•Tednllc« izkajn pod tem rikrmlS*" ntrn imenotn od 24- nov 1961 da- Me na predlog Obfrtosklh odborov SZDL Ptuj tn Ormož — Izdaja eavod »Tednik«. Ptuj — Odgovor- n' iire«inlk: Anton Bsuman — Ur«?dnl§tvo tn oprava Ptuj. Lao- Kovs 8 — TeL IM — St tek ra- kuna: HB Ptuj — ■rtaka (aeoptano podjetje »Mari- ooTrtd tlak« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna narotoina ca tozematv« 1299 sa taocemstv« SOO dto Št. 11 PTUJ, 19. mmca 1965 Din 25 Letnik XVIII. Danes šefa občinske skupščine Za, danes, 19. t. n)., je sklicala predsednica ol}£inske skupščine ptuj Lojzka Stropnikova sejo ob- činske skupščine, ki bo v dvora- ni v Miklošičevi ulici 14 z začet- kom ob 8. uri. Na dnevnem redu bo predlog odloka o sprejetju urbanističnega ■ programa za mesto Ptuj in nje- govo vplivno območje; predlog odloka o sprejemu urbanistične- ga projekta mesta Ptuja; pred- log odloka o urejanju mestnega zemljišča v občini Ptuj; predlog ' odloka o ustanovitvi zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Ptuj; predlog odloka o ustanovitvi za- voda za stanovanjsko gospodar- i stvo Kidričevo; predlog odloka o pooblastitvi zavoda za stan. go- spodarstvo Ptuj in zavoda za stan. gospodarstvo Kidričevo, da opravljata določene zadeve iz pristojnosti skupščine občine Ptuj glede stanovanjskega gospodar- stva in poslovnih prostorov; pred- log odloka o ustanovitvi občinske- ga sklada za šolstvo; predlog odlo- ka o ustanovitvi občinskega kme- tijskega sklada; predlog odloka o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada; predlog odloka o ustano- vitvi občinskega cestno-komu- nalnega sklada; nredlog odloka o ustanovitvi občinskega zdrav- stvenega investicijskega sklada; imenovanje komisije za pregled davčnga zaključnega računa za leto 1964; imenovanje komisije za razmejitev katastrskih občin v posamezne proizvodne okoliše za odmero davka od kmetijstva; imenovanje starešin upravnih i oii?anov občinske sknpSčIne; prevzem poroštev ter predlogi in vprašanja odbornikov. (Jbruj^Iožitve ptjsameznih točk dnevnega ledci Odloka o sprejemu urbanističnega programa in projekta mesta Ptuja Da se v krajih, kjer so določe- ni gradbeni okoliši, zagotovi kar najbo-lj smotrna graditev, je z zakonom o urbanis^tičnih projek- ti'.. predpisano, da morajo biti iz- delani urbanistični projekti po določbah navedenega zakona. Urbanistični projekt mora biti iz- delan za daljšo dobo in sicer za najmtenj 30 let. Vsebuje pa dva dela in sicer urbanistični program in urbanistični ureditveni načrt. Urbanistični program in uredit- veni načrt za mesto Ptuj in nje- govo vplivno območje je izdelal Zavod za urbanizem, Maribor. Pri izdelavi celotnega urbanistič- nega projekta so bile upoštevane smernice in vplivno območje, ki jih je določila občinska skupšči- na na svoji seji dne 16. marca 1963. Urbanistični program in pro- jekt je bil javno razgrnjen v ča- su od 1. avgusta 1964 do 10. no- vembra 1964 ter v tem času na vpogled državljanom, državnim organom, zavodom in organizaci- j jam. Po razgrnitvi je bil obrav- ; navan na zborih volivcev. Pri sa- ; mi razgrnitvi in na zborih voliv- j cev so bile dane pripombe, kate- j re je obravnaval svet za urba- nizem in gradbene zadeve občin- , ske skupščine na svoji seji dne | 6. marca 1965 in na te pripombe sprejel določena stališča, ki bodo obrazložena na seji občinske skupščine. Urbanistični 'projekt obravna- va in sprejmbe občinska skup- ščina na ločenih sejah obeh zbo- rov z odlokom o sprejemu pro- Siamo in z odlokom o sprejemu Urbanističnega projekta. Odlok o urejanju mestnec^a zemljišča v občini Ptuj Občinska skupščina je sprejela odlok o urejanju mestnega zem- j Ijišča že 27. maja 1964. Po tem ; odloku je bilo poverjeno ureja- ^ "^je mestnega zemljišča komunal- nemu skladu občine Ptuj. Ker je komunalni sklad upravljal svet komunalne in stanovanjske zadeve, je dejansko ta svet bil pristojen za urejanje mestnega zemljišča. Svet je v glavnem do- ločil sredstva za urejanje mest- nega zemljišča, izvedbo pa je po- yeril zavodu za komunalno de- javnost občine Ptuj. Ni pa bilo Organa, razen uprave občinske skupščine, ki bi .se ukvarjal s programiranjem urejanja mestne- ^ zemljišča, izračunavanjem ^roškov za urejanje mestnega 'zemljišča in ki bi oddajal ureje- no mestno zemJjišče investitor- jem po javnem natečaju kakor to predvideva odlok. Sedaj bo ustanovljen poseben zavod za stanovanjsko gospodar- stvo Ptuj, ki bo razen za stano- vanjsko gospodarstvo skrbel tudi za urejanje mestnega zemljišča — oboje je namreč v tesni povezavi, zato je bil izdelan nov predlog odloka o urejanju mestnega zem- ljišča, ki poverja to nalogo temu novemu zavodu za stanovanjsko gospodarstvo Ptuj. Ta zavod bo skrbel za urejanje mestnega zem- ljišča, obenem pa bo tudi dode- ljeval urejena mestna zemljišča investitorjem po javnih natečajih ter bo programiral urejanje mest- nih zemljišč za bodoče. V tem se predloženi odlok razlikuje od prejšnjega , odloka, druge določ- be pa so enake kot .v prejšnjem odloku. Po zakonu o urejanju mestnega zemljišča mora občin- ska skupščina sprejeti tak odlok, ker drugače ne more dodeljevati mestnih zemljišč investitorjem za gradnjo. Odloka o ustanovitvi zavodov za stanovanjsko gospodarstvo Ptuj in Ki- dričevo ter odlok o po- oblastitvi zavoda za sta- novanjsko gospodarstvo Ptuj in zavoda za stano- vanjsko gospodarstvo Kidričevo, da opravljata v občini Ptuj določene zadeve iz pristojnosti skupščine občine Ptuf glede stanovanjskega gospodarstva in poslovnih prostorov Stanovanjsko gospodarstvo kot celota predstavlja nedvomno eno najaktualnejših vprašanj naše ekonomike in življenjskega stan- darda občanov. Zato so bili pro- blemi sta/novanjskega gospodar- stva v preteklem obdobju pred- met razprav tako strokovnih, ka- kor tudi družbeno političnih or- ganov in organizacij. Vsi za- ključki teh razprav kažejo, da je potrebno pristopiti k smotrni or- ganizaciji gospodarjenja z druž- benim fondom stanovanj. Na to kaže tudi predlog resolucije zveznega sekretariata za zdrav- stvo in socialno politiko o na- daljnjem razvoju sistema stano- vanjskega gospodarstva, o kateri bo v bližnji bodočnosti razprav- ljala zvezna skupščina. Stano- vanjskemu gospodarstvu pri tem najbolj ustreza, da se ustanovijo specializirane delovne organiza- cije za upravljanje stanovanjskih poslopij v družbeni lasti s sta- tusom komunalnih organizacij. Da bi stanovanjsko gospodarst- vo v občini drobilo svojo strokov- no organizacijo, se predlaga, da se ustanovi v občini ena ali dve organizaciji za stanovanjsko go- spodarstvo. Te specializirane de- lovne organizacije naj se ustano- vijo na način, ki najbolj ustreza pogojem danega območja, tako da bi bile ob samostojnem poslo- vanju in v skladu s smernicami občinske skupščine sposobne prevzeti odgovornost za vzdrže- vanje in reprodukcijo stanovanj. Najprimernejša taka organizacija bi bila zavod za stanovanjsko gospodarstvo, ker bi ta poleg vzdrževanja in reprodukcije sta- novanj opravljal po pooblastilih obtmske skupščine tudi nekatere upravne zadeve po zakonu o sta- novanjskih razmerjih. Zavod bi imel tudi pravico ustanavljati obrate, servise in poslovne službe v pomoč hišnim svetom in občanom pri tekočem kakor tudi pri investicijskem vzdrževanju in upravljanju sta- novanjskih hiš oziroma stano- vanj. Navedene naloge sta do sedaj do neke mere v občini opravljali stanovanjska skupnost Ptuj In stanovanjska skupnost Kidričevo. Vendar bosta ti dve skupnosti poslovali le še do 31. marca 1965, ker bosta po tem po zakonu pre- nehali obstajati. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kam s se- danjimi 17 servisi v obeh stano- vanjskih skupnosti in s 100 za- poslenimi v njih. Ker so bili v glavnem vsi sedanji servisi v odaeh stdnovdfljskih skupnostilj ustanovljeni za pK>moč hišnim svetom in občanom pri vzdrže- vanju stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in ker so se dobro uve- ljavili, bi pomenila ukinitev hud udarec tako za hišne svete kakor tudi za občane. Glede na to, da lahko nove strokovne organiza- cije tudi ustanavljajo servise, se da najti rešitev za obstoječe ser- vise stanovanjske skupnosti rav- no v teh novih strokovnih orga- nizacijah za stanovanjsko gospo- darstvo. Sedanji servisi stano- vanjskih skupnosti bi se namreč lahko priključili tem novim stro- kovnim organizacijam. Da bi se pa to lahko vse izvedlo do 31. marca 1965, je treba takoj pri- stopiti k ustanovitvi strokovnih organizacij za stanovanjsko go- spodarstvo v občini. To je možno storiti že pri sedaj veljavnih predpisih, to je po zakonu o sta- novanjskih razmerjih, po temelj- nem zakonu o financiranju dru- žbeno političnih skupnosti in po zakonu o urejanju mestnega zem- ljišča kakor tudi že po novem temeljnem zakonu o zavodih. Svet za komunalne in stano- vanjske zadeve je na svoji zad- nji seji glede na ugotovljene po- trebe sprejel predloge odlokov o ustanovitvi zavodov za stano- vanjsko gospodarstvo v Ptuju in v Kidričevem ter odlok o po- oblastitvi teh dveh zavodov za opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občinskpe skupščine glede stanovanjskega gospodarst- va in poslovnih prostorov. Odloki o ustanovitvi občinskih skladov Prejšnji občinski ljudski odbor je leta 1961 tn 1962 sprejel vrsto odloka o ustanovitvi raznih ob- činski skjladov, prek katerih so se financirale dejavnosti trajnega pomena. Vendar pa status skla- dov ni bil enoten. Nekateri skla- di so bili pravne osebe, dmgi pa tega svojstva niso imeli in so jih upravljali sveti občinske Skup- ščine. Temeljni zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti je v skladu z ustavnimi določb,ami na novo uredil to materijo. Skla- di družbeno političnih skupnosti (tudi občin) se ustanavljajo za financiranje posameznih potreb in nalog, ki terjajo trajno zagotav- ljanje finančnih sredstev. Skladi so pravne osebe in imajo svoj statut. Dosledno je tudi uveljav- ljeno družbeno upravljanje po upravnih odborih skladov. Zakon vsebuje tudi podrobne določbe o finančnem načrtu in zaključ- nem računu skladov in sploh na- čin poslovanja skladov. Z določbami tega zakona je se- daj treba vskladiti dosedanje od- loke o ustanovitvi skladov. Zaradi bolj smotrnega financi- ranja ie predlagana združitev do- sedanjega cestnega in komunal- nega sklada. S sredstvi cestnega sklada ^e je financiralo vzdi^evanje cest in mostov, ki so v upravi občine, komunalni sklad pa je financiral v glavnem gradnjo 'vodovodov, kanalizacije, javne razsvetljave, male asanacije in druge komu- nalne objekte 'Konec na 4. strani) 12 DELEGATOV ZKS IZ OBČINE PTUJ NA V. KONGRESU ZKS v torek, 16. marca 1965 je od- potovalo v Ljubljano na V- kon- gres ZKS iz ptujske občine 12 delegatov organizacij ZKS, 9 delegatov in 3 delegatinje. 6 de- delegatov in 3 delegatke. 6 de- kmetijstva, 2 iz negospodarske dejavnosti in 2 iz c'. ažbenih organizacij. Med delegati so Stane Bizjak, Katica Bračko, Ivan Bratko, Jože Fridl, Miran Glušič. Maks Jabločnik, Franc Klemenčič, Janez Kostanjevec. Milan Lac- ko, An j a Planine, Franc Toma- nič in Angelca Zibema. Naj- mlajši delegat med njimi je Anja Planine (1939), najstarejši pa Stane Bizjak (1913); po član- stvu ZKJ pa je najmlajši Franc Tomanič U960), nastarejši pa Ivan Bratko (1933). Spomeničar- ja 1941 sta Stane Bizjak in Ivan Bratko. Od delegatk le najda- Ije eian ZKJ Katica Bračko (1947), medtem ko je Angelca Zibema članica ZKJ od 1955. leta, Anja Planine pa od 1959. leta. Nekaj delegatov iz Ptuja, Ki- dričevega in iz Ljubljane, ki so bili izvoljeni na konferenci ZKS za ptujsko občino, se je pripra- vilo na razpravo na kongresu, da bi prikazali, kako se razvija sedaj srednje razvita ptujska i občina pod obstoječimi gospo- ' darskimi pogoji in da opravliajo i pri tem mnogo odgovornih nalog ; organizacije ZKS in njihovo 1 članstvo. v. Z. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JE POTRDILA KANDIDATURE ZA VOLITVE ODBORNIKOV V OBČINSKI ZBOR IN ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Kandidacijski zbori za predla- i ganje in določitev kandidatovi za volitve odbornikov v občin- sko skupščino ter poslancev v ustrezne zbore republiške in zvezne skupščine so se pričeli v naši občini z manjšo zakasnit- j vijo. Kljub temu pa je občinska i volilna komisija pravočasno sprejela predloge kandidatur vseh zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi tako, da je potrdila pravočasno vse pred- j ložene kandidature. Le štirje { kandidati za odbornike zbora' delovnih skupnosti niso izpol- njevali pogojev za potrditev kandidature in to zato, ker jih ni predlagalo zadostno število zborov v delovnih organizacijah (ti zbori bi morali >bsegati naj- i manj petino vseh delovnih lju- j di, ki imajo volilno pravico na območju volilne enote). Te kan- didature je občinska volilna komisija zavrnila. V petek, dne 26. marca in v nedeljo, dne 28. marca 1965 bodo volivci oziroma delovni ljudje v naši občini -Izvolili v občinski zbor 18 odbornikov, v zbor de- lovnih skupnosti pa 19 odbor- nikov (v volOni enoti št. 26 v skupini prosvete in kulture bodo istočasno nadomestne volitve odbornika v zbor delovnih skupnosti) Za prt^-dlaganje kan- didatov za voiitve odbornikov v občinski zbor občinske skup- ščine je bilo sklicanih 21 zborov volivcev, ki se jih je udeležilo 2.018 volivcev ali 10 »/o. Skupaj je bilo za ta zbor po- trjenih 33 kandidatur, od tega za dve ženi. Po enega kandida- ta so predlagali zbori v petih volilnih enotah, po dva kandi- data v enajstih volilnih enotah in po tri kandidate v dveh vo- lilnih enotah. Za predlaganje kandidatov za volitve odbornikov v zbor de- lovnih skupnosti občinske skup- ščine je bilo «;klicanih 45 zbo- rov delovnih ljudi, ki se jih je udeležilo 3.898 delovnih ljudi ali 27«/o. Skupaj je bilo za ta zbor po- trjenih 29 kandidatur od tega za 11 žena. Po enega kandida- ta so predlagali zbori delovnih ljudi v osmih volilnih enotah, po dva kanhidata v devetih vo- lilnih enotah in po tri v eni volilni enoti. Skupaj je bilo za 37 izpraz- njenih odborniških mest v ob- činskem zboru in zboru delov- nih skupnosti občinske skupšči- ne potrjenih 62 kandidatur od tega za 13 žena ali 21 ®/« potrje- nih kandidatur. Potrjene kandidature za ustrezne zbore republiške in { '■^"ezne skupščine borro objavili v pi-ihodnji številkL Novi napadi ameriških letal na Severni Vietnam Bombe padajo naprej Napadi ameriških letal v ne- deljo in ponedeljek na sevemo- vietnamsko ozemlje dokazuje- jo, da se »omejena letalska voj- na« nadaljuje po planu. ZDA žele oslabiti sevemovietnam- ska preskrbovalna središča in strateške točke, da bi, kot pra- vijo, »onemogočile sevemoviet- namsko pomoč južnovietnam- skim upornikom«, tj. gibanju Vietkong. ' Značilno je, da prav sedaj v Pekingu napadajo Sovjetsko zvezo, češ da a/ijskim deželam samo obljublja pomoč, v resni-! ci pa ne reagira na svojo inter- j nacionalno dolžnost. To trde v j isti sapi. ko sami niso še niče- ■ sar ukrenili in po vsem sodeč tudi ne žele ukreniti, četudi .so- di območje Indokine prej v ki- tajsko vplivno področje kot sovjetsko. V Moskvi si prizadevajo, da bi vietnamsko krizo rešili za ze- leno mizo. Pisali smo že, da pri tem uživajo podporo francoske vlade. Sedanji obisk sovjetske- ga zunanjega ministra Gromika v Londonu naj bi tudi britan- sko vlado bolj vključil v reše- vanje tega azijskega ^T^rašanja, posebno še, ker je bila Britani- ja skupaj s SZ svojčas tudi predsednica ženevske konferen- ce o Indokini. Na večjo gibč- nost pozivajo premiera Wilsona tudi sami laburistični poslanci in predvsem britanska javnost, ki ji nikakor ni všeč, da je bri- tanska vlada kratkomalo tiho prikimala ameriškim napadom na Severni Vietnam. Res je, da so Američani s svo- jim najnovejšimi napadi, ki vse bolj segajo proti severu, močno zožili, kot temu pravimo, sov- jetski manevrski prostor. Po- ročilo o sovjetsko-severnoviet- namskih razgovorih jasno go- vori o tem, da bo sovjetska vlada podprla z orožjem in z drugo pomočjo Severni Viet- nam, vendar to ne-pomeni, da se bo tudi sama neposredno vmešala. In prav io žele Kitaj- ci. pri čemer naj bi sami služili samo kot — posredniki. Ameri- čani pa hočejo z napadi oslabiti severnovietnamsko vlado, če bi kdai pozneje sedli k pogaja- njem. Kaže, da VVashington izkori- šča nastali položaj. Pri tem krši severnovietnamsko nedo- takljivost povsem neovirano, ker sodi, da se praktično ne bo nihče vmešal v vojaški spopad. Prav zaradi tega je usoda ti- stih, ki jih uničujejo bombe, toliko bolj tragična. In pri tem naj še omenim, da je General- na skupščina preložila delo za- radi notranje krize, ki je niso mogli ozdraviti, in da je VS prav zaradi tega kaj malo učin- kovito orodje miru in varnosti v teh kritičnih trenutkih. dau^odki Državljani ZAR so na vseljud- skem referendumu izvolili dose- danjega predsednika Naserja za predsednika za naslednjih šest let. Njegov novi mandat prične veljati 26. marca. 2e sam reznal- tat referenduma kaže, kako pri- ljubljen je med ljudstvom. Sko- raj sto odstotkov volivcev se je izreklo zanj. Pretekla nedelja je potekala, v pričakovanju, kakšne rezulta-' te bodo dale občinske volitve v Franciji, deželne volitve za Šta- jersko in Koroško v Avstriji in skupščinske volitve v Argentini. . OBČINSKE VOLITVE V FRANCI.TI Francoske občinske volitve veljajo kot nekakšen barome- ter za poznejše skupščinske vo- htve, četudi se pri pr\dh formi- rajo določene volilne »zveze«, ki jih pri skupščinskih volitvah ne zasledimo. Toda presenečeni ni bilo. De- gaullovska unija za obnovo re- publike m stranki le\nce — so- cialisti in komunisti — so v glavnem ohranili dosedanje po- zicije in torej dosegli volilne uspehe Vsi prvaki strank in člani vlade so bili izvoljeni. Največje zanimanje je vlada- lo za mesto Marseille, kjer je nastopil tudi edini resnejši tek- mec predsedniku de Gaullu za predsedniški položaj socialist Gaston Deferre. Rezultati voli- tev v tem mestu bodo znani še- le prihodnji teden. i NA KOROŠKEM: NOBENIH | SPREMEMB Položaj na Koroškem se ni spremenil. Značilno je, da so dobili socialisti dokajšen prira- stek glasov (posebno na ozem- lju, kjer je naseljena slovenska, manjšinaV Število glasov je po-, večala tudi ljudska stranka. KP! Avstrija je sicer izgubila precej ; glasov, vendar je ohranila po- slanski mandat v deželni skup; j ščini. Precej glasov so izgubili | tudi svobodnjaki, vendar so ohranili dosedanje mandate. Koroška volilna skupnost kr- ščansko usmerjenih Slovencev je dobila nekaj več kot 4.000 glasov, kar seveda ne zadošča za lastnega poslanca. Razmerje v deželnem zboru bo isto kot doslej: socialisti 18 mandatov, ljudska stranka 12, svobodnjaki 5 m KPA L Socia- I listi bodo tako ob podj^ri ko- munističnega poslanca imeli v zboru en glas večine, ker pred- sednik vlade kot član zbora ni- ma glasovalne pravice, V ARGENTINI: PERONISTI VSE MOČNEJŠI In Argentma! Tu so pred- vsem ugotovili velik porast gla- sov za nekdanjega diktatorja Perona v stranki narodne uni- je, ki je povečala število poslan- skih mest kar za 38. Vendar ima politično pbanje predsednika lilija, radikalna unija, dovolj trdno mesto Seveda zmaga peronistov ne bo vplivala na položaj v deželi, saj še dve leti ne bodo zame- njali vladi naklonjenih guver- nerjev. Tako bo sedanja vlada tudi še naprej nadzirala izvrš- no oblast v pro\nncah. s tem pa tudi onemogočila preveliko »samovoljo« lokalnih čini tel j ev, ki se morda ne bi strinjali s centrom. SPET AMERIŠKE BOMBE NA SE\^RNI VIETNAM V nedeljo so ameriška m luž- nokorejska reaktivna letala na- padla Tigrov otok, kakih 30 km severno od 17 vzporednika, ki predstavlja mejo med Sever- nim m .Južnim Vietnamom. Na- slednjega dne je kakih 100 ame- riških letal zasulo z bombami severnovietnamski depo s stre- livom, kakih 160 km južno od Hanoja, glavnega mesta sever- ne republike. Gre za doslej naj- globlji ameriški prodor proti severu, ki je seveda naletel v svetu na odločno obsodbo. Sindikalni sveti v bodoče Okrajni sindikalni svet Ptuj je sklical 13. marca 1965 v Ptuj na posvetovanje predsednike in taj- nike občinskih sindikalnih svetov Maribor Center. Tabor in Tezno, Ptuj, Murska Sobota. Rame, Slov. Bistrica. Slov. Gradec, Gornja Radgona. Lenart. Radij«, Ljuto- mer. Ormož in Dravograd i na- menom, da bi se pred ukinitvijo okraja na zadnji skupni seji po- menili o bodočih stikih med ob- činami na relaciji občina — re- publika. o bodočem izmenjavanju informacij in izkušenj, o obve- ščanju javnosti o delu sindikalnih organizacij ter o delitvi dohodka iz članarine in iz proračunskih dotacij v posameznih občinskih skupnostih. Iz mnenj in stališč predsedni- kov iz raznih občin o namenu ukinitve okraiev in tudi okrajnih političnih forumov je bilo lahko razumeti, da gre predvsem za hitrejše in samostojno proučeva- nje in obravnavanje raznih poh- tičnih problemov v občinski skup- nosti, kar zahteva dobro pozna- vanje terena, oroblemov. možnosti za ugodne rešitve in pripravlje- nosti vseh naprednih sil v občin- ski skupnosti, da bi najboli pere- ra vprašanja čim prej rešili To bo praktično pomenilo skrajšame administrativnih pot: m rešitev ter povečalo število ureienih za- dev. Republiški odbor sindikatov se ne bo mogel baviti z vsemi problemi, s katerimi so se bavnli prej okraji, pač pa bo moral vplivat: na uspešno odpravlianje raznih nesorazmeni m nesklad- nost) med občinsKimi območ]i Z ukinitvijo okrajev se bo spre- menila tudi delitev članarine članstva sindikalnih organizacij, ki bi naj znašala v IfMvi letu .384.571.261 din Po novem naf bi ostalo občinskim sindikalnim sve- tom rio odsi č!an.i.rine (Nadaljevanje na 5. strani) Pregled potrienih kcmdi- datur na 6. stremi >trnn 2 »T E D N I Kc — petek, 19. marca 1965 Strnn 2 Prometna tragedi|a na Mariborski cesti Mnogi zvozijo brešice ovinlie ¥ Ptuju, vsi pa ne Vsaka nova prometna nesreča v Ptuju na ovinku na Mariborski ce- sti (pri Vaupotičevih) je dodatna zajhteva za uresničenje predvidene iz- ravnave asfaltirane ceste od prometne hišice db stičišču Zagrebške in Moriborske ceste (pri Korošcu) naravnost proti Hajdini. VSE PROIVU-JTNE NESRECE, KI SO SE ZGODILE PO ZGRADITVI NOVIH CESTNIH MOSTOV CEZ DRAVO IN STU- DENCNICO, NA BREŠKIH OVINKIH (PRI KOROSCEVIH IN PRI VAUPOTICEVIH), SO 7.E ZAHTEVALE VECMILIJONSKO MATERIALNO SKODO. K TEM NESREČAM IN ŠKODI MO- RAMO PRIŠTETI ŠE ŠEST MLADIH ORMOŠKIH ČLOVEŠKIH ŽRTEV NEDELJSKEGA JUTRA 14. MARCA 1965 OB TRCENJU KOMBIJA MB 136-30 Z OSMIMI ORMOŠKIMI POTNIKI IN REDNEGA AVTOBUSA PTUJ—MARIBOR MB 120-19 NA OVINKU PRI VAUPOTICEVIH, KO JE ZANESLO KOMBI NA OVINKU PRED AVTOBUS IN PO UDARCU PRIZANESLO ŽIVLJENJI LE DVEMA, OSTALIM ŠESTIM PA GA JE VZELO. Ta dva ovinka srečno prevozi v obe smeri nešteto voznikov lažjih in težjih motornih vozil, ne pa vsi. Težko je odgovoriti, zakaj ne, in še teže, kdo je kriv, voznik ali ovinek, ter ug^otoviti vse tiste fizične in duševne vpli- ve na ljudi, da jim večkrat vse uspe, drugič pa se ne morejo izogniti nesreči... Odveč bi bilo na široko opi- sovati vse podrobnosti samega tragičnega dogodka nedeliskega jutra 14. marca t. L na ovinku pri Vaupotičevih v Ptuju na Mariborski cesti, ko že vse žrtve, 31-letno Marijo Pintarič, 20-let- no Adelo Nekrep, 34-letnega Jožka Zidariča, 28-letnega Stan- ka Matjašiča, 24-letnega Janka Hodžarja, ki so bili zaposleni pri podjetju Jože Kerenčič v Or- možu, ter 24-letnega Viktorja Podplcitnika, zaposlenega pri go- stimskem podjetju v Ormožu, četrti dan pokriva v grobovih zemlja in na njih številni venci j in ko se žalost prizadetih svoj- j cev in kolektivov še ni polegla.: Raje sočustvujmo z njimi in že-| limo čimprejšnje okrevanje dipl.' inž. Janku Puklavcu in strojne- ; mu tehniku Jožetu Pircu iz pod- ' jetja Jože Kerenčič, ki sta ne- j srečo preživela 'i se še zdravita | v ptujski bolnišnici. • Sam nesrečni dohodek na Ma- j riborski cesti in ostalo, tudi ne- j kaj podrobnosti iz življenja po- j kojnih ter z bilančnega plesa v Kidričevem, od koder so se vra- čali pred nesrečo, sta opisala v ponedeljek, 15. marca t. 1., dnev- nika Večer in Delo. Nad 1000 ljudi, zbranih na kraju nesreče, je videlo grozljive ostanke kom- bija in v njih krvaveče in de- loma med razbitine spete žrtve. Ostali so slišali obvestila po radiu ali tolmačenja očividcev. Tisk je opra^?il svoje. Upajmo, da je vse očividce te nesreče in vse, ki so zvedeli zanjo tako ali drugače, to ta;ko prizadelo, da so sklenili v bodoče po svoje pomagati, da bi preprečili po- samezno ali množično umiranje mladih in odraslih na cestah. Ce tega niso obljubili niti tem naj- novejšim mladim žrtvam nesre- če in njihovim težko prizadetim svojcem, potem je odveč vse tokratno pomilovanje žrtev, so- čustvovanje z njihovimi svojci,' solze in besede ter slike v na- i šem tisku. Tako težka nesreča mora ostati pretresljivo opozo- rilo, da ne smejo voziti vozniki po neprespanih nočeh, da ne smejo piti alkoholnih pijač in da jim ne smemo zaupati svojih življenj, če teh zahtev in pravil ne upoštevajo. I^dor noče gle- dati na cesti krvi in mrličev, naj ne naliva vozniku vina ali li- kerja, naj ne vabi voznika, naj bo z družbo vso noč, potem pa naj jih neprespan in utrujen vozi. V HK^li jutranji sve^tlobi je silišala vsa okolica močan tresk, za krajšo tišiino pa klice na pomoč. Potniki iz a-vtobusa niso mogli verjeti, da vidijo levo oai, Šest mladih življenj je v hipu ugasnilo Marija Pintarič (31) Adela Nekrep (20) Jože Zidarič (34) Stanko Matjašič (28) Janko Hodžar (24) Viktor Podplatnik (24) Pogled na komhi MB 136-30 nekaj minut po nesreči. Levo izcza šoferja Podplatriika' je Pintaričeva, desno pa Zidarič in nad njim Hodžar in levo od njega Adela Nekrep, ki se ne vidi. Matjašič je že bil položen na tla izza kombija. Pri nesreči, kot je bila ta na Mariborski cesti v Ptuju, kjer: je bila v hipu zapečatena usciia šesterice, gre priznanje tistim j prvim ljudem na kraju nesreče, i ki so storili vse za r>omoč po- nesrečenim. K sreči se najde povsod vsaj nekdo, ki se zaveda, ne glede na še tako grozljivo sliko, da je potrebno poklicati na pomoč vse, ki lahko prvi in v najkrajšem 'času nesrečo i zmanjšajo. j Tresk, potem pa tišina in ta- koj zatem krič in iskanje po- nesrečencev med krvjo, ki je! tekla vserrt iz ust, nosa, ušes, z las, s čela. Šofer avtobusa Ur- ban Toplak, ki je ravnal skraj- no razsodno kot šofer in kot človek, je prvo pomislil na ne- varnost eksplozije in požara v kombiju. Potrgal je kable in žice, ki Jih Je lahko dosegel. Sprevodnik je skupno z Andre- jem Mrškom stekel do bližnjega telefona. V tem času so ostali najbližji dvignili iz vozila dva živa po- nesrečenca. Neznani par, ki se je pripeljal s fičem za kombi- jem, je bil takoj v pomoč. Zena je sedla k ranjenima, ju brisala in mirila. Povedala je tudi, da so ti mladi ljudje iz Ormoža, iz podjetja Kerenčič in da so se pripeljali iz Kidričevega. An- drej Mršek je še dal nekaj na- vodil za pomoč poškodovanim. Rešilna postaja je ponovno do- kazala svojo sposobnost za hitro intervencijo. V dveh minutah so bila na mestu tri vozila. Pre- živela sta bila takoj j^repeljana v bolnišnico. Bolnišnica je bila v istem času kot rešilna postaja in milica obveščena o hudi ne- sreči in o potrebi večje pomoči in pripravljenosti na več ra- njencev. Za vse to so bile po- trebne minute, ostalo pa je vse bilo počasneje. Milica je pre- usmerila promet čez Rogaško cesto in Hajdino. Takoj je bila obveščena o nesreči še milica v Ormožu in tudi o žrtvah. Pri-^ speli so nekateri Ormožani, ki, so povedali, kdo so žrtve. Nekaj i so povedale tudi listine, ki so j jih imeli pokojni s seboj. De- j žurni zdravnik iz bolnišnice dr. I Trop je prihitel na kraj nesreče z imeni, ki jih je dobil od dveh poškodovanih. Nekaj jih je spo- znal, vseh pa ne. Ugotovil je lahko le, da so vsi ostali v vo- zilu mrtvi. Na vse strani je br-, nel telefon. Hitro so bili v Ptuju tudi preiskovalci iz Maribora ter novinarji Večera in Dela. Tudi i dvigalo za vozila je bilo tu. Vse | bi tiho potekalo, če ne bi bilo potrebno odganjati gledalcev, ki so preveč silili na cestišče. Ko- mandir ptujske postaje Stane; Urbančič je zagotovil potreben | red. Okrog 10. ure že ni bilo na' tem mestu ne razbitega kombija, niti šestih rakev z žrtvami, niti množice in niti peska, prepoje- nega s krvjo. Na nekaj mestih, je ostal samo temnejši asfalt. | Po vsem opravilu sodno-medi- i cinskega izvedenca dr. Kušarja na kraju samem in komisije v mrtvašnici na ptujskem poko-1 pališču so bile žrtve prepeljane v Ormož in položene na mrliški oder v domu TVD Partizan. V torek dopoldne je bil pri To- mažu pogreb Viktorja Podplat- nika, pop>oldne ob 16. uri pa v Ormožu pogreb ostalih žrtev. Ni potrebno posebej opisovati} srce trgajočih scen ob krstah ' pokojnih pred pogrebom in na pokopališču. Nesreča v Ptuju je pretresla ne samo Ormož, tem- več vso slovensko javnost, ki se zaveda, kako boleče rane za- puščajo dan za dnem ponavlja- joče se prometne nesreče. Jav- nost tudi zahteva, da se ne sme voznikom dovoliti uživanje al- koholnih pijač, čeprav bi jim to celo dopuščali zakoniti pred- pisi. Odgovornost za sočloveka in za varnost prometa na cesti zahteva od voznika mnogo več kot žrtev, naj se odpove pitju alkoholne pijače, temveč tudi pozornost vseh drugih, da bodo voznike podpirali v treznosti, ne pa v uživanju zastrupljajočih tekočin. Te niso edini povzroči- telji nesreč, so pa zelo pogost in temu tudi naj velja neizpro- sen boj. Za večjo varnost na cestah Avto-moto druitvo Ptuj Je dalo na občnem zboru 14. marca 1963 obračun dela za 1964. leto, obenem pa Je dalo zboru v po- trditev program^ za letoSnje leto. Njegovo delo je bilo vsa leta dosedanje8:a obstoja usposabljanje voznikov za lahka in težja motorna vozila in seznanjanje javnosti s prometnimi predpisi, da bi bil promet na naših cestah čimbolj nemoten in da bi si prihranili vse žrtve današnjega cestnega prometnega vrveža. Ta občni zbor je imel toliko večji poudarek na varnosti cest- nega prometa, ker je bila ve- čina navzočih pod dojmom težke prometne nesreče na Mariborski cesti v Ptuju, ki je končala z dvema težko poškodovanima in s šestimi mrtvimi iz Ormoža. Zbor je počastil spomin na pre- minule žrtve z enominutnim molkom. V razpravi po poročilih je bilo poudarjeno, da zahteva da- našnji cestni promet od vsakega pešca in voznika, da mora po- znati cestno-prometne predpise in prometne znake. Zato je prav, da si prizadeva društvo v Ptuju prenesti cestno-prometno vzgojo tudi na AMD krožke na pode- želje, na Ptujsko ih Dravsko polje, v Haloze in Slovenske gorice. Mesto in podeželje sta enako potrebna stalnega pro- metnega izobraževanja mladine in odraslih. To je najcenejša odkupnina od nevarnosti in ne- sreč, ki stalno prežijo nad ljud- mi na cestah. Najmanjša in najkrajša ne- previdnost ima lahko nevarne posledice. ' Tisoči izšolanih vozačev v ob- čini v Ptuju in stotine lastnikov mopedov in koles stalno križa- nj o po cestah vseh kategorij pred pešci ali za njimi in ža vozniki in tisočkrat na dan se pokaže, kako važno je poznati predpise za cestni promet. Kljub vsej previdnosti je še vedno mnogo nesreč, ki nam povzro- čajo materialno škodo in težke človeške žrtve. Ceste niso v redu. Promet na njih je že tako zaradi slabega stanja cest otež- kočen. Zato zahteva vožnja od vsakogar, ki je na cesti, ki pri- haja nanjo ali jo zapušča, š( večjo opreznost. O vsem tem so govorili član društva, odborniki in gostj( ter razni predstavniki. Vse nji. hove želje, misli in predloPi s< izzveneli bolj kot poziv javno, sti, naj se varuje neprevidnost na cestah, da ne bomo nlačeval tako visokega krvnega davka ki ga je iz leta v leto več. Trot vsem množičnirn boleznim ir nesrečam se je človeštvo vednc borilo in enako se danes bor proti umiranju na cesti. Tud občina Ptuj mora biti aktivnj v tem boju. AMD je priprav- ljeno organizirati in izpeljat vse akcije, od šolanja vozniko\ do predavanj o prometu in pro- metnih znakih, kjerkoli je željj ljudi po tovrstni pomoči. Šole so tudi prevzele poleg ostalih skrbi za mladino še skrb, da bi jo opozorili na nevarnosti, k ji pretijo. Le s tako skupne akcijo je mogoče zagotoviti, ds bo promet po naših cestah mir- no tekel in da ne bo pomenile vsako vozilo povzročitelja ne- sreče in vsak ovinek kraj pre- livanja krvi in razbijanja dra- gocenih vozil. V lanskem letu je AMD Ptuj usposobilo za vožnjo avtomobi- lov 360 voznikov in za vožnje mopedov 340 voznikov. V le^ tošnjem letu bi rado doseglo število 1000, ker želi, da bi tekle izobraževanje voznikov v korak 2 naraščanjem števila vozfl, Storilo bo tudi vse potrebno, da bodo člani radi izpolnjevali svoje obveznosti do društva in da mu bodo omogočali, da bo lahko v redu izpolnjevalo svoje obveznosti, ki jih je prevzelo od skupnosti ob ustanovitvi. VJ. Dr» Jurij čarf - upokojen Dr. Jurij Carf je bil rojen 12. junija 1899. leta v Likovcu na Koroškem. Kot sin naprednega in zavednega slovenskega obrtnika se je pričel v zgodnji mladosti politično udejstvovati. V Sent- rupertu je končal osnovno šolo, gimnazijo pa v Celovcu. Leta 1919 je vstopil na medicinsko fa- kulteto v Zagrebu. Po plebiscitu je nadaljeval s študijem v Leip- zigu in pozneje v Gradcu, kjer je doktoriral leta 1924. Po kon- čanem šolanju je bil dve leti na praksi. Ker ni bil pristaš takrat- ne vladajoče stranke, ni dobil primernega delovnega mesta. Leta 1927 je odšel v Argentino, vendar se je po treh mesecih za- poslil kot vojaški zdravnik v Ljubljani. Med ostalim je služ- boval tudi na Golniku. Leta 1930 se je zaposlil kot zdravnik v Or- možu, kjer jr pričakal drugo svetovno vojno. Leta 1941 je bil mobiliziran in kmalu potem za- jet. V ujetništvu je organiziral ordinacijo, v kateri je zdravil Slovane. V ujetništvu je bil do marca 1942. leta. Takrat se je hotel vrniti na svoje delovno mesto v Ormožu, vendar mu tega niso dovolili. Na Dunaju se je zdravil, v Celovcu pa se je za- poslil v boLnišnici. Iz bolniš.nice je pomagal partizanom, za to je bil kaznovan in je odšel na Ti- rolsko, od tam pa aprila 1943 v partizane. V Celovcu se je spo- znal z izseljenci. Kot partizanski zdravnik je po- svečal vso skrb terenskemu stro- kovnemu in političnemu delu. Zdravil je ranjene in obolele partizane. Imel je sina Jurija, ki je padel v partiza-nskih bojih. Dr. Jurij Carf je pričakal osvo- boditev kot pajtizan v odredu v Celovcu., iMaja 1945. se je vrnil v Ormož in organiziral zdravst- veno službo. Njegovo stanovanje je bilo porušeno, žena je ob kon- cu vojne stanovala pri znanki. Takoj po osvoboditvi se je zdravstvena služba v Ormožu bo- rila s kadrovskimi težavami in tudi zdravstvenih prostorov je primanj kovalo. Poleg, tega, da je dr. Carf redno opravljal zdravniške a dela, je po ukinitvi splošne bolnišnice v Or- možu organiziral bolnišnico za pljučno tuberkulozo. Bil je upravnik bolnišnice v Ormožu do leta 1952, od takrat do predkrat- knm pa je bil direktor Zdravst- venega doma v Ormožu. Kot pri- I zadevnega in izkušenega zdrav- ' nika so dr. Jurija Carfa qbčani hitro vzljubili in mu zaupali. V njem vidijo dobrega zdravnika in i plemenitega človeka, ki je pri- pravljen ob vsakem času poma- gati. Dr. Jurij Carf je bil zaposlen 40 let kot zdravnik in se v 66. le- tu starosti podrobno spominja svojih doživetij. V njegovi zdravniški praksi je bil najraz- veseljivejši dogodek, ko je oži- vel bolnika iz Ormoža. Z masažo srca in z injekcijami je zbudil I človeka, ki je živel potem še leto i dni. i Svoj najbolj tragični dogodek j je doživel v času druge svetovne vojne, ko zaradi neprestanih na- padov sovražnika ni mogel po- magati svojemu obstreljenemu sinu Juriju. Kot zdravnik je mnogo sode- loval pri Rdečem križu. Priprav- ^ Ijal je razna predavanja in nudil članom RK osnovno znanje zdravstva. Kot izkušen zdravnil^ je rešil smrti marsikaterega člo- veka. i Občani dr. Carfu čestitajo ob upokojitvi in mu kličejo še na mnoga leta. D. RizmaD Dr. Jurij Carf PROMETNA NESREČA V BUDINI V nedeljo, 14. marca 1965, se je zgodila pri Ptuju še ena pro- metna nesreča, in sicer v Budi- ni pri Ptuju. . Voznik osebnega avtomobila MB 73-71 Franc Samoljenko iz Ptuja je podrl v Budini sedem- letno deklico Majdo Golob iz Spuhlje. Nesreča se je zgodila v tre- nutku, ko je pripeljal voznik po Budini v smeri proti Ptuju in mu je nenadoma skočilo pred vozilo dekletce. Vozilo je dekletce zadelo z levim spred- njim blatnikom in jo zbilo po cestišču. Pri udarcu in padcu je dobila deklica hude poškodbe po glavi. Med prevozom v ptuj- sko bolnišnico je umrla. Pokopali so jo v sredo na po- kopališču v Rogoznici. Na mestu nesreče 14, marca je izjavilo več navzočih, da smo vsi skupaj premalo kritični do voznikov, v kakšnem stanju gredo na vožnjo in da se nam bodo manjše in večje nesreče ponavljale vse dotlej, dokler ne bomo znali oceniti, kdaj se nam res kam strašno mudi, ali pa si lahko privoščimo več časa za varno vožnjo in za mirno živ- ljenje. VJ. str«« ^ »TEDNIK« — petek, 19. marca 196^ Stran 5 KIDRIČEVO Pamcmfklfivosti je treba adpravljciti s sprejetjem pravilnikov o de- jjtvi osebnih dohodkov v delov- nih enotah TGA se je, kar se tiče ' plačila po opravljenem delu, marsikaj spremenrlo na bolje, pokazale pa so se tudi raizne po- manjkljivosti, ki jih bo pogrebno čimr^rej odpraviti. Prav zato je pS podjetja sklenil ustaiioviti od- (jelek za analiziranje prdduktiv- ^ riosti in osebniJi dohodkov. V tem oddelku bi naj delali: diplomira- i ni ekonomist, ekonomist s sred- ; jjjefiolsko izobrazbo, tehnik stro- ^ in administrator. Svet DE ) osrednjih služb bi naj tudi po- ■ skrbel za več socialnih delavcev, i i^er se pojavlja potreba po po- i drobnejšem spremljanju počutja , članov kolektiva ob novi delitvi, i Glede na plan proizvodnje, ki 1 nalaga kolektivu veliko moralno ) in materiafno odgovornost, je po- i trebno zasledovati vzdušje članov i kolektiva. i (h-gcmkcrcila ZM ! im itovi poti Mladinski aktiv v TGA je v ' zadnjem času res postal aktivnej- ' ši. Z združitvijo aktiva v nase- ' iju z aktivom TGA se je številč- I no stanje povečalo In tudi deJo ' je oživelo. Tako so sedaj v okvi- i ' ru TK ZMS vključeni trije aktivi j ' z več kot 150 mladinci. Ti so ■ sprevideli, da je združitev od- • prla nove perspektive in so se • zato tudi lotili dela z vsem sr- cem in voljo. Sklenil; so, da bo- ■ do poleg že napovedane guiz od- i daje, ki bo 20. marca v novi dvo- rani restavracije, lepo proslavili • tudi 20-letnico osvoboditve. V I jjočastitev tega pra^ika bodo v maju organizirali v Kidričevem mlardinski festiva;!, na katerem se I bo mladMia iz TGA srečala z ak- tivi iz sosednjih delovnih orga- nizacij na športnem, zabavnem in knltumean področju. Za boljšo evidenco nad sredstvi Delavski svet TGA je nedavno j obravnaval poročilo centrailrie inventure komisije »n poročilo staJne inventurne komisije. Po- pisovanje v preteklem letu in ugotavljanje stanja na dan 31. decembra 1964 je bilo težavno, ker je bila končana rekonstruk- cija in je bila marsikatera na- prava premeščena iz enega obra- ta v drugega, ali pa je bila celo izven pogona. V zvezi z inven- turo je delavski svet razpravljal tudi o odpisih osnovnih sredstev, katerih skupna vrednost znaša nad milijardo dinarjev. Obe ko- misiji sta organom upravljanja predlagali vrstx5 ukreipoV, ki bi bili mijno potrebni za boljšo evi- denco sredstev, predvsem ob pre- nosih sredstev' iz obrata v obrat. Uspeli kandidacijski zbori v minulem tednu so bili v vseh delovnih enotah v TGA rbori de- lovnih ljudi, na katerih so člani kolektiva predlagali kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine. V dveh delovnih eno- tah — v glinici in v strojnem v^rževartju na so izbrali še dva kandidata za zbor delovnih skup- nosti skupščine občine Ptuj, ker je dvema odbornikoma potekel mandat. Zbori volilcev so v ce- loti uspeli in je bila udeležba prav dobra. O kandidatih so te- meljito rarpravljali ter ocenili njihove sposobnosti in doseda- njo družbeno politično aktivnost. Na teh zborih so dosedainji ob- činski odborniki tudi pK>ročali o delu občinske skupščine v minu- lem obdobju in obrazložili pred- log družbenega plana občine za leto 1965. Člani kolektiva so od- bornikom postavljali razna vpra- šajija, na primer o investicijah, o popravilu cest v letošnjem le- tu, predvsem pa po ukinitvi j okrajev ter o raznih drugih vpra- šanjih. Kakšno bo bodoče delo? v našem listu smo že večkrat ■ pisali o slabem delu sindikalnih i___ podružnic in pododborov v TGA in o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se stanje izboljšalo. Tudi na občnih zborih je šla raz- , prava v tej smeri in so delegati zelo kritično ocenjevali delo in dali precej konkretnih predlogov za boljše bodoče delo. Končno so le prišli do spoznanja, da je vse odvisno od njih samih. Mno- go razprave je bilo posvečene proizvodni problematiki. Pokaza- le so se že tudi razne pomanj- kljivosti v novih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, ki ne morejo pozitivno vplivati na na- daljnje uspehe v proizvodnji. V nova vodstva so izvolili res dob- re člane, da bo delo sindikata leto® krenilo po drugi, boljši poti. Obratuje že 120 peči Težka energetska kriza, ki vla- da že vsa leta, je zelo prizadela tudi delovni kolektiv TGA. Lani je bila izven pogona celo elektro- liza »A«. Skoda, ki jo je pri tem utrpelo podjetje, kako cela naša skupnost, gre v težke milijone, i Pred kratkim se je začelo stanje zboljševati in so v elektroliizi »A« vključili v redno proizvodnjo postopoma že 120 elektrolitskih peči. To je zelo razveseljivo za kolektiv, istočasno pa je določen strah, ali ne bo zopet nastopila , kriza zaradi pomanjkanja elektri- j I ke in bo zopet treba izključiti j peči. S tem bi zopet bila priza- ^ I deta kolektivu občutna škoda,; saj se z večkratnim izklaplja- njem in vklapljanje precej skraj- ša življenjska doba peči. Prvi tečaji - uspešno delo komisije za požarno varnost Komisija za požanjo varnost pri Občinski skupščini Ptuj je že pred več meseci začela intenziv- no preučevati vzroke in nastan- ka I>ožarov, ki jih je na našem območju precej. ■ Ugotovljeno je, da so marsikje T podjetjih ali ustanovah velike pomanjkljivosti ter napake; v večji meri je tudi malomarnost česti vzrok p^ožarov. Na tej osno- vi se je komisija odločila, da bo v podjetjih in ustanovah zahte- vala strožje požarno preventivne ukrepe in je k temu že energično pristopila. Bolje je namreč pre- prečiti kot gasiti, ko je že skoraj prepozno. Posamezniki iz podjetij in ustanov so obiskovali tečaj za požarno varnost ter se v dobršni meri uspKJsobili ugotavljati mnoge možne vzroke nastanka požara. Po tečaju je 41 tečajnikov delalo izpite iz predmetov: požarno pre- ventiv>ni ukrepi, gasilska tehnika i in taktika, preventiva dimniških požarov, prva pomoč ob nezgo- • dah in praktične vaje — gašenje Požarov. Po izjavi predsednika PVK Martina Horvata in vodje tečaja Lojzeta Korošca, se je • ■Zadnja skupina najbolje odrezala I in dosegla pretežno odlične oce- ' ne. S tem so sedaj v vsakem pod- jetju in ustanovi ptujske občine Osebe, ki so seznanjene s požar- no preventivnimi ukrepi in bodo j na svojih delovnih mestih goto- vo pomagale preprečevati poža- ''e in s tem gospodarsko škodo. Ceste so oživele Na vseh prihodih v Ptuj že spet vsako jutro od pol šestih do ^Pkdj minut pred sedmo uro sre- čujemo ali dohitevamo številne l^olesarje in mopediste, ki se pe- i 'jfjo na delo, oziroma se vračajo ! "a svoje domove. ! Cim so se ceste malo utrdile, večina delavcev preusmeri na vožnjo s kolesom ali mopedom. Sedaj se npr. prepelje čez dravski most med pol peto in sedmo uro v obe smeri nad 700 kolesarjev in mopedd&tov, med- ko se jih je 15. januarja pe- ijalo le Tiekaj nad 100. ' > Pri Petrolu imajo mnogo dela. j ^^vilo strank se je po\'zpelo nad dnevno, v zimskem času pa jih je bilo komaj okrog 100, medtem ko jih je bilo lani v po- letnem času nad 600 dnevno. Zato bodo sedaj avtobusi pre- cej prazni, nasploh še tam, kjer ne vo7ijo ob pravem času ali za- mujajo. Bezjak J. Pisma uredništvu BOLNIŠNICA ZA TBC V ORMOŽU JUTRI Bolnišnica za tuberkulozo v Ormožu je dala v svoji povojni dobi do danes svoj prispevek za tuberkulozne bolnike in za mesto Ormož s s\>ojo bližnjo in daljno okolico. V miru lahko trdimo, da je to obdobje bilo uspešno, koristno in potrebno. Znano je, da so v tej bolnišnici našli svoje zatočišče bolniki in bolnice deloma iz Slovenskih Goric, Prekmurja, Dolinskega, Goriškega, čestokrat v minulih letih pa tudi iz mnogih drugih krajev Slovenije. Težko vojno obdobje ter v začetku ne ravno lahka povoj- na leta so omogočila z vsemi svojimi negativnimi pojavi, kot je neredna in nezadostna pre- hrana, slabe stanovanjske pri- like itd., da se je prav tuber- kuloza, ta nalezljiva in vsestran- sko škodljiva bolezen razpasla, saj je v takih okoliščinah bilo kaj takega lahko mogoče in je to tudi povsem razumljivo. Da je pa tudi prekomerno uživanje alkohola in slaba zdravstvena prosveta k takemu stanju mno- go pripomogla, ne bi posebej bilo potrebno poudarjati. V taki situaciji se je znašla zdravstvena služba pred nešte- timi nalogami. Nujno je bilo predvsem razviti dobro dispan-, zersko protituberkulozno služ-, bo z nalogo odkrivati, evidenti- rati, po potrebi takoj zdraviti odkrite bolnike in jih nato, usmerjati v stacionarne antitu- berkulozne ustanove, bolnice,! kjer se taki bolniki navadno da- lje časa zdravijo. Med številni- mi takimi stacionarnimi usta- novami v Sloveniji je pa bila tudi in je še danes vprav bol- nišnica v Ormožu, skozi katero je šlo na tisoče bolnikov, ki je doslej precej prispevala pri zdravljenju tuberkuloznih bol- niko\'. Tako je bolnišnica za tu- berkulozo v Ormožu popolno- ma opravičila svoj obstoj, saj je nudila pomoč številnim bol- nim državljanom. Položaj, ki je pa nastal danes po tolikih letih razmeroma uspešne protituberkulozne bor- be, se v mnogočem razlikuje od onega pred 20. leti. Sodobni in moderni način zdravljenja tu- berkuloze z najnovejšimi spe- cifičnimi zdravili, ter z razno- vrstnimi operativnimi posegi je spremenil v veliki meri epide- miološko in bolezensko sliko tuberkuloze. Nespametna bi bi- la trditev, da je jetika v hu- dem upadanju, pač pa je dej- stvo, da dandanes ne srečuje- mo več v tako velikem številu zelo hudih oblik tega obolenja, kot je to bil slučaj pred leti — kar je že samo po sebi velik uspeh — temveč je precej več minimalnih oblik in kroničnih slik te bolezni. Zahvala temu dejst\ni gre predvsem hitremu odkrivanju novo obolelih oh primemo dobri dispanzerski j službi in ostali preventivni anti- ' tuberkulozni dejavnosti. Hospitalno zdravljenje tuber- \ kuloze je v raznih razvojnih fa- { zah bolezni, nadvse pa v začet- ku obolenja, nujno potrebno. Ker pa je posteljni fond za tu- berkulozne bolnike v Sloveniji precej suficienten, se lahko upravičeno vprašamo v interesu skupnosti, koliko bomo v bodo- ' če lahko še zagovarjali obstoj i bolnišnice v Ormožu kot bol- ' nišnice izključno za tuberkulo- ' zo. I To je vprašanje, o katerem moramo resno razmisliti. Nika- kor bi ne bilo pravilno, če bi po vsem ugotovili, da bolnišni- ca v Ormožu sploh ni potrebna in da bi jo sedaj enostavno lah- ko zaprli. Nasprotno, bolnišni- ca v Ormožu dolgujf svoj ob- stoj vnaprej svojemu obsežne- mu zalednemu področju in lju- dem, ki tu živijo, le da bi bilo dobro najti pametno in smotr- no ter vsestransko koristno re- šitev v smislu nadaljnjega in plodnega dela te bolnišnice. i Pristojni zdravstveni in' upravno-politični organi naj o tem razpravljajo in po zdravem preudarku ukrepajo. j Moje čisto osebno mišljenje,; ki pa ne more biti merodajno, je sledeče: vsi vemo, da se je povprečna življenjska doba po- daljšala, kar pa ni brez posle- dic za zdravstveno stanje vseh starejših ljudi. Nujno se je\ namreč tako povečalo število ■ kronično ali subkroninčo pote- j kajočih predvsem internističnih \ obolenj. Tako imamo veliko število kroničnih srčnih, kro- ničnih pljučnih, kroničnih tu- berkuloznih primerov, da vseh drugih primerov posebej ne omenjam. Te ljudi —- bolnike je jK>trebno zdraviti, včasih pa tudi le azilirati, ali pa po začas- ni hospitalizaciji dalje usmer- i jati. Iz tega sledi, da hi bilo pa- metno bodočo notranjo funk- cionalno ureditev bolnišnice urediti tako, da bi kar najbolj- še služila svojemu namenu. Število tuberkuloznih bolni- kov sadnih na tetn področju- še vedno opravičuje čisto tuberku- lozno pljučni oddelek vsaj ,z nekako tridesetimi tuberkuloz- no-ptilmološkitni posteljami, medtem ko bi ostali i)osteljni fond ormoške bolnice, ca. 100 postelj, bil izključno namenjen i vsem drugim gori omenjenim j internističnim primerom. Pri- j pominjam, da je že sedaj sode-\ lovanje z internim oddelkom; ptujske bolnice dalo dobre re-\ zultate. Kvaliteta skrbi za bol- , nika se je dvignila in doseda- nji uspehi so zadovoljivi. Ce ta-' ko razmišljamo, smo lahko pre- ] pričani, da bolniških postelj za take bolnike ne bo nikdar pre- več, prej premalo, vse Jo je pa pred družbo popolnoma opra- vičljivo. Skrb za človeka je pr- va, za bolnika pa še bolj. i Z druge plati pa je prav, če j omenim, da taka preusmeritev j ne bi zahtevala posebnih, veli- i kih finančnih izdatkov. Bolnišni- ca ima moderen rentgenski aparat in dober laboratorij. Edino, kar bi bilo potrebno, bi rentgenološke in laboratorijske bilo v novi dejavnosti mogoče storitve razširiti, kar pa ni no- ben problem, saj bi vse delo potekalo v povezavi z matično bolnišnico v Ptuju. Razložil sem svoje mnenje, koristnb bi bilo slišati Še jav- no mnenje v tej zadevi. Dr. Emil Vengušt, zdravnik bolnišnice za tuberkulozo v Ormožu Otroška igra na cesti Tudi v Ptu]u je bilo že več otrok žrtev prometa, kljub te- mu pa večkrat vidim, da ss igra- jo otroci z žogo ali s čim drugim na samem cestišču. To se doga- ja zlasti pogosto na cesti od bolnišnice proti kolodvoru ali na Ljutomerski cesti V ponedeljek, 15. t. m. okrog 18. ure mi je prikotalkala pred vozilo pred trgovino »Izbira« predšolska punčka.'Verjetno je doma nekje na drugi strani ce- ste, kjer je bilo na vrtu nekaj odraslih, mogoče so bili med nji- mi celo njend starši. Ali ni to neodpuistljiva brez- brižnost staršev, da puščajo otroke na kotalkah na prometno cesto? In to takorekoč pod svo- jim nadzorstvom? Tudi če ljudje na vrtu niso bili otrokovi star- ši ali če otroka niso niti po^znali, je bil njihov odnos do te punč- ke nečloveški, ker je niso opo- zorili, da je kotqWainje na cesti- šču smrtno nevarno. Ne le starši, vsak človek bi v takšnih primerih moral opo- zarjati otroke m jih usmerjati na primeren kraj za njihovo igro. V tem primeru sicer ni prišlo do nesreče. Vendar je potrebno upoštevati, da ,ie Ljutomer^ska cesta najbolj urejena vzhodna cesta, ki po njej v->^ijo vozila , s precejp'nJo hitrostjo, zato naj precej hitro, zato naj ne služi ^ otrokom za igrišče. j ZC, Desternik Nad tri tisoe ljudi na pogreiiu 16. marca so na ormoškem pokopališču pokopali štiri žrtve prometne nesreče, po eno pri Tomažu in v Rušah. Tako ža- lostnega sprevoda v Ormožu ne pomnijo. Prejšnji torek po dvanajsti uri so se pričeli zbirati svojci ponesrečencev, prijatelji, znan- ci in občani pred domom TVD Partizan v Ormožu. Čakali so na pogreb ponesrečencev, ki so ležali na mrtvaških odrih v do- mu. Pred domom TVD Partizan se je zbralo nad 3.000 ljudi, ki so ponesrečencem izkazal zadnjo čast. Nekaj po 15. uri sc položili pet krst drugo polej druge na velik mrtvaški oder ki je bil napravljen pred do- mom. Krste so prekrili venci, k jih je bilo nad 100. Na mrtva- škem odru so ležali ponesrečen- ci: Marija Pintarič, Adela Ne- krep, Stanko Matjašič, Jože Zi- darič in Janko Hodžar. Direktor tovarne »Jože Keren- čič« Milan Ritonja je v svojerr govoru opisal življenje in dele ponesrečencev. Zaposleni so bil v tovarni »Jože Kerenčič«. Bili so delavni in med kolektivom ter občani zelo priljubljeni, -V njihovih srcih je kipela mladost in veselje do dela. Vedno in povsod so se zavzemali za na- predek. I Vedno in povsod so bili pri- I pravljeni E>omagati človeku v ' stiski. Bili so aktivni družbeno- politični delavci in dobri stro- kovnjaki svojega poklica. Ko- lektiv tovarne »Jože Kerenčič« z njihovo smrtjo izgublja iskane I strokovnjake in nepozabne to- I variše. Življenje ?n delo v to- varni bo zopet steklo, brneli bo- do stroji, toda ponesrečenci bodo ostali v kolektivu nepozabljeni, j Zapel je pevsJci zbor in spre- i vod je krenil proti pokopališču. Adelo Nekrep so medtem odpe- ljali v rojstni kraj, v Ruše. Za zastavo so nesli vence predstav- niki delovnih kolektivov, v I sprevodu je bila ljutomerska , godba, pevski zbor iz Središča, ^ delovni kolektivi, ormoška god- ba ter mnogo sorodnikov, prija- teljev in znancev. Številni go- vorniki so na pokopališču opisa- i li 'življenje in delo ponesrečen- i cev. Nekajkrat so zapeli pevski j zbori in zaigrala je godba. Spu- i ščanje krst je spremljal pretres- j Ijiv jok svojcev in sorodnikov. Pri grobovih Jožeta Zidariča in Stanka Matjašiča se je šest otrok za . vedno poslavljalo od svojih očetov. Pokojnemu Zida- riču so izkazali zadnjo čast tudi lovci. Grobove ponesrečenih so pokrili z venci. Pr^v tako žalosten pogreb ; ponesrečenega Viktorja Podplat- nika je bil iz njegovega rojstne- ga doma v Sejancih 12, ki se ga je udeležilo nad 500 ljudi. Na domu mu je pevski zbor za- I pel pesem v slovo in dve žalo- . stinki na pokopališču. V Rušah so ponesrečeno 20- : j letno Adelo Nekrep pokopali ; popoldne po 17. uri. Pokojnico I je spremljalo na zadnji poti nad I 1000 ljudi. Uspel tečaj RK Dvajsetumi tečaj prve pomo- či na Hajdini, ki ga je organi- zirala organizacija Rtfeč^a kri- ža Hajdina, je končal \s. mar- ca 1965 s prav prijetnim za- ključkom, ki so ga pripravile tečajnice iz vseh vasi šolskega območja Hajdina. V nagovoru se je tečajnica Hedvika Sagadinova zahvalila organizaciji RK Hajdina in nje- nemu predsedniku Francu Go- lobu ter ' šoli Hajdina za vso skrb za tečaj, za ves trud pa še posebej Editi Petelinškovi in Vidi Lipovškovi, ki sta vodili tečaj in ki sta imeli predavanja ter praktične,vaje. Tečaj je ob- iskovalo 42 deklet in žena in v kratkem času so skupno z vod- stvom tečaja ustvarile prijeten in domač kolektiv, ki se jc zbral iz vasi pred začetkom spomla- danskih dej, da bi si zbral vsaj nekaj najnujnejših napotkov /a prvo pomoč" ob" raznih delovnil^ in drugih nesrečah ter nekaj iz- kušenj v skrbi za družino, za otroke in za odrasle, v skrbi za zdravje in za fizičen umski razvo] najmlajših. Čeprav so takšni tečaji veza- ni na zelo kratek rok in čeprav . ne dajo mladim ženam in de-1 kletom vsega znanja, ki bi ga' rabile, jim dajo vsaj priliko, da se zberejo za določen čas in da pokažejo zanimanje za st\'ari, ki jih v življenju potrebujejo. Takšni tečaji bi morali trajati vsaj 50 ur. Težav ne bi bilo. Kot drugod je tudi uprava šole na Hajdini to prizadevanje Rdeče- ga knža podprla, dala tečaju na razpolago šolske prostore in vse ostalo, kar so potrebovali. Ce bodo v bodoče'tečaji obšir- nejši, bodo morali prej začeti in tudi dobiti zadostno število predavateljev. S predavanji o raznih potrebnih vprašanjih in z razgovori z ženami in dekleti bo mogoče doseči namen, ki ga takšni tečaji imajo. Tokratni tečaj RK na Hajdi- ni prav gotovo ni zadnji. Prvi prihodnji naslednjo zimo bo prav gotovo . enako obiskan in uspešen, k^r bo pripomoglo, da bo v gospodinjstvih na šolskem območju Hajdine vedno več že- na in deklet, ki bodo dobro po- znale prvo pomoč in ki bodo pravilno razumele naloge sodob- ne matere in žene ter gospodi- nje na podeželju. Ta se ne ob- laga samo 7. novim znanjem in delom, temveč se tudi uveljav- lja pri družbenem reševanju vseh problemov in pri delitvi sredstev za delovna območja, za katera so potrebna tudi sred- stva, nc pa samo ugotavljanje ženske enakopravnosti. Zaključek tečaja na Hajdini je bila prav prijetna družabna prireditev za mladino iz okoli- ških vasi in za odrasle, ki so jih dekleta in žene povabile. VJ. Kuharski tečaj na Hajdini MmSTRO¥IM BORCEM Združenje borcev NOV Ptuj poziva vse Maistrove borce v občini Ptuj, ki so se udeležili prostovoljno bojev za obrambo naše severne'meje od 1. novemb- ra 1918 do 25. februarja 1919 brez ozira, ali so prejeli soome- nico ali ne, da se udeleže sestan- ka v nedeljo, 21. marca 1965, ob 9. uri v klubu upokojencev, Aškerčeva ulica 9 v Ptuju zaradi izvolitve iniciativnega (priprav- ljalnega odbora za ustanovitev sekcije .Maistrovih borcev pri ZB NOV v Ptuju. Obravnav?!] bomo vse proble- me glede članstva, sekcije in drugo. Združenja borcev ^lOV Ptuj Žsjcn je bil Pred kratkim je prišel Tomaž Horvat s Tomaža pred stanovanj- sko poslopje Terezije Vodušek, pod k aterim je ■ inska klet. Ko je ugotovil da lastnica ni doma, je s kleščami nasilno odprl zuna- nja vrata kleti vn nato še notra- nja lesena. Prinesel si je dve vedri, v kafer; si je natočil vina. Ko je inici ved^i polni, je vrata zaklenil in vsno odnesel v svojo klet, ki je oddaljena približno 50 metrov. Eno vedro vina je zme- šal v sodu z jabolčnikom, drugo pa mu je oškodovanka vzela, ki ga je zalotila pri zaklepanju kle- li. stran 4 >T E D N T K« — petek, 19. marra 196»» Stran 4 ianes seja občinske skupščine (Nadaljevanje s L strani) Cestni sklad je obči-na v smi- slu predpisov morala ustanoviti, komunalni sklad pa ni bil obve- zen, vendar pa se je pokazala potreba po njem. Cestni sklad je imel samoupravljanje — uprav- ljal ga je upravni odbor, dočim je komunalni sklad upravljal svet za komunalne in stanovanj- ske -zadeve. Dq bi delo poenostavili in da bi lahko vodili enotno politiko glede financiranja vzdrževanja cest kakor tudi drugih komunal- nih objektov — ker tako ceste kakor tudi kanalizacija, vodovod 'td. sodijo v širšem smislu med komunalne objekte, je predlaga- na ustanovitev skupnega sklada za ceste in druge komunal-ne ob- jekte. Prejšnji občinski ljudski odbor je že leta 1961 ustanovil sklad za osemenjevanje živine v občini Ptuj. Iz imena sklada je razvijl- no, da je bil sklad namenjen iz- ključno za financiranje službe za osemenjevanje goveje živine. Vedno so se po sili razmer v ta sklad v zadnjih dveh letih ste- kala tudi sredstva od tuberkuli- niranja goveje živine — 100 din od goveda — ki so služila za da- janje odškodnine za tista gove- da, ki jih je bilo treba zaradi tu- berkuloznosti dati v zakol in so dobil lastniki zanje manj, kot je znašala tržna cena za živino. Prav tako se je zad^nje čase po- kazala potreba, da bi za zatiranje živalskih in rastlinskih bolezni in škodljivcev zagotovili večja sredstva, ker se razne bolezni in škodljivci pojavljajo od časa do časa nenadoma in v večjem ob- segu. Ker gre tu za namenska im trajna sredstva, bi ta najlažje za- gotoviH v posebnem skladu. V odlokih o ustanovitvi občin- skega sklada za šolstvo, gozdne- ga sklada in zdravstvenega inve- kicijskega sklada ni bistvenih sprememb razen tistih, ki jih za- hteva zakon o financiranju dru- žbeno političnih skupnosti. Svet za finance še ni zavzel dokonč- nega stališča glede občinskega socialnega sklada in sklada za štipendije. Verjetno bo smotrne- je zagoto-viti sredstva za te po- trebe direktno v občinskem pro- računu. Imenovanje članov v komisijo za pregled davčnega zaključnega računa za leto 1964 Po pravilniku o knjiženju do- hodkov proračuna in skladov, ki izvirajo od prebivalstva, mora ob- čin^a skupščina imenovati tri- člansko komisijo za pregled davčnega zaključnega računa za leto 1964. Imenovanje članov v komisijo za razmejitev katastrskih občin v posa- mezne proizvodne okoli- še za odmero prispevka od kmetijstva Po odloku o občinskih prispev- kih in davkih občanov v občini Ptuj bo podrobno razmejitev ka- tastrskih občin, ki so raizvrsčene v več proizvodnih okolišev, opra- vila posebna komisija, ki jo do- loči občinska skupščina. Predla- gano je, da bi komisijo sestav- ljali trije člani: kmetijski stro- kovnjak, geometer ter zastopnik tiste krajevne skupnosti na ob- močju, katere je katastrska abči- na, ki je razvrščena v dva proiz- vodna okoliša za odmero pri- spevka od kmetijstva. Imenovanje starešin upravnih organov občinske skupščine Občinska s'kupščina je razrešila starešine ukinjenih upravnih or- ganov in imenovala vršilce dolž- nosti starešin novo ustanovljenih upravnih organov. Komisija za volitve in imenovanje je razpi- sala na podlagi sprejetega sklepa mesta starešin upravnih organov občinske skupščine, na podlagi poslanih prijav pa bo komisija za volitve in imenovanje pripra- vila ustrezen predlog za imeno- vanja. PREVZEM POROŠTEV Za prevzem poroštva je zapro- sil: Kmetijski kombinat Ptuj — za investicijski kredit za gradnjo tovarne močnih krmil s skladiščem gotovih proizvodav ter skladiščem surovin s sušilni- co v znesku 1.317,142.000 dinar- jev in sicer iz sredstev JKB v znesku 658,571.000 dinarjev ter sredstev iz SGP 658,571.000 di- narjev z odplačilno dobo 30 let in 2,6 "/o obrestmi J — za kredit, ki ga bo odobrila Zavarovalnica Maribor za nabavo instrumentarija za farmo beko- nov v Turnišču v znesku 2,500.000 dinarjev z odplačilno dobo 5 let in 2'/o obrestmlj — za kredit v znesku 570,991 tisoč dinarjev za podražitev gradbenih stroškov pri gradnji farme bekonov, ki bo odobren iz sredstev JKB In SGB SRS. Pionirska tr buna Mama je odpotovala Mama se je pripravljala, da bo odpotovala s starim atom v Sme- derevo. Prišel je tisti dan in z atekom sva se poslovila od ma- me. Meni ni bilo niič po volji, ker sem že vnaprej vedela, kaj bo. Prvi dan, ko sva bila sama, je bilo še malo umazane posode. Toda dnevi so minevali, vse je bilo vedno bolj narobe. Ko sva z atekom zvedela, da se vrne ma- ma, sva zavihala rokave. Po- spravljala sva sobe in zdelo se nama je, da sva jih kar čedno pospravila. V kuhinji pa nama nI šlo od rok. Mnogo posode sva kar umazane poskrila. Končno se je mama vrnila. Ko je vstopila v stanovanje, se je prijela za glavo. Pospravljala je ves dan in še prozno v noč. Se nekaj dni je tu in tam odkrila kakšno reč, ki sva jo z atekom vtaknila na nepravo mesto. Takrat sva oba spoznala, da lepše ne more biti, kakor takrat, ko je mamica doma. Vera Sere, člao nov. dop. krožka Kidričevo Kaj bi rada postala? ' Ko sem bila majhna, sem žele- la postati učiteljica. Po štirih le- tih pa sem si premislila. Rada bi postala stevardesa. To me zelo veseli. Stregla bi potnikom, ču- vala otroke in videla bi mnogo sveta. Po drugi strani pa mishm, kaj če bi padla iz letala in se ubila. Raje bi bila medicinska se- stra. Sodelovala bi pri raznih ope- racijah, zdravila bolne ljudi in hodila bi po šolah cepit otroke, j Ko pa mi nekdo pripoveduje o naporih medicinskih sester, me mine vsa volja. Mislim zopet o stevardesah. Mogoče si bom še • premislila, ker me ta poklic zelo veseli. Vladka Martinkovič, 6. a razred, Kidričevo Moj očka pripoveduje Moj očka se je boril v Suhi j krajin; na Dolenjskem. Prosila ' sem ^ga, naj mi pripoveduje ne- j kaj o bitkah, v katerih je tudi sam sodeloval. Povedal mi je, kako se je prvič srečal s sovraž- ! nikl. Bila je mrzla zimska noč. Ko- mandant bataljona je dal povelje za pohod. Morali so v vas blizu Novega mesta po hrano. V tej vasi je bila sovražna postojanka, I nekaj vaščanov pa je sodeloval) z okupatorjem. Težko je bilo ne. I opazno priti v vas, zato je že ei j kilometer pred vasjo padlo ix>. I velje za strogo tišino. Začeli previdno in tiho stopati proti va. si. Sli so čez potok in prispeli di vaških hiš. Tam pa so jih po. zdravili prvi streli sovražnih^mi. traljezov, ki pa starih borcev ni. so iznenadili. Prvi trenutek se ji očka zelo prestrašil in ni vede] kam bi šel. Mitraljezec (pri ka. terem je bil očka pomočnik) )( bil že star borec in se je v tre. nutku znašel. Hitro sta si poi&ka. la zaklonišče blizu cerkve in za. I čela streljati. Dve četi sta stre. Ijali proti sovražniku in tak< preprečili, da bi se umaknil dru^ gam, tretja pa je oprezno hodili od hiše do hiše in pobirala živi. no, koruzo in drugo za hran< borcem. Kmalu nato so se bore umaknili, a ne vsi fiaenkrat. I; bojišča so se umikali postopoma da so Italijanom onemogočili iz- hod iz bunkerja, ker bi jih sice: zasledovali. Ko je odšla zadnji I četa, v kateri je bil moj očka, sc ^ bili prvi borci že daleč. Z boji- i šča je srečen in vesel odšel tud, moj očka, ker se je njegov bor- beni krst srečno končal. I Pozneje ni bil nikdar tako pre. senečen, ko so v drugih pohodil padli prvi streli. Bojanka, Vlešič, 5. r Kidričevo Pojasnilo v zvezi z odgovorom S. P., Bolnišnice za TBC, Ormož, na sestavek »Nezakonito so odpustili upravitelja bolnišnice v Ormožu« V 9. številki našega lista z dne 5. marca !965 je bil objav- ljen sestavek pod zgoraj nave- denim naslovom, v katerem je obravnavana razprava občin- skega komiteja ZKS Ormož o nezakonitem odpustu upravite- lja ormoške bolnišnice. V zvezi s tem sestavkom je prejelo naše uredništvo v sredo, 10. t. m., odgovor sindikalne po- družnice navedene delovne skupnosti z zahtevo, da naj bo »v celoti in dobesedno« objav- ljen v naslednji številki. Ker tema zahtevama nismo mogli ugoditi, prvič zaradi tega, ker je v odgovoru obravnavanega mnogo tega, česar v našem se- stavku dne 5. marca nismo ob- ravnavali — samo to pa lahko vsebuje odgovor na neki sesta- vek, drugič ob zahtevi »v celoti in dobesedno«, ker tega od uredništva ni moč zahtevati, ker ima ono svoje kriterije za ob- javljanje v listu, tretjič zaradi tega, ker je odgovor preobši- ren — vsebuje 235 rokopisnih vrst oziroma bi obsegal okrog 470 časopisnih vrst; tozadevna določila zakona o tisku pa ne omogočajo tako obširnih od- govorov — in končno zaradi te- ga, ker je prispel odgovor v naše uredništvo v sredo, 10. marca, okrog 12. ure, to je ob zaključku redakcije naslednje številke. Po izidu našega lista v petek, 12. marca t. 1., smo na vpraša- nje SP bolnišnice za TBC Or- mož telefonično pojasnili vzro- ke, zakaj odgovor ni bil objav- ljen, vendar do srede, 17. t. m., nismo prejeli novega odgovora na naš sestavek. Ne glede na razloge, zaradi katerih ni bil objavljen odgovor SP bolnišnice Ormož — upamo, da bo ta sestavek v neki meri prispeval k razrešitvi »proble- ma« ormoške bolnišnice — bi si dovolili nekaj pripomb k do- sedanji polemiki okrog upravi- teljevega odpusta. Mislimo, da je potrebno razli- kovati dve stvari: zakonito ali nezakonito, skratka vprašanje odpusta upravitelja iz delovne- ga razmerja in drugič, problem samoupravljanja v tej delovni skupnosti. Ne razpolagamo s statutom bolnišnice za TBC Ormož, niti s statutom občine Ormož, splošni predpisi: ustava SFRJ, temeljni zakon o zavodih in zakon o de- lovnih razmerjih pa govore o pristojnostih direktorja, sveta zavoda, upravnega odbora, o odpustu delavca na vodilnem delovnem mestu in o pristojno- stih organa, ki nadzoruje zako- nitosti dela v zavodu, naslednje: Ustava SFRJ, 92. Člen: >Delamki soet določa sta- tut in dru^e splošne akte, določa načrte in programe za delo in razvoj delovne organizacije ter odloča o drugih splošnih i>prasanjih.€ pravni odbor odloča o poslovanju delovne orgam- zacije.< 93. člen: >Direktor delovne organi- zacije vodi njeno poslova- nje, izvršuje sklepe sveta in drugih arganoo upravlja- nja ter zastopa organizaci- jo. Direktor je pri svojem delu samostojen in je oseb- no odgovoren delovni skup- nosti in organom upravlja- nja delovne organizacije, za zakonitost delovne orga- nizacije in za izpolnjevanje z zakonom določenih obvez- nosti pa je odgovoren tudi družbeni skupnosti.< > Temeljni zakon o zavodih, 40. člen: >Svet iavoda sprejema statut in druge njegove sploSne akte, načrte in pro- grame za delo in razvo% fi- nančni načrt in zaključni račun ter glavne odločitve o uporabi družbenih sred- stev. ki jih ima zavod v uporabi; dalje odloča o sprpmembi in razširitvi de- javnosti, o združitvi in po- slovnem sodelovanju zavo- da 7 drugimi delovnimi or- ganizacijami. o pripojitvi in spojitvi zavoda ter o osamosvojitvi njegovih de- lovnih enot in o drilgih splošnih vprašanjih, ki se tičejo organizacije in dela. zavoda, in opravlja druge, z zakonom ali statutom do- ločene zadeve.< 41. člen: y Upravni odbor zavoda odloča o njegovem poslova- nju, določa predloge sploš- nih akion ter načrtov in pronramon /a riiegorH> delo in razvoj, skrbi, da se iz-^ vršujejo ti akti in sklepi sveta zavoda in za njegovo pravilno poslovanje ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu ali .statutu o njegovem delovnem pod- ročju.* 42. člen: y Direktor zavoda vodi njegovo poslovanje, izvršu- je sklepe sveta in upravne- ga odbora ter drugih njego- vih organov in zastopa za- ood.< >Direktor skrbi za zakoni-1 tost dela v zavodu in za izpolnjevanje njegovih z za- konom določenih oboezno- sti in je v tem pogledu od- govoren tudi družbeni skup- nosti.< 46. člen: >Ce direktor spozna, da splošen akt ali pa posami- čen akt zavodovega organa, izvzemši posamične akte k>| upravnem postopku in akte, glede katerih ie za odloča- nje pristojno sodišče, na- sprotuje zakonu, opozori na to organ. Ce organ kljub direktorjevemu opozorilu vztraja pri svojem aktu, je direktor dolžan v treh dneh predlagati organu, ki nad- zoruje zakonitost dela v za- vodu, naj izvršitev akta za- drži.* *Dokler ni izdan akt, s katerim se odloči o predlo- gu, naj se izvršitev akta za- drži, se akt zavodovega^ or- gana ne sme izvršiti.* Zakon o delovnih razmerjih, 301. člen: Ce upoštevamo navedene predpise in primerjamo prakso, ki je bila ubrana ob primeru odpusta upraviteliri za TBC v Ormožu, sc nam i- Ijuje problem samoupravljanja ▼ tej delovni organizaciji, 1. Direktor je dopuščal, da so nepooblaščeni posamezniki iz delovnega kolektiva podpisovali akte zavoda — nič ne spremeni na dejstvu, da je to storila predsednica delavskega sveta; odločba o odpustu je nična, ker je ni podpisala odgovorna ose- ba, ki zavod predstavlja — to je direktor; on je tudi opustil korake, ki mu jih nalaga 46. člen temeljnega zakona o za- vodih. 2. Svet zavoda ni pristojen za sam akt namestitve ali odpusta iz delovnega razmer j a^ posebej še delavcev na vodilnih mestih, ker to vprašanje že citirani predpisi docela precizirajo. 3. Niti kolektiv kot celota ni pristojen (47. člen temeljnega zakona o zavodih) odločati o posamičnih odpustih iz delovne- ga razmerja, ker ta člen točno določa, da delovna skupnost z referendumom odloča o status- nih vprašanjih in vprašanjih, ki so bistvenega« pomena za eko- nomski položaj delovnih ljudi v zavodu, česar pa nihče ne more trditi v obravnavanem primeru odpusta upravitelja. 4. 41. člen temeljnega zakona o zavodih natančno določa pri- stojnosti upravnega odbora, ki je orgsai sveta zavoda in torej ne more imeti večjih pristojno- sti od sveta samega. i 5. Ni nam znano, zakaj za za- j vod pristojen organ občinske, skupščine Ormož ali ustrezen i organ uprave skupščine ničesar ne ukrene iz svojih dol?nosti iz 46. člena temeljnega zakona o zavodih, da bi zaščitil zakoni- tost postopka. Nikakor ni naš namen omalo- važevati organov upravljanja v zavodu ali pripisovati direktor- ju večje pravice, kot so mu jih dali predpisi, upoštevati pa je vsekakor potrebno le, da je treba glede poslovanja delovnih skupnosti razlikovati: a) uprav- ljanje podjetja ali zaVoda in b) vodenje delovnega procesa ozi- roma poslovanja. Upravljanje podjetij in zavodov je poverila naša družbena skupnost s pred- pisi kolektivnim organom upravljanja: delavskim svetom, upravnim odborom, oziroma svetom zavodov, in njihovim upravnim' odborom; delovni proces oziroma vodenje poslo- vanja vsakdanjega dela pa je naloženo direktorjem, ki za svo- je delo ne odgovarjajo samo* organom upravljanja, temveč tudi* družbeni skupnosti — v primeru spora v bolnišnici TBC Ormož občinski skupščini Or- mož. Posebno luč na kolektiv bol- nišnice za TBC Ormož meče neda\'na prepoved kolektiva (ali njegovih predstavnikov?) komi- siji občinske skupščine Ormož, da bi v delovni organizaciji raz- iskala ozadje celotne sporne zadeve. Ponovno poudarjamo, da danes tudi ob pogojih celot- ne uve^ljavitve delavskega sa- moupravljanja v delovnih orga- nizacijah ni mogoče odobravati takšnega postopka. Občinska skupščina nima te pravi- ce, ima še drusarno. npr lahko ob pogojih, določenih z zako- nom, vznostavi v delovni or- ganizaciji prisilno upravo in ima druge zakonite možnosti, da nanravi v njej red, če je to potrebno. V vsem zgoraj obravnavanem pa ni nikjer rečeno, da smo soli- darizirali z upraviteljem oziro- ma da menimo da on ni delal v kolektivu napak. Vendar so za odoravo naoak v delu posa- meznika v delovni skupnosti kakor tudi za njegovo odstra- nitev iz kolektiva DOtrebne in edino umestne vend^le drugač- ne metode, kakor so jih tokrat uporabili organi upravljanja bolnišnice za TBC Ormož. Uvajanje socialističnih, to le humanih odnosov v vse naše delo, življenje in poslovanje nam ne ^me biti gola fraza, tomveč v<;nk -> ■?''obIia stvar- no-^t. Uredništvo * Podčrtalo uredništvo. Pionirski literarni kotiček Moj prijatelj Bil je lep poletni dan. Cas je bil, da pojdem na pašo. Vzel sem palico ter glasno podil krave na travnik za hišo. Komaj sem sto- pil nekaj korakov, ko sem zasli- šal brnenje avtomobila. Obrnil sem se in zagledal vesel očetov obraz. Slutil sem, da bom nekaj dobil. Zavore so zaječale in avto se je ustavil. Izstopil je oče. V naročju je držal rjavobelega psička. Bil sem ga tako vesel, da tega ne bi mogel nikomur pove- dati. Vzel sem ga v roke in od- hitel na pašo. PrevSdno sem ga položil na tla. Spoznal sem, da je psička. V očeh se mi je kar za- bliskalo, ko sem zagl^al ušesa. Bila so velika in dlaka je bila kodrasta. Na hrbtu je v^ovala in se svetila. Bila je takšna, kot da bi bila pri frizerju. V mislih sem si jo predstavljal, kako bo, ko bo velika. Nosila mi bo fazane iz koruze in mi zavra- čala krave. Iz sanjarjenja me je predramil mamin rezki glas: »Kje imaš krave?« Stresel sem se in se spomnil, da sem pastir. Ozrl sem se in zagledal v detelji naš< nenasitno živino. Malo je manjkalo,'pa bi drug dan jedli govedino. Krave so se preveč najedle detelje in jih j( napelo. Hujšega ni bilo. Zvečei sem zvedel od očeta, da je psički ime Drma in da dobim nove smuči, ce jo zdresiram. Po ve- čerji sem mojega novega tovari- ša tiho odnesel v kopalnico, mu umil šape ter ga odnesel v svoje sobo. Imel sem pa smolo. Od ve- like radosti sem Drino preveč stisnil k sebi, da je zacvilila. Ma- ma jo je slišala in prišla je gle- dat, kaj se je zgodilo. Zalotila me je, ko sem povijal Drino -v njeno ruto. Zgrabila me je za la- se, da se mi je stemnilo pred očmi. Ubogo, nedolžno Drlnico pa J« spodila na dvorišče. Bolj jezen kot žalosten, sem zaspal. Sanjalo se mi je o lovu in Drini. Drugi dan sem pričel z dresiranjem, Vrgel sem kos kruha prek oginjt in ji ukazal: »Aport«. Drina je res skočila po kruh, a na poti k meni ga je pojedla. Naslednji dan mi je lovski paznik vse raz- ložil. Ubogal sem ga in bilo j€ vedno bolje. Seveda sem se vča- sih razjezil. Šolanje Drine je vse bolj napredovalo. Imela je razu- mevanje za igro in za resno de- lo. Prišel je čas, ko je Drina de- lala izpit in z njo tudi jaz. Drina je napravila izpit z od- ličnim uspehom. Sedaj ji teče že drugo leto službe. Ko je prosta, se podiva in prekopicujeva. Tudi v Pesnico na kopanje hodi z mano. Pozimi jo vprežem v sanke. Nanje ne sedem jaz, am- pak naložim drva. Včasih, ko je razposajena, se zgodi tudi nesre- ča, a ne smrtna. Le drva se pre- vržejo v sneg. MIRKO PRELOG, 7. b, Markovci pri P^ju ODGOVOR ZA PISCA IZ VELIKE NEDELJE v zvezi s sestavkom, ki smo ga objavili v tej rubriki v št 9/65 našega lista z dne 5. marca t. 1. in ki ga je napisal Dušan Fujs, učenec 8. razreda iz Sre- dišča pod naslovom Spomini, smo prejeli iz Velike Nedelje tri pisma, ki izražajo nezadovolj- stvo nad vsebino omenjenega se- stavka, češ da so v njem netoč- nosti, da njegova vsebina žali tiste, o katerih pripoveduje; v njih pa je bil izražen tudi dvom, ali je Dušan res vse sam napisal Moramo pojasniti našim dopis- nikom IZ Velike Nedelje, da je bil obravnavani sestavek izbran za objavo izmed sestavkov, ki so bili prebrani na pionirski li- terarni prireditvi, ki jo je orga- nizirala Zveza društev prijateljev mladine v Ptuju kot ec^en izmed najboljših. Dušan Fu)s ni pisal tega sestavka z namenom, da bi ga objavil v kakšnem listu in sploh ni vedel do objave, da bo kjerkoli objavljen, zato odpade vsak sum na njegove slabe na- mene. Opisal je le svoje doži- vetje, ki ga je prizadelo, v šol- ski nalogi, ki je bila pozneje od- brana za pionirsko prirediteVi tam pa brez njegove vednosti za objavo v našem listu. Dušan torej ni imel slabih na- menov in s tega vidika je po- trebno ocenjevati njegov spis. Uredništvo Spremembe v zavarovanju (Nadaljevanje z 2. strani) parno gretje v zgradbi in na zem- ljišču zgradbe. Zavarovalnica iz- plača odškodnino tudi, če se po- škodujejo zaradi zmrzovanja umivalniki, bojlerji, vodovodi tn ostale naprave za toplo vodo in parno gretje. Ravno tako je s požarnim zavarovanjem krita tudi škoda, ki jo naredi voda, ki se izlije. Ce npr. poči vodovodna cev, plača zavarovalnica stroške za popravilo cevi in škodo na zi- dovih, tleh ter stanovanjskih pre- mičninah, v kolikor so te stvari poškodovane zaratii izlitja vode. Nevarnost poplave je bila si- cer vključena že v starem pra- vilniku, vendar se z novim pra- vilnikom vključi še škoda, ki jo povzroči talna voda tam, kjer ta ni reden pojav. Kot nepričakovan pojav nastopi talna voda, če se dvigne gladina reke in nima kam odtekati, zaradi česar se pojavi v kleteh in pnzemnih prostorih hiš in povzroča škodo, katero v teh primerih zavarovalnica povrne. Škode zaradi redno ponavljajoče se talne vqde, ki se pojavi ob vsakem večjem deževju, s po- žarninr* zavarovanjem ni krita. Novo je tudi to, da je s požar- nim zavarovanjem krita škoda S kombiniranim zavarovanjem so stanovanjske premičnine za- zarovane za novo vrednost. Ce pa je stanovanjska premičnina obrabljena.nad 50"/o, se šteje,da je njena vrednost 50 "/o nove vrednosti. Novo je to, da na ta način lahko zavarujejo svoje stano- vanjska premičnine i';rl- kmetij- ski posestniki, čeprav uuajo avo- radi udarca motornega vozila, npr. če motorno vozilo zapelte v hišo in jo poškoduje. Taki pri- meri so že bili in doslej t^ih škod zavarovalnica ni vračala. Zaradi razširitve jamstva je bi- lo treba premije nekoliko zviša- ti, vendar so še vedno nižje od premij inozemskih zavarovalnic, ki zavarovancem ne nudijo tako širokega jamstva. Novi pravilnik za kombinirano zavarovanje stanovanjskih pre- mičnin obsega sledeče nevarno- sti: vse nevarnosti, ki so vklju- čene v požarno zavarovanje (po- žar, strela, eksplozija, potres itd.), vlomsko tatvino, razbitje stekel, poškodovanje električnih gospo- dinjskih aparatov. To zavarova- nje krije tudi navadno tatvino stvari, ki se prevažajo v novo stanovanje, nadalje stvari, ki so obešene radi čiščenja ali prezra- čevanja, perila, ki se suši, pere ali lika v pralnici, sušilnici ali likalnici ali se suši podnevi na terasi, in slično do 200.000 di- i nairjev. I Premija je odvisna od števila j stanovanjskih prostorov In zna- ša: je posestvo zavarovano po ceni- ku 1. Vse zavarovalne police, ki so bile izstavljeni pred 1. januar- jem 1965, morajo zastopniki za- varovalnice v letošnjem letu na- domestiti z novimi in obračunati premije po novih cenikih. To ve- liko nalogo bodo uspešno izvr- šili le z velikim trudom in razu- mevanjem zavarovancev, Krista Golob stran S »TEDNIK« — pftek, 19. marcn 196 Pretesna skladišča onemogočajo primerno zalogo. Asortiment iz- bire v trgovini Je zelo pičel. Za- radi pomanjkanja prostora v poslovalnici ne prodajajo kon- fekcije. Potrošniki hodijo kupo- vat v Ptuj in v Ormož. Potrebno bo pri Tomažu razširiti trgovino ali pa zgraditi novo. S tem bo mnogo doseženo. Kupna moč bo ostala v občini, prebivalci pa bodo bolj zadovoljni. Pri Tomažu je tudi predviden zazidalni okoliš. Kraj bomo na- črtno razvijali. S tem bo Tomaž dobil lepši videz. Ob pričetku letošnje gradbene sezone smo pričeli pri Tomažu graditi blok za učitelje in milič- nike. Temelji so zabetonirani in nadaljnja gradnja hitrn napredu- je. Objekt bo letos predan na- menu. Precej težav je pri Tomažu za- radi pomanjkanja garaž za av- tobuse. Skozi noč so na prostem. Zato bo treba tudi v tem pogle- du nekaj ukreniti.« KRANJC STANKO, vodja poslovne enote Tomaž »Pri Tomažu se hitro razvija obrat kmetijske zadruge Ormož. Obrat ima 450 ha družbenih zemljišč. SO-članski kolektiv se vsestransko zavzema za uvajanje sodobne kmetijske proizvt^nje v družbenem in zasebnem sek- torju. Obrat ima devet traktor- jev In še vedno ne more zado- voljiti z uslugami vseh zasebnih proizvajalcev. Naš namen je pri- delati čim več. V prihodnjih letih namerava- mo napraviti sadno plantažo na območju Savec, Rucmanc in Tr- nove. Za 150 ha veliko plantažo imamo izdelan elaborat. Prihod- nje leto bomo v Sejancih zgradili hlev za 500 govedi. V njem bo- mo imeli matično čredo. Z vod- no skupnostjo Ptuj pa smo v razgovorih glede melioracije Se- janske doline. Nenehno skrbimo za izboljšanje obdelovalnih po- vršin, vsa dela pa so novezana s precejšnjimi izdatki. Precej te- žav imamo tudi z razdrobljenost- jo zemljišč in tudi kmetijska me- hanizacija obrata še ni popolna. Težko je tudi dobiti sezonsko delovno silo.« D. R. Ana Klajnšček, Kidričevo 30 — Tanjo; Marija Pišek, Mihov- ci 54 — deklico; Milena Dre- venšek, Šikole 46 — Magdo; Terezija Kurež, Zgor. Hajdina 104/a — Bojana; Julijana Kir- biš, Prepolje — Tončka; Frančiška Cajnkar, Naselje bra- , tov Reš 24 — Daniela; Marija Matjašič, Kidričevo 59 — Mira- na; Angela Plaveč, Loperšice 14 — Mirana; Marija Pal, Štur- movec 2 — Jcžefo; Msriia Kol- mančič, Vel. Brebrovnik 103 — Marijo; Marija Lešnik, Gerečja vas 72 — Ivana; Ljudmila Fi- lipič. Vel. Brebrovnik 71 — Marjano; .Kristina Žlender, No- va vas 28 — deklico; Marija Pelcl, Krempljeva 4 — dečka; Neža Cvetko. Hlaponci 53 — dečka; Angela Terbuc, Spod. Velovlak 20 — delka; Angela Murko, Crmljenšak 5 — Jožico; Jožefa Arnuš, Trnovski vrh 28 — Jožico;' Jožefa Slavič, Boleh- nečice 15, Lju+^mer — Marico; Otilija Mohorko, Nova vas 11 — Dragico; Terezija Zelenko, j Janežovski vrh 14 — Jožico; i Marija Plohi, Vodranci 20 — Mileno; Roza Kekec, Senčak 21 — Emila. Gaja Ristič, Cesta Olge Me- glič 2. in Mileno Rojko, Pre- šernova 31; Velimir Bojič, Novo mesto. Breg 15, in Slavica Cuš, Jadranska 17. Marija Muzek, Tržeč 31, roj. 1887, umrla 9. marca 1965; Ana Rojic, Kajžerjeva ulica, roj. 1887, u:-nrl-i 12, marca 1965; Majda Golob, Spuhlja 119, roj. 1958, umrla 14. marca 1965; Viktor Praprotnik, Sejanci 12, roj. 1941, umrl 14. marca 1965; Alojzija Potočnik, Poštna ulica 1, Ormož, roj. 1883. umrla 16. marca 1965; in žrtve prometne nesreče dne 14. marca 1965 — iz Ormoža: Marija Pintarič, Adela Nekrep Jožko Zidarič, Stanko Matjašič, Janko Hodžar in Viktor Podplatnik. Sindikalni sveti v bodoče (Nadaljevanje s 1. strani) in sicer: 51 odst. v občinah Dra- vograd, Lenart in Ormož, 46 odst. v občinah RadRona, Lendava, Lju- tomer in «adlje, S3 odst. v obči- nahi Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, 31 odst. v občinah Mur- ska Sobota in Ravne, 28 odst. v občinah Maribor Tezno in Tabor, ter 26 odst. v občini Maribor Cen- ter. Takšna delitev sindikalne čla- narine omogoča nekaterim sindi- kalnim svetom primerno razvitje sindikalne dejavnosti, ne pa tudi nj«ne razširitve brez' dotacij ob- činskih skupnosti. Npr. občinski sindikalni svet Ptuj se ob razšir- jeni dejavnosti z občinami Ormož, Cakovec in Varaždin ob medob- činskih srečanjih ne more omejiti samo na dohodke iz članarine, pač pa mora prositi še za dotacijo iz proračuna občinske skupnosti. Te dotacije pa navadno niso potrjene v celoti. Drugačne možnosti za razvija- nje sindikalne dejavnosti imajo občine Maribor Center, Tabor in Tezno. kjer znese letna sindikal- na članarina od 49 do 108 milijo- nov. kot občine Ptuj. Murska So- bota, Ravns. Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec In Gornja Radgo- na ob celoletni sindikalni člana- rini od 10 do 35 milijonov. P6 svoje pa so glede dohodka priza- deti občinski sindikalni sveti Len- dava. Radlje. Ljutomer, Ormož, Dravograd in Lenart s skupnim letnim dohodkom iz članarine od 3 do 9 milijonov.- Razlika od 26 do 51 odst situacije mnogo ne izboljša, ker še vedno znaša pri 108 milijonih 26 odst. mnogo več kot Dri 3 miinonih 51 odst. Na skupni seji so zvedeli navzo- či tudi za delitve inventarja Okrajnega sindikalnega sveta Ma- ribor posameznim občinskim sve- tom glede na njihove potrebe in omejene lastne možnosti, da bi se jih nabavili (pisalni stroj, račun- ski stroj, magnetofon itd.) Vsi diskutanti iz občinskih sin- dikalnih svetov so želeli doseda- njim okrajnim sindikalnim funk- cionarjem pri vsem bodočem no- vem delu mnogo uspehov, obratno pa so ti želeli občinskim sindikal- nim svetom čim več uspehov pri samostojnem in hitrem reševanju vseh problemov na območju ob- čiji-^iiV. sUT»n''f>ga dobijo ribiči tudi pri Zavodu »Olge Meglič» in pri Ri- biškem društvu v Ptuju. »Tehnika* Merkura. ki ima svoje poslovne prostore v ulici heroja Lacka (zraven Komunal- ne banke), ima na izbiro domač in uvožen ribiški pribor ,od trnkov do palice, vijačmce in vse ostalo. Pomlad Poslovil se je mož sneženi, tam pokukal je zvonček zeleni, sonce ves dan toplo sije, da pomlad nam spet odkrije. Kmetič pričel Je njivo orati, novo semenje brazde sejati, ptice vesele spet so zapele, v zrak odletele, zažvrgolelet VIDA TOPOLOVEC, 4. a razred Kaj je odveč? 6afflXrl A HALOŠKA klet v mestu, ker se ne zbirajo v njej veseli ljud- je, temveč razposajeni kričači, ki jim ta lokal ni bil namenjen, saj se v njem ne vedo obnašati. V Halozah takih ne marajo, kaj šele v kleteh, kier je spravljeno vse njihovo bogastvo. Razsvetljava na grajskem po- bočju, ker zelo moti številne parč- ke zaljubljenih mladoletnikov, kt se hodijo tja kratkočasit; ^ GRABLJE in šibnate metle; ce bi samo to oboje porabili na marsikaterem dvorišču, bi lažje vabili turiste, naj si pridejo tJgledovat naše zanimivosti. «» Tistih nekaj preostalih košaric odpadke, ki visijo še tu in lam ^ mestu. Verjetno se jih toda '>J-'imiliU kakšni nadebudneži in jih '^^kc.m odnesli. Smeti in . umazan Papir malomaracii itak mečejo kar po ulicah. P0STRE2NINA pri zapitku: I to vsi plačujejo, morali pa bi jo ^aračunavati predvsem tistim, i ne prihajajo v gostišča zara- zcje, temveč zaradi demonti- ^anja raznih stvari po strani- ščih in vežah, ki jih gostišča ne j utegnejo nadomeščati z novimi. '»PETROLOV servis« pri parku; vozniki osebnih in to- vornih avtomobilov kmalu ne bodo več potrebovivft samo ben- cina in olja, temveč tudi vreči- ca, s kamenjem in peskom. Ce sto, mu tudi bencin ne bo kori- ne bo vsak navozil tega na ce- stil, ker ne bo mogel z vozilom čez luknje in mlake. Na Gomili? Usedlina na cesti 111 reda, dolga 20 metrov, kjer se že leto dni ustavljajo vsa vozila. Le kdaj bo- do za ceste odgovorni poskrbeli, da bo ta jama zamašena z gramo- zom? -o- Vključevanje 'izletniške točke Gomila v turistični plan, ker bi se morala prej zvišati od sedanjih 251 na vsaj 1000 m nadmorske vi- šine. Pospeševanje turizma na ob- močju Slovenskih goric, ker pri- stojni v svojih turističnih planih ne beležijo turizma kot za Sloven- ske gorice pomembnega faktorja. Sicer pa. zakaj bi se naj turisti včasih napotili v Slovenske gorice in tod za cenen denar preživeli kakšen dan prostega časa ali del dopusta, če lahko storijo to tudi nekje drugje? V Središču? Vsako javno obravnavanje ne- dostatkov, ker so nekateri kratko- malo gluhi za javno kritiko: spom- nimo se samo kritik cestne raz- svetljave. ki so naletele že večkrat na gluha ušesa. Radio in TV servis v Ptuju Lackovi ulici Trgovsko podjetje »Izbira« je imelo doslej svoj radio in TV ser- vis v Ptuju, v Eezjakovi ulici š. 6 ter na Slovenskem trgu 10, sedaj pa ima na novo urejene prostore za ta servis v ulici heroja Lacka št. 1 (vhod skozi pasažo »Slavica«), kjer je bila prej pekama ptujskega pekar- skega podjetja »Vinko Reš«. Pe- či so odstranjene, prostor pre- grajen; na novo je montirana centralna kurjava. Od 12. tm. dalje že posluje servis v novih prostorih. Štiri delavnice, sprejemni pro- stor in ^ladišče v pritličju in v strogem središču mesta daje servisu vse možnosti mirnega dela. Prej to ni bilo omogočeno, saj ^e bil isti prostor za delav- nico in skladišče. Pri delu in preizkušanju popravljenih apa- ratov so motili drug drugega. Trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj se je s tem še bolj približa- lo potrošnikom. Naročila bodo sedaj nedvomno hitreje in še kvalitetneje opravljena. V novem senasu delajo od 7. do 15. ure. Ob sredah bodo delali brez prekinitve (non stop) do 18. ure. zato pa bodo delali ob so- botah samo do 12. ure. Servis »Izbire« v ulici heroja Lacka 1 prevzema v popravilo vse predmete, ki jih kupijo stranke pri »Izbiri« (televizor- je, radioaparate, gramofone, transistorje), pa tudi drugod kupljene, ki so potrebni papra- ^'ila v garantni dobi in tudi poz- neje. EhTorišče zraven pasaže »Sla- vica«, kjer je vhod v sprejemni prostor servisa, še ni dokončno urejen, bo pa v najkrajšem ča- su; tesa je bil nujno potreben že prej. ' HITRA IN KVALITETNA POPRAVILA PISALNIH IN RA- ČUNSKIH STROJEV Vsa popra\ila pisalnih in računskih strojev vam opravi hitro in kvalitetno ter po zmernih cenah FINOMEHANIK FLORJAN BRATKOVIC IZ PTUJA, PREŠERNOVA ULICA 5 V nedeljo, 14. t. m., so rokome- taši odigrali prijateljsko tekmo z mariborskim klubom »BRANIK«. Tekma je bila zelo razburljiva, kajti zadetki so se vrstili po ve- čini izmenično' tako, da Je bila razlika ves čas igre minimalna. V začetku Je bilo opaziti, da se loteva domačih kompleks manj- vrednosti in so bili po vsej ver- jetnosti prepričani, da bodo proti slovenskemu ligašu iz Maribora izgubili. To potrjuje tudi rezultat prvega dela igre, ki so ga izgu- j bili z rezultatom 5:4. V nadalje- i vanju so mladi, nadarjeni igralci j DRAVE zaigrali povsem sprošče- j no ter zanesljivo prehajali v vod- stvo. ! Gostje so se predstavili s po- ' mlajeno ekipo in tako prvič na- , stopili v tej postavi. Najuspeš- 1 nelši Je bil BRANKO KUKOVEC s šestimi zadetki, sledi mu REC- NIK s tremi ter MARIC z dvema. Domačini so se to pot predsta- vili v najmočnejši postavi, le-ta bo branila barve kluba v tej se- zoni. Zaskrbljujoče je le zaradi vratarja PODPADCA J02ETA, ki ' odhaja 22. t. m. na odsluženje vojaškega roka. Njegovo mesto bo zavzel KRI2E MARJAN. Zanimivo je, da so vsi igralci, razen do .sedaj najuspešnejšega strelca JURKOVICA, potresli j mrežo gostov. Najuspešnejši Je bil to pot •^ELSAK vlado s šestimi zadet- i ki. Sledijo mu: GASPERIC J02E, ISTRASEK NIKO, KOVAC BOG- DAN, CIMERMAN ljubomir, CERNEZEL STANKO, vsi s po dva zadetka ter KRiZE MILAN z enim. Tudi ženska ekipa »DRAVE« se je pomerila z mariborsikm »BRA- NIKOM«, le-ta si je pravzaprav izbrala preveč močnega nasprot- nika, predvsem zato, ker je imela v mrtvi sezoni premalo sistema- tične vadbe. Rezultat prvega de- la se je končal v korist Branika s 7:3. V nadaljevanju ic>re nika- kor niso mogle domačinke zatre- sti mrc-e nasprotnic in je vse do zaključka igre ostala nedotak- njena. Največkrat Je bila uspešna za gostujočo ekipo .MARTINClCE- VA 6, GOMIVNIK 2 in TOPLAK Od domačink pa so bile naj- uspešnejše; NAHBERGER NADA, KRAMBERGER IVICA in KORE- NJAK MIKICA, vse po en zade- tek. Z zaključnim žvižgom rokomet- nega sodnika ADI.lA SARMA.N'A se je končala tekma z rezultatom 10:3 v korist BRANIKA. tesna zmaga »aluminija Nogometaši NK »ALUMINl.I« so se vso mrtvo sezono resno pripravljali, saj so že nekajkrat preizkusili svoje moči in sposob- nosti. Za prvega resnega nasprot- nika so s' izbrali NK »BRANlK'< iz Maribora. Prav pri nj;h so go- stovali in srečanje izgubil, z re- zultatom 0:1. V soboto, 13. t. m. so igrali prijateljsko povratno tekmo v Kidričevem ter srečanje končali s tesnim, vendar po- membnim rezultarom l -2 v <;vojo korist. (I^adaljevaiije ua c». ^iraoi) stran 6 t^TEDNFK« — pefelc, marca m'? _^tmn 6 Pregled potrjenih kandidatur (Cianek na prvi strani) A) OBČINSKI ZBOR Volitve v nedeljo, dne 28. marca 1965. St. Volilna enota — območje Kandidati 2 Ptuj II 1. STROPNIK Lojzka. (2. in 3. teren SZDL) Ptuj 4 Ptuj IV 1. VOGRINEC Milan, (1. teren SZDL) Ptuj 1. PRAPROTNIK Adolf, 6 Ptuj VI Ptuj (Breg in Turnišče) 2. CVIRN Viktor, Ptuj 8 Cirkulane I MAJCENOVIC Ivan, (Brezovec, Cirkulane, Dolane, šolane 21 Gruškovc, Medribnik, Meje in Veliki vrh) , 3. ZURAN Martm, Cirkulane 42 10 Desternik I , oTrnA to««., (Drstelja, Gomila, Janežovci, Jir- pi'lcar 4 ' ' šovci, Placar in Dolena) 2. LENART Rudolf, Vintarovci 53 12 Vintarovci |LAHTI(^ Anton, (celotno območje krajevne skup- „ A^^^i - Z. HlLJrJAK JOze. Zg. Pristava 35 14 Gorišnica I (Formin, Gajevci, Gorišnica, Pla- ,, carovci in Zamušeni) ^niuakic Janko, Gonsmca 38 16 Grajena KOKOL Jožef, (celotno območje krajevne skup- ^ ^^ ^^^ S. FOiKU tranc. Mestni vrh 107 18 Hajdina II , 1. MEGLIC Martin. (Gerečja vas, Hajdoše, Kungota Skorba 23 pri Ptuju, Skorba in Slovenja 2. DREVENŠEK Martin, vas) Gerečja vas 40 20 Kidričevo 1- ^RAJNC Franc, Sif ° 2. LAiSpIc Stane, Niiverce 20 22 Lovrenc ^ I" DOLENC Franc, (celotno območje krajevne skup- FRCEc' Matija, Apače 108 " 24 Markovci I . "O^^AT Janez, . (Borovci,. Markovci, Nova vas ,, rf7 tTk Knnr^H pri Markovcih in Zabovci) BEZJ^^^^^^ Konrad. 1. VAUPOTIC Marica, 26 Podlehnik i , j^s^t^f (Dežno, Gorca, Podlehnik, Rodni u oc ' 3. MAUzž?/anko, Podlehnik 13/a 38 Polenšak ' VICAR Janko, (celotno območje krajevne skup- 3 % Polenšak 36 30 Rogoznica (celotno območje krajevne skup- 1- CUCEK,Alojz, Ptuj nosti) 32 Trnovska vas 1. TASNER Franc, (celotno območje krajevne skup- Ločič 14 nosti) .1. DRUZOVIC Janez, o4 Vitomarci Drbetinci 13 (celotno območje krajevne skup- 3. KOSTANJEVEC Ja- ^^^^^^ nez, Gibina 26 36 Zetale (celotno območje krajevne skup- Aleksander nosti) ^ Dobrma 16 B) ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Volitve v petek, dne 26. marca 1965, v kmetijski podskupini pa v nedeljo, 28. marca 1965. __ Št. Volilna enota, — del. organizacije Kandidati ' 1. ELSNER Ivan, 1 TGA Kidričevo — obrat »Glini- Kidričevo 5 ca« / 2. MESKO Franc, Kidričevo 7 1. KOKOL Anton, 3 TGA Kidričevo — Vzdrž. obrati Njiverce 11/e 2. GEGIC Peter, Kidričevo 7 5 Tovarna avtoopreme Ptuj : ZIDAN Olga, Ptuj 7 Tovarna perila in konfekcije »Delta« Ptuj, Krojaštvo »Moda« 1. VRBNJAK Jože Ptuj, ter Krojaško šiviljska de- ptuj _ Orešje ' lavnica Ptuj 9 strojne delavnico Ptuj 11 Montažno podjetje »Elektroko- 1. ZiROVNir Anica, vinar« Ptuj, »Elektra« — obrat ^ Ptuj Ptuj in zavod »Olge Megličeve« 2. BERLlC Marjan, Ptuj Ptuj 13 TP »Panonija« Ptuj, TP »Izbira« Ptuj, TP »Merkur« Ptuj, ter po- 1. MURŠIC Vera, slovalnice, prodajalne in odkup- Ptuj ne postaje v občini 15 Gostmsko podjetje »Haloški bi- ser« Ptuj, Gostinsko podjetje »Grad Bori« Dolane, GP »Breg« 0 Ptuj, Pekarne »Vinko Reš« Ptuj, Brivsko frizersko podjetje Ptuj, in vse zasebne obrtnike v mestu Ptuju na levem bregu Drave, se- ^ EKART Aleksander, verno od zelezniške proge Pra- p^^j gersko-Ormož, na območjih kra- 2. VAUDA Ivan, Ptuj jevnih skupnosti Desternik, Gra- jena, Juršinci, Polenšak, Rogoz- nica. Trnovska vas m Vitomarci ter v naseljih Krčevina pri Ptuju Orešje, Rabelčja vas, Štuki in Vičava 17 Obrtno podjetje »Gradnje« Ptuj m vsi zasebni obrtniki v mestu F^uju na desnem bregu Drave m na levem bregu Drave južno od trncT <;+ železniške proge Pragersko-Or- _ Stanko, mož, na območjih krajevnih w ograf. skupnosti Cirkulane, Dolena, Dornava, Ck)rišnica, Leskovec. Markovci, Podlehnik, Stoperce. Videm Za vrč m Zetale ter v na- snliih Rrutip Rnriina in Snnhlin Št. Volilna enota, — del. organizacije Kandidati 19 »Konus« Slovenske Konjice — obrat Majšperk, Čevljarska de- lavnica Kidričevo, Stanovanjska skupnost Kidričevo, Kino Kidri- čevo, Obrtno podjetje »Dravinja« 1. ptSLAK Viktor, Kidričevo in vse zasebne obrt- Lešje 22 nike na območju krajevnih skupnosti Cirkovce, Hajdina, v Lovrenc, Majšperk in Ptujska gora 21 KZ »Jože Lacko« Ptuj 1- LACKO Milan (v tej volilni enoti se volita dva ^ Nova va« pri Ptuju odbornika) 2. TOPLAK Simon. Mostje 23 KZ »Dravsko polje« i. AVGUŠTIN Ivan, Lovrenc na Dravskem polju Starše 1- SREIBER Wdo, 25 KZ Hajdma zg Hajdina 51 } 2. INTIHAR Jožica, Gerečja vas 9/c 27 Osnovna šola »Franca Osojnika« Ptuj, Desternik, Juršinci, Polen- šak, Trnovska vas in Vitomarci, Gimnazijo Ptuj, Srednjo eko- nomsko šolo Ptuji Posebno osnovno šolo Ptuj, Glasbeno šolo gULIGOJ Ljubica. Ptuj, Šolski center za lesno in Budina kovinsko stroko Ptuj, Ljudsko in 2. DIVJAK Ela, študijsko knjižnico Ptuj, Delav- p^uj sko univerzo Ptuj, Zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj ter Zavod za informacije in pri- reditve Ptuj (»Tednik« in »Ra- dio« Ptuj) 29 Zdravstveni dom Ptuj, Zdrav- L HABJANIC Edo, stveni dom Kidričevo. Otroške ^ ^ jasli Kidričevo, Otroški vrtec Ki- 2. VIDOVIC Zofija, dričevo in Zdravstveni dom ^ , Majšperk 3. SUHADOLNIK Joži- ■ ca, Ptuj 31 Mladinski zaščitni dom Dornava, Dom upokojencev in varovancev Muretinci, Komunalni zavod za ^ FAJT Marica socialAp zavarovanje. Otroški ' p^^.: ' vitec Ptuj, Dijaški dom Ptuj, 3. GUCEK Ema, Zavod za zaposlovanje delavcev Dornava l/a Ptuj in Center za socialno delo Ptuj 33 Občinsko sodišče Ptuj, občinsko j^avno tožilstvo Ptuj, občinsko j'avno pravobranilstvo Ptuj. ob- činsko sodišče za prekrške Ptuj, loNCAR Drago, postaje milice v obcini ter ofi- p^^^^ cirji in podoficirji JLA in vsi zaposleni pri ostalih družbenih organizacijah in društvih v ob- čini NADOMESTNE VOLITVE 26 Osnovna šola »Toneta Znidaršiča« j Ptuj, Mestni muzej Ptuj, Zgodo- j vinski arhiv Ptuj, Osnovna šola 1- HRASOVEC Jožica, »Ivana Spolenjaka« Ptuj, Polje- Ptuj delsko živinorejska šola Turnišče 2. COKL Dušan, | pri Ptuju ter osnovne šole Goriš- Gorišnica niča, Dornava, Zavrč, Cirkulane in Markovci Ptuj, dne 17. marga 1965 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ ČESTITKE Sinu Francu Kolariču v VP 5286/20, Titograd, želijo ob rojst- nem dnevu vse najboljše m sre- čen povratek: mama, ata in bra- ta. Dragemu sinu Jožetu Cafuta, ki služi vojaški rok v Sta revi ni - Bitolj - želijo vse najboljše za praznik in srečno vrnitev: mama, sestri -Lojzka in Marica ter Lud- vik in sosedje. SLUŽBE Dekle, pošteno in pridno, va- bimo k petčlanski družini. Ce ni- ma svojega doma, bo pri nas lah- ko res kot doma. Zaželeno je ne- kaj znanja v kuhi, predvsem pa ljubezen do otrok. Mesečni prejemki zanesljivo dobri. Cenje- ne ponudbe s kratkim življenje- pisom ali opisom dosedanjega službovanja pošiljke pod »POR- TOROŽ ŠE LETOS«. Tri vajence sprejmem. Pogoj: do- j končana osemletka. Herega j Andrej, soboslikarstvo, Ptuj, ! Prešernova 4. j Iščem gospodinjsko pomočnico ; k triletnemu otroku. Lahko je ' tudi začetnica. Naslov v upra- vi. ATLETIKA v soboto, dne 20. t. m. bo v ve- liki dvorani OBČINSKE SKUP- SClNp, Miklošičeva 14, letni obč- ni zbor AK »DRAVE« s pričet- ' kom ob 17. uri. Vljudno vablje- ni — odbor! EŠROG KOŠARKA 16. t. m. so imeli svoj redni občni zbor košarkarji ptujske Drave. Prisotni so bili po večini aktivni igralci, ki zadnje čase potrjujejo, da bo oživela košar- ka v ptujski občini. Iz razprav je bilo razvidno, da so za resno delo, kajti ugibanja jp bilo največ pri sestavljanju odbora, ki mora odigrati v klubu pomembno vlogo, predvsem zato, ker je klub še v povojih. Za predsednika je bil izvoljen tova- ' riš SLANA, za podpredsednika STROPNIK, blagajnik OMAN, tajnik FULTUN, tehnični vodja : in trener KRAŠOVEC. ' SPORI (Nadaljevanje s 5. strani) V nedeljo, 14. t. m. je Ml »DRAVA« pK>vabil mladince NI ^UMINIJ iz KIDRIČEVEGA a prijateljsko srečanje. Igra ni bil zanimiva, kajti za mladince N? Kidričevo je bil to premočan na. sprotnik. Tekma se je končala:: rezultatom 7:3, polčas 3:0 v koris domačih. Gole so dosegli pretež no iz branilske vrste, najTepš gol tekme je dal NEZMAH. V torek, 16. t. m. je v prijatelj, ski nogometni tekmi NK »DRA- VA« premagal ekipo JLA z zultatom 6:3, polčas 2:0. Občinska zveza za telesno ktii turo Ptuj organizira tečaj za na- gometne sodnike s pomočjo NO- GOMETNE PODZVEZE MARI- BOR. Tečaj vodita zvezna sod- nika JANZEKOVlC ter GLAVIČ Zaželeno je, da se prijav, čim več ljubiteljev nogometa predvsem so zaželeni igralci, k; so prenehali aktivno nastopati Tečaj je vsak četrtek s pričet- kom ob 16.30 v prostorih zveze Trg MDB 2'I. \ OBVESTILO GOSTINSKO PODJET.TE GRAD BORT OBVEŠČA. da bo od 19. marca 1965 dalje letovišče grad Bori tudi pozimi zopet stalno odprto in bo sprejemalo kolektive, družine in posamezne goste iz domačih krajev in iz za- mejstva ter si jih bo prizadevalo vsestransko zadovoljiti. Uprava Krojaškega pomočnika za velike komade sprejmem takoj. Kle- menčič Matija, krojaštvo, Ki- dričevo. Šivalni stroj »Panonija« pro- dam. Luterič, " Krempljeva 1, Ptuj. štedilnik prodam. Lenart, Srb- Hladilnik, električni in navadni Zidan štedilnik prodam. Pirš, iTr- stenjakova 5, Ptuj. ski trg 8, Ptuj, prvo nadstrop- je. Krmo prodam. Vprašajte na Vi- ča vi 10. 2000 kg krme prodam. Vprašajte na Vičavski poti 9. Prodam raznovrstna slivova dre- vesca in sadike malin. Naslov v upravi. STANOVANJE Dekleti iščeta opremljeno sobo brez posteljnine v Ptuju. Po- nudbe pod »Solidni« na upravo lista. / Opremljeno sobo oddam. Naslov v upravi. IZGUBIL Pred 14 dnevi sem izgubil v Ptuju aktovko z denarjem — kovanci za približno 400 dinar- jev. Poštenega najditelja pro- sim, naj jo proti lepi nagradi odda v uredništvu Tednika. Mestni kino Ptuj predvaja 19., 20. in 21. marca i. 1. italijanski barvni (cinemascope) film TROJANSKA VOJNA; 23. in 24. marca t. 1. češki (cdnema-- scope) film ZLATA PRAPROT; 25. marca t. 1. francoski (vista- vision) film ZADNJE ČETRT URE. Kino Ormož predvaja 20. in 21. marca t. 1. francoski film MEC MAŠČEVA- NJA; 24. in 25. marca t. 1. itali- janski film PREDSEDNIK, STOPI Komisija delavskega sveta tovarne kovinskih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas Jože Kerenčič Ormož razpisuje prosta delovna mesta 2 KV strugarjev 2 KV strofniEi ključavničarjev 1 strojepiske Pogoji za zasedbo delovnih mest so; * — kvalificirani strugarji z 2-Ietno prakso ali začetniki; — kvalificirani strojni ključavničarji z 2- do 3-letno prakso; — strojepisni tečaj z 2-letno prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do- • hodkov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. zvezaam aii svo|im sposoonosumf . i OVEN Večina načrtov m zamisli vam bo uspela. 21. .S—20.1 • Pravilno ocenjujete vse, kar se vam novega obe- ta. Pravočasno začnite uresničevati, kar vam narekuje srce. BIK Zaupanje vase vam je bolj potrebno kot de- 21.4.—20. .I. nar. Prijatelji vam bodo izpolnili važno željo. Izogibajte se velikim izdatkom in nesporazu- mom. DVOJČKA Radi ste obzirni do bližnjih, tudi ko tega ne 21. .5.—22.6. pričakujejo. Z okretnostjo močno vplivate na dogajanje v svoji bližini. Premagovanje težav vas je naučilo spoznavati tudi sončne strani življenja. rak Vsem začetim stvarem morate določiti še ko- 23- 6.—22.1. nec. S sodelavci ste prijazni in pravični, kar tudi zelo cenijo. Vaš uspeh je v tem, da ne odla- šate, kar lahko takoj storite. ^ LEV Bodite mirni tudi, ko se stvari počasneje 23. 7,—22. &, raz\diajo, kot ste si zamislili. Ostanete objektiv- ni. tudi ko vam to trenutno ne koristi, Z odloč- nostjo ste si pridobili največ prijateljev. v DEVICA Lahko se odločate za nove načrte in pri njih 8.—22. 9. tudi vztrajate. Raje veste, da vas kritizirajo kot da vi druge. S pregledom nad Stvarmi ni težko živeti. TEHTNICA Dovolj ste odločni, da boste prevzete naloge 23.9.-22.10. tudi uspešno opravili. Mnoge male želje vam prinašajo zadovoljstvo. Dobre prijatelje si boste obdržali samo z izpolnitvijo danih obljub. : "irT.TON Nerazpoloženi ne odločajte o stvareh, ki za- 10.—22.11 htevajo mirne živce. Najdragocenejše je to vaše spoznanje, da vas nikdar ne zadene, kar rečejo resničnega ljudje, ki želijo drugim d^bro. Uspe- hi vam prinašajo vedno.tudi nekaj dobre volje. STRELEC Za vas so tudi skromne, vendar pravočasne 23.11.—20.12 pozornosti dragocene. Mnogi se veselijo no\ih zamisli, vi pa novih uspehov. Izmed vseh mož- nosti poiščete radi tiste, ki ljudi združujejo. KOZOROG V poklicu se vam obetajo lepši dnevi. Mnogi 21.12._20.1. se ravnajo po predsodkih, vi pa po pravi sodbi, čeprav ni vedno lahko. Trezno premislite o stvareh, ki vas mikajo. VUDNAR Cenile predvsem tiste ljudi, katerih beseda 21.1 ,_19. i je toliko vredna kot oni sami. Za ljubeznivost, ki ste je deležni v svoji okolici, se izkažite hva- ležni; za to je dovolj prilik. Dobro poznate svoje sposobnosti, zato si 7 njimi tudi pravilno poma- gate. RIBI Radi pomagate bližnjim, ki vas zelo cenijo, 20.2.—20.3 ker pravilno ocenjujete njihov položaj. Glas svojega srca najbolj slišite, ker vas ne zavaja. Okolica vas zelo ceni, ker ji ugajate s svojim delom.