfelj, najmlajši član nove občinske konference in občinskega komiteja ZK Ribnica, sicer pa zaposlen kot načrtovalec proizvodnje v RIKO Ribnica. Na programsko-volilni konferenci je Vojko Štanfelj poudaril, da kritiko ne zasluži le slab in posiljen način sprejemanja v ZK, ampak tudi slabo kadrovanje za politične šole. Opozoril je, da spet prav na tej seji konference manjkata dva člana iz RIKO, in to taka, ki sta končala politično šolo. Zaradi takega odnosa komunistov do svoje organizacije pešata disciplina in odgovornost, zaradi česar ZK ne more biti dovolj učinkovita. Tovariš Štanfelj zato predlaga, da bi morala osnovna organizacija izključiti iz svojih vrst vsakega komunista, ki bi v določenem časovnem obdobju trikrat manjkal na sestanku, kar pomeni, naj bi tako določilo zapisali tudi v statut ZK. Meni S Vojko Štanfelj namreč - in takega mnenja je še več drugih komunistov da je bolje, če šteje ZK manj članov, pa da so tisti dobri in zgled ostalim delovnim ljudem in občanom. J. PRIMC Pioniiji-gasilci so se udeležili tekmovanja v Ribici in dosegli lep uspeh. Operativna desetina gasilcev je imela 9 vaj, od tega 5 mokrih. Pregledali so tudi hidrante po vsej Sodražici in na njih odkrili precej napak in okvar; ugotovili pa so še, da so nekateri povsem neuporabni. O tem so obvestili krajevno skupnost, ki zdaj to ureja. Organizirali so več delovnih akcij, pri katerih pa, žal, sodelujejo vedno isti člani društva. Urejajo dvoranico, ki jo bodo uporabljali za sestanke in tečaje. Zanjo jim manjka v glavnem | le še oprema. O vsem tem in drugem so razpravljali na nedavni letni konferenci | gasilskega društva Sodražica, na kateri so se za pomoč še posebno zahvalili sodraškemu tozdu Inlesa. BAZEN KONČNO ODPRT Kritike in široke razprave so pomagale. Vsi, ki so podpisali samoupravni sporazum za združevanje sredstev za gradnjo in vzdrževanje telesnokulturnih objektov v občini Ribnica, so končno nakazali obljubljeni denar. To pa je omogočilo, da bo plavalni bazen v Ribnici končno le odprt. Kopanje bo za občane brezplačno, zato se pridite namakat v bazen že danes ob 16. uri. Izvedli so vajo šoferjev, ki so pokazali, kako bi znali tudi sami pogasiti požar. Sodraško društvo je organiziralo lani sektorsko vajo, ob tednu požarne varnosti pa zelo uspelo razstavo gasilskega orodja. Na šolskem obrambnem dnevu so skupaj z mladimi gasilci pokazali šolarjem, kako se gasijo začetni požari in še nekatere gasilske veščine. Sedem 25-umih seminarjev za I tehnično-reševalne enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih m organizacijah združenega dela je organiziral oddelek za ljudsko obrambo občine Ribnica. Seminarji so potekali po programu republiškega štaba ljudske obrambe Slovenije, in sicer v obdobju od decembra do marca. Udeležilo se jih je 162 sluša-[ teljev in vsi so uspešno opravili j preizkus znanja. Predavatelji so bili domačini, in I sicer za splošni del inž. Alojz Marolt, Anton Adamič, Andrej Abra-hamsberg; za tehnično reševanje Janez Gorše, Jože Mihelič; za RBK inž. Franc Mihič, inž. Anton Adamič; za praktični del Matjaž Virant, Franc Rus, Janez Žuk; za prvo | pomoč Vesna Lavrič. V razpravi na seminarju so med | drugim predlagali, naj bi v enote CZ vključevali v krajevnih skupnostih ] tudi mlajše občane. M.G-č ZA VARNO ELO Seminar iz varstva pri delu za zasebne obrtnike in delavce pri njih je organizirala delavska univerza Ribnica. Udeležilo se ga je 36 teh delavcev oz. obrtnikov. Razen tega so podoben seminar organizirali še za zaposlene v tozdih Inlesa. Tega seminarja se je udeležilo 24 delavcev. V delovnem programu za letos so med drugim zapisali, da bodo izdelali obrambni načrt, opremili sejno sobo, v društvo pa vključili ženske in mladino. Organizirali bodo predavanje o preventivi v gospodinjstvih. Enkrat na mesec bodo organizirali vaje za člane obeh desetin in vaje s pioniiji, v požarnovarnostnem tednu pa sektorsko vajo gasilskih enot. V osnovni šoli v Sodražici bodo pomagali organizirati društvo „Mladi gasilec," po vseh šolah pa bodo imeli predavanja o varstvu pred požari. Hidrante bodo pregledali najmanj dvakrat na leto. Travna gora vabi športnike Letošnjo zimo jih je bilo manj, ker je bilo manisneeja -Sem prihajajo Ljubljančani, Zagrebčani in celo Puljčani Travna gora z okolico je primerna za skoraj vse vrste zimskih športov, vendar so te možnosti doslej še premalo izkoriščene. Dom na Travni gori ima manjšo vlečnico, na pobočju Travne gore pri Sodražici pa so še smučarske skakalnice in vlečnica za smučarje. Turistični dom na Travni gori je znan daleč naokoli, tudi izven meja Slovenije. Prejšnjo zimo je bila zgrajena nova vlečnica na smučarskih terenih pri domu, zato so računali, da bo to zimo prišlo sem veliko smučarjev. Res so dobili mnogo naročil in rezervacij od vsepovsod, celo iz Polja. Žal pa tokrat ni bilo dovolj snega, kar je za ta kraj nekoliko nenavadno. Zato je bilo manj gostov in seveda manj dohodka. Zaradi lepih smučarskih terenov bi morali tu narediti več za razvoj zimskih športov, predvsem za uvedbo teka na smučeh, ki ima pri nas in po svetu vedno več ljubiteljev, je zelo koristen za zdravje, ne zahteva posebnih vlaganj za pripravo terena, pa tudi tekaška oprema je razmeroma poceni. Pri urejanju terenov in pri propagandi za to zvrst zimskega športa bi.lahko največ napravil TVD Partizan iz Sodražice. To bi bilo koristno tako za šport, kot za turizem. M. GLAVONJlC TRAVNA GORA VABI SMUČARJE - Travna gora je privlačna vse leto, posebno pa še pozimi. Tu je bilo že veliko zimskih „šol v naravi", obiskujejo jo radi starejši smučaiji, razne športne organizacije pa organizirajo tu tudi tekmovanja, posebno v smuških tekih. (Foto: Glavonjič) SODRAŠKA MREŽA ZA VAREN PROMET - Predavanji o novem zakonu o cestnem prometu bosta v petek, 2. aprila, ob 19. uri v gasilskem domu pri Sv. Gregorju, v četrtek, 8. aprila ob 19. uri, pa v Sodražici v prostorih druž-beno-političnih organizacij. Predavanja so namenjena vsem občanom. Na njih prikazujejo tudi Filme o nesrečah na cesti, pravilni vožnji in drugem. Predavanja organizira AMD Ribnica, na njih pa bo lahko vsak poslušalec lahko vprašal, kar želi še podrobneje vedeti o prometni zakonodaji. GASILCI NA TEČAJU - Gasilski strojniški tečaj so uspešno končali tudi trije člani gasilskega društva Sodražica. To so Franc Rus mlajši, Janez Mihelič in Alojz Rupar, vsi iz Sodražice. Z LESOM NI BILO TEŽAV -Lansko zimo je imel tudi sodraški tozd Inlesa večkrat težave, ker je zmanjkalo lesa. Letošnjo zimo teh težav niso imeli, ker so si pripravili večje zaloge. UNIČENA CESTA Popravila je potrebna cesta od Žlebiča proti Sodražici, in sicer najbolj v vasi Zamostec. Tudi cesta skozi Sodražico že dolgo kliče po popravilu. Cesta proti Loškemu potoku pa je še vedno zasnežena ali zaledenala in zato nevarna. Se posebno pa je nevarna, ker je zelo ozko splužena. Torej je tu še vedno potrebna počasna in previdna vožnja. občan vprašuje STARO PODRETI - Gasilci so seveda že v novem gasilskem domu. Stari je last samoupravne stanovanjske skupnosti, stolp pa je bil last gasilcev. Ti so ga prodali zasebniku, ki je obljubil, da ga bo še letos podrl. •1,0? ■ff, { S/ /medved odgovarja - Slišim, da spoštuješ 40-dnevni post in ne ješ nič mastnega in nič mesa? - Seveda, ko pa v mesnicah ni drugega mesa razen mesarjev. aprila 1982 DOLENJSKI LIST 21 mmmmm Četrtek, 1. aprila - Hugo Petek, 2. apnla - Franc Sobota, 3. aprila - Rihard Nedelja, 4. aprila - Izidor Ponedeljek, 5. aprila - Vincenc Torek, 6. aprila - Viljem Sreda, 7. aprila - Herman Četrtek, 8. aprila - Albert LUNINE MENE I. aprila ob 6.08 - prvi krajec 8. aprila ob 11.18 - ščip giHM! BREŽICE: 2. in 3. 4. jugoslovanski barvni film Se spominjaš Dolly Bell. 4, in 5. 4. ameriški barvni film Ponočni expies. 6. in 7. 4. italijanski barvni film Poletne avanture. ČRNOMELJ: 1. in 4. 4. ameriški film Zadnji objem. 2. 4. ameriški film Ameriški gigolo. 3. in 4. 4. ameriški film Zasebna ura. 5. in 8. 4. jugoslovanski film Šesta prestava 6. 4. ameriški film Popajeve norčije. 6. 4. italijanski film Posebna policija. KOSTANJEVICA: 3. 4. ameriški tilm Iskanje gospoda Goodbara. 4. 4. italijanski film Rock in roli. KRŠKO: 1. 4. ameriški film Ljubezen in smrt. 3. in 4. 4. ameriški film Močni in zločinci. 7. 4. italijanski film Morilci na motorjih. 8. 4. ameriški film Ubijanje a la carte. NOVO MESTO - KINO KRKA: 1. 4. ameriški barvni film Diamantni rez. Od 2. do 4. 4. ameriški barvni film Pobesnelost. 5. in 6. 4. gledališka predstava. 7. in 8. 4. francoski barvni film Nisem jaz, on je. StUZBO DOBI KV ali PKV ZIDARJA in enega delavca sprejmem. Plača po dogovoru. Jože VRŠČAJ, Otočec 79, telefon 85-157. KUHARICA, lahko priučena, dobi zaposlitev. Javite se na telefon (068) 51—483 od 8. do 10. ure. Stanovanje in hrana v hiši. NATAKARICO, kvalificirano ah priučeno, za 7-urno delo v izmeni išče gostilna „Pod lipo", Kostanjevica, telefon (068) 69-790. Prosti četrtki in dve nedelji na mesec. Honorarno zaposlimo čistilko za čiščenje prostorov 2 uri dnevno. STANOVANJA STANOVANJE, lastniško, z garažo in vrtom, med Kranjem in Tržičem, zamenjam za starejšo hišo z vrtom na Dolenjskem ali v okolici Brežic. Primerno je za mlade, v bližini je možna zaposlitev. Vida Marčun, 64290 Tržič, Zvirče 5/a. ZDRAVNIK in ZOBOZDRAVNICA , nujno potrebujeta garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem inestu. Ponudbe na telefon 21-176. DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem in telefonom v Brežicah prodam. Informacije na telefon (068) 62 699 od 18. do 19. ure. Motorna vozila PRODAM mini 1275 GT letnik 1974, ali zamenjam za 750, 850 ah 101 zastavo. Sever, Stritarjeva 3 (Zibertov hrib) PRODAM APN-4 v zelo dobrem stanju. Novak Jože v Brezov log 16, 68000 Novo mesto. MOTOR Tomos, štiri prestave, APM 4. po ugodni ceni prodam. Miha Sladič, Svinjsko 2, Šentjanž. R 4, letnik 1979, prodam. Hudoklin, Gor. Maharovec 16, Šentjernej. OSEBNI AVTO FIAT 850, letnik 1970, prodam. Anton Novak, Loka 22, Šentjernej. FIAT 126, letnik 1978, prodam. Telefon 23-906. ŠKODO 110 L, dobro ohranjeno, prodam. I nformacije dopoldne na telefon 71—254, popoldne doma. Frankovič, No va pot 2, Leskovec. DIANO, letnik 1976 (tla in pragi generalno obnovljeni), registrirano do 31. decembra 1982, prodam. Informacije vsak dan po 15. uri pri Bauer, Novo mesto, Adamičeva 16, tel. (068) 24 -832. FIAT 850 special, generalno obnovljen, in motor 14 TLS prodam. Telefon 23-868. VSE REZERVNE DELE (razen motorja) za GS Citroen prodam. Marjan Jerovšek, Mirna 125. SPAČKA, letnik 1976, prodam za 5 M. Telefon (068) 72-837 (popoldne) ali 71-312, interna 295 (dopoldne). ŠKODO 120 LS, letnik 1980, ugodno prodam. Informacije no telefonu 72-843 (popoldne). 126 P, letnik 1978, prodam. Kočjaž, Prečna 43, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1972, z obnovljenim motorjem, prodam. Slavko Dolinar, Polhovica 8,. Šentjernej. FIAT 132 GLS, letnik 1975, 1500 km po generalni obnovi motorja, prodam ali zamenjam za manjši avto (z doplačilom). Plačilo je možno tudi s kreditom. Franc Mrvič, Osojnik 16, 68333 Semič. WARTBURG karavan, letnik 197., odlično ohranjen, prodam. Franc Novak, Boštanj 58 pri Sevnici. LADO special, staro 5 let, prodam. Anton Brezovar, Repče 9, Trebnje. KOMBI diesel IMV (kasonar) prodam po ugodni ceni. Jože Nagelj, Velika Cikava 5, Novo mesto. R 12 prodam. Redek, Paderšičeva 8, Novo mesto. VW 1303 S (hrošč) v odličnem stanju prodam. Ludvik Mežan, Volčičeva 4, Novo mesto, telefon 23-910. JAWO 350 prodam. Jože Avguštin-čič, Stari trg 23, Trebnje, telefon, 44-231. ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do marca 1983, ugodno DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških cktlarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 dm, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do TO besed 100 din. vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik it. 13 od 1. 11.1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 7974) sa za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK ' v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1, p. IX 33 tel. (068) 22—365 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in frelo.n DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. prodam. Dare Praznik, Grmovlje 5, Škocjan. SPACKA (letnik 1976) v zelo dobrem stanju prodam. Može, Potok 3, Straža. FIAT 750, zelo ohranjen, orodam za 30.000 din. Ogled v soboto in nedeljo. Danila Bučarja 16/3, Novo mesto, tel. 22—321. ZASTAVO 750, lahko tudi za rezervne dele, prodam. Jože Gazvoda, Črmošnjice 58, Stopiče. ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon 44-662. 126 P, letnik 1979, in ZASTAVO 750, letnik 1973, obnovljeno, prodam. Rifelj, Ždinja vas, pri gostilni Pugelj, Otočec. R 4 export, prva registracija 1977, obnovljen, prodam za 6,5 M. Telefon 22-213, interna 245. FORD TAUNUS 15 M skupaj ali po delih prodam. Safet Durakovič. Dol. Karteljevo 18, Novo mesto. AVTO ŠKODA poceni prodam. Dušan Jarc, Cesta Gubčeve brigade 18, Trebnje. R 4, letnik 1975, prodam. Stanko Jančar, Orehovica 35, Šentjernej. FIAT 124 prodam za dele. Ogled v soboto in nedeljo. Magolič, Vrh 25, Mokronog. |j Kmetijski stroji FREZO, valpadano, 12 KM, dobro ohranjeno, prodam Tone Reše-tič, Šela pri Ratežu 1, Novo mesto. ZETOR (42 KM) prodam ali zamenjam za Zetor (25 KM ali 35 KM), !ahko tudi IMT. Omerzu, Hrušica 9, Stopiče. TRAKTOR Zetor 4718 in prikolico (3 t) Ljutomer prodam Anton Putiš, Mala Cikava 11, Novo mesto. OBRAČALNIK za BCS in krožno žago (cirkular) za žaganje drv, prodam. Jože Cesar, Rdeči kal 8, 68211 Dobrnič. PRODAM sončne grablje in grablje za BCS ter kravo, brejo 7 mesecev (4 tele). Marija Hren, Srednji Li-oovec 5, Dvor. TRAKTOR URSUS C 335, 500 delovnih ur, in JAWO 250 prodam. Franc Rifelj, Ždinja vas 30, Otočec. SAMONAKLADALKO (15 m3) in del vinograda v bližini Starega gradu prodam. Poizve se v Jelšah S, Otočec. MOTOR od 15 SL, 15 SLC ali E 90 kupim Informacije na telefon (068)84-198, Franci. TROSILEC hlevskega gnoja, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno in opisom pošljite na naslov: Stanko Resnik, Mrčna sela 45, 68282 Koprivnica pri Brestanici. MEŠALNIK za beton kupim Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec pri Krškem. PRIKOLICO za osebni avto, lahko je rabljena ali potrebna popravila, kupim. Jože Lu zar, Kristanova 34, Novo mesto, telefon 24 365. PRODAM GRADBENI MATERIAL za hišo (opeko BH 8, betonske mreže, apno in drugo), ugodno prodam Gazvoda, Črmošnjice 28 pri Stopičah, Novo mesto. BARVNI TV Koerting prodam Ogled od 17. do 18. ure. Naslov v upravi lista (1347/82). KOBILO z žrebetom, staro 6 let, in prašiča, težkega 110 kg, prodam. Martin Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. POROČNO OBLEKO, dolgo, italijansko, orodam. Telefon 25 986. KUHINJO, kompletno, staro 4 leta, oranžne barve, prodam Marko Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto, tel. 22-349. PRIKOLICO, novo, za prevoz živine, prodam. Pod Trško goro 3, Novo mesto, teiefon 25-550. CISTERNO poliester (1500 I) prodam. Daniel Vrhovnik, Gor. Brezovica 11, Šentjernej. PRIKOLICO za osebni avto prodam. Velika Cikava 11, Novo mesto. DNEVNO SOBO prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1344/82). OTROŠKO OMARO TINJA, kupljeno po znižani ceni, prodam. Možnost plačila v dveh obrokih. Telefon 22-207. PRODAM dve dekliški dolgi beli oblekici za starost 9 in 12 let dva letna plašča. Naslov v upravi lista (1345/82). OVČARJI! Prodam 10 mladih ovac, visoko brejih, ali z jagenjčki. Stanko Resnik, Mrčna sela 45, 68282 Koprivnica pri Brestanici. 5 m3 suhih hrastovih plohov prodam. Milan Pcstotnik, Mačkovec 15,.Dvor. SKEDENJ v velikosti 12 x 6 m v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Milan Pestotnik, Mačkovec 15, Dvor. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam Ogled možen vsak dan otl 18. ure dalje. Zvone Štem-bergar, Ragovska 12, Novo mesto. PRODAM železna garažna vrata in rabljen šivalni stroj znamke Singer. Jakelj, Ragovska 30, Novo mesto. PRODAM rabljeno pomivalno korito, pult in omarico. Informacije od 15. ure dalje na naslov: Dane Zdjelar, Jerebova 16, Novo mesto. PRODAM enoosno prikolico za osebni avto in prikolico za manjši traktor. Ogled v popoldanskem času. Jože Florjančič, Sela pri Ratežu, Novo mesto. 1000 kg sena in otave prodam Jože Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto. MIVKO (4 m3) za ometavanje prodam Fister, Trebnje, telefon 44-553. PRODAM otroško posteljico, zibelko in stajico. Bambič, Majde Šilc 20, Novo mesto, telefon 24-385, oopoldne. SUHE DESKE — colarice in gradbeno barako prodam Telefon 21 645. PRODAM klasično motorno črpalko za gnojnico in 1000-litr-sko posodo za prevoz ter novo motorno žago Stihi 041. Ivan Bo h te, Vinja vas 38, Novo mesto. MARTINA BANIC, Sela pri Zajčjem vrhu 10, Novo mesto, preklicujem vse, kar sem govorila o Mariji OVNIČEK. JOŽEFA STANIŠA, Vrhtrebnje 6, 68210 Trebnje, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla o svoji sosedi Ani STEPIC iz Vrhtrebnjega 16, 68210 Trebnje, in se ji Zahvaljujem da je odstopila od tožbe. ANGELA KUPLF.NIK, Mirna 47, nreklicujem pašo kokoši po njivi pri HP Kolinska. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANTONI 1.4 ŽIBERT, Gor. Skopice 11, Krška vas, prepovedujem Nikoli Rušovu, iz Gor. Skopic 41, Krška vas, hojo in vožnjo po moji parceli štev. 2037 na Velikem laptu. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ^OBVESTILA NA ZALOGI IMAM kulir plošče (40 x 40 cm) več barv, okenske police (notranje in zunanje), robnike debeline 5,8 in 12 cm Jože KIC, Škocjan 6. Delavnica je v Dobravi. FOTOGRAF CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev. Takoj izdelujem fotografije za vse vrste dokumentov, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste in mesečne vozovnice. Odprto imam neprekinjeno samo vsak ponedeljek od 7. do 20. ure. I2-, 13-, 14-, 15-m 16-coIske gumi vozove, nove, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osevinc za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANI: BULC, Jurčkova pot 73. Ljubljana Rakovnik. OBVEŠČAM cenjene stranke, da je s 1. aprilom odprt nov frizerski salon v naselju Pod Trško goro v Novem mestu. Priporoča se Frizerski salon Vida RODlC, Pod Trško goro 23. Odprto je vsak dan od 13. do 20. ure, v soboto pa od 6. do 13. ure. STREŠNO OPEKO, klasično, cementno, 'zdelujem Barvo iz uvoza dodajam v maso po izbiri. Informacije pri KERIN, Podbočje 10. telefon (06») 69 837. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING SINGER servis (Jože NOVAK, Dol. Težka voda 32, Novo mesto) obvešča stranke, da poleg Singerje-vih popravlja tudi vse vrste navadnih in električnih šivalnih strojev. Delavnica- je odprta od 15. do 20. ure. Se priporočamo! Naši dobri mami in stari ®affll£jjj! KRISTAN iz Ceščevas. 18. N“tni mesto, želimo za njen oo. - J ^ dan še veliko zdravja in sreče. njeni. VINOGRAD v Straški gori (8 a) prodam. Dostop z vsakim vozilom, elektrika je na parceli. Stane Šiška, Jurka vas 1, Straža. VINOGRAD, star 5 let, 500 trt, v bližini Dolenjskih Toplic prodam Naslov v upravi lista (1343/82;. GOSTILNO s kegljiščem in stanovanjem v strogem centru Novega mesta prodam Marjeta Barborič, Doberdobska 4, Ljubljana, telefon (061) 261-854. POSESTVO pri Črnomlju poceni prodam Telefon (061) 721 825. PARCELO (2000 m2) za vikend v bližini Cateških Toplic prodam Hovič, Zagreb, telefon (041) 684 845. HIŠO (10 x 11), novo, v Ko čevju, z vrtom, centralno kurjavo in telefonom, prodam. Leopold Trdan, Linhartova 49, Lj ubljana. STARO HIŠO in PARCELO v Novem mestu prodam Naslov v upravi lista (1346/82). HIŠO (12 x 8), visokopritlično in delno podkleteno, v bližini partizanske magistrale, prodam Jože Škof, Črmošnjice 8, Semič. V času od 20. do 26. marca ^ brežiški porodnišnici rodile: Remih iz Gor. Lenarta - I Jasna Doračič iz Šibič - Dan^in, Ana Tobak iz Brežic - Darjf1 Marjan Kantužar iz Sevnice - _ to šo, Ivančiča Šabič iz Samobor Klaro, Mojca Ogorevc-Derent« < Artič - Uroša, Janja Benja iz . ga - Roberta, Zdenka PuSji», Trebeža Aleša, Majda Pangerc Vel. Doline - deklico, Slavica Ao 4«vič z Bizeljskega - Borisa, A . Mučnjak iz Kladja - Tomp*._,{ Jožefa Živič iz Brestanice - Mateja. lozeta z.ivic iz Brestanice -Milana Vučajnik iz Vel. Obreža Marka in Branka Kežman iz Min lovca — Sandro. — Čestitamo- »Dolenjski list« v vsako družino LESNINA LJUBLJANA, TOZD Ll SOPOTA Radeče, komisija za deiovna razmerja objavlja naslednja prosto dela oz. naloge: 1. OPRAVLJANJE DEL V PRIPRAVI DELA Pogoji: — končana srednja tehnična šola lesne smeri — 4-letna oz. najmanj 2-!etna praksa v pripravi dela — poskusno delo dva meseca — delo za nedoločen čas Zagotovljeno in takoj vseljivo je družinsko stanovanje. 2. VODENJE IZMENE Pogoji: — končana lesna delovodska šola — 4 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in neposredno delo z ljudmi — poskusno delo dva meseca — delo za nedoločen čas Zagotovljeno družinsko stanovanje, ki bo vseljivo julija. 3. VEC MIZARJEV ZA OPRAVLJANJE DEL V PROIZVODNJI Pogoji: — končana poklicna lesna šola — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo dva meseca — delo za nedoločen čas Vsi kandidati naj oddajo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo prostih del v kadrovsk' oddelek tozda SOPOTA RADEČE, Pot na jez 12, v roku 15 dni po objavi, kjer dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila-Komisija za delovna razmerja bo vse prijavljene kandidat® pismeno obvestila o rezultatih razpisa v roku 15 dni od končanja objave. 190/13-22 f; ■p !>’ ZAHVALA V tragični nesreči nas je v 13. letu starosti za vedno zapustil naš predragi in ~ ^ nikdar pozabni STANKO KRANJC iz Zorencev, Črnomelj Ob boleči izgubi našega ljubega sina se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za podarjeno cvetje, vence ter izrečeno sožalje. Iskrena hvala sosedom za iskreno pomoč in sočustvovanje. Zahvalo smo dolžni TOZD Dolenjki, mladinski organizaciji Butoraj. ŠD Butoraj in godbi na pihala. Posebna zahvala velja OS Mirana Jarca iz Črnomlja za organizacijo pogreba, govornikom za poslovilne besede ter pevskemu zboru. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega Stanka v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: ate, mama, sestra Lidija, stric Tine, teta Erika, stari ate, stara mama, ostali strici in tete ter drugo sorodstvo 22 I0LENJSKI LIST ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, tašče, babice in prababice MARIJE KARIN rojene M ra vinec iz Vinice 30 pri Črnomlju se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih dneh pomagali, nam izrazili sožalje, darovali :ice }n cv®tje in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala nravstvenemu osnb;,, v oo7-t ie^U ose^iu v Črnomlju, pevcem ob grobu, župniku za lep poslovilni obred in P° ' vovalnim sosedom za njihovo nesebično pomoč. SINOVI IN HČERE Z DRUŽINAMI Vinica, dne 21. 3. 1982 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 50. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče JOŽE zupanCiC iz Knežje vasi pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem ter vsem ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali, pokojnemu podarili vence in evetje ter ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala DO Litostroj in sodelavcem za podarjene vence in pomoč, DO Novoles - TOZD TAP, GD Dobrnič za podarjene vence, lovskim družinam ter gasilskim društvom za spremstvo na zadnji poti. Hvala Alojzu Mežanu za poslovilne besede na domu, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi iz Litostroja ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ani, sin Jože, hčerke Renata, Anica z družino in Jožica z možem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega RUDIJA DIMA st iz Gradca v Beli krajini sod^i ° ^hvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, znancem in s ® ycem za pismene in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo dolžni osebju iz ZD Metlika, bolnišnici iz Novega mesta in kliničnemu centru iz jubljane za nU(jeno p0m05_ iskrena hvala vsem govornikom za poslovilne besede, DPO, s °m> KS in članom bivše godbe VIL korpusa iz Hrastnika. Hvala vsem, ki ste ga sP«mtli na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 82. te tu je prenahalo biti srce naše drage mame, tašče, babice in prababice MILICE VUKČEVIČ Žužičeve iz Miličev pri Adlešičih Iskn nam valj ujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, od nie i soža^e’ pokojnici darovali vence in cvetje, se zadnji p°“ovili na domu, in vsem, ki ste jo spremili na Za neorf ' ^va^a patronažnim sestram iz ZD Črnomelj 8 na domu in župniku za govor in opravljeni obred. L: Sinova: Veljko in Zdravko z družinama IZ NOVOMEŠKE PORODNišNiCEV« 3 V času od 18. do 24. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Badovinac iz Brezovice - Andrejo, Nada Podlogar iz Gabrijel - Ksenijo, Breda Valand iz Sevnice -Sebastjana, Marija Jarc iz Dolenje vasi - Moniko, Antonija Cemič iz Zilj Draga, Milena Božičnik iz Podsrede - Dejana, Marija Dojčimo-vič iz Metlike - Milana, Zorica Kovač iz Krškega - Gašperja, Jana Mirt s Senovega - Boruta, Marija Kovačič iz Drame - Andreja, Rukiia Stojakovič iz Gorenje Straže - Nino, Darinka Fideršek s Trške gore - Dejana, Jožica Saje iz Česenc - Klavdijo, Marija Andrijaševič iz Krškega - Majo, Ida Dular iz Jurke vasi - Katjo, Marija Štefanič iz Črnomlja - Anjo, Marija Turšič iz Velike vasi - Marka, Bojana J uršič iz Velike Cikave - Simona, Lucija Grubačevič iz Grobelj - Jurija, Ljiljana Čoraga iz Požuna - Marjana, Nada Klepec iz Jankovičeve -Damjana, Helena Krakar iz Mirne vasi - Gregorja, Katica Bošnjak iz Metlike - Damirja, Margareta IJič iz Velike Gorice - Vesno, Majda Grm z Mime - Simono, Milena Kralj iz Gorenje Težke vode - Vesno, Silva Celestina iz Zgornjih Vodal - ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 44. letu starosti, nas je zapustil naš dragi mož in oče JOŽE ŠTUKELJ iz Kota pri Semiču 20 Iskn sosedn Se ^hvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, Bre^e • ’ ^knom kolektiva Iskra Semič, GD Kot -ste ga ln trova vas, govornikom in pevcem ter vsem, ki 2ahvai:v.SpreiniH na mnogo prerani zadnji poti. Vsem se vence 7en?° za izraze sožalja, za darovano cvetje in lostink 23 opravljeni obred in godbi za odigrane e- Vsem še enkrat iskrena hvala! iJiišanjf*' u 2ei?a Marija, sin Jože, hčerki Liljana ’ ”ratje in sestra z družinami ter ostalo sorods in sorodstvo Igorja, Katica Pucič iz Metlike -IUja, Biserka Belanič iz Erriča - Liljano, Marija Golob iz Dolenje Nemške vasi - Suzano, Zdenka Doljak iz Boče pri Modraju - Saša, Marija Kirar iz Cadraž - Sebastjana, Kristina Rožman iz Učakovcev -dečka, Martina Fišter iz Lakenca -dečka in Ana Kožar iz Žakanja -dečka. Čestitamo! saj je bil vedno razigran in nasmejan. Njegov prostor v razredu je ostal prazen. Ko smo ga sošolci in prijatelji pospremili na zadnji poti, smo grob zasuli s cvetjem. Sklenili smo, da bodo na Stankovem grobu vedno sveže rože. MATEJA FRAVLINIČ, OS Črnomelj 88 VRTNIC ZA TOVARIŠA TITA Učenci naše šole smo na sestanku Pionirske in mladinske organizacije sklenili, da bomo zasadili 88 vrtnic za tovariša Tita. Pred šolo smo izkopali jame ter vanje posadili vrtnice. Naše zelenice bodo sedaj lepše, naša naloga pa je, da bomo rože zalivali ter čistili zelenice. FRANCI I LEK, 5. c OS Mirana Jarca Črnomelj aSeta med S uMNazuci OZN na novomeški spremljajo mednarodna politična dogajanja. Predvsem učenci 4. letnikov so pokazali zadovoljivo znanje, nekoliko pa so nas razočarali učenci 1. letnikov. V tednu boja proti rasni diskriminaciji smo se člani kluba natančneje seznanili z osvobodilnimi gibanji Swapo za osvoboditev ljudstva Namibije ter z delovanjem fronte Polisario. MATEJA CEKUTA gimnazija NA RAZSTAVI 23. marca smo si ogledali razstavo otroških ekslibrisov, ki jo je pripravila matična knjižnica v Črnomlju. Na njej sodelujejo otroci desetih evropskih držav. Razstava je zelo zanimiva, zato si želimo še več takšnih. MAJDA ČRNIČ, 4. c. OŠ Mirana Jarca Črnomelj SLOVO OD STANKA PLESNI VENČEK na novomeški s katPrmed diJaki izvedli ^0 0 STnn Ud to smo želeli dobiti tem, kako mladi 23. marca se je na poti iz šole smrtno ponesrečil naš sošolec Stanko iz 6. a. razreda. Zelo se je veselil pomladi, ker je rad igral nogomet. Njegovi sošolci ga bomo pogrešali. Vrsto let imamo v sevniški osnovni šoli plesne vaje pod vodstvom tovariša Lavrina iz Ljubljane. Minuli petek smo na zaključni ples povabili tudi starše. Najprej smo pokazali, kaj smo se naučili, sledil je OSMRTNICA V 84. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama ANAGACNIK iz Broda 24 Žara s posmrtnimi ostanki bo v mrliški vežici v Šmihelu od 31.3. 1982 od 14. ure dalje. Pogreb bo 1.4. 1982 ob 16. uri v Novem mestu. Žalujoči: sinova Franci, Jože, hčerke Ani, Fani, Joža z družinami, sestra Pepca in ostali sorodniki r»H S prodajo deviz do kredita Temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, so pripravile za svoje varčevalce ugodne kredite na osnovi vezave dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviznih sredstev. Krediti se lahko uporabljajo ža vse namene, razen za tiste, ki se ne smejo odobravati po Uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Občani lahko porabijo kredite z virmanom na podlagi ustrezne dokumentacije ali s prenosom na hranilne knjižice ali tekoče račune. Vse dodatne informacije so vam na voljo v enotah temeljnih bank Ljubljanske banke. hitre tekmovalni del in zabava. Igral je ansambel Lotos, pomagali smo si tudi s ploščami. Najboljši trije pari so za nagrado prejeli plošče. NEVENKA MAJCEN, 7. a OS SEVNICA KIT KZ KRKA NOVO MESTO TOZD HMELJNIK VINOGRADNIŠTVO ALKOHOL JEMLJE VOZNIŠKA DOVOLJENJA Lani so vzeli vozniško dovoljenje 184 prebivalcem novomeške občine. Večino dovoljenj (1451 je šlo na hladno zaradi pijanih lastnikov, 35 papirjev pa so odvzeli zato, ker lastniki niso privolili v poskus ugotavljanja treznosti. Štirim voznikom vozniškega dovoljenja niso mogli vzeti, ker so že bili brez njega, vozili pa so še kar naprej. sprejme takoj za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3 DELAVCE ZA POLNILNICO VINA V KOSTANJEVICI Prednost pri sprejemu imajo delavci iz Kostanjevice in okolice. Prijave sprejema tozd Hmeljnik Novo mesto. Kolodvorska 2 a, do 10. aprila 1982. 189/13-82 s&t $ ni ^ m i \LOJZE PAD ^ „Oče me je naučil treh S stvari: spoštovati kruh, delo 5 in človeka, “ pravi Lojze Pa-J dovan, diplomirani polito-% log, zaposlen kot vodja odse-jj ka za informacijško-analitič-% no dejavnost pri SDK v No-;; vem mestu, ki je nedavno h tega postal predsednik ob-' činske konference Zveze ko-J munistov. Že dolgo je znan 5 zlasti v gospodarskih in poli-N tičnih krogih regije kot mož f številk in analiz, ki pa jih J zna prevesti na vsem razum-. Ijiv jezik, pa kot uspešen : predavatelj na političnih in strokovnih izobraževanjih različnih ravni. Odraščal je v Bršljinu, v ^ družini železničarja z hosmimi otroki, kjer so bili Z od malega vajeni samostojnosti in dela. „Sam skrbim Z zase že od srednje šole dalje. Med počitnicami sem pomagal pekom pa delal pri f gozdarjih, v keramiki poma-£ gal pečarjem, postavljal ' keglje in si tako prislužil ‘ denar za šolanje. Poleg šti- 0 0 0 0 ■ 0 0 0 0 0 !! !5 -0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 I I \ 1 0 0 'i I i a########*####################.###**###.###« J pendije mi je moralo to za- * doščati. Moja življenjska pot ; in študij m visoki šoli za J* politične vede nista bila po-t sledica želje, temveč danih Jj možnosti, v katerih sem ži- ■ vel. Bil sem štipendist SDK, * se tu po študiju zaposlil in J ostal. Sicer pa me zelo zani-š. majo ekonomija, filozofija, sociologija in psihologija, vse J vede, ki se ukvarjajo s člove-kom, njegovim duhom in ustvarjanjem, “je rekel. Skromen kot je, o sebi ni l želel dosti govoriti, razen to, * da ga v prostem času veseli tudi rokodelstvo vseh vrst. Pnr nn ip f.nirp Pnrlnvnn pripravljen poglobljeno razpravljati o človeku, njegovih ustvarjalnih možnostih in sreči nasploh. Poleg znanega Kardeljevega citata o sreči mi je med drugim poudaril še znanega psihologa Bara-novskega, ki pravi: „Človek ima potrebe različnih vrst in te imajo več ravni. Temeljne so fiziološke, sledijo pa potrebe po varnosti, da je sprejet v družbi in med ljudmi, prav na vrhu pa je potreba da lahko razvija svoje sposobnosti, ustvarjalnost in osebo. “ Vse te potrebe lahko človek uresniči v samoupravljanju. V praksi smo žal še prepolni metod političnega dela, ko človeka potiskamo v kot, ko ga ne upoštevamo dovolj. Obveznost vsakogar od nas, zlasti pa komunistov, je, da se v vsakodnevni praksi pri soočanju s protislovji in težavami odločno postavimo v bran borbe za človeka, ki pa pomeni borbo za to, da bo delavec res lahko o vsem odločal. Pri vsem tem bi moralo biti znanje temelj ustvarjalnosti. Da se bomo lahko v ZK spopadli z vsemi težavami, potrebujemo znanje. Odločanje v gospodarstvu in v družbi po posluhu ni dobro. “ Lojze Padovan, ki je bil v Zvezo komunistov sprejet že v srednji šoli, res ni samo mož številk, čeravno ima z njim največ opraviti. Udejstvoval se je tudi v kulturnem življenju, imel je razne funkcije, povosod pa, kjer je delal, ni bil le številka. R RAČRR Obstala na trebanjski postaji Udarniško obnovljena lokomitiva v čast dneva železničarjev in IX. kongresa ZKS Stare, dobre parne lokomotive so se poslovile od železniških tirov. Prenekateremu železničarju se je kar milo storilo, tu in tam je bila obrisana ob rokav tudi kakšna solza, ko so popeljale zadnjič. Kot na vrhuncu svoje moči se zdaj sveti zgledno zloščena ena izmed takih hropečih lokomotiv poleg trebanjske železniške postaje. Tam je obstala na slepem tiru predstavnica serije 20-183, izdelana leta 1922. Vsekakor spada tja, saj je SPOSOJENO TRNJE Kaj bi tarnaliI Tujci morajo celo najobičajnejši kruh plačati v devizah. Iz JEŽA je bila stara lokomotiva v pičlih enajstih dneh pripravljena za razstavo na prostem. ..Prišla je iz Teh- ZNAMENITOST NA OČEH -Ob trebanjski železniški postaji stoji zgledno zloščena in prebarvana stara lokomotiva iz leta 1922. V pionirskih časih naše železnice in še mnogo desetletij zatem je zvesto vozila po naših progah. (Foto: A. Železnik) zvesto vozila na progi Ljubljana -Karlovac in tudi med Mariborom in Zagrebom. Šef trebanjske železniške postaje Marjan Rozman pripoveduje, kako NESREČA S TRAKTORJEM Na lokalni cesti Krško - Kremen se je 26. marca ob 14.55 zgodila prometna nesreča s traktorjem. Traktorist Jože Čerkuč iz Raztez št. 4 je vozil traktor, na katerega je imel pripet voz, naložen z lesom za ostrešje. Tovor je bil pretežak in vozilo ni moglo speljati v breg, zato je začel voz s traktorjem drseti nazaj in zadnji del lesa se je zadel v breg. Voz se je prevrnil in pri tem huje poškodoval Karla Šobo iz Razteza 6; tega so prepeljali v brežiško bolnišnico. POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU 26. marca ob 10. uri zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje, last Ernesta Žnidarič iz Orešja 33 na Bizeljskem. Pogorelo je gospodarsko poslopje, traktor, voz, krma, koruza in druge premičnine. Do požara je prišlo zaradi preobremenjenosti prevodnega kabla od hiše do gospodarskega poslopja, kabel seje pregrel in začel goreti. Materialne škode je za 600.000 dinarjev. Koncert harmonik Poziv harmonikarjem, ki želijo sodelovati v TV oddaji Naše srečanje V oddaji Naše srečanje, ki jo bo ljubljanska televizija posnela 26. aprila, v sporedu pa objavila 1. maja zvečer, bodo tako kot lani nastopili slovenski harmonikarji pod vodstvom Janeza Kuharja. Vsi, ki bi želeli nastopiti na tem koncertu, a se še niso prijavili, lahko to store na naslov: Televizija Ljubljana, Naše srečanje, Moše Pijadeja 10, 61000 Ljubljana. V prijavi navedite tudi tonaliteto svoje harmonike. Prosimo vse, ki želijo sodelovati na koncertu, da se prej prijavijo, saj bodo po pošti prejeli note in navodila ter poseben kartonček za droben spominček, ki ga bodo udeleženci prejeli pred koncertom. Zbor harmonikarjev bo 26. aprila ob 18. uri pred televizijsko hišo v Ulici Moše Pijadeja. MITO TREFALT ničnega muzeja. V ljubljanski skupini za pomoč ob železniških nezgodah so zbrani mladinci raznih poklicev. Z udarniškim delom so postorili na njej vse,“ pravi Marjan. V Trebnje jo je pripeljala ekipa pomožnega vlaka. Železno gmoto je bilo treba spraviti okrog 30 m stran od proge k postaji. Posadka tega vlaka je opravila vse udarniško, delala je od 8. ure do 23.15. Do dneva železničarjev 15. aprila — takrat se začenja tudi kongres slovenskih komunistov -naj bi bila urejena tudi okolica. A. Ž. GOLEŠ IN BAŠKOVČEVA Po predtekmovanju na 5. odprtem prvenstvu Trebnja, na katerem je nastopilo kar 45 tekmovalcev iz vseh dolenjskih klubov, pri moških zanesljivo vodi Niko Goleš iz trebanjskega Mercatorja z 851 podtrimi keglji, pri ženskah pa med 26 tekmovalkami Helena Baškovč (Iskra) s 420 keglji. V finale, ki bo v nedeljo, 4. aprila, so se poleg . zmagovalcev uvrstili še: moški: Šukunda, Bartolj, Gričar, Prelec, Rožman, Pelko, Hrastar, Tratar, Z. Goleš; ženske: Dalmacija, Veber, Fliser, Škafar, Vencelj, Arh, Kra-ičič, Bukovec, Jurman. N. G. U RITMU TAMTAMA - V nedeljo zvečer se bo v novomeški športni dvorani predstavil nacionalni folklorni ansambel Gvineje, ki ga sestavlja 40 poklicnih umetnikov afriške folklore. Izvedel bo program, za katerega kritiki po svetu pravijo, da je neponovljiv. .Plamen iz džungle, ob katerem zastane dih,‘ je zapisal neki časnik. Ansambel se ponaša z najvišjimi narodnimi priznanji Gvineje in nekaterih drugih držav. Stoletnih Franc Frandolič je tudi koroški Pred kratkim je najstarejših Slovencev. Frandolič bi namreč o. dopolnil že 102 leti. Stari čani se ga spominjajo denega Slovenca in mislečega občana. Rodil se je 1880 v Sovodnjah blizu Gorice n . morskem. Izučil se je za vr ^ in delal po raznih kraj: poiil* prvo svetovno vojno seje: . Galiciji, na Soči in za zaK) ^ tudi med Maistrovimi boi* prostovoljec v bojih za Po prvi vojni je delal najp ^ Trstu, od koder pa se je « kot zaveden Slovenec u . ^ pred fašizmom v J ugosla 1. poslil se je na sodišču v J ni, od koder pa je hi ^ j, premeščen v Ribnico- v ustvaril družino. Poroči ko je bil star 40 let. ^ii V Ribnici je v proste®i vrtnaril, delal šopke in j, učil druge vrtnarske spr ^ vedno pa je rad pomaS^.^ < dom in drugim. Za Prire ^ Sokolskem domu je vedno sil dvorano in oder z cvetjem iz svojega vrta. . Leta 1939 se je a® preselil v Ljubljano, živel drugo svetovno voj 1942 seje vključil v OF.^ Stari Ribničanje se sp U jo, da je bil Fran.do'^v #' dobro razpoložen, cepr ^ življenju ni manjkalo Vedno je pomagal pl prizadeval za napredek, .j, nam bo ostal še dolgo ANDREJ ARKO-T°H/ SPOSOJENO TRNJE Tudi ko cene miruiei°' trošniki drhtijo. ( Najlepša dela rodi bolečina Dela slikarja-amaterja Staneta Hočevarja ljudje radi kupujejo, ker so jim blizu Obiskovalci razstav, ki jih prireja kočevska likovna sekcija, najraje gledajo in tudi kupujejo slike 45-letne-ga Staneta Hočevarja, čeprav nima nobene prave likovne izobrazbe in je končal le štiri razrede osnovne šole. Stanetu, ki je delavec pri LIK Kočevje, zato nikakor ne uspe, da bi imel toliko svojih del, da bi lahko pripravil samostojno razstavo. Likovno se je izobraževal sam. S petnajstimi leti je risal in prerisaval kavboje, nato razglednice. Potem je začel hoditi ven, v naravo, in tam risal. Prvo sliko je prodal leta 1958. Ob 25-letnici Kočevskega zbora leta 1968 je sodeloval prvič na skupinski likovni razstavi. Potem mu je šlo bolje, ker je prodal nekoliko več slik, medtem ko je bila plača v službi še vedno slaba, otrok pa je bilo že pet. 15. marca 1971 ga je doletela najhujša nesreča. Ko so se vračale njegove tri hčerke z nabiranja zvončkov preko zaledenele Rinže, se je udrl led in dve, dvanajstletna Stanislava in triletna Lidija, sta utonili. „Ta nesreča meje tako prizadela, da sem bil povsem obupan in se dolgo sploh nisem zavedal. Nazadnje sem se spomnil, ko sem prinesel mrtvo hčerko na rokah domov in jo položil na divan ....“ Potem je spet slikal in slikal. Najlepše slike pa tudi nekatere plastike so nastale prav iz njegovega trpljenja. To so dela o njegovih hčerkah, ki na razstavah vedno pritegnejo največ gledalcev. V zadnjih letih je sodeloval na skupinskih razstavah v Kočevju, Sodražici, Ptuju, Brežicah, Ribnici, Kočevju, Pirčah, Novem mestu in Dolini pri Trstu (v letu 1981). Na vseh razstavah je prodal slike, precej pa jih je tudi razdal. Največ njegovih slik imajo posamezniki in ustanove v Kočevju in okolici, veliko pa tudi po ostali Sloveniji in celo v Italiji, Nemčiji in Ameriki. Prodal ali razdal je vsa svoja dela, razen del o mrtvih hčerkah. Zdaj spet pridno slika. Želi ustvariti več del na temo „Nekdaj in danes", da bi z njimi priredil prvo samostojno razstavo. Močnejši je v dehh iz skupine ,,Nekdaj", v katerih se spominja očeta, s katerim sta skupaj drvarila (slika „Voznik“), polharila („Polharji“), * kosila („Kosci“). Te slike mu najbolj uspevajo. JOŽE PRIMC RAZVESELILI 2.000 GLEDALCEV — Dvorana ribniškega športnega centra je bila v detrl!Tso premajhna za vse, ki so hoteli uživati v žogobrcarskih sposobnostih debeluhov Rika in Inlesa-®jj pomerili v predtekmi srečanja Zlate selekcije Nedeljskega in Ribničana. V prvi tekmi je l2fli izenačen, vendar so po skupni teži zmagovalci rikovci, v drugem delu pa je ekipa Nedeljskega w Ribničane s 14 : 10. Na posnetku prepričljivi zmagovalci v skupni teži ekipa Rika (F° Glavonjič) IMAJO KOLEKTIVNI DOPUST? šalil komercialni direktor ^ SLIKAR-SAMOUK - Stanetu Hočevariu je šlo že v osnovni šoli dobro le risanje, ostali predmeti pa ne. Čeprav je dokončal le štiri razrede osnovne šole, ustvarja likovna dela, ki vzbujajo zanimanje tudi med likovniki—akademiki. (Foto: Primc) Prvi se je začudil gostilničar Pri razbiti buči. Bil je ponedeljek, urna kazalca sta kazala že 8. uro, a za šankorn še ni bilo niti enega delavca iz Hitrotkala. „Le kaj se je zgodilo? “ je bil radoveden. Nenavzočnost hitrotkalskih delavcev je opazila tudi natakarica iz gostilne Pri treh kegljih. „Ob tej uri so se navadno hitrotkalski skladiščniki že prerekali zaradi prenizkih plač. Ob četrtem brizgancu so bili že tako glasni, da se je gramofon še komaj slišal," je razlagala Jožiču, upokojencu, sedečemu pri mizi poleg plinske peči. ..Nenavadno. Le kje so danes hitrotkalske pisarniške moči? Ob desetih so prišle k malici in popile so več litrov vina," je presenetilo šefa postrežbe v hotelu Večna izguba. Francka, natakarica v gostilni Zapufani penzionist, je zrla skozi okno proti Hitro-tkalu, gledala je na cesto, po kateri so navadno hodili v manjših gručah pit kaj kratkega Hitrotkalci. Tisti iz naba- ve. Ta dan jih ni bilo in Francka je pomislila na različne bolezni: na črne koze, na gobavost, na gripo. „Vedno sem jim govorila, da se premalo pazijo," je zavzdihnila v velike prsi. Lastnik gostilne Pri zašlem izstrelku je živčno hodil k odprtim vratom, da bi že na pragu pričakal ljudi iz hitrotkalske prodaje, ki jim je bilo že v krvi, da so dopoldne popili steklenico uvoženega viskija. ,,Če ne poženem vsaj dveh kozarčkov po grlu, mi stroj ne variš Prodajnik in vsi so ^ smejali: eni iz navade, drUr jj0 vljudnosti. Ta dan pa 111 jj niti tovariša Prodajnika, krohotanja ne. . „,„1 „Gotovo so na kolektiv dopustu, pa so mi to poZ; povedati " se je tolažil last | Resnica pa je ležala v . gem grmu. Ta dan so nam. dokončali graditev °& f okrog Hitrotkala in vrd t Ključič ni hotel odpreti nikomur, še celo tistim ne’(ja so se jim roke tako tresle; ^ bi lahko napletli jopo prej ,polure T0NICASPEB‘I