Vidini slovenski dnevnik %
ZJcdmjcnih državth. Msajft vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.
GLAS NARODA
List siofcsaskih delavcev ? Ameriki*
AMERIKANSKO-SLQVn
KOLEDl
za. letu IQIO
je izšeL Kedo rojakov ga želi dob^| naj nam doposlje 30 centov, kar lah-^ ko stori tudi s naročnino "GIa» Naroda" vred.
Upravništvo "Glasa Naroda". j
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELET ON PISARNE: 4687 CORTLANDT«
. NO. 17. — ŠTEV. 17.	NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 21, 1910. — PETEK, 21. PROSINCA, 1910.	VOLUME XVILL — LETNIK XV1IL -
Iz delavskih krogov. Stojk premogarjev.
PREMOGARJI V WILKES-BARRE,
KI SO ŠTRAJKALI, ZOPET r	DELAJO.
V tovarnah Cotton & Worsted Mills,\ so skrajšali dnevni delavni čas.
ZAPRTA PREDILNICA
ft	-o-
Wilkes-Barre, Pa.T 20. jan. Onih 1200 premograjev, ki so delali v premogoven! rovu št. 3, od Lehig^h & WiHcesbarre Coal Co., in ki so pričeli ; s štrajkoai, da jim tako družba nastavi posebnega uradnika za tehtanje ! premoga, so pričeli zopet z delom. Družba je namreč sklenila privoliti v njihove zahteve, toda zahtevala je, da morajo premogarji vložiti tozadevno • prošnjo, lia ktero se morajo vsi pod- > pisati. V to so premogarji privolili in s tem je bil štrajk končan.
Pawtucket, R. I., 20. jan. V tovarnah Cotton & Worsted Mills, bodo od prihodnjega tedna delali vsaki teden le po štiri dni, kajti lastniki i teh tovarn so se dogovorili z ostalimi : lastniki predilnic, da bodo izdelovanje omejili. V imenovani tovarni de- : la 1300 delavcev.
Webster, Mass., 20. jan. Delavei i; predilnice tvrdke S. Slater & Co. v North Village se ne strinjajo, ker se « jim je tedensko delo vsled državnega i zakona skrajšalo za dve uri, vsled'. ♦česar dobivajo tudi manjšo plačo. Vsled tega so pričeli sedaj štrajkati. j Tovarno, v kteri je delalo 1000 de- i lavcev, so sedaj zaprli.	;
Philadelphia, Pa. — Med pritožbe- , nim odsekom tukajšnje unije vsluž-benecv uličnih železnic in Philadel- ! i phia Rapid Transit Co., je prišlo zo-!, pet do sporazuma, in tako je imeno- L vani odsek naročil izvrševalnemu od- | boru unije, naj odredi štrajk vseh , vslužbencev, ako misli, da je umesten. j, Delavci so mnenja, da se družba ne j ozira na pogoje pogodbe, ktero je z njimi sklenila.
-o-
NAJBOLJŠA POMOČ TRMASTIM KONJEM
I
Ako konj pade na ledn, se ga spravi na noge s pomočjo —
ogledala.
°
Cedar Grove, 20. jan. Grocer Gus Meier se je nepopisno jezil na svojega konja, s kterim razvaža blago raznim svojim odjemalcem. Vsled spolzle ceste je njegov konj, kteremu je ime " Petroleum", padel in vsi Meierjevi napori niso zadostovali, da bi spravil konja zopet na noge. Konj se namreč ni znal drsati, kakor šolska deca, in tako je le milo gledal svojega gospodarja. Ko ga je pa ko-nečno pričel pretepati, postal je tako trmast, da se sploh ni Kotel ganiti iz svojega hladnega ležišča. Vsled tega ga je Meier jednostavno pustil na ulici in je odšel domov, kjer je poiskal knjigo "Prva pomoč grocer-jem". V tej knjigi je potem našel, da se trmaste konje najpreje ukroti s pomočjo ogledala, ktero se mora držati pred konjem, tako, da vidi v njem svojo podobo, nakar jej skuša slediti.
Meier je naravno vzel veliko ogledalo raz steno in pohitel nazaj k svojemu "Petroleju". Konj je spočetka začuden gledal v ogledalo in ko je pričel Meier pred njim počasi iti, je "Petroleum" mimo vstal in sledil grocerju proti njegovemu hlevu.
Ako bode v Cedar Grove jutri vladal mraz, tako, da bodo ceste zopet gladke kakor led, bodo vsi vozniki vzeli seboj ogledala, ktera bodo nosili pred svojimi konji in tako promet ne bode kljub ledu niti malo oviran.
-o-
O klopni ca Virginia ▼ Guantanaano.
Norfolk, Va., 19. jan. Poprave na oklopnici Virginiji, ktere so se vršile v tukajšnji ladjedelnici, so bile dokončane in takoj nato je imenovana vojna ladija odplula v Guantanamo, Cuba, da se pridruži brodovju admi
j O 1	,	,,	A .
Trojno umorstvo v - mestu New Yorku.
NEPOZNAN MORILEC JE UMO-RIL ITALIJANSKO ZAKONSKO DVOJICO IN SLUŽKINJO.
Grozni čin je izvršil najbrže s kolom. Pes ni mogel preprečiti umorstva.
OSVETA?
°
V noči od srede na četrtek je nek j i nepoznan morilec v hiši 10 Montgo-ji mery St. v New Yorku^zvrsil trojno;; umorstvo. S kolom je namreč ubil! ] Italijana Salvatore Scalpone, njego-il vo mlado ženo, ki je v kratkem pri-' i čakovala veselega dogodka, in starej- j1 šo postrežnico imenovane rodbine J Concento Martino. Vsa okna stano- 1 vanja so bila skrbno zaprta in celo . zastore na oknihi so bile pribite k ste- j 1 nam, tako. da ni mogel nihče videti ] v stanovanje. Imenovana rodbina je i stanovala v gorenjem nadstropju, ka-1 ] mor vodijo mala vrata, koja policija J ni zamogla hitro odpreti. Na mo-' > stovžu je bil privezan pes pokojne M rodbine, kteri je včeraj popoludne » pričel tuliti, vsled česar so sosedje j* pozvali policijo na lice mesta. Ko 1 so stanovanje odprli, niso v njem na- . I šli niti najmanjšega nereda in tudi 1 sledov o boju ni bilo. Le kovček pokojnega Italijana je bil razkopan iti i izpraznjen. Tu se ni izvršil roparski11 umor, kajti pri umorjeni nesrečni < ženski so našli na prsih shranjeno de- J narnico, v kteri je imela $227, dočim t je imela starejša ženska pri sebi $27 j v ameriškem in $30 v italijanskem, l denarju. Obe ženski sta imeli v use- > * sili tudi diamantne uhane in na ro- 1 kali dragocene prstane, kterih se mo- j rilec niso dotaknil. Policija je pre- 1 pričana, da je bil morilec zelo ino-|> čan in da je izvršil trojno umorstvo!! iz sovraštva in osvete.
Pokojni Salvatore je bil star kakih (i 30 let ter je imel brivnico s petimi !< stoli na vogalu East Broadwaya in ] Montgomery St. Pred osmimi mese- ! ci se je oženil s 23 let staro Angelo !' Fusco, ki je bila hči nekega godca. ;i Oni so bili jedina italijanska rodbina v omenjeni hiši, kajti vsi ostali sta- 1 uovniki so čifuti. Zakonska sta bila ; zelo srečna, kakor trdijo sosedje. . (
Salvatore je zaprl v sredo zvečer , ob 10. uri svojo brivnico. nakar je odšel domov. Včeraj zjutraj pa nje- , gova brivnica ni bila odprta, kakor); običajno, kar se je ljudem takoj zde-' lo sumljivo. Tudi voznik mleka se je čudil, da žena ni prišla po mleko, ka- 1 kor običajno.
Vsled tega so pokojnikovi delavci' pozvali policijo, ktera je odšla skozi j okno v stanovanje. Postelja še ni bila dotaknjena in v sprednji sobi je, ležal izpraznjen kovček. Na tleh v spalni sobi so ležala trupla umorjene i rodbine z razbitimi glavami. Briv-čeva žena je imela poleg tega še vrat pro rezan.
Zdravnik, ki je dospel takoj na lice mesta, je dognal, da je rodbiua že dvanajst ur mrtva in je dejal, da je morilec svoj čin izvršil z beštijalno grozoto. Sosedje trdijo, da se je pokojni brivec v svoji brivnici večkrat prepiral z nekim človekom, ki je redno zahajal v njegovo brivnico, kar je dovedlo tudi do prepir^ v njegovi i rodbini. t -o-
TOVARNA ZGORELA V PHILA-DELPHIJI. _ i
Pet mrtvih, mnogo umirajočih in ne-nekoliko se jih pogreša.
Philadelphia, Pa., 20. jan. Veliko i tovarniško poslopje na (križpotja 2. uliee in Chancellor St., je včeraj opo- j ludne zgorelo. Pri tem je moralo najmanj pet osob zgoreti, nekoliko so jih odpeljali smrtno ranjenih v raz-| ne bolnice in nekoliko se jih pogreša. Njihova trupla so najbrže pod razvalinami. Žrtve so večinoma ženske in sicer Židinje, ktere so delale v imenovanem poslopju, kjer so bile nastanjene tovarne za izdelovanje oblek. posedaj so prinesli iz razvalin truplo
neke delavke neznanec im**n£ C	• "t znanega imena,
., ; - ■ , _ _....., • I /X -'
Bojkot proti mesu v osrednjem zapadu.
DELAVCI, KTERI SO SE ODPOVEDALI UŽIVANJU MESA SE HITRO MNOŽE.
Bojkot se je razširil na Omaho, Iowo, Nebrasko in Wisconsin.
BOJKOT PROTI JAJCEM.
Cleveland, O., 20. jan. Dvajset ! tisoč tukajšnjih delavcev, kteri so se; pismeno zavezali, da mesec dni ne bo-1 do vživali mesa, vztrajajo pri svojem sklepu in tekom današnjega dneva so če dosegli prvi v speli. Cleveland Provision Co., ktera vzdržuje v tu- ! kajŠnjem mestu 27 prodajalnic, je odredila, da se zniža cena nekterim j vrstam mesa od 1!) na 17 centov pri | ru
ntu. Mesar, ali prodajalec mesa j Henry Feuer, ki je imel svojo proda-jalnieo na iztočni 74. ulici, je vsled t»ojkota moral včeraj zapreti svojo i nodajalnico. Sedaj je našel delo v ; leki tovarni. Preje je vsaki dan i irodal za .f4<3 do 73 mesa. zadnje dni j ui ni skupil niti $1. Oivetnik Krau- | je sedaj pričel agitirati potom o- j o-ožnie v priu bojkota in svetuje, naj i !.e bojkot razširi sedaj tudi na jajca, ' iko se v kratkem ne počene za 40%. ; Ker se sedaj porabi manj mesa, se je j >ričelo govoriti, da se bodo druga ži- 1 »ila podražila.
Omaha, Neb., 20. jan. Tukaj se je lckaj nad 2000 delavcev pismeno za- j rezalo, da bodo za dobo 30—G0 dni jpustili vživanje mesa. V mestu je JOOO organizovanih delavcev in pred-j io bode mi nolo teden dni, se bodo vsi navezali, da ne !bodo več uživali mesa, j Na ta način upajo, da bodo trust prisilili ceno mesu znižati. Tudi elektriki v državah Iowa in Nebraska so •klonili, da ne bodo več uživali mesa. Po vseh krajih imenovanih dveh državah se sedaj marljivo agituje za ijojkot proti rabi mesa.
Milwaukee. Wis., 20. jan. Tukajš- j iji Federal Trades Council je sklenil, la skliče sredi druzega meseca veliko zborovanje, pri 'kterem se bode brrzlvoirno sklepalo o bojkotu mesa. Tukaj se zatrjuje, da imajo prodajalci tnesa po 40% dobička.
Pittsburg, Pa., 20. jan. Iron Citv Trades Council je sklical za danes svečer veliko zborovanje tukajšnjih delavcev, kteri bodo najbrže sklenili, ila se bodo za dobo 60 dni odpovedali vživanju mesa. Zatrjuje se. da se bo- j Je temu sklepu pokorilo poldrugi mi- | lijon ljudi. Tozadevno gibanje se je ! pričelo med vsemi tovarniškimi delavci, kakor tudi med vslužbenci tukajšnjih trgovin. Iz mesta je odšlo tudi v vse bližnje eountyje mnogo agitatorjev, kteri bodo skušali pridobiti tudi ljudstvo na deželi za to, da se odpove vživanju mesa.
-o-•
Povodenj v Indiani.
Decker, Ind., 19. jan. Na White Riverju se je nabralo mnogo ledu, ki se je pričel pomikati počasi dalje. Vsled tega je voda preplavila vso o-kolico in par sto ljudij je moralo bežati iz svojih stanovanj, tako, da so' sedaj brez strehe. Reka je narastla za 8 čevljev in je dosedaj napravila za $50,000 škode.
denarje v staro domovini
pošiljamo
za $ 10.80	........................50 kron,
za 20.45	........................100 kron,
za 40.90	........................200 kron,
za 102.25	........................500 kron,
za 204.00 ........................1000 kron,
ta 1018.00	........................5000 kroa.
Poitarina je viteta pri teh svotak Doma m nakasane svote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve Izplačuj« c. kr. poštni hranil: ' wad v 11. d* 12. dneh.
Denarje nam poslati J« najprilftt nej« do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večje zneske po Domestic Postal Money Order alt pa Hew York Bank Draft
FRANK BARBER 00„ S2 Oortlaadt Bt, Hew York, W. V. •104 St. Olair Ava^ H. OfftkMl out
Najnovejši vzrok za ločitev zakona.
SODIŠČE V PITTSBUBGU, PA, JE
RAZSODILO, DA JE SMATRATI VZROKOM LOČITVE, AKO MOŽA NI 48 UR NI DOMOV.
Ako se hoče žena v takem slučaja ločiti, sfe jej mora v to p r i v o 1 i ti.
-o-	!
SPLOŠNA ZADOVOLJNOST. o-r
Ako kak zakonski mpž izostane 48 ur od svojega doma in ako potem svoji ženi neče povedajti, kje je bil, ima dotična zakonska žena pravico ločiti .^e od svojega moža.
Tako je te dni razsodil učeni sodnik Josiah Cohen pri pittsburškem ločitvenem sodišču. Mrs. Rosina Pa-setti je namreč prišla k sodišču, kjer. je s sojzami v očeh povedala sodniku, da je njen :mož 48 ur zajedno "lum-pal" in da med tem časom ni prišel domov. A' teh urah so naravno vpo-štetc tudi dve noči. kar je za zakon-sko ženo glavna stvar in poleg tega jej tudi i>otem ni hotel povedati, kje se je mudil toliko časa.
' * AI i vam ni hotel povedati, kje je [ bil toliko časa? " vprašal jo je sodnik.	tem slučaju, gospa, vam ni trt-ba ničesar povedati, tuli ako ste kaj zvedeli o onem, kar je v teh 48 urah počel. Njegova dolžnost je bila, da vam naznani o svojem početju. Predlog na ločitev zakona se odobri.''
O tej razsodbi se sedaj tukaj posvetujejo vse ženske in mnogo odvetnikov, kteri se bavijo* z ločitvami. Ženske, zlasti pa napredne, ki imajo sufragetične ideje, trdijo, da je bil kralj Saloiron s svojimi razsolbarni pravi smrkovee v primeri z sodnikom Josia Cohenom in da tudi izreki starega Epieteta niso nič v primeri z to razsodbo.
Odvetniki so pa mnenja, da sedaj možu, ki izostane od svojega doma dva dni in dve noči, ne preostane nič druzega, ne<ro, da si nalašč zlomi no-iro, tako. da ga prineso domov. Ako pa svojo ženo dotičnik v resnici ljubi, potem se mora v toliko žrtvovati, da si zlomi obe nogi, kajti na ta način bode imel za vsaki dan svoje odsotnosti po jeden izgovor. Glasom razsodbe Cohenove, mora namreč domov se vračajoči mož doprinesti dovoljne dokaze, iz kterih bode razvidno, čemu ni mogel priti domov. Stari izgovori, da je sedel pri nekem starem bolbem prijatelju, sedaj več ne veljajo.
Ako si pa kedo bode dal zlomiti noge, bode moral navesti, oziroma dovesti k svoji ženi povoljno število verodostojnih prič: natakarje, policaje, ■kteri so ga videli, ko se je napotil proli domu, najlepše ženske, o kterih njegova žena ve, da jih on pozna, hišnika — in celo bolnega prijatelja, s kterim gotovo ni bil skupaj. Ako bi zamogle karte in steklenice, s kte-rimi se je bavil v odsotnosti, kaj dokazati, tem bolje za moža.
V nadalje tudi ure s -kukavicami ne bodo več pomagale možem, ki prihajajo pozno domov. Preje so bili namreč možje tako pametni, kakor Salomon. Ko so prišli zjutraj domov, je ura trikrat zakukala. toda to jih I ni motilo, kajti vsak mož je potem : zakukal še po devet'krat in žene so bile prepričane, de je šele polunoči. 1 Tako ni prišlo nikdar do prepira. Se-i daj so pa ti časi minoli, in treba bode j nastopati z dokazi resnice.
Vlak ponesrečil.
Lexington, Ky., 20. jan. Tam, kjer ! se Ohio & Kentucky železnioa spaja j z Lexington & Eastern železnico, je skočil nek osobni vlak raz tir in pri tem sta bila dva vslužbenca ubita, dočim jih je pet ranjenih. Dva vagona ista padla raz nasip. Kako je nastala nezgoda, se ni dalo dognati.
Velik bankerot.
Newyorska tvrdka Lat h rop, Has-kins & Co., ktera se je bavila izključno le s špekulacijami na delniški borzi, je morala napovedati bankerot, ker je izgubila pri delnicah Columbns & Hacking Coal & Iron Co. veliko svoto denarja. Delnice so tekom včerajšnjega dopoludneva pričele pc vrednosti padati in tako je imenova-
Ruski idealisti in revolucijonar Burzev.
V NEW YORK JE DOSPEL VLADIMIR BURZEV, KI SE NE SME VRNITI NAZAJ V RUSIJO.
Pri nas bode skušal agitirati za "svobodo" Rusije in njen napredek.
SPREJEM.
-o-
S pa rni kom Oceanic od White Star Line je dospel v našo luko lius Vla-ilimir Burzev, kteri je ruski tajni po- : [iciji dal že mnogo opraviti, kajti 1 Bnrzev je oni človek, ki je svoječasno j razkrinkal ruskega vrhovnega tajne- j
policaja Azeva in ki je poleg tega Lazkrinkal tudi razne druge ruske, riadine ogleduhe.
Na pomolu imenovane parniške j družbe ga je pričakovalo mnogo ru- j ■'kih čifutov, kteri so ga burno po-; idravili. Z Burzevim je dospel v A-meriko tudi ruski čifut in revolucijo-j :iar Jurij Silver, kteri je svoječasno izial posebno brošuro o izdaji Azeva. \
Casniškim poročevalcem je Hurzov I [jovedal, da je prišel v Ameriko, da; i)ode tukajšnji javnosti; laliko jkjvc-lal, kake so dosedanje razmere v Ru- 1 -iji in kako je treba agitirati, ako se lioče Rusija "osvoboditi" carja in t rko se želi tudi tamka.j uve-ti revolu- ! -ijonarna "svoboda." Kurzev je mieiija. da se bodo razmere v Rusiji > ca-alo spremenile in trdi. da se bode j potegoval za to, da se tam ustanovi ' — republika. Dejal je tudi, da je ; ruska tajna policija sedaj spremenila 1 »vojn prejšnjo taktiko in da Azev , »edaj član carjeve telesne straže. Ci-f'ut Silver je tudi dejal, da bode Bur- J kjv v kratkem povedal vsled kterih j vzrokov je nastala rtisko-japonska ^ lojna in la bode tukaj -kušal združiti 1 rse ruske revolucijonarje, oziroma j t"se ruske čifute, kt^-ri spadajo k raz-! ;iini strankam.
iZastopnik naselniškn oblasti ga je ; na partiiku vprašal, je li anarhist. : Ko mu je naznanil, da ni anarhist, se ; je smel izkrcati. — Pomol družbe i White Star Line je ostal nepoško-■ dovan.
-o-
SLOVENSKE NOVICE.
V soboto dne 22. januarja priredi slovensko društvo sv. Frančiška v New Yorku svojo plesno veselico, ktera se bode vršila v Schuetzen Hali, 12 St. Marks Place, Manhattan. Pri-•četek ob (8. uri zvečer; vstopnina 25 centov.
Tudi newyorško društvo sv. Petra, priredi imenovanega dneva svojo domačo zabavo in sicer v Liederkrantz Hali. na vogalu Manhattan Ave., in Me se role St., Brooklyn Borough v New Yorku. — Prepričani smo. da bo-deta obe zabavi dobro obiskani. -o i
Vlaki v snegu.
Seattle, Wash., 20. jan. ^ Po Great Northern železnici že od minole sobote nadalje ni dospel semkaj niti jeden vlak. V Cascade Mountains je ostalo devet vlakov v snežnih zametih, kteri so po 3.) čevlje visoki in izredno dol »i. Baje se bode posrečilo promet zopet popraviti in sicer tekom par dni;
Svetilnik razdejan.
Norfolk, Va., 20. jan. Zvezine oblasti so danes zaplenile jadranko Malcolm Baxter in vlačni parnik John Twohy, kajti menovani dve la-diji sta dne 27. decembra zavozili v svetilnik na Thrmble Shoal, kteri se je vsled tega podrl. 0>blasti zahtevajo od lastnikov imenovanih, ladij $50.000 odškodnine.
PRATIKE
Rojakom naznanjamo, da smo vsem onim« kteri so naročili ktero ^nnwl slovenskih pratik, slednje le odposlali Kedor si ieli naročiti kako Pratiko, to lahko stori, dokler Jih imamo ie r zalogi Oena komadi 10 centov.
- VftiTilftta
[
Viharji v Evropi. 1 Obilo snega in dežja.1
S	o
MNOGO AMERIČANOV JE MORALO OSTATI NA ALPAH, KER VSLED SNEGA NE MOREJO DALJE.
j
Skoraj po vsej Evropi dežuje in sneži; ! deset čevljev visoki zameti.
t
OVIRAN PROMET.
I
Genova, Italija, 20. jan. Iz Šviee ' se poroča, da v Alpah že drugi dan divja snežni vihar in da je tamkaj v raznih hotelih moralo ostati mno-iro Američanov, kteri ne morejo da- '' Ije. X nižinah neprestano dežuje, ta- ! ko, da je promet izredno oviran. Ta- * kega vremena, kakor je letošnjo zimo 1 v Švici še niso imeli. Na severu je ' zapadlo od štirih do 10 čevljev sneira. i Železniške proge je deloma poškodovalo deževje, dočim so drugod tako " veliki zameti, da je promet nemogoč. 1 Sneg je razdejal tudi brzojavne zve- 1 ze. Predno bodo vso napravljeno ' škodo popravili, bode asinolo par te- ~ dnov. Vihar je divjal z hitrostjo po 5 110 milj na uro. V množili mestih ' in vaseh so nastale velike povodnji t in ulice so se spremenile v prave hu- ' dournike. V kolikor je znano, pri t tem ni nihče prišel ob življenje, toda J iz Davosa se javlja, da se tam pogre- t Šajo trije Američani, kteri so odšli 1 pred tremi dnevi v gorovje. Od tedaj v naprej jih ni nihče več videl.	1
Pariz, 20. jan. Tukaj divja že 4S < ur izreden vihar, kteri ima svoje sre- < dišče v iztočni Franciji. Povsodi so -nastale velike povodnji, iajti reke so i izstopile iz svojih strug. Mesto Bel- i fort je popolnoma pod vodo in tudi -vsa pokrajina ob reki Moselle je preplavljena.	] Grenoble, Francija. 20. jan. Po- i vodnji so tukaj napravile velikansko ; škodo. Pri AI lemon d u se je podrl t del tamošnjega srrif-a in zemlja je odnesla seboj nekoliko hiš.
Rheims, Francija. 20. jan. Vsa j tukajšnja pokrajina se je spremenila ; v veliko jezero. Razmero so take, ka- |. kor so bile povodom velike povodnji i] leta 1SS2. Položaj v mnozih vaseh je \ zelo kritičen.
(Bruselj, Belgija, 20. jan. Po vsej < Belgiji divjajo viharji in povsodi iz-vanredno dežuje. Ceste in železnice so pod vodo. tako, da je skoraj ves' , promet ustavljen. Tudi v mnozih tovarnah so morali prenehati z delom. -o-
VAŽEN KORAK DELAVSKIH OR-. GANIZACIJ.
Združitev organizacij United Mine Workers of America in Western Federation of Miners.
Indianapolis, Ind., 21. jan. Pri tukajšnji konvenciji premogarske organizacije se je včeraj skoraj jedno-glasno sklenilo, da se združita obe velik i i organizaciji Western Federation of Miners in United Mine Workers of North America. Odbora obeh organizacij bodeta sedaj izdelala načrt združitve, po kterem se bode do- J ločilo,, naj se li obe organizaciji spo-; jjrta v, jedno. ali pa naj v vseh vpra-jšanjih! vedno jednako in skupno na-' stopa tja. Tekom današnjega dneva! bodo premogarji glasovali o tej stva- , ri. Semkaj so dospeli v svrho združitve uradniki Western Federation of Miners, kteri ostanejo toliko časa tukaj, da se dožene definitivuo združenje.
-o- '
Zopet velik bankerot
•V New Yorku se poroča iz Cincin-natija, O., da je tamosnja tvrdka Roberts, Hall & Cliss napovedala bankerot. Imenovana tvrdka je imela svoje urade tudi v New Yorku in sicer v poslopju 52, Broadway, kjer je bila članica tukajšnje delniške borze. Tvrdka je žrtev padnje delnic Columbus & Hocking Coal & Iron Co., vsled ktere je te dni tudi tvrdka Lathrop, Haskins & Co., napovedala bankerot $ $8,000.000. Prvoimenovana tvrdka j ima za $2,000.000 dolga.
f
Iz Avstro-Ogrske, Zavednost Oehov.
—O—-	4 <3
UPRAVA MESTA PRAGE SE POGAJA S FRANCOSKIMI BANKAMI GLEDE PORAVNAVE MESTNEGA DOLGA
Francoske banke bodo prevzele vso mestne dolgove in Praga bo od avstr. kapitala oproščena.
"USTAVA" ZA HERCEG-BOSNO.
Dunaj. 21. jan. Iz Prage se javlja zopet «• velikej zavednosti <'ehov. U-prava imenovanega mesta je namreč sklenila, da -<■ lit'e na vsak način rešiti gospodarske odvi-losti <hI ne-kterih a\>trijskil.- jHidjriij. ktera so posodila »»brini večje svntv denarja.' Ta podjetja su pred v-"m razne avstrijske banke, ktere -<» k»dikortoli v nemških rokah in ki ti nut časa mestni ujiravi posodile skupni znesek 1-50 milijonov kron. Motna uprava se sedaj p<«gnja < skupinjo frant -kih bank, ktere bodo prevzelo ves ta dolg na svoj račun in imenovano svoto denarja vrnile avstrijskim bankam. Ko se to zgodi, postane moto Praga tudi v gospodarskem ozir i popolnoma neodvi.-no o»l avst i ijskega kapitala. kar ]>om»-nja velikati-ki napredek za Prago in za vso <"' -ko. Velike \ reilnost i je tii-Ii. da pride !':■:ic<>ski kapital na Cfško. kajti potem se bo-de Francija tem bolj z. iimala za <'ehe in za avstrijsko Slovatistvo Sploh- Avstrijske banke izgube velik del svojega poslovanja na Češkem, kar pomenja hud udarce za avstrijske denarne zavode.
Nemci -»• v-l<- I te-.-a najnovejšega naprednega koraka »'-hov naravno uepopisn<» jeze in njihovo časopisje se ne|K»pisno je'i tf-r pi-e o "lovili dokazili veh.izdaj*- "*.
Razmerje mt»l Cehi in F.aneijo jio-staja v novejšem ča-a ve»l*n> bolj prijateljsko in iskreno. < ii so baje sklenili, da najamejo v Franciji posojilo raje pod neugodnejšimi p"gojij kakor pri avstrijskih bankah.
Sarajevo. Bosna. "21. jan. Avstrijska vlada bode v nedeljo proglasila 4'ustavo" za najnesrečn«jši pokrajini Bosno in Hercegovino. Tem povodom se bode tudi naznanilo, da,bodo imeli volilno pravico v podjarm-Ijenih pokrajinah vsi Avstrijci iti ta-jkozvani Ogri. kteri bivajo že leio dni v Hereeg-Bospi. knr znači naravno ; veliko škodo za tamošnje domačine, kajti tekom let je priteplo v ol»o : nesrečni deželi velikansko število avstrijskih Nemcev, čifutov in Ciganov iz Ogrske, kteri v-i bodo nastopati složno proti domačemu, zatiranemu prebivalstvu.
Budimpešta. 21. jan. Novi mini-sterski predsednik Ifcdervnrv bo«le sebe in svojo ministre v ponedeljek: predstavil ogrski j>o.-.laiiski zbornici, kteri bode istočasno naznanil svoj program in svoje predloge. Iv tem pre-lTogom spada pred vsem državni proračun, kteri pa naravno ne bodo sprejet. Nadalje bode predložil tudi v odobritev trgovin-ko pogodbo z Ru-munsko. Ako proračun ne bode spre-! jet, bode predlagal sprejetev dvomesečnega provizorija. j ^»L* HfU -o-
Prošnja za Čajkcvskega.
Petrograd. " 10. jan. Ministerskt ! predsednik Stolypin je danes dobil prošnjo s podpisi raznih angleških lordov in škofov, kteri ^a prosijo, naj poskrbi za to, da se bode obravnaval proti znanemu staremu revolucionarju vršila jafno in no tajno. Zelo dvomljivo pa je, se li bode ugodilo tej prošnji.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Američana proge
OCEANIA	/ £
odpluje 2G. januarja.
ARGENTINA odpluje 9. februarja, iz New Yorka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj.
Vožnja stane iz New Yorka do: *
Trste ali Reke...... 35.00.
Do Ljubljane ......$35.60. #
. Do Zagreba ....... $36.20.
- - *- ^ ^ Y
w&wB^Ep H J% kii	TB it
Wr ($t,ov«nlc Daily.; Owned and published by the ^•lovenlo Publtehlng Go. !
(»corporation.) \ FRANK SAKSER, President t VICTOR VALJAVEC, Secretary. , LOUIS BENEJDIK, Treasnrer.
.'" ■ 1 11	.	Ji ■
Place of BusinesK of the corporation and •ddreraes of above officers: 82 Cortiandt tlreet, Borough of M*ph*ttan, New York. ^ City, N. Y.
Hfccelo leto velja list za Ameriko in
Canado......... $3.00
*	pol leta.........1.60
leto za mesto New York . . , 4.00
*	pol leta za mesto N«w York . . 2.00
*	Evropo za vse leto . . , . 4.50 *• ** " pol leta . . * . . 2.60
*	" " četrt leta .... 1.75
VIOLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedet] in praznikov.
"OUAS NARODA"
("Voice of the People") ■med every day, except Sondays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
ftdv«rtlMm«nts on agr**m«nt*
m - ■ .
' Dopisi brez podpisa in osobnoati ee fic - jailbisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
- Pri spremembi kraja naročnikov
Ceimo, da se nam tadi prejšnje vallšče naznani, da hitreje najde-naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-
•OtAS NARODA." .lpfi»i>laj|dt,,St.,	New YorkC5ty.
^^®WJ.CortllJL ....... '
•»>0*! <:iNtM.
' n<r CTj
\ Glasu X aro J a smo nedavno po- \ foinli, tla .je jeden izmed milijonar-}>kih ehicaških mesarjev, ko se je uin-dil v Deuverju, Colo., dejal, ila se -ojn/rajo ameriški delavci polagoma privaditi ua to. <lu hoilo vživali mesu fdjjbejšilj vrst. Pri tem je tudi dejal, da je tu meso pravzaprav še boljše, kakor najboljše meso. treba ga je le, znati pravilno prirediti.
Čuditi se moramo, da imenovani kralj me>a istodobno ni objavil tudi recept, i>o kterem bi bilo mogoče sla-' "5o meso spremeniti tako, da bi bilo -!? holjše'\ kakor najboljše meso. Da ^Jhia on zajedno s svojimi mesarskimi tjkivariši ta recept, je vee kot gotovo.'' «ajti o tein je mnogo pisal znani Up-^feon Sinclair v kvoji knjigi, -vkled kte-! *4'e je potem zvezina vlada odredita 1 »preiskavo proti trustu- meso. j
Obžalovati pa moramo, da se je Jneso tako podražilo, da uiti ni bilu, jtfreba čakati na svet omenjenega cbi-SijaŠkega mesarja, kajti delavstvo in ; *udi drugo meščanstvo je že davno' jjfričelo kupovati slabejŠe vrste mesa. iV resnici dobro meso že dolgo vqč ne i
f rihaja na mizo amej-iških delavcev,) ajti tako meso je v Ameiiki že od i glavna najti le na mizah najboljših1 jiotelov in restavrantov, oziroma tam. %jcr velja kosilo pet dolarjev in več, »ziroma tam, kjer obedujejo in vzidajo naši bogatini najboljše jedi, kamere se še vedno **rezervirajo" za $no družbo, ki tvori takozvane "Up-jpttr ten".
.Toda tudi iuače prihaja v resnici dobro meso le redkokedaj na mizo delavskih rodbin. Celo jedila, ktera ab, preje prihajala saj ob nedeljah na ' mizo delavstva, zginjevajo v vedno več je j meri med maso našega prebili v^lstva. Prišlo je namreč že takoj daleč, da celo t-a.syp^je, ktef-o ve^no zagovarja podjetniške koristi, vedno boJj pogo>toma povdarja, da jedila, ktera so bila preje za vse dosegljiva, delavstvo ne more več kupovati, ker nima v to potrebnih sredstev. "Prišli smo tako daleč" — piše newyor-. ška Evening Post — "da goveje in i ovčje meso, purani, jabolka in druga jedila ne spadajo več v oni krog. kte- j. ga bi zatnogli vsaki dau doseči. In potem se nam pripoveduje, da, ako se delavci mesec dni vzdrže vži-vanja mesa — da se bodo potem ipor-da naučili vživati kako drugo hrano! j-, Z drugimi besedami se to pravi: .poj- |_ dite k siromašnim evropskim delavcem, kteri se morajo z vseui zadovoljiti, opazujte položaj evropskega delavstva, in potem bodete. poslali pa-, met ni." »
Evening Post se ne moti. Za ame-. riške delavce se sedaj ne gre več zato, zamorejo li si privoščiti le dobre-; ga mesa, temveč jim je li sploh še mogoče nabaviti si vsakdanje meso. Oni časi, ko so prihajali iz Evrope v A-meriko delavci le vsled tega, da zamorejo tukaj trikrat na dan jesti me-; so. so deloma že minoii in se najbrže nikdar več ne bodo vrnili.
*t'prav zaničevalno pa zveni nasvet ©nega epicalkega mesarja, ki je dejal,
se mora delavstvo naučiti uživati f sila bo meso, ako primerjamo njegov nasvet z letnim poročilom poljedelskega tajnica države New York. Ta; namreč trdi v svojem poročila, da se ,.y |sew York pošiljajo velike množine j jpfeajno slabega mesa, ktero čestokrat | »* le slabo, temveč celo zdravju ! škodljivo. Chicaški mesarji se nam-' r? znajo izogniti zveziaemu nadso- i wrwi* iu poljedelski t<yu* «*H dr- < I •,	. \
■ |
zave vsled tega priporoča, da držav-]
na postavodaja stori potrebne kora- j
ke, s kterimi naj se čuva naše prebi-valst vo pred slabim in zdravju škod-j Ijivim mesom.
* * * *
Nikakor ne moremo misliti, da pri- • haja zdravju škodljivo meso, kterega » skrivajo pred zvezinimi inšpektorji,' na mize v hotelu Astor, ali v rest a v- -rante a. la Delmonieo itd. Sprijeno blago prihaja namreč pred vsem v o- ' ne kraje, kjer prebivajo delavci, kte- j ri se morajo zadovoljiti s takim me- ; som, kakoršnjega se pošlje iz Chiea-ga v njihov okraj. Chicaški mesar; prihaja toraj s svojim nasvetom gle- ! de vživanja slabega mesa prepozno,! kajti siromaki v delavskih okrajih so se že davno morali odvaditi dobremu i mesu. Oni sedaj ne dobivajo niti! slabega mesa, telu.več se morajo za- j dovoljiti s takim mesom, ki je zdravju direktno škodljivo.
* *
*
Kmalo pred francosko revolucijo , je nek francoski bogatin in špekulant •/. žitom izjavil, naj ljudstvo je travo. ■ ako ueče plačati žita. Potem je pri-j šla revolucija in oni bogatin je ne-1 cega dne moral viseti na svetilničnem ; drogu, dočim se je krog njega zbrala | velikanska imuožica ljudstva, kte«-a f mu je nabasala travo v usta, da je • tako pred smrtjo okusil tudi ono jed, | ktero je nasvetoval izkoriščanemu ljudstvu.
In ako bi se kaj tacega sedaj pp nas ponovilo, bilo bi pravilno, kajti marsikomu bi bilo s tem ustreženo. ! R .dovedui smo, kak obraz bi napra-1 vil oni chicaški mesar, ako bi mu ljudstvo nekega dne nabasalo v usta nekoliko smrdljivega mesa, na ktero j hoče sedaj naučiti delavstvo.
Skoda }>a je, da pri nas sedaj sve-'[ tilniški drogi polagoma zginjevajo. oziroma da so izgubili svojo staro praktično obliko...
_ 1
Dopisi. |
Steelton, Pa.
Dragi mi Glas Naroda:—
Delavske razmere so tukaj sedaj ; j a ko slabe, ker zaslužimo komaj to- j liko, da se t>reživimo. Prihraniti si , ne moremo nič, ker «?re ves zaslužek! za liran<jTiffIstaif^auje. Tupataui se pa vendar nekoliko razveselimo.
.$teeltoilski mladeniči nameravajorj prirediti dne 25. - L m. plesno vese-lie»k. ki ere čisti d*»f)i<-ek pripade cer- , kvi sv. Petra v Steeltonu, Pa. Veselica se bode vršila v hrvatski dvorani ! . i * . ua 2. in Washington ulici. Na veselico se vabijo v,si rojaki.
Pozdravljam vse rojake .sirom A- ; merike. Tebi vrli list Glas Naroda pa j želim veliko novih naročnikov v no- ( vem letu.	Josip Gornik,
Presto, Pa. j
Dragi gospod urednik:—
Tukaj pri nas se še precej dobro! dela, vendar se pa delo še vedno tež-1 ko dobi in radi tega ne svetujem ro-; jakoin, da bi ga hodili semkaj iskat, j Tukaj je kakih trideset slovenskih)i rodbin in okolu sedemdeset fantov, j Vsi živimo v dobrem sporazumu in. včasih se ječmenovca prav dobro na- 1 srkamo in kako okroglo zapojemo. ! Sedaj imamo prav hudo zimo.
Pozdravljam vse Slovenke in Slo-! vence. Glasit Naroda pa želim obilo • naročnikov in dobrih predplačnikOv. t
Springfield, 111.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim malo prostora v %ašem cenjenem listu, da naznanim "^rojakom šinmi Amerike o tukajšnjih razmerah. Najprvo moram naznaniti, da je nemila smrt pobrala iz naše srede! Iva rojaka.^ Prvi je Jakob Usman. ! ki .je umrl 31. decembra v St. John's Milnici in ki je zapustil tukaj ženo in H i fi nedorasle otroke, ter štiri brate f Ronakee, 111., pa enega brata in itariše. Star je bil 33 let in bil pri lemSkemn driiŽtvu Borstnarjev.
Dciijci je preminul dne 7. januarja, ^ lamree Gašpar Kavčič, tudi v St. j, John 's lw>lniei. Ta-zapušča tukaj v j imeriki sestro nekje v PennsylVa- j iiji in bi-ata nekje v West Vtrginiji. ^lar'je bil 30 let. Bil ni pri nobe- ' »čin družtm zavarovan.
Hue 6. januarja je pobilo skoraj ij !o smrti rojaka Antona Gorenca, ki ; eži sedaj bolan v St. John's bolnici. ' idravniki pravijo, da bode ostal pri uvljeriju.	1
liojakom moram tudi naznaniti, da j »riredi naše družtvo št. 23 sv. Bar-)are. spadajoče v FOrešt City, Pa., ! eselico na dan 29. januarja v Ivan >vegličevi dvorani na 1858 So. 15th Street. Vabljeni so vsi iz Spring- 1 ieida in okolice.
Končam svoj dopis in ^osčiih vsem ojakom po Zjedinjenih državah Sreč- [ io novo leto, Tebi G1»s Naroda pa elim obilo novih naročnikov.
Josip f. K^ejj. j
BEe«ilwt>rth. Utah- i
»poitovani g. uredxuk:-—	s
Ker j* tukaj le majo Slovencev, ni^j iiČ čudnega, če še o nas le redkofce-aj kij bere v č^pu^. Ve« pa js j
»Hrvatov in Ličanov, kar je Slovanov.
jDnigorodci so večinoma Italijani, Japonci, Grki in tudi nekaj Nemcev, t Delamo v dveh premogovih rovih, | kjer je premog visok v enem od 15 do j 20 Čevljev, v drugem pa 6 do 10. Plača je Go centov od tone. Zasluži v drugem tako, kakor povsodi in kakor je delavec. Vse je tukaj drago, da j si je res težko kaj prihraniti. Kozarec pive ne stane nič manj, kakor 15 ' amerikanskih krajcarjev.
K sklepu dopisa pozdravljam vse ; Slovence in znance po širni Ameriki in jim želim veliko sreče v novem le-| tu. Tebi Glas Naroda pa obilo naroč-j nikov.	Ivan Rovšek.
Oak Creek, Colo.
Dragi mi Glas Naroda:—
Z delom gre tukaj bolj počasi, ker j j nam primanjkuje vozov. Premogove , rove imamo štiri in premog je visok do 10 čevljev. Delavske plače so slabe, dasiravno obljubujejo podjetniki dobre. Kadar pa človek sem pride, je vse drugače. Slovenca sva tukaj ; samo dva, kar je pa drugih Slovanov, ! so največ Poljaki. Rojakom ne svetujem semkaj hoditi za delom, kadar pa se delavske razmere zboljšajo, bo-; dem že poročal.
Pozdravljam vse rojake in rojaki-j nje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov in pred-plačnikov.	Anton Medvešček.
i ' Oregon City, Ore. Dragi gospod urednik:— i
Tukaj imamo lepo vreme ter toplo 'zimo, a z delom se ne morem pohvaliti. l>e!a je sicer vedno dovolj, a plača .je slaba, da je komaj za življe-1 nje. Seveda, kapitalisti se ne brigajo, če se delavcu slabo godi. Ker je tukaj v tem oziru slabo, ne svetujem 'nikomur semkaj hoditi dela iskat, ker je že itak dovolj ljudi, ki ne morejo j dobiti dela, kterega bi radi tudi pri slabi plači opravljali, i Vzrok temu je. ker nimamo orga-! nizacij in zraven tega je tukaj še veliko Grkov, ki delajo za vsako plačo.
Podpornih družtev imamo tri in smo toraj v tem oziru preskrbljeni.
K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, i Tebi Glas Naroda pa želim obilo no-j vtfi lTftt-oČnikoV v nov?m leftf.'' '
Naročniki-.
t
Crockett, CaL
1 Spoštovani gospod urednik:— i Prosim, odstopite mi nekoliko pro-| štora v cenjenem listu Glas Naroda, j da naznanim Slovencem po širni A-• meriki tukajšnje razmere.
Z delom gre še precej dobro, samo pktča ni nič kaj prevelika. Tudi delo se težko dobi in radi tega nobenemu Ine svetujem semkaj hoditi. Vsaka (stvar je jako ifriaga. Naši delovodje nam dajo večkraV pr&zliik ob delav-i nikih. ob nedeljah moramo pa delati, i Živi se toraj prav slabo in na pivo
!še misliti ne smemo, ker drugače ni
i
; centa v žepu. Vino je sicer poceni, pa nam zopet ne ugaja poleti v vro-jčini. Sedaj se že izpije kak kozar-I ček. —
Slovencev nas je tukaj malo, tem več pa je Hrvatov, največ pa Italijanov. In dasiravno nas je tako malo i Slovencev, se še ti ne morejo razu-; meti. Bodimo bolj složni in držimo i se gesla: "V slogi je moč!"
Spomnili smo se tudi mi nesrečnih I vdov in sirot ponesrečenih premogar-jev v. Cherry, 111., in nabrali smo ma-1 , lo svOtico v pŠdporo. Darovali so: Po $1.00: Štefan Jakše in Josip Ma-IeriČ. Po 50e: Mat. špebar, Ivan Gerzin, Fran Gorič, Antoif Lovše, Mihael Poprič, Jakob Fox in Ivan Ma-retic. Po 23e: Mat. Lamut, Ivan | Bernabec, Anton Maričič in Jurij | LindesiČ.
Pozdrav vsem Slovencem širne A-1 merike, Tebi Glas Naroda pa želim i obilo vspehov in napredka.
Mat. Šjiehar, nabiralec.
Kranjsko.
Gospod urednik:—
j Ko prebiram v predalih Glas Na-! j roda ameriške noviee, me večkrat j j obide misel, da bi tiidi jaz kaj pove-1 dal ameriškim Slovencem iz stare do- i movine.	j
Letino smo imeli tu srednjd, ker i J nam je suša dosti škode prizadela —! kar dve leti zaporedoma. Vreme smo imeli; kakor rečeno, suho in toplo.; Na jesen pričelo je šele deževati in radi tega je bilo preveč mokrote, ki je sicer dobro vplivala, pa tudi ne-kterim rastlinam škodila; posebno i grozdju, ki je vsled velike vlage pokalo in gnilo.
Zimo imamo pohlevno, snega ni, je pa večkrat deževno. Božične praznike smo imeli tople in na sv. dan smo prebili goloroki. Na Silvestrov dan je solnce l$po'toplo sijalo in ta-1 ko se je leto poslovilo v lepem vre-' menu.	'
Banes na novega leta dan smo imeli pa prvi izdatni mraz, burja je prav pridno brila in po zraku so se vrtile snežene cunje, ki p& niso še zemlje pobelile.	i
Ne zamerite mi, ktr dem pričel moje p^vo potp&fo t vremenom, saj i
pregovor pravi, da se vsak pogovor prične z vremenom. Drugič bodem Vam sporočil kaj druzega. Za sedaj pa želim vsem Slovencem po Ameriki srečno novo leto in obilo zaslužka.
Bivši Amerikauec. ^ __
Ameriški Slovenci — za družbo sv. Cirila in Metoda.
"Slovenski Branik", uradno glasilo Cirii-Metodove družbe v Ljubljani, piše v svoji 12. štev. 1909 sledeče :
Vesele novice prihajajo iz Amerike. Dne 14. m. m. se je ustanovila na Calumetu, Mich., nova podružnica Ciril-Metodova. Zborovalci so se se-šli v ondotni slov. cerkveni dvorani, Zavest, da je v nevarnost njihova stara slovenska domovina, nagiba naše drage izseljence, da snujejo podružnico za podružnico. Za osnovo najnovejše gre zasluga ealumetskemu ''Glasniku", ki je v krasnih člankih predočil ameriškim Slovencem pogi-belj, pretečo Slovencem v Avstriji. Poleg ''Glasa Naroda" je omenjeni list najvnetejši priporočevalec Ciril-Metodovih teženj. — Naši rojaki, združeni v podružnicah ameriške družbe sv. Cirila in Metoda, so poslali ljubljanski družbi sv. Cirila in Metoda 400 kron z vštetimi 18 K za narodni kolek. Ta znamenit dar je došel od tajnika newvorške podružnice št. 1 Ivana Zupana, ki je tudi priobčil radostno vest. da narodno delo nad w:e dobro in vrlo uspeva. Srčna hvala Vam, dragi rojaki, ki se tako požrtvovalno spominjate svoji ogrožene slovenske domovine! Narodno blago: vžigalice, svalčice in tobak. bode prodajal v Ameriki na korist družbi sv. Cirila in Metoda Al. Avsenik. Zivio!
Veliko moralno in gmotno pomoč je dobila naša šolska družba od dragih bratov v Ameriki. Slovenske naselbine v Ameriki so si ustanovile do-serlaj 9 podružnic, in sicer: New York (glavna), DunJo. Bridgeport Pueblo, Cumberland, Calumet, Eve-let h, Lakewood ill Winter Quarters V kratkem se nam obeta še več novil podružnic. "Zelo simpatično pišeta zt našo šrilsko družbo "Glas Naroda7 (lastnik Fr. Satser) ' in "Glasnik' (urednik Fr. Sfhweiger). Vse podružnice štejejo okrog 600 članov. — Ameriške podružriiee imajo svoja pravila. Volilno pravico imajo sam« ustanovni člani; ki plačajo 10 dolarjev. oziroma člafni. ki so za časa ustanovitve že plačali -svojo članarino. Za osrednje družtvo se šteje prva podružnica v Ne\^ Yorku, ki prevzemi denar od ostalih podružnic in ga pošilja glavni dnbžbi v Ljubljano, posreduje razpečevanje narodnega bla ga ter ima vse odbore v razpregledu Prva podružnica je naročila že precej blaga, posebno kolkov in razglednic, poslala glavni družbi lepe svott ter obljubila za božičnico večji znesek svojih tovarišic. Naročila je tudi 15 izvodov "Siovenskega Branika" Slava taki domovinski ljuba vi!
Najmilejši darovi so pač tisti, ki prihajajo iz daljnih pokrajin — kter: darovi morejo biti družbi sv. Cirila in Metoda dražji, kakor tisti, ki jil dobiva- izza širnega oceana, iz daljne Amerike? Srčna hvala Vam, dragi ameriški rojaki, zbrani v dičnih jk>-družnicah, za vsak cent. ki si ga odtrgate od ust in darujete za slovenske deeo! Srčna hvala Vam za žarko ljubezen. razodeto na tako krasen način! Srečno Vam bodi novo leto! Geslo ameriških Slovencev se glasi: Mili nam jezik — dragi naš rod čuva naj Ciril — sveti Metod!
Dodatek: Kakor nam poroča osrednja C.-M. podružnica v New Yorku. prejela je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 3. januarja 1910 svoto 800 kron kot novoletno darilo in prispevek slovenskih ameriških podružnic.
Baronica Vaughan.
V dnevih ko se je nagibalo h koncu ljubeznisito življenje belgijskega kralja Leopolda, so zelo pogosto imenovali neko žensko, baronico Vaughan. Ona je bila edina, ki je lahko razyen zdravnikov, strežnikov in kraljevega zaupnika barona Gof-fineta vsak čas pristopila h kraljevi postleji. Ona je tudi bila, ki so jo klicali k mrtvemu kralju prej ko vse Llruge sorodnike.
Kdo je pravzaprav :ta baronica in kaj je T Kot dekle se je ona pisala Karolina Lacroix, bila je omožena z nekim Durieuom in se je ločila postavno od njega še. le. ko se je kralju zazdelo do nje. Začetek njene ka-rireje ni bil nikoli, popolnoma raz-jasnen. Nekateri zatrjujejo, da je »na najprej v nekem parižkem tin-£eltanglu obrnila, a svojimi zapeljivimi mičnostimi pozornost kralja na >e, drugi pa pravijo, da je bila nata-
\
JjfKi
TAINEXPELLER"
Človek, ki trpi bolečine, je* ravno ! tako bres pomoči, kakor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revma-tičnlh bolečinah, nevralgiji, prehlaje-i nju itd. poskusi vdrgnenje z j. PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače si edit vo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50^.
F. AD. RICHTER 2 CO.,
_ JCN 215 Pearl St., New York.
__
fC%I „
Jft MBT	Pat te na »»r-
__«tveno znamko
J	v z sidrom.
karica pri pipi in da je bila kot taka tudi v Kolinu na Nemškem. Izšla je pa, to je dokazano, iz belgijskega mesta Lovren, kjer je bil njen oče via t ar.
Najprej je bila baronica Vaughan kraljeva ljubica. Počet kom leta 1905 se je pa raznesel glas, da se je kralj z njo poročil v domači kapelici v Lakkenu. ali kakor so drugi trdili v neki francoski cerkvi, seveda 4'mor~ Iganatski." A še le zadnje dni so postali ti glasovi tako trdni, da je pač verojetna cerkvena zaroka. Kralj je bil namreč vedno nenavadno redkobeseden. če se je govorilo o rodbinskih razmerah in je tudi, če je govoril s svojimi zaupniki in prijatelji, obrnil tako besedo vedno na drugo stran. Edina opora, na kateri sloni trditev o cerkveni poroki, je izjava njegovega dušnega pastirja, ki se je baje nekoč čudno izrazi! o kraljevem razmerju s baronico v Lackenu. Kralj je baje razgnal duhovniku vse pomisleke z besedami: '"Monsieur, bodite brez skrbi, prilagodil sem se cerkvenim zapovedim."
Nekako potrdil je te besede še le zadnje dni župnik v Lackenu. ki se je izrazil napram sot rudniku pariškega "Soir" lako, da je oni lahko neposredno sklepal na poroko. Župnik je namreč potrdil, da je bila baronica navzoča, ko je kralj prejemal zakramente. Pristavil je, da lahko zagovarja svoje sveto opravilo, ki se je godilo ob prisotnosti- baronice, ker se je prej zagotovil, da je bila baronica '^legitimna" žena kraljeva in torej smela biti navzoča v svetem trenutku. Župnik je hotel s tem gotovo potrditi nadaljuje poročilo "Soira". da je kraljev zakon z baronico sklenjen cerkveno in kanonsko,torej pravilen.
Gotovost je prišla v zadevo še le, ko se je po kraljevi smrti papežev nuncij potegnili za baronico in se protivil, da bi jo iztirali iz Belgije. Pokazalo se je, da papež priznava za-(kon, ki se je, kakor se v najnovejšem času govori, sklenil v San Remo. i Državnopravnili posledic za Belgijo ta zakon seveda nima. Kajti v Italiji je za veljaven zakon potrebna civilna poroka že od leta 1817 in le v republiki San Marino so samo cer-: k veno sklenjeni zakoni tudi ci-'vilno veljavni. Kraljev zakon je torej . eo ipso neveljaven, ker so le oni od Belgijcev in med Belgijci v inozemstvu sklenjeni zakoni veljavni, ki jih j odobri in prizna poslanik.
'Belgijci in izlasti kraljevi sorodniki so kralja radi njegovega zakona vedno grdo gledali. To je bil tudi ; vzrok, da ni nobeden hotel zadnje ini k njegovi postelji, ker se ni ho-' tel suiti z baronico, ki je bila vedno pri njem. V gradu pa baronica ni stanovala s kraljem, pač jej je dal postaviti kralj v bližini krasno vilo, ki je bila z gradom v Lackenu s hodnikom zvezana. Najmanj pa se je prejšnje čase še dopadlo prebivalcem v Bruselju, da je smel baronico , Vaughan, ko je še bila samo kraljeva ljubica, večkrat obiskati njen ločeni mož Durieux, ki so ga poznali kot moža z nesimpatično preteklostjo. Ko je že postal škandal le prevelik. se je preselila kot baronica v grad Lormoy pri Parizu, ki jej ga I je kupil kralj, dokler jej ni poklo-j nil drugega grada Balaincourt v jdepartmentu Seine-et Oise. To je | pravi pravcati raj. Previvoji merijo 195 ha in krasijo jih starodavna drevesa, jezera, potočiči. studenci in bajne trate. Tu je baronica rodila kralju dva sina, katerima je kralj dal I naslov grofov Terouerenskih po vasi Teroueren pri Bruselju. Grofa Lim-burška nista smela postati, ker se | je plemstvo protivilo.
Sedaj gre baroničin roman, ki mora biti gotovo lepa in duhovita, da je znala toliko let vezati razuzdanega kralja na se, h koncu. Imenovali jo bodo le še v pravdi radi kraljeve zapuščine.
OGLAS.
Slovenski organist, pevovodja, zmožen tudi podučevanja godbe in glaso-virja, bi rad dobil mesto v kaki večji slovenski ali hrvatski naselbini. Za natančnejša pojasnila obrnite se na:
Nejko Novak, 62 Cortiandt St., New York, K. T.
alovensko katoliško
podp. društvo sveteBarba
^	—y	^
Za 2jedinjene države Severne Amerik	\ ?
Sedež: Forest City, Pa-	>
jakorporlraoo dne 31. Januarja 1902 v držav} Peaa«^>cr^nv
ODBORNIKI:	J ]
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Box 347, Forest City, Pa. ? ' Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kans. L tajnik: IVAN TELBAN,^Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR,% 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MFH1Č, Box 537, Forest City, Pa.
o «
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, &0 Mill Street Luzernn Pa.
o----T* "
1
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans, JOS PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa.
* i
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
PRIPOROČAMO VAM
Dr. J. E. THOMPSONA
k< t najboljšega in iiajiskušcnejga zdravnika, kterenin lahko z mirno vestjo in popolnim zaupanjem po veri te svojo bolezen v zdravljenje.
Dr. T HO M PSON vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanijc, triper; čan-ker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega ži-votnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca. glave, grla, ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznosi; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato ž:lo; bož-jast; vodcnico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli *ok; padanje maternice; neplodo-vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-čino, lišaje, hraste in rane; ma-zuljo na licu; u§i na spolnih delih, i. t. d.
Ako ste bolni, nemočni ali slabi ter potrebujete hitro in uspesno zdraviliško pomoč. Vam ne bodo nikdar žal, če m> takoj obrnete na tej^ra »lavnega zdiiivnika.
DR. J. E. THOMPSON
je gradnriral kot zdravnik na univerzi Yule v New Haven, Conn, ter dne jn-nija bil promoviran /.aiioktorju medicine. Dne 20. junija istega leta dobil je državno dovoljenje <!a odpre paeientelo v New Yorku, kar je »lonii od <'ountv Clerks Ottiee. Leta 1KM bii je po licievue College Hospital imenovan liceneiatiom. Leta 1SH<> dobil je častno dijilomo iz universe v Haiti. Dk. .1. K. Thompson je kasneje Študiral na raznih mestih v Evropi specialne bolezni. On je preko M let zdravniški vesčak in tiaskug za mestni zdravniški department v New Yorku, tudi je že vee kot 10 let glavni //travnik in ravnatelj SIoven^kf»g:i zdravišča v New Yorku.
Zdravljenje vseh spolnih in tajnih boleznij ostane strogo tajno.
Pisiha pišite v materinem jeziku ter jih naslovljajte:
Slovensko zdr^lšče
Dr. J. E. THOMPSON,
342W.27thSt., MEW YORK, IN. V.
1 •
Ali hoeete dobili nekaj pojma O ANGLEŠČINI in
AMERIŠKI PISAVI?
Pišite na nas. Pour ti jemo že dve i leti potom dopisovanja anfrlešeino in lepopisje. Pojasnila po{)oluonia zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna šela. ,{>119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio.
| i ------
Pozor rojaki v Ntw Yorku in okolici! VABILO K VESELICI, ktero priredi j družtvo sv. Frančiška št. 4(5 K. S. K.
Jednote v New Yorku_
v soboto dne 22. januarja __ v Schuetzen Halle. ' št. 12 St. Mark's Place <3. ulica), Manhattan Borough. Najvljudneje vabimo vse rojake i'i j rojakinje, vsa slovenska sosedna društva v New Yorku in okolici, da na^ imnogobrojuo obiskati blagovolijo. Pri vsaki priliki gledali bodemo, da dvoj-i no povrnemo. Za dobro zabavo bode z vsem preskrbljeno.
Na svidenje dne 22. jan.!
ODBOR.
j 1 ■
(•Kje je ALEKSANDER HOEXICJ-: MAN? Doma je iz Kočevja na Slovenskem. Iščem ga avstro-ogrski peneralui konzulat v New Yorku. kteri mu ima sporočiti o neki važni ' zadevi. Konzulatu naj se javi ali ' pismeno ali pa osobno. — Austro-Hungarian Consulate, 123 E. lTth St., Cor. Irving Place, New York. (21-22—1) i I -	' "
Kje je MARTIN ZK^IAR? Skupaj sva bivala v Mouongalicla <'ity, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Vasily Sosenko, Box o4. Sawyer-ville. 111.	(21-22—1)
NAZNANILO.
Rojakom v CIaridge. Pa., iu okolici -e tem potom naznanja, da ako bore jo pristopiti k Slov. Del. IV* 1 p. in Penzijskemu Družtvu. da lahko pristopijo. Prošnje za vstop ima flru-štveni zdravnik Dr. II. -J. llockeiiher-gtr v CIaridge. Pa., kakor tudi Ivan Balicli. V.slop je Vam na razpolago vsak dau. Vstopnina 50c, asestnent >•1.00. podjiora čez mesece. Sprejemajo se od IG. »lo .">0. leta.
Iv obilnemu vstopu Vas vljudno vabi	DRUŠTVENI ODBOR.
Henry Lamut. predsednik.
J. BaticU tajnik.
Lawrence Arhar, blagajnik. , CIaridge, Pa.
NA PRODAJ.
Prodam LEPO POSESTVO v vasi Gornji Laknic, pošta T rebel j no na Dolenjskem. Na posestvu je zidana hiša s hlevom in kletjo, nad hlevom je poti. Celo pohištvo je z opeko krito. Pri hiši je lepi vrt in njiv za 20 mernikov posetve. Nadalje je velik, travnik za krmiti - ali 3 goveda; 2 vinograda, eden je zasajen s sadnim drevjem; j>oleg tega vsega je še pet oralov gozda. Cena vsemu je K 5'jOO. Kupec naj piše:
Mary Šuštfr,
P. O. Box 3.	Sumitt, BL
i-	/on
Hat. je Kotarjev Pater pokoro delal.
Josip Jurčič.
Vsaka večja vas ima svojega poljskega tatu. Največ ira vsi poznajo, vsi s prstom kažejo nanj, kadar kaj zmanjka s polja, n. pr. krompirja ali turšeice. Ali ne dobi ga na tatvini nobeden in zato ga puste, da živi, radi ali neradi. Prebrisani so taki poljski zlasti, krompirjevi tatovi posebno, ker kadar greš čakat, ta-čas ti gotovo ne pride; le kadar trdno spis, pride i i krompir kopat in ga odnese več ali menj.
Nit, kotarjev Peter pa ni bil ni-kak poljski tat. On je bil prav pošten in delaven fant. Odkar je krave nehal pasti in odkar je vedel, da je krasti greh ter odkar mu ni bilo treba več krompirja peči . na paši. ni še nikdar nobenega vzel od soseda.
Zato je bil pa lani bridko naletel, ko se je bil doli v Bosni tako izpo-zabil, da je bil za edenkrat iz spomina zgrešil in iz oči pustil božjo zapoved: <JNe kradi!" Gotovo svoj živ dan več ne pojde na tujo njivo. Poslušajte, kako se je hudo in brid-iko godilo Kotarjevemiu Petru, ko je bil šel lani v Bosni na turško njivo krompir krast.
Ko je naš cesar o poletji 1878. leta klical vojsko vkupe, da bi konec naredila zmešnjavi in turškemu brezvladanju v sosedni turški deželi Bosni, bil je tudi na Kotarjev Peter na vojsko poklican, kajti on je bil vojak rezervist. Doma, ko se je od matere poslovil in od družili, moral je par debelih solz zatreti. ker mislil je: "Bog ve, da-li bom še koda j videl ljubi dom." Toliko je že od mladih nog slišal, kako hudi in kako divji >u ti Turki, kako so nekdaj po naši domovini divjali — in zdaj je bilo treba njemu samemu na Turka iti! To ni bila šala, zato je bil Kotarjev Peter pač v skrbeh; ali kazal tega ni. temveč, kakor je od hiše šel. precej je zaukal, in potlej je ukal celo na Velikem trgu v Ljubljani, ko se je bil k svojemu oddelku oglasit prišel. Z drugimi vred so bili potlej naložili tudi njega na železnico in peljal pri Brodu čez Savo.
1><> tu so naši fantje marširali še precej prosto, ali kakor brž so prestopili naši vojaki Savo in so bili na turških tleh, potlej ni nobeden več od krdela ostajal zadaj ali uhajal naprej.
Sosebuo odkar se je bilo zvedelo, da so pri Maglaji bili Turki naše v past zvabili, spredaj in zadaj na-pali in jih mnogo pobili, držali so se največ naši vojaki vkupe kakor ovce. Med njimi se je razvedelo, kako strašni in divji so Turki proti vojaku, če ga dobodo v pest. Tudi Kotarjev Peter je dotičen ukaz natančno izpolnjeval. Ali česa ne stori — lačen želodec!*
Jesti so vojaki pač največ zmerom imeli, ali le mesa in nič kot mesa. Mesa se pa človek, če moral le samega in samega jesti, strašno naveliča. Kaj bi bili vojaki dali za malo domačega zelja ali za malo krompirja! Ali ni ga bilo, in le redko kje se je kaj dobilo poleg navadne mesne metfaže.
V tisti kompaniji kakor je bi! naš Kotarjev Peter, bil je tudi neki študent, katerega so vojaki posebno radi imeli, ker fini ie znal lepe re-<i pripovedovati; zaradi svojega višjega izobraženja ni bil nič ošaben, a poleg tega zmerom dobre volje pa srčan, dasi sicer bolj šibak in nemo-«an po telesu Ce jo le kdo znal si kaj po strani pridobiti, bil je ta študent vojak tisti.
Tako je tudi nek večer imel krompir in sicer še več, nego ga je sam zase i>otreboval, pa je skrivaj poklical dva tovariša, med tema Kotar-jevega Petra. katerega je posebno rad imel. Delil je ž njima pečen krompir. Dišalo jim je kakor najboljša pustna klobasa ali najslast-nejša svatovska pečenka.
Ali študent je dejal: "Davi sem bil šel jaz na turško njivo krompirja nakopat, jutri ga pojdeš pa ti. Peter, pojutranjem pa ta-le, potlej pa zo|>et jaz, če bomo še kaj del j tukaj ležali in pre žali."
Rekši to jima je začel razkladati, da je našel komaj dobro eetrtinko ure od tod strani nekoliko v ska-lovj njivo, kjer je še nekaj krompirja ter ga je že dvakrat na kradel si. Najde se lahko, pravi tod in tod se mora iti, to seveda paziti se mora nekoliko tudi, da bi kje kak Turek ne "pueal" izza kake skale ali izza kakovega grma. Kdo pojde jutri t
"Jaz pojdem," reče Peter pogumno. Kajti če se upa ta mali študent, moralo bi njega sram biti, ko bi si ne. In res, drugo jutro na vse zgodaj Peter vstane s trdega ležišča na goli zemlji, kjer so spali vsi vojaki, ker hiš ni bilo nikaeih blizu, vzame pot pod noge in se izpiazi
; od druzih vojakov strani na krom-' pirjevo krajo.
Puške ni bil s seboj vzel in si-icer s tem premislekom ne, da bode
lože — bežal, ako bode trebalo, t. j. I če se kakov * Turek pokaže. Samo bajonet je imel ob boku pri sebi
Komaj se je bil dan naredil. Megla je ležala na zemlji tako, da se ni daleč videlo. To se je Petru še ugodno zdelo, ker v te megli je tre-j balo mu le trikrat dobro poskočiti, ! pa ga je sovražnik že več videl ni, ko bi prišel.
Pot mu je bil študent natanko popisal. tako, da je res kmalu našel njivo s krompirjem. Večinom je bil krompir že izkopan, a tu in tam je bila vender še marsikatera polna ne-izkopana bradja. Dobro je bilo vsaj to. Peter se okoli in okoli ozre, dali ne pride kaka turška duša. Ko je vse tiho, izvleče ruto iz žepa, zveže jo v culico in z golo roko razkopava zemljo ter pobira krompir v culico. Ko si nabere dovolj, korači še nekoliko navzgor in navzdolj po nji-vi, da bi ogledal in preračunil, koliko je še daru božjega na vsi njivi za drugekrati, če bodo še tukaj blizu ostali. Zadovoljen s tem, kar po njivi vidi. hoče tedaj vrniti se in glavo vzdigne.
Prestraši se tako, da ga po vseL 1 udih zazebe. Ker je namreč po njivi hodil in v tla gledal ter se neka-terikrat obrnil, ni zdaj več vedel, od katere strani je prišel, kje je jug, kje je sever. Megla je bila tudi še zagostila se. Kaj storiti? V ka-jteri kraj obrniti se? Kje so njegovi j tovariši na levici ali na desnici ? Prav nič ni mogel vedeti in obupan je stal nekaj časa s svojo culico sredi njive in gledal v meglo. Nastavil je uho in poslušal, morda bi kaj slišal kak šum iz tabora, a nič se ni slišalo, že je bilo predaleč in ljudje so bili tihi zaradi sovražnika. Kakšna patroljna straža pač je bila morda tako blizu, da bi jo bil doklieal, ali Bog vedi, če ni kaka turška patrolja na drugi strani še bližja, in ono naklicati si na vrat, Bog začuvaj! Tedaj kaj početi?
Pride mu na misel, da je treba tistega mesta na njivi poiskati, kjer je prve krompirje izkopal, kjer je krasti začel. Tam bode mogoče določiti smer, pravec ali kraj, od katerega je prišel. To se mu je zdela rešilna misel, in takoj jo je izvršil. Po kratkem iskanju po tleh je bil tam, kjer je prve krompirje izkopal. To je .natanko vedel. Kajti na tleh je ležalo še nekaj predrobnih krompirčkov. ki jih je prej vrgel strani, ko je dobii debelejše.
Od začetka je Peter takoj uganil, kod je prišel, ker jedua stopinja — <^lej tu! — se pozna še prav i razločno, tudi drugo stopinjo najde. Ali, ©j, tu je tretja, četrta, peta, te se mu zde pa skoraj drugačne. In če 011 prvi stopinji natančneje ogleda, niso gotove. Oglej si, Peter, na drugo stran! Tudi tam se ne da gotovo določiti, vednar je bolj dvojbe-no nego tukaj. Tako preiskuje ubogi Peter svoj sled in se ves poti od skrbi. Kam je prav iti? Semkaj ali onkraj?
Naposled se odloči: tod in niko-Jder drugod mi je hoditi, da pridem i prav. Ko se odloči, krene tja počasi in opazuje. Potov tu tako ni bilo razven kar so prej kedaj ovce raz-hodile, ali dež razlil; ali to je držalo vse navskriž. Peter je kmalu videl, da nekoliko drugačnih, dasi podobnih tleh hodi. kakor je prej hodil. Ali tolažil se je. da je morda pač nekoliko bolj navzgor zavil, da vendar ima tisti pravec, tisto smer pred očmi, ki drži do taborja, torej že prav pride. Vedel je tudi, da se I vsak pot vidi človeku, nazaj hode-| čemu nekoliko drugačen, kakor se mu zdi tačas, kadar gre semkaj. Tako torej maha še precej pogumno in osrčen dalje s svojo culo nakradenega krompirja. Megla je zmerom i še gosta. Nič se ne vidi dalje pred ; seboj!
Gre, gre Peter in gre. Pota ni , konca ni kraja in nikjer ni videti j tovarišev. Gotovo je že rajši več nego manj kot toliko hodil, lal.iko pa celo še enkrat toliko, kakor poprej, ko je po krompir šel. A nikjer nič vojakov, nič tovarišev! obstane na poti in začne spet premišljevati, kaj i bi zdaj počel. Nazaj iti? Dokle? In kam obrniti se potlej? Dalje iti pa je bilo toliko, kakor še bolj oddaljevati se od tovarišev. In kaj se to pravi, o tem je slišal Peter — kakor že omenjeno — grozne pripovedke. Ce ga Turki dobodo tako j samega, kakor izgubljeno ovco, celo i brez puške okoli tavajočega, posekajo ga precej in ga eelo mučijo in trpinčijo. Petru se je koža ježila, če se je zdaj pomislil vseh onih grozo-I dejstev, katere je prej o Turkih sli-, sal in bral v časnikih Doma za pe-jčjo se je ono še lepo bralo ali poslušalo. Ali tu v tuji, v njihovi deželi pot izgrešiti, v megli izgubiti se dalje ne vedeti, nazaj ne smeti pa živo kožo rojstva svojega tu-le na prodaj nositi, joj, la misel mu je pre-1 tresla vse ude! Kaj storiti? Kam se
obrniti* Ali v dir opustiti se in teči, ali stati, ali vpiti? Peter je bil tak, da še misliti ni mogel, kako bi potlej odgovor našel na svoja vprašanja. Druzega pa ni bilo živega, da bi mu bil svetoval. Zavpije edenkrat na pomaganje na vse grlo. Ali prestraši se svojega glasu tako silno, da se ne upa več zavpiti.
Tako tedaj brez prave misli gre sfc, dalje. Nekam bode vendar prišel! Zopet obstane. Sede na kamen, dene culo med koleni in se z laktmi obnje opre pa v meglo gleda žalosten.''Oj, ko bi vsaj te presnete megle ne bilo, da bi človek kam videl," reče Peter sam v sebi. In ta misel ga ohrabri. Dan, ki se je bil popolnoma naredil, kazal mu je, da mora solnee že močno nad goro biti; ; meglo je pa tudi poznal, da je take I vrste, ki je v dolini ležeča, torej se ' bode umaknila in razdrnila, kakor hitro solnee mogočnejše zasveti. Po-'tlej bode dalje videti in se bode dalo lože razbrati in določiti, kje on je in v kateri kraj mora iti.
Zdaj opazi, da pot ali steza, pc kateri je dozdaj hodil, začenja drža-iti navzgor. Kaj ko bi tu šel še ne-! koliko višje, saj zdaj je itak vse edno; zgrešeno je zgrešeno. Male j bolj zviška pa, meni, da bi lože raz-'j videl, kje je, .kadar se megla razgrne in izgine. Gre torej po stezi da-! lje navzgor.
j A ni daleč šel, ko pride do drevja Dalje v hosto ni hotel iti, ni se mn zdelo varno. Sede zopet na obpoten kamen, dene zopet culo svojega krompirja med koleni in čaka tei čaka, kedaj bode že od solnca megle konec. Res je bilo videti, da megla pada vedno bolj, že je videl hribe iz nje. skoraj je ne bode. Ali dol-i go se mu je zdelo to čakanje. Mi-' nute so bile kakor ure, in nepotr-) pljiv je mencal na svojem trdem sedežu semtertam.
"Kaj je bilo meni še tega treba!" j tožil si je sam. Pa kaj je to?!
Zdajci skoči Peter po konci, kafcoi bi ga bil s šilom dregnil. Glavo pri-pogne predse, oči nategne in ušesa zre v meglo niizdolu in vleče na uho
Zdelo se mu, da je slišal zvenk. kakor če kovana podkev udarja ol kamen na tleh, da zazvenči. Čuj! Res, je, že se sliši tudi šklopot konjskega kopita. Vedno bliže! Sem proti njemu gre! Ce so Turki?
Peter s strahoih vstane in se ogle-Ula hlastno. Ni druzega preostalo ne-i go vsaj skriti se za kakov kamer ali grm. Kamenje okoli je bilo vs< premajhno, torej beži proti bližnji i host i navzgor, da bi tam počenil zs kakov grm ali drevo. Ali ko priso-I pila do tja, vidi, da je le redko go-| lo drrevje, hraste in gaber, nikjei [poštenega skrivališča. Stori neka; istopinj dalje, a se že od strani za-i iS veti — planota! !Hoste pravo za pravo tu ni bilo; temveč le mali pa j robek, potem pa je precej stala — | turška bosenska hiša, ne daleč oc j nje druga, tretja. Kar naenkrat j« i stal pred hišo. Kam zdaj? Zadaj j« ; jezdec, ali morda še več jih, spre daj mala razkropljena turška vas skriti se pa nikamor?
Hiša je bila taka, kakor so veži noma turške po Bosni, pol zidans ali od kamena zložena, pol lesena zdolaj hlevi, zgoraj stan. Zgoraj pr: i hiši je bilo vse zaprto, žive duše n ; bilo okoli hiše nikjer, hlev pa ns iztezaj odprt. Naglo smukne Petri na misel: to je zapuščena hiša, tair ■ se najvarneje skrijem tako dolgo, 'da oni odjezdi, če po ti poti pride kar je gotovo. In, smuk! v precej veliki, toda prazni hlev skozi odprta vrata. Tam se stisnem v temen i kot ob zidu in čaka, a posluša na vsa ;ušesa.
Kmalo čuje jezdeca, kako prihaja i bliže in bliže — hiši! Pred hišo ustavi. Odjaha. Joj, če ga je morda videl! Petru vsi udje otrpnejo, ali ne gane se v temnem svojem kotu, temveč stoji ravan kakor kol, roki ob sebi, in ukradeni krompir še vedno v culi kar po nevedoma držeč.
/Bošnjak prižene konja v hlev in I ga privezuje k jaslim. Peter ga more videti iz temnega svojega kota. :Bil je brkat, zarjavel, močan, koščen, i dolg in za pasom je imel strahovit ' nož, handžar, s srebrom na ročniku okovan, in revolver za šest strelov, joprtiv pa je čez hrbet na jermenu nosil puško, delano po najnovejši | sistemi Martinijevi. • "Bog daj da bi me ne videl!" molil je Peter, kajti precej je izpre-j gledal, da s tem junakom in tako i dobro oboroženim ni mu misliti na boj. Le uteci je mogoče kadar od-(ide iz hleva.
Turčin gre na drugi konee hleva, kjer je bilo nekaj sena kar na tleh, vzame ga in položi konju, prigovar-jaje živali prijateljski. Potem ga po-i gladi po hrbtu in stegnu in odide proti vratom in jih — za seboj zapre. Peter je bil sam s konjem v i temi. Še je slišal, kako je šel Bo-Jšnjak po strmih, na pol podprtih stopnicah proti prvemu nadstropju, j kako je vrata odprl in potlej je bi-j lo, kakor bi se slišal razgovor. Ali [ko je Peter ob zidn tava je primak-
- -.	v.
mil se bliže-wmtum, da bi log slišal. j zabrskal je konj in začel ropotati,! da se ni ničesa slišalo. Potem je si-j cer vse vtihnilo, le konjski mladi zobje so se slišali, brustajoči in j mleči trdo suho seno kakor mlinski kamen.
Vrat Petru ni bilo težko najti, kajti razpoke v njih so bile že tolike, da je nekoliko dan sijal skozi. Fe-ter se priplazi do njih in tiplje, kje je ključavnica ali zapornica, da bi odprl in se zmuznil ven, ker slišal j je že nad seboj nad stropom korake, i tedaj je Turek v svoji izbi hodil. Ker hiša na ono stran, od koder je i Peter, da ga ne more nobeden vide-, | ti, kadar uhaja. Torej tiplje po t i vratih in tiplje, a nikjer ničesa ne i dotiplje. Upre svoje prste v prilično ! obširno žrečo špranjo ob straneh vrat. kjer so se vrata oprijemala sla-j bo obsekanih podbojev ne odpro se i na noben način. Nov pot stopi Pe-' tru na čelo. Vrata so se od zunaj. dobro in trdno zapirala. Peter je i bil ujet kakor miška v pasti. Tiplje in tiplje, upira se, premišlja, ali zastonj! Ne odpre se!
Kaj početi?
Obupujoč počene ob steni na tla in začne moliti, kolikor goreče je ; molit mogel.
| In pride mu tolažilna misel, no-'vo upanje, da se bode rešil, naj ne obupava.
Konj je tu v hlevu. Torej bode gotovo še danes kdo prišel, in ga bode od vedel kam iz Lieva na vodo napajat. Tačas bodo gotovo vrata j ostala odprta, kakor so bila prej | odprta v onem nesrečnem hipu, ko je Peter skozi nje šel skrit se tu sem in ulovit se. Treba je torej le j potrpljenja. Ali potrpljenje je lože svetovati si nego potrpevati.
Peter čepi v svojem kotu, premišlja, moli in si risa razne strašne podobe, kako ga bodo Turki, če ga tu v si ališču zasledijo, živega na-bodli na kolee. Oj, po vseh živcih in udih ga je že naprej bolečina pretresla. Ipodtakne se na svojo culo nakradenega krompirja, ki mu je bila zdrsnila na tla in zdaj se domisli, j kaj je uzrok njegovega zadnjega strašnjega stanja, po kateri poti je j hodil, da je sem prišel, v zapor turškega hleva. Oj, da je vsak tat precej prvič tako strašno kaznovan, ka-! kor je bil "krompirjev tat za silo", Kotarjev Peter! Po čemu je šel od krdela strani? Kaj mn je bilo tega treba? In delal je velike obljube, če ga Bog reši iz strašnega položaja, le še zdaj, edinokrat še zdaj.
V taeih mukah je čakal Peter v temnici tja čez poludne. Zdaj za-■ sliši, da po strmih stopnieah nekdo prihaja. Vrata odpira, Peter se stisne v temni kot in sapo zadržuje, ^ali v mislih Boga moli: zdaj le nekoliko sreče, le toliko, da ta vrata ostanejo odprta.
i Bošnjak stopi v hlev, nosi vodo ! v roci v okorni veliki leseni posodi ter jo pomoli konju, da pije. Peter i bi bil kar skočil skozi odprta vrata, hitrih nog je že bil; ali Turek je . . imel še zmerom revolver za pasom, i Tako je Peter kakor omamljen ostal ■jv kotu. ni se upal dihati, in predno i; je vedel kako in kaj, dobil je 'bil I konj že v drugič krme, vrata so bila j od zunaj zopet zaprta, trdo kakor prej, in Peter sam v temi ujet!
Tako pride silno počasi nesrečen večer, noe se dela in stori, a nihče ivee niti h konju ni prišel. Da se je storila noč, to Peter ni sodil le po času — saj se mu je zdelo, da je že pol večnega pekla preživel tu v brlogu — temveč za gotovo se mu je zdelo zaradi tega, ker je v temnem Lievu zmanjkalo še onih svetlotnib črt, ki so skozi razpoke debelih vrat ob podbojih in pa raed zidom in tramovi od zunaj svetile v hlev.
Morda prinese noč rešitev. Ljudje bodo spali, on bode torej mogel vse poskusiti, ali se dado vrata odpreti, streti ulomiti, iz podbojev vzdigniti ali kar je: le ven priti! I Ko je vse okoli tiho in le konj, morda sam nemiren zaradi nenavadnega sotovariša v hlevu, stopica semtertja, odnašaje svoj zadnji del zdaj na levo, zdaj na desno k jaslim spravi se Peter zopet na rvata. Oti-plje vse in naposled ukrene, da bi se dal oni železni čavlj, ki zunajno kljuko drži in je znotraj v les nazaj zavit in zabit, kako koli odviti, ko j bi imel klešče; vrata bi se dala, da-! si okorna težka, vzdigniti, ko bi: imel kakšen kolec in kaj za podporo, da bi naredil svod (ali kontrapezo), j toela ničesa ni bilo pri rokah. On je | imel le nožič v žepu in bajonet ob boku. S tem dvema hoče vse posku-1 siti. Študira in tiplje, kako bi za-} , čel. Ugane da je najbolj razrezati le- j sena vrata tam, kjer je čavelj nazaj i v les zakrivljen in zabit.
Reže dve uri in razreze precej veliko luknjo na oba kraja zakrivlje-, nega velicega žeblja in luknjo pod njim. Naposled je bil mož že ves iz-krhan, ni mogel vee rezati. Tudi je bil Peter truden, da mu je pot tekel po čelu. Vtakne torej bajonet v narejeno luknjo ped zakrivljenim in; v lee nazaj zabitim žebljem ko-j
»UJfiif« «. .	- - T
likor gre in poskusa tanjšo out žeblja ključavničnegm potegniti iz lesa. Zdi se mn da se malo premika. Počasi poskuša zdaj od le, zdaj od one strani. Že se kaže upanje, da pojde. Ali zalahka neče iti. Resk! nategne Peter močneje, ali ... oj, j strah! ... bajonet se ulomi in ostrina zazvenkeče na tla na kamen za pragom v zemljo vložen.
V tem hipu pa se tudi čuje, kako se vrata odpro gori v prvem nadstropji.
"Kdo je?" zagrmi Bošnjak. Peter se ne gane, ali misli: zdaj je po meni. Krčevito stisne v roci to-past zlomljen bajonet, kakor bi hotel reči: branil se bom tudi s tem zadnjim koscem orožja, dokler se bom mogel.
Strel se zdaj razleže zunaj po temi in zraku.
Turški Bošnjak je bil menda za ostrašilo v temo strelil, ker ni znal, od kod je oni šum prihajal, ki ga je cul izpred hiše. Kajti Peter je takoj
potem slišal, da so se vrata gori nad njim zopet zaprla, torej za zdaj j še ni bila prišla zadnja ura.
Za zdaj je bil še rešen, ali kaj bode jutri? Tukaj vender ni mogel v itemi od lakote poginiti! Nekaj bode ] mogel poskusiti, če velja tudi živ-j Ijenje.
j Počene ob zidu — če se slabo zlože-! no kamenje sme zvati zid — in pre-' misija. Kaj bode njegova dobra mati doma počela, če ne pride več domov, če zve, da je divjim Turkom i v roke prišel in ti so ga trpinčili, kožo mu slekli — buu! — groza, dalje ni mogel misliti, z dlani je oči zatisnil in začel je jokati!
Sam nad seboj se ni še nikdar jo-jkal, kar je dorasel, a zdaj se je. Ko bi ga z orožjem v roci gnali poleg ; tovarišev v krvavi naskok na turške šance — šel bi bil pogumno in sram bi ga bilo jokati se iz strahu, kaj bode ž njim.
i Ali tu v temni turški pasti zaprt biti brez pomoči, brrez orožja, brez upanja — kdo bi se ne jokal! I Strah, skrb, lakota, pa — zdrava t slovenska natura ga naposled — mo-! ralo je iti proti jutru — tako pre-■ magajo, da sede ali čepe zadremlje.
Prebudi ga glasno govorjenje. On skoči brzo in hlastno po konci, pa se komaj domisli, kje je. Posluša.
Ha! ha! To je slovensko govorjenje," materin naš blaženi jezik! To morejo biti le njegovi tovariši
Nikdar Petrru domači slovenski jezik ni tako sladko in milo udarjal na ul,o, kakor zdaj.
On hoče zavpiti, oglasiti se. na pomoč klicati, ali godi se mu od veselja skoraj tako, kakor človeku v sanjah, ki bi rad bežal, toda z mesta ne more ganiti se, ki bi rad zav-pil. ali glasu iz grla ne spravi.
Tako tudi Petar kar nekaj zatuli od veselja in začne neusmiljeno lo-putati s pestmi po hlevnih bosenskih vrat ill, da se odpro in on plane ven na prosto pod milo nebo. na beli dan, v sredo med svoje rojake vojake. Slovence! Bilo jih je kaeih osem, ki so patrolirali.___
Kakor je kasneje zvedel, jx»grešan je bil še tisto jutro v krdelu. Študent. ki ga je vest pekla, povedal je, kam je Peter šel. Stotnik je precej poslal patroljo iskat ga. A včeraj ga je ves dan patrolja iskala zastonj. Danes jutro je prišla še-le druga patrolja tudi do te hiše. Tu je vodja patrol je hišnega lastnika Turka poklical in vprašal, da li je videl tacega ali tacega vojaka. To vprašanje je Petra prebudilo iz dremanja.
"Jok. vala. nijesam," odgovoril je Bošnjak. Zato bi se bilo Turčinu pa skoraj slabo godilo zdaj, ko so Petra na njegovo loputanje v njegovem hlevu dobili zaprtega, ker le-ta od veselja, da je iz svoje mišje pasti rešen, ni mogel na prvo sa|>o nič določnega povedati, kako Turek zanj ni vedel.
Kadar pa Peter zdaj ko je zopet na svojem domu, pripoveduje o tem svojem dožitku. rad pristavlja, zagotavlja je, da bi rajši od lakote poginil, kakor še kedaj šel krompir krast. On meni, da bi vsak poljski tat edenkrat preživel tak strah, kakor ga je on, ne bi ti dolgoprstniki našim slovenskim kmetom toliko ško-tde delali po polji, kakor jo delajo. ■	r »
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
NAZNANILO QT PBS
Rojakom v Clevelandu^H
okolici se naznanja, da je gW JOSIP KOŽEN, ll|
VODJA NOTARSKE PISAR«
6104 St. Clair Ave., H. Telephone Cuyahoga C. 4879 K,
ob enem naš zastopnik za "Glas Naroda" in pooblaščen sprejemati o« glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige.
Rojaki v Collinwoodn opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in pfMfc zvečer v gostilni Jakoba Grdina, 613 Collamer St., in si tako prihranijo pot v Cleveland.
Rojakom ga najtopleje priporočamo.
HpravniStvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK A, 2838 Lyon St., St. Louis, M*.
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in ogiflBB. Upravništvo "Glasa Naroda".
Ho nrffQČQiakoieHipotoTikt<
no ullI(lullrtarod<,nOTkto'
J pisati za vožaje cene, kretanje parnikov in druga pojasnila, na tvi dko Frank Sakaer Co., 82 Cortlandfc St^, New York, N.Y. Akonaznaiš prihod,pričakuje te naš uradnik na postaji in iijilrtiil na p ami k, vše brezplačno«.. _
Pozor! Slovenci PozorS VSALON^!
zmodernim kogl)1 ŠStllU
SveZe pivo v sodičkih in buteljkah IL druge raznovrstne pijafe ter unt^lB imodke. Potniki dobe pri meni Cedei prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in i2koma.
Vsem Slovencem in drugim Slov—sa SS toplo priporoča	#
Martin Potokar
j šM So. Center Ave. Bhicage, K
-as V A Ž IN O ^
k	za Slovence, kteri žele ustanoviti lastno domačijo in ngodno bodočnost.
[	DOM SLOVENSKE NASELBINE JE
L	KRASNA DOLINA WHITE RIVER VALLEY,
[	Oceana county v spodnjem Michiganu.
r	Dolina obsega več tisoč akrov najrodovitnejše zenilje, nahajajoče se v takozvnnem slbvečem
m	"sadjerejskem pasu'' spodnjega Micbigana. Kraj kjer zamorete nemoteno uživati njega bogastvo,
[	ki Vam ga donašajo bajno rastoči vinogradi, krasni vrtovi in bogata žitna polja, kakor tudi
I	nevtradljive čebele, perutnina in živinoreja.
L	Nahaja se samo 70 milj od Milwaukee Wis. in 102 milji od Chicago.
I	Za samo $800.00 kupite si lahko krasno farmo pod jako ugodnimi pogoji. Cena je aker $20-00
L	m plačati je treba ob sklepa $40.U0 in ostalo v mesečnih obrokih po dogovoru.
f	1500 akrov je prodanih Slovencem iz Calumeta in 2800 akrov pa Slovencem iz Ely, Eveleth
k	in Chiaholui, Minn.
r	Okrog osem tisoč akrov sveta je namenjeno za Slovence. Sedaj je čaš za izbiranje kraja in
I	trguje se naravnost z lastniki zemlje.
I	OPDYKE-SCHMIDT LAND CO., 107 Dearborn Street, Chicago, 111.
L	Po nadaljne podrobnosti obrnite se na obče znanega rojaka
L	(le o. L. Brožlch Agt, Ely, IVI inn.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje GosuIicH]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hnale.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred m Jk
▼si spodaj naved«n>novi parobro-	TBSTA............................................ 935 00
di na dva vtfaka imajo bras-	T JTmXiJA™
ittni braojav:	LJUBUA5B...................................... 35.60
ALIOB,	LAURA,	BBKJ9...........................................-v. 35.00
MASTHA WASHDTGTO* .KAnnma qcqa ■ , i,., ..	'flavji»ni>a.............................................................o«
ABonnvA
V meeeeik maju in jnnijnae bo-	KABLOYOA...................................... 36,25
Milka panika.	TBSTA aH REKE......................$50 00,55.091 *>.' @
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St. New Ted
t..
^Fn . naro<>no-politična organiza- ,
Mrtržaških Slovanov se je porodila ; PPu 1848, ko se je v Tergesteu, v sr-! cu tržaškega mesta ustanovilo Slavjansko družtvo. V dvorani, okrašeni z avstrijskimi in narodnimi zastavami, se je zbrala tedanja številna slo-vau&ka inteligenca na odru, okrašenem s cesarjevo sliko, sta govorila Čeh Vesely in pesuik Koseski, ki je! postal tudi prvim predsednikom dru- ; štva. Vsa sla vnos t ustanovitve se je končala s pevanjeui cesarske pesni in himne "Hej Slovani". Tako je bilo ustanovljeno prvo slovansko društvo v Trstu.
Oglejmo si splošne ]>olitične razmere. ki so takrat vladale v Avstriji in v Evropi sploh. Leta 1848 je iz Pariza prihrumela revolucija, izbruhnila na Dunaju in se razširila po vsej Avstriji, Povsod je donel klic: Le vkup, le vkup za svobodo! Nemci so silili v Frankfurt, kjer je ravno začel zborovati nemški državni zbor, Madjari so silili v Budimpešto, Italijani pa so hrepeneli po svojem idealu: združena in neodvisna Italija.
Naravno, da se je tudi v Trstu začelo gibanje za svobodo. Nastale so ; demonstracije, ljudstvo se je podalo | pred vladno palačo, pred palačo policijskega načelnika in pred škofovo palačo, kjer je škof, Slovenec Legat, demonstrante blagoslovil. Med demonstracijo so po vsehi cerkvah zvo-' novi zvonili. Zeljnim hrepenenjem so tržaški Italijani gledali preko vode. kjer je v Benetkah počila revolucija. Italijansko-sardinsko brodovje je takrat stalo pred Trstom in blokiralo luko. Avstrijski interesi so prišli v nevarnost; zato je polkovnik Laza-rič-Lindarski organiziral četo slovanskih dobrovoljcev proti Italijanom.
V	tem času je živelo v Trstu primeroma veliko število Slovanov, zlasti inteligerjtov, ki so pa po večini pripadali uradniškemu stanu. Naj imenujem par imen. n. pr.: Yesely in Koseski, svetniki Pa vež. Selak, Iv. Dolina?, ravnatelj učiteljišča Simon Rudmaš itd. Morda nobeno jugoslovansko mesto, razun Ljubljane, ni imelo toliko inteligence, ki pa se je malo brigala za Slovanstvo. Kaj je dalo povoda, da se je ta inteligenca vzdramila in si osnovala leta 1848 "Slavjansko društvo'*? Oglejmo si nekoliko vzroke, ki so dovedli do ustanovitve prve slovanske organizacije v Trstu!
V	Trstu sta se takrat pojavili dve italijanski stranki. Prva je bila za to, naj TrSt voli poslance na Dunaj, druga je pa zahtevala, naj pošlje Trst poslane? v velenemški državni zbor v Frankfurt, ker bi bilo to veliko v korist za trgovino. Ako bi se Trst priklopil Italiji, bi zgubil ves pomen kakor trgovsko mesto. Uničila bi ga Genova. Ta prepir je rodil trditev, da je Istra slovanska dežela in potemtakem ne spada k Italiji. Razun tega se je slava bana Jelačiča. ki je ukrotil upor na Dunaju, razširila i>o vsej Avstriji in vzbudila tudi med tržaškimi Slovani navdušenje. Ti dve okolnosti toraj. prepir italijanskih strank ter slava Jelačiča, sta rodili v Trstu prvo slovansko organizacijo.
Morda so ugodno vplivali tudi vladni krogi, zlasti z ozirom na to, da so bili Slovani tedaj močna opora Avstrija. skratka: 1. novembra 1848 se ..je v Trstu ustanovilo ''Slavjansko društvo", kteremu je sprva predse-, doval pesnik Vesel-Koseski, ki se je pa kmalu odpovedal. Sledil mu je Ivan Cerer, ki je tudi odstopil. Pred-sedništvo so nato ponudili nekemu Cepiču, ki pa ni hotel vsprejeti; sledil niu je neki Kvekvič. a društvo je v resnici vodil ravnatelj učiteljišča Simon Riulmaš. Končno je bil izvoljen za predsednika Srb German Angelic. Kakor iz tega razvidno, ni bilo v društvu nolienega reda. ker ni imelo nikdar vst rajnega predsednika.
Prostore je imelo društvo sprva na državni meščanski šoli, pozneje v Tergesteu. Člani fq bili sami Slovani: uradniki, oficirji, duho.vniki in > tudi nekaj kmetov je bilo. Društvo i in i je štelo v posebno čast, da ima med svojimi člani, kterih je bilo 200 do 300, tudi oficirjev.
Kake namene je imelo "Slavjansko društvo"? Prva točka je bila: pospeševanje izobrazbe avstrijskega | Slovanstva. Vprašati se moramo: t, kterega? Morda onega na Češkem, i Moravskem, ali v Slavoniji? Priča-£ kovali bi istrskega ali tržaškega, ki I iMrm jf najbližje. A "Slavjansko L društvo" tega ni storilo; uvidelo ni, E d« se je treba v prvi vrsti ozirati na I Trst in okolico, marveč seglo je takoj | v daljavo. Naravno, da je moral izo-1 stati vsaki ^ vspeh. — Nadalje si je ■Miruštro postavilo nalogo, da bode go-||jjjiil& zbliževanje Slovanstva. To je 1. bilo pravo polje, realna tla, kjer je I bilo možno doseči vspehov. V pro-lljgranin je stala tudi točka: braniti pUktnvfKiiit. Zelo lepo rečeno, a za I ^Slavjansko društvo" to ni bilo. Tu-
vpliva, take o i! je bi lahko vspešno i
zasledovala zveza, recimo, vseh av- j
strijskih slovanskih društev, ali pa ]
mogočen političen faktor, n. pr. par- ' lament; nikakor pa ne društvo tako i skromnega obsega in moči, kakor je i to biio "Slavjansko društvo". Do- j seglo ni seveda ničesar konkretnega. < Nadalje so tedanji gospodje v dru- ] štvu rekli: "Hočemo braniti enot- i nost Avstrije napram Italiji". Po i šestih mesecih se je slednjič vspreje- i ia v pravila točka: skrb za gmotno 1 stanje in napredek tržaških Slova- i nov. —	j
Kakor vidimo, je društvo zasledo- 1 valo kulturne in politične cilje, zla- i sti pa je bilo ponosno na svoj poli- 1 tični pomen. Ravno, ko so bila pra- f vila potrjena, je cesar oktroiral (ne- < kako vsilil) ustavo, glasom ktere so r smela politična društva obstojati le. > ako ne motijo javnega reda. Ko se š je tedaj vršil občni zbor "Slavjan-1 * skega društva", se ga je udeležilo le i malo ljudij. Reklo se je, da je bilo š temu krivo lepo vreme, a ni bilo tako. Ljudje niso prišli, ker so se Bali. I Strah jih je bilo pred policijo, ki bi i tako zborovanje smatrala morda za i motenje javnega miru, zato so ostali e raje doma. V političnem smislu je } društvo začelo hirati, vodilni krogi z so uvideli vzlic svojemu ponosu, da je d družtvo tudi politično, potrebo spre-i t menihe pravil. S tem je tudi bilo j društva konec.	k
Vprašati se moremo: so li imeli '1 tržaški Slovani sredstva za politične j t namene? Z Ljubljano niso imeli no- 1 bene zveze, z Zagrebom še manje. Sa- ( mo enkrat se je podala neka deputa- v eija na Reko k banu Jelačieu, da mu izrazi svoje občudovanje. Kaj pa s Cehi ? Kolikor znano, so se češki j11 irgovci obriVili na "Slavjansko dru- ^ štvo". naj bi jim poskrbelo čeških s dopisnikov za trgovinske stvari. Ali I: je stvar imela vspelia, ne vem. Kako . J je bilo s parlamentom? Takrat je 11 bližnjo okolico zastopal poslanec An-ton Črne iz Tomaja, ki je v državnem 1 zboru zelo radikalno nastopal proti 11 graščakom. Odločno je zahteval, da ' se jim vzamejo stoletni privilegiji. 1 tlačiti kmeta. V svojem radikalnem 1 demokratizmu je Črne edini med" slo- s venskimi poslanci glasoval proti raz- 1 pustu parlamenta. "•Slavjanskemu v društvu" Črnetov radikalizem ni bil j * všeč; iz strahai pred vlado se je balo j ^ s to] »it i z njim v zvezo.	I '
Za veliko politiko se je društvo iz- 1 kazalo popolnoma nesposobnim. Mor- ' da je doseglo doma kaj vspehov? Naj '' omenim par slučajev. Poveljnik neke ladije je na zadnjem delu poleg ' državnih, avstrijskih, razobesil tudi s slovenske zastave. Takoj se je podal na ladijo policijski uradnik in ukazal zastavo odstraniti. Vlada je potem razglasila, da sme na zadnjem delu ladije vihrati samo avstrijska zastava. S to odredbo niso bili vsi zadovoljni. a kako stališče je zavzelo "Slavjansko društvo"? Reklo je, da se ne izplača prerekati se o tem, "bo že vlada prav naredila". I)rng slu- ^ čaj: Ko je bila nevarnost, da se Istra 1 priklopi Italiji in se s tem poitalijan- 1 či. so se Lovranci izrekli za združe- 1 nje z Reko. V to svrho so se obrnili 1 na neko zagrebško društvo; to je -stvar naznanilo v Ljubljano, od kjer 7 So se obrnili na "Slavjansko društvo" v Trstu. To pa je odgovorilo, < "da ne kaže razpravljati o spremeni- i bi državnih mej". Vidimo toraj, da društvo absolutno ni umelo svoje na- s loge. Tudi ko se je snovalo ilirsko $ kraljestvo, "Slavjansko društvo" ni uvidelo, kakega pomena bi bilo to za v Jugoslovane. Bilo je popolnoma brez- * brižno. Tako vidimo, da je bil vspeh
v	veliki, kakor tudi v mali politiki popolnoma negativen.
Kako je bilo s kulturnim delovanjem? Društvena čitalnica je štela j okrog 30 časopisov, izdalo je društvo nekaj slovarjev in otvorilo celo hrvatski kurs. Mislili so tudi na lastno glasilo in aprila leta 1848 je izšel pr-;
vi	slovanski list v Trstu "Slavjanski rodoljub". Urednik mu je bil Ivan j Cerer, ki je kmalu umrl in z njim tudi list. ki je izhajal samo šest mesecev. Rodil se je drugi list "Jadran-i ski Slavjan", ki ga je urejeval že o-i menjeni Simon Rudmaš. — Kaka sta bila ta dva lista? Neki Celi se jej zelo nepovoljno izrazil o njiju, češ, da treba lista, ki bode vzgajal ljudstvo. "O tem, kar piše "Jadranski Slavjan", se gospoda, ki list čitajo, i j lahko pomenijo pri čaju." List je kmalu nato prenehal izhajati, ker ni mogel plačevati urednika, ki pa tudi ni bil dobro vešč slovenskemu jeziku. "Slavjansko društvo" je izdalo tudi» nekaj knjig. Nekdo je spisal slovenski abecednik, prošt Verne je izdal dve knjigi. Neki Živic je hotel celo
[ustanoviti slovensko knjigarno. A stvar ni vspela. Knjige so prodajali v "Slavjanskem društvu" in pri za-j sebnikih.
A nekaj je vendarle vspevalo, namreč — veselice. Prirejali so se gle-dališčne igre in v Trstu se je nasta-; nil celo nekak dramaturg po imenu Feliks Globočnik. Zabave so bild zelo dobro obiskane, a ker so se bali
ne vodijo seboj tujerodnih osok
■Splošno društvo ni napredovalo. V političnem oziru ni doseglo ničesar,
v kulturnem malo, a nekemu vprašanje je posvetilo vso svojo pažnjo, t. j. j šolskemu vprašanju. Leta 1848 je profesor Macun predlagal, naj pošlje društvo na ministerstvo prošnjo za \ pouk slovenskega jezika na gimna- i ziji, na magistrat pa prošnjo za usta- j novitev slovenskih vsporednic na občinskih ljudskil-j šolali. Ker dolgo ni bilo rešitve, se je obrnil Simon Rudmaš glede prve prošnje na vlado, ki je odgovorila, da stvar "ni še rešena". Obrnil se je tud^na magistrat radi prošnje glede slovenskih vspo-, rednic. Takratni referent vitez Maf-Fei je odgovoril, da o tem "sploh ni-"esar ne ve". Profesor Macun je na gimnaziji dobrovoljoo poučeval slovenski jezik od L 1848 do 1849. S spoštovanjem se moramo spominjati Simona Rudmaša, ki se je v onih bur-lih časih toliko zanimal za slovensko šolstvo.
Kako so sodili Italijani o tem gi-janju ? "II Diavoletto", patrijotič- \ li list. je bil Slovanom zelo naklo-ijen. Hud nasprotnik Simona Rudna ša je bil "II Const it uzionale ". j \feil Slovenci se je jelo pojavljati nezadovoljstvo napram "Slavjanskemu Iruštvu". Dopisnik "Laibaeher Zei-ung" je pisal, da je to društvo ne->rakti<-no in nepopularno. Ko je ne-cdo bolel ustanoviti posojilnico, se lruštvo prav nič ni brigalo. Tudi za rgovino se ni zanimalo. Sam Simon Rudmaš s«1 je neugodno izrazil o tem. 'luni so bili sami veseljaki, za javna ,-prašanja. niso imeli smisla; zato je lruštvo moralo propasti.
Kako naj sodimo mi? Uvaževati noramo razmere, ki so vladale tedaj. Gospodje, ki so se zbirali v društvu. •o zrasli v drugem duhu, nego ga je irineslo leto 1848. Ideja svobode, ki ie prišla iz tujih tal, se ni mogla tkoreniti v njihovih srcih in se pri-agoditi domačim razmeram. Tudi larodno idejo so premalo pojmovali; ibleka jim je bila slovenska — srce nje. Premalo so uvaževali domaČe •azmere in potrebe ter so enostavno irepisali program zagrebškega društva. Zato jili z ozirom na oni čas ie sinemo obsojati, če tudi so slepo erovali v pravičnost takratne vlade, rlvalevredno pa je bilo, da so skupno lelovali tedanji tržaški Slovani. Ka-oliški duhovnik Simon Rudmaš in >ravoslavni Srb German Angolič sta oko v roko, skupno, ne oziraje se na confesijonelne razlike, delovala za dovansko stvar in v tem pojavu vi-lim simbol za boljo bodočnost Jugo-ilovanstva.
URADNE VESTI IZ. STAREGA
KRAJA.
C. 1/10 1
OKLIC.
Zoper Ignacija Znidaršie iz Zubne, kojega bivališče je neznano, se je po-lala pri okrajni sodniji v Višnji gori »o Tereziji Žnidaršič iz Ljubljane po lotarju K. Pleiweiss v Višnji gori ožba zaradi 241 kron 50 vin s prip. Sa podstavi tožbe določil se je narok '.a ustno razpravo na
11. prosinca 1910, lopoldne ob 9. uri, pri podpisani sod-liji.
A" obrambo pravic toženca se poplavlja za oskrbnika Ignac Verbič, aipan v Zubni. Ta skrbnik bode za->topal toženca v oznamenjeni pravni »t vari na njegovo nevarnost in stro-
Lui ne imenuje pooblaščenca.
Okrajna sodnija Višnja gora, odd.
I., 4. prosinca, 1910.
—
C 366/9 3
OKLIC.
Zoper Mihaela Galjot, sedaj v A-meriki, kojega bivališče je neznano, j se je podala pri okrajni sodniji v Kranju po Mariji Galjot v Sp. Berni-ku tožba zaradi dovoljenja vknjižbe. služnosti. Na podstavi tožbe bode narok dne
14. januarja 1910, dopoldne ob 9. uri, v izbi št. C.
V	obrambo pravic Mihaela Galjot se postavlja za skrbnika Raj ko Pe-
i tei lin v Kranju. Ta skrbnik bode zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in . stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajna sodnija Kranj, oddelek III., o. jan. 1910.
!	Cg I 1/10
1
OKLIC.
Zoper odsotnega Mihaela Kaniča, posestnika iz Grah ovca, se je po Fr. Tomeu, posestniku v Bušinji vasi. zastopanem po dru. Josipu Globevniku. odvetniku v Rudolfovem, vložila tožba radi 2822 kron.
Prvi narok se je določil na 20. januarja 1910, dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji v j sobi št. 25.
V	obrambo pravic toženca postavljeni skrbnik dr. Vladimir Žitek, od-vetnik v Rudolfovem^ bode le-tega tako dolgo zastopal, dokler se sam ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišč-g v Rudolfovem, oddelek I., 1. jan. 1910.
C I 157, 9
o O
OKLIC.
Zoper odsotnega Maksa Jeraja, trgovca in gostilničarja v Spodnji Rečici. pošta Rečica pri Mozirju na Sp. Štajerskem, se je podala pri okrajni sodniji v Idriji po Antonu Jelencu. trgovcu v Idriji, tožba zaradi 2S2 K 10 v. Ustna razprava je določena na
17. januarja 1910, ob 9. uri. soba št. J.
obrambo pravic toženca postavljen skrbnik Fran Nagode, posestnik v Idriji, bode zastopal toženca, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajna sodnija v Idriji, odd. I., 3. jan. 1910.
C 4/10 l
OKLIC.
Zoper Jožeta Žun iz Trboj. sedaj v Ameriki, kterega bivališče je neznano. se je podala pri okrajni sodniji v Kranju po Fran Knificu v Trbojah tožba zaradi 300 kron. Na podstavi tožbe bode narod dne
22. januarja 1910, dopoldne ob 9. uri, v sobi št. 6.
V	obrambo pravic' Jožeta Žun se postavlja za skrbnika Rajko Peterlin v Kranju. Ta skrbnik bode zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca.	k
•Okrajna sodnija Kranj, odd. III.. 3. jan. 1910.
iS^irttW k't-iiicr
- - *• taim m dobe t ulogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
fip CORTLANDT STREET, NEW YORK, !N.Y
MOLITVEN LK.L
DUŠNA PAŠA v jlatno vezano 75*.
broširana 60*. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50*. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*.
OTROŠKA POBOŽNOST 40* POBOŽNI KRISTJAN 00* RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. Sv. URA v usnje vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
A.BEC3DDNIK SLOVENSKI, 20*. A TINO V NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
BLEIWEIS KUHARICA, fino vezano $1.80. ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DER SLOVENI-ŠCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*.	j NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo
naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 25*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI
SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN-' SKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPISOYNTK LJJBAVNIH IN ŽENI TO VAN JSKIH PIŠEM, 35* VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*.
ZABAVNE iN kazm* DRUGE KNJIGE.
ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, ve«. 90*,
nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICLJA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BOŽIČNI DAROVI. 15č. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN Vt-
TEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELJAMI $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEHPU, 50*.
1 DOMA IN NA TUJEM, 20*. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*.
ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDC^f, 25*. GEORGE STEPHENSON, of železnic, 40*. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. GRIZELDA, 10*
GROFICA BERAČTCA 100 zv. pG.50.
GROF RADECKI, 20*
GROF MONTE CHRISTO, 2 fcnjige
fino vezane $4.50. HEDVIGA, BANDITOVA NEVE-j STA, 20* HIRLANDA, 20* i IIUBALD PRIPOVEDKE 20* IVAN RESNICOLJUB. 20* IZ AN A MI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* TLET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u-| metno vezano, vsak zvezek $1.00. 1CAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20* | KOSI ZLATE JAGODE; 50* KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. KRVNA OSVETA, 15*
® Josip Russ,
z mešanim blagom, Saloon in Oroceri j a.
Sosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo 1 — "Glas Naroda".	c
Zdravju
najprimernejša pijača je
»»LE1SY P1VQ^»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. K2(1: naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tud> * kcrvt svoje druiine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj piiljubljeno ter se dobi r vset oc jiit gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri deo. Traraikar-ia 6102 St C lab *« 'J t kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLE VEL,AND,0.
Bainpagaie Generale Transatlantlgoe.
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjnKjane.
Poštni parniki so:
«'La Provence" na «lva vijaka..................ton, no.(K>o konjskih mo8
; * Savoie" " 4t " .................."	" 44
'•La Lorraine" " " " ................. i ?mV " 2-~> «mio - «•
| "I-aTonraine" " " " .....'............. jol- 0	0UU "
: "La llretagne1*................................y.i 'O " «> 0<«a *4
' La Gascogne"............................... f.iAKl " 9.000 " "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebroagfa Building.	v
: Paniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtki?* o\ uri Jopaluhne ii pristanišča itev. 42 North River, ob Kurion St., N. Y.:
•LA TOURAINE 27. jan. 1910. *LA PROVENCE 17. febr. 1910. La Bretagne	3. febr. 1910. *LA TOURAINE 24. febr. 1910.
•LA SAVOIE	10. febr. 1910. La Bretagne	3. narca 1910.
Parnld z zwezio zazua^viiii iaijc po *»« ryaka.
iVm Kozminski, generalni a^ent za zapač, l	71 Dearborn St-, Chicago, ii»
KRIŠTOF KOLUMB 20^ KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAIv SI MILJ AN L, cesar mehikan-
ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ, 3 avezki Bkupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIK LOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI. $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fiuo vez. skupaj $4.50. MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00.
SA INDIJSKIH OTOCIH, 25* SAJDENČEK, 20* KA PRERIJI, 20*
S'ARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* STARODNE PRIPOVEDKE, 3 xvez-ki, vsak po 20*
NASELJENCI, 20* KASELNIKOVA HČI, 20* S'AŠ DOM 3 zveski vsaki 20* STA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI, 70*
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 PARIŠKI ZLATAR, 25*. POEZIJE FRANCETA PREŠIR-NA. $1.00
POTOVANJE V LILI PUT, 20* POSLEDNJI MOH1KANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDTNT, 30* ROBINSON, broširan, G0*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠK1H, 3 zvezki $2.50.
ROKOVNAČI, narodna igra*40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SEN ILIA. 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠTRNO INDIJO. 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20*
SPILLMANNOVE POVESTI 18 zv.
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike 15*
2.	„ Maron krščanski deček 15*
3.	„ Marijina otroka	16*
4.	„ Praški judek	15^
5.	„ Ujetnik morskegi
roparja	15<
6.	„ Arumugan sin inaijanske-
ga kneza	15<
7.	„ Sultanovi sužnji	25<
8.	„ Tri indijanske povesti 25« 9 Kraljičin nečak	25<
10.	„ Zvesti sin	15.
11.	„ Rdeča in bela vrtnica 15«
12.	„ Korejska brata	25<
13. „ Bog in zmaga - 25^ ) 14. „ Prisega huronskeg* Ukvarja	264
15.	„ Angelj sužnjev	154
16.	„ Zlatokopi	26*
17.	„ Pr\ne med Indijanci 20#
18.	„ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	154
S PIS JE, 15*
S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, 20*	;
STEZOSLEDEC, 20*	" ^
STRELEC 20*"
STRIC TOMOVA KOČA, 00* SV. GENOVEFA, 204	.
SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15*
•ŠALJIVI JAKA. 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*.	v
TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20*
TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50.
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80*
VRTOMIROV PRSTAN, 20*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00.
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 00* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENI NOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 604
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE. mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mati 10*
ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV. 25*
RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorške in raznih mest Amerike, a cvetlicami, in hnmoristične kakor tudi božične in velikonočne po 34, ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*.
Ave Marija, 10*.
Album mesta New York s krasnimi
slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh ee&aJb že všteta.
PRIPOROČILO.
Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo tlstarsko tvrdko D ERG AN OS, YTDETI0H k 00„ ki se nahaja na 1622 ArapfchM li, Denver, Oolo. Imenovana alovenaka tvrdka prodaja samo aanesljivo, polteno blago. *B veto vati je mm Slovencem, da kupujejo pri domaSmiM in ne pri tujcih. In zakaj tudi pri tujcih, ko imamo dovolj alovenakih ' 'rgovcev, ki nam tako radi poetnfo-
•	jo! Naia dolžnost je, da jih podpi-' ramo.
Kdor potrebuje fine, zlate are im - «ploh kako zlatnino, naj ae obrne na slovensko tvrdko Derganee, Videtiek » t Co. v Denverjn, Colo. Opozarjamo
*	tudi na oglas, ki ga ima dotiAna tvri-x Va v našem listo.
t --
i ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV ^ NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-^ STVO NE UREDNIŠTVO.
Jugoslovanska ^^ Kafoi. Jednota.
L	11====
tnkorporirana dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
Kti"*'	"" '	UXADHH3: ' 'j '
» #
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, DL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Bex 105, Ely, Min«.
3 <*;	KADZORMTEZ:
ALOJZIJ yiRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St. Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Evek-th, Minn MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet. Michigan.
POROTNI ODBOK:
*
IVAN KER2IŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 133. Burdine, Pa.
IVAN MERHAR, HI. porotnik, Box »d, Ely, Minn.
i
—	-Q-.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Ckicag-. St Boliat, El
* » o -■ ■■» Društveno glasilo j* "GLAS NARODA."
Drobnosti.
F KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Dne 1. jan. 1910: Ana Pravst, delavčeva lici 17 mes., je med železniško vožnjo umrla. Due 2. jan.: Frank SI i bar, delavee, 32 let, Krakovska ulica 27. — V deželni bolnici: Dne 29. dee 11X19: Marija Lap, posestnikova žena, .">1 let.
—	Marijana O ko >1 jan, dninariea, 37 let. — l)ne 30. dee.: Ivan Maček, natakar 43 let. — Ivana Badalie, delavka. .30 let. — Dne 1. jan.. 1910: Angela Sivie. posest ni kova hči. 2 leti. — Dne 2. jan.: Andrej Koneilija mlinar--ki pomočnik. 54 let. — Jernej Fur-lan, delavec. GO let.
Izpod Nanosa. Xa novega leta dan zatisnil je za vedno oči hru.ševski podžupan Matevž Milhareič v starosti 70 let. Vesel in zdrav je praznoval še l>oži<'ne praznike, a par dni pozneje zadel ga je mrtvoud na levo stran telesa. Boril se je nekaj dni e smrtjo, kateri je končno tudi po l-legel. Z njim je izgubila ne le vas H ruševje nezo eela hrenov ška župa-nija enega izmed najagilnejših mož, ] On je bil mož, ki se ni bal ne dela j ne truda in od revnega kočarja (bajtarja) postal je mož, katerega je poznala malone eela Notranjska.
Iz Ihana poročajo: Škoda, ki jo je napravila zadnja povodenj samo ihanski občini, znaša glasom cenitve ogromno svoto 118.000 kron. Največ škode je napravila Bistrica s tem, da j je nam odnesla najrodovitnejšo zemljo, mesto te pa je pustila pesek in kamenje. Slavno vlado in deželni odbor kranjski vprašamo, kdaj nameravata pričeti z deli za uravnavo Bistrice, ki nam leta iu leta dela neizmerno škodo.
\
PRIMORSKE NOVICE.
Vojak smrtno zadel civilista. Dne 1. jdnuarja ponoči je prišlo v Gorici na Katedral nem trirn do hudega pretepa med civilisti in vojaki. Neki vo- j jak je v, splošnem pretepu hudo za-1 bodel z bajonetom nekega 331etnega Lorenca Mareschi. Ranjenca so od- j nesli v bolnico, kjer bil takoj operi- ! ran, ali vse ni pomagalo nič, umrl je še med operacijo.
V pijanski blaznosti je težak Karol Vccchiet pri Sv. Mariji Magdaleni pri Trstu hudo pretepal svojo ženo, potem pa v pijanski žalosti nad tem činom blodil po njivah, nato pa si napolnil žepe s kamenjem in se vrgel v nek vodnjak, v katerem je utonil.
Burja v Trstu. V Trstu so imeli dne 1. jan. silno burjo, ki je zahtevala tudi nekaj žrtev. Tako je blizu blaz-niee vrgla burja ob tla 651etno Marijo Behr iz Kjadina, ko se je vračala domov. Behr si je ob padcu zlomila desno roko. — Terezijo Viviani, staro 68 let, stanujočo v ulici Giuseppe Ca-prin št. 17, je zagnala burja ob tla, da si je pri tem zlomila desno nosfo.
—	181etnega Ivana Rodela iz Dekanov je burja zagrcala pod neki voz; Rodela je pri tem zadobil precejšno rano na glavi.
Iz Boršta. Nedavno temu je Marija Zerjal iz naše vasi morala občutiti — v lastnem žepu, kako daleč sega drznost izvrstnih sleparjev in lopovov. Mož rečene žene se nahaja v Ameriki. Nekega dne pa se jej je predstavil v Borštu snažno oblečen Človek kakih 30 let in jej je začel pripovedovati:
Prihaja ravnokar iz Amerike in pozna njenega moža, ki si je v Braziliji prislužil precej denarja in u-at varil usrodao nozieiio. Odnosi a 1
je — mož iz Amerike namreč — post poŠto v Trst. Da pa bo žena uver-restante 1000 Iv. Po te treba iti na jena. da je temu tako, in ker tudi , sam želi — je naglašal nepoznani gost j —, da je kaka priča navzoča, ko jej izroči denar, naj žena vzame seboj v Trst kakega človeka. Tako se je tudi zgodilo. Po tem manevru pa je izvršil neznanec nameravani naskok — na žep uboge ženske. Naglašal je, da z onimi 1000 kron pride tudi zanj neka svota, ki jo komaj pričakuje, ker je c.-tgl brez denarja. Za to potrebuj'* y.n hip — dokler ne pridejo vi Tr*t — 7 K. In — enega dežnika je tuli potreboval. Vrado.-čena na taki veseli novici uboga* kxetia ni mogla odreči te skromne prošnje. Kroniee je <lala iz lastnega, dežnik pa si je izposodila.
Sli so torej v Trsi na pošto vsi trije [*> denar iz Amerike. V atriju poštnega poslopja jima je neznanec j velel, naj počakata tu, da dvigne denar in ga izroči. Sel je iu — ni ga bilo več. Zastonj sta Žerjal in njen j spremljevalec čakala na poŠti. Sled- j njič sta odšla — s kakimi čutili ona. j to si lahko mislimo. Ne toliko še radi onih kroni« in dežnika marveč radi tega, ker je tako rekoč padla iz nebes ' na trda tla.
Pozneje smo doznali, da je navihani slepar na stičen način osleparil nekega Bertottija iz Milj za 20 Iv., nekega Centacha iz Pirana za 4 K. Vsa ta sleparstva so bila prijavljena policiji. In mož bi bil gotovo nadaljeval to svoje rokodelstvo, da ni nekakega dne na ulici v Trstu posegla po njem roka pravice..
ŠTAJERSKE NOVICE.
Tatvina. Dne 2. jan. ob 2. uri zj. se je splazil domobr. pešec Jeraj v stanovanje trgovca A. Kolenea na Graški cesti v Celju in vzel tamkaj trgovčemu bratu Fr. Koleneu zlato uro z verižico in učencu uro z ve- : rižico. Denar je i.-kal po obleki, pa 2a ni našel. KJo je vrata zapiral, so ga zaslišali; za takrat je sicer ušel in sum. je padel na drugega uslužbenca, ki sta pa bila nedolžna. Ivoneeno so prišli Jeraju na sled in našli ukradeno blago v njegovem kovčegu v vojašnici. — Fant je svoje hrepenjenje I po tujem blagu drago plačal.
Poštno hranilnico* je ogoljufal nek Ladislav Kosi, ki se je izdajal za načelnika slovenskega kletarskega društva. Dne 11. dec. so ga aretirali orožniki in izročili sodišču v Ormožu. Tako je na primer uložil pri poštnem urado v Ivanjeih v poštno hranilnico 1 K, v knjižico je pred omenjeno številko napisal 5, in dvignil v Središču pri poštnem uradu s tako ponarejeno poštno hranilnieno knjižico 40 kron. Na la način je izvršil več sleparij pri raznih poštnih uradih v ptujskem o-kraju. Dognalo se je, da je pravo ime sleparja Lovro Si ulice i7. Perše-'tinjeev v ormožkem okraju.
Železniška nesreča pri Pesnici. Ob glavni razpravi zaradi železniške nesreče pri Pesnici so bili obsojeni vsi obtoženci. Prometni uradnik Hugo SI ansky je bil obsojen v enoleten strog zapor, pomožni čuvaj Albert Kvas v 18mesečen strog zapor in menjalni čuvaj Leopold Pansi v šestmesečen strog zapor. Kazen je pri vseh treh poostrena z enim postom v mesecu.
HRVATSKE NOVICE.
Mad j ar ski pamflet na Hrvate in
Srbe. Madžarizacijsko društvo "Julian" je izdalo koledar v medjimur-sko-kajkovskem dijalektu. V tem' ko-
edarju se govori o Madžarih v Sla-roniji 111 se opisuje, kako jih Hrvati 11 Srbi strašno preganjajo; ne pustilo jim niti Boga moliti v mažarskem jeziku. Vsa Slavonija — pravi kole-lar — je bila pusta šuma, dokler iis,i tja prišli tja Madžari; '"Ilor-*ati in Vlahi"*' si niso znali niti kruta napraviti, dokler jih niso — Madia ri naučili. Koledar je sestavil Margitai Joszev, nadzornik Julijanskih šol, o katerih je izjavil Aceuifi 11 o katerih pišejo franhovei, da Ilr-/atoir niso nevarne, pač pa da so jim levartie — slabe avtonomne šole.
Zagrebški veleizdajniki razun bratov Pribicevičev izpuščeni! Ivonec Friedjungovega procesa je imel, ka-eor smo že pisali, svoje posledica za razvoj političnih razmer na Hrvaškem. Nekateri mi sodili, da bo uplini tudi na znano obsodbo srbskih ' veleiz tajnikov". A* petek dne 31. lec. se je pečala najvišja hrvaška iodnija. septemviralni sodni dvor. s >redh:gom zagovornika dr. Hinkovi-a. da se obsojeni spuste provizorično 1a svobodo. Sodni dvor je predlog ; preje I in dal vsem obsojencem svo-!»o;lo. ki bole gotovo ostala vsem •talna. Bratov Pribičevičev se za to li moglo spustiti, ker je po veljavnih >ostavnih določilih obvezno odsedeti taponio kazen, ako je ta višja k«>t !<> let. Jz tega dejstva se vidi, da »ode baron Ranch kmalu šel, kajti azsodba pomenja za njega težak po-•az. Sram je pa tudi lahko za slovenske klerikalce, ki -o Rauchovo nasil->tvo odobravali. Pravica, ki zmaga ilednjič povsod je zmagala tuli tu. STašim nedolžno preganjanim bratom skrene čast i tke k svobodi! Njihove nuke in trpljenje so pa seme. iz ka-erega bode vsklila boljša bodočnost lugoslovanom!
BALKANSKE NOVICE.
Alojzij Mesar — oproščen. Proces >roti A. Mesarju, M. Jelkovič in dvema cmetoma, ki so bili obtoženi radi vo-lunstva na korist Avstro-Ogrski, je rajala dva dni. Sodišče je vse po-žence po dognanem dokazilnem po-dopanju oprostilo, češ da se ni m-iglo prepričali o njihovi krivdi. Državni jravdnik je vložil ničnostno prii ;:->0. V političnih krogih se g.v.ii. la je na izid te obravnave odlo;-i:;:o tplival Friedjungov proces, pa dejstvo, da so bili v petek izpuščeni i. eče Srbe. obsojeni radi veleizdaje" z zagrebškem pr< cesu.
Turška mornarica. Sultan je sank-i-ijoniral odlok državnega m mini--terskega sveta za ustanovitev društva, ki bi izvedlo subskripeijo v korist turške vojne mornarice. Društvo 't<. ji j>o(l pokroviteljstvom sultana; lan more biti vsak, ki plača na mesec manjšo ali večjo svoto (največ 24 lir). A* vsakem večjem kraju »snujejo pododbore.
Velike povodnji. Sofija. 3. jan. V južni Bolgariji so velikanske povodnji. Promet je silno oviran. Pri'postaji Katunica, zahodno od Sredca, se je včeraj prodrl železniški most t-'- 'j ko je odpeljal orientni ekspres-ni vlak iz Carigrada. Promet na glavni progi Sofija-Carigrad je prekinjen.
Črna Gora in Rusija. Peterburg. 3. jan. Ko so podpisali 28. decembra v Cetinjah prvo rusko-črnogorsko trgovinsko in mornariško pogodbo, je br-zojavil črnogorski zunanji minister ruskemu zunanjemu ministru, da se po pogodbi še bolj utrdi prijateljstvo tr.ed obema narodoma. Iz vol-
"" 1™ ■	r- mm	mm ■■ mm	—^^——^ mm ■ —
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnica in prebitek................$2.500X00.00
Depozitaraa za državo in za mesto New York.
URAOMXf: J. B. Reichmann, Tresident.
James Tloss Ccrran, Vice-President. Kor>::ut L. S>;itit, Vice-President-Stanton C. Dickinson, Treasurer. Robeut 13. Mooriieao, Sccrctarv. .John ,T. ifrcxinsox. Jit. Ass'nt. Treas., Ai.neirr E. Cuanoi.er, Ass'i" Sec'y., Lr.v!:tM£ A. Ramage, Trust OHicer Charles E. 11 a m m ett, Ass't., Tr., I.kvestei; lr. Bali., Auditor, Chah. 31. fc'ciSM, Ass't. Auditor, I'iiilu- J. li >sy, J:;., Cashier.
Doloiena denoiitnrna K'i'w Vor1< Gitton n^.'-banr'1. Nhw Vurk I'r'.-uc-i Eschanp«-i;; nr\j vi.rk Cufli c lv:char!frf> Z'.ifitcpnik tlrxji vue	driavo Tennessee,
Carnegie varnostne shrambice ban-.' i.irr.i prostori.
ski je odgovoril, da se bo s trgovinskimi zvezami Kusije s Črno goro Še bolj utrdilo prijateljstvo med Rusijo in Črno goro.
Car Ferdinand in kralj Peter v Carigradu. Carigrad. 31. dec. Finančni minister Dšavid beg je prinesel kralju Petru sultanovo pismo, s katerim ga sultan poživlja, naj ga poseti v Carigradu. Z<!i se. da kralj Peter odide v Carigrad meseca feijruarja ter se tedaj tamkaj sestane z bdgar->kim carjem Ferdinandom, ki ob istem času pos;ti sultana. Govori se tudi. da piide ruski ear začetkom februarja v Carigrad, ter bi se ob tej priliki položil temelj balkanski zvezi.
VABILO.
Pozor rojaki v Greater New Yorku in ckoiici!
Prijazno vabimo velccenjene rojake in rojakinje Slovence i;i SI neuke, naša slavna slovenska sos dna iu bratska podporna družtva. tambura-ški klub " Ilirija in pevsko družtv^ ''Domovina" k našej
SESTI LETNI VESELICI, ktera se bode vršila v soboto dr.e 22. januarja v Liederkrauz sp.nlnji dvorani, Manhattan .\vc., C01*. il.seride St.. Brooklyn, N. Y. Začetek ub 8. uri zvečer.
\ ugod.nem upanju smo videti v našem krogu večje Število članov in članic naših slavnih sosednih in bratskih družtev. kakor tudi ostalih Slovencev in Slovenk iz IJrooklyna in ok die.-, in v čast si bodemo šteli pozdraviti jiii kot naše častne goste. Pripravni odbor skrbel bode za dobro postrežbo in ugodno zabavo.
>,a veselo svidenje 22. jan.!
Z odličnim spoštovanjem hi sloven-sko-bralskim pozdravom se bilježinio
Za družtvo sv. Petra št. ">() J. S. K. Jednote
1 ;ri p ra vi ja 1 m od k o r.
POZOP. ROJAKI v MILWAUKEE, WIS., IN OKOLICI!
Kdor želi imeti lepo stanovanje i:i lino hrano, naj se oglasi pri meni. Jakob Cerar, ■ i Naiional Ave., .Milwaukee, Wis. __(21-21—1) •_
v: NO IN ŽGANJE. L o nd'.lr.Ijiiega naznanila pošil jamo odjemalcem:
Rudeče vino po +'20 — 1 sod 7 +2.00 j losebej.
1 »elo vino po $23 — 1 sod 7 +2.00 jK>sebej.
Tropi nje vee +3.00 1 ga Iona je mož.
A. W. Emerich,
pridelovalec in trgovec z vin .m.
Izdelovalec žganja. Collimvood. O.
POZOR, ROJAKll
Kadar vam poteče zavarovalnim, na vašej hiši ali posestvu,. obrn:te na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agente v Chisholmu, Minn., in okolici. Sestopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel »padajoča dela.
Za obilen obisk se vam priporoma
Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno,
Chisholm, Minn.
PPPPr
Sr. i a S r-itu XJ i?
bodisi kakoršnekoii vr^te izdebijcm ir popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. Vr popravo zanesljivo vsakdo pošlje, k-.r seiv f^ 1r> let tukaj v tem poslu in sedaj v svr r-ro lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računani po delu kakorSno k«Io z: nteva brez nadaijnih vprašani.
JOHN VVENZSl,
»017 £ ziluA Str.. CWe!< r u O
0(1703 f&Ulfi i
•• U A iž-JjnUl s
Novoi:r.i]drai, canritirana, i1r?>i \Ipcn Tinktura i.a pu ia'-ic: m	".id-
ce od kierc^a v 0 tednih ' "pi, »jait; k:sjt. Trki in Lr.:.i.» popelsorua trb< •nAtist-m tn trj^arje v i -V.^h. nr^.Vn i* <r:i«:, V. V>: ir pjfr rc-jrr, k,.*rr r. briMiovifc i i	v:. • ts	sj
pjpoinima o isfar.'.jo, T>a je to rr-s»!Ca c '.imči .**«»'i. P:»ilc t-kij po «rik '■terena Vam poi'.^m raaV i\| S
JAKOB VAHCiC
? O K > i i; ». € i. K v r L i o '
" ~ \ POZOR
i r°iaki!
••;>' /	Kdcr k.i;-uj.
V ''ii. ~	V" '	ur", alt ditcr
i:: itr :nc. naj ^iiuLir-JC-"^k	p i« t- y lerof!)-
kani fltove:i«m ttmlc. O"- . zel • r:rk«-.	«•
hlKjr". Ali pošiljamo b-ižična ip nf" '.cai'ar' lT<'ir<»ktno v rtaii kraj in ;am<'-iiu.> za sprojejn. I ■ >tn dann« po cenik.
•: V iGANCE, WIDETIC21 & CO..
?'"	St.. Oenr*'-, Cnln^jido
^ ^^It^f
^	NARAVNA	M
§ KALIFORNIJSKA VISA g
0	»A PKODAJ. g
Dobro črno vlao po 50 do 60 ci.	7]|
i-	<raton s yo^odo vrel.	kj
Jf Dobro bel', vino o<: 6Q do 70 cv	f)^
i, r	-iialon p	o vtcki.	w*/
^ Izvrstna tropavica <xi	do §3	W
^	P p-V«>;lo I'.■■-!.
t?	Manj lO i; sU'sn ms j
f|	nih.je u* )irttoč-i. k—r jh r 'ir/-	^
llL.^	lir.iue ne morem ra.-. pošiljat i.
pf	Zajedno * nar-.ciiom nnj ga. rm-	/T
ročni ki dopošljejo denar, o^'.ro-	N
jjjf	ma Money Order ■	f
j.}	Spoštovanjem	—
5f Nik. Radovich,
^ S94 VermootSr.,S«n Fraac'sco, Cai j^t
1
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNIŠTVO NE UREDNIŠTVO.
t
Hjiliova privlačnost je brezmejna.
r
Čiisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in najdražje cigarete, kterih. sine more vsakdo privoščiti. Vse to smo pa spremenili in sedaj seje med našimi kadilci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo
Turkey |fed G^rettes
^	Le našemu ^ velikanskemu nakupu	^^ ^»gana—aiaag^
la	da z a ni o rem o .lajati te^ vrste	& /; TURKEY ffED	/ f
I® -Cigaret deset komadov za deset	^ !j a-^Z?7"' '	/ g
lOc. za 10 Pri vseh prodajalcih cigar. Kupite danes fedno škat!]o. Poskusite jedno in prepričate se.
S. ANARGYROS, A Corporatlcn, o-.vr.cd by the AMERICAN TOBACCO CO.
Sreča! Sreča!
PRIČNITE NOVO i ETO Z NALOŽITVIJO DENARJA, KAR VAS OSREČI IN OBOGATI
Pt"»lnj.imo tlehiU-o r sdn ka, ki se nnhaj:s v !i!ez;udu, blizo Sutliuiiyja <>ntario. (^iiiad?.. krorm-uuuim ji*, il.i se v tnn rudiiiku pridobi vsako !• to lahko z; i 84,0. O.U.jO.00 rti de.
N ijvarnpjša in najljilrojšf1 korisli noseča iii>!( žilr*. denarja
v liilu 1U10.
D^Inice $2.SO komad,
VREDNOST S^: BODE V KRATKEM POČETVORILA
Potem je bede Včš denar ravno za toliko pomncžii.
< • lasom izjave nitlniškili zvi d^ncev v Zjedinjenih državah -kde tej,a rudnika, se mot a v njem j i i• I• •!»11 i /.:t
ŠESTDESET AliLUONOV DOLARJEV RUDE.
VAŠE DELNICE EODG POTEM VREDNE NA TŽ5CČE DOLARJEV. VI BODETE OBOGATEL!.
i*a paiiu.il).t iDil«* veljavna le {. ;r dni. I spoilt to vsi« d I* rra tako in izre/ite zdolajsrtjo p ošnio, v ktero napišite Vaše ii:ie in ttaslor ser število delnic, k ere hofetc kri pit i. ter |Hišlfitr \ so to n»»i. Jlimj kdt š; ri ueiiiiee se ne prod :io. To velja • t J).
jm<> t«Mi rudf je i»i-i|»ravlj»-ne y..\ razposlunje >fi v j»ar dnevih se vred itost Vaših del tli e i)Oinn»»/.i. Vsaki dan pf>nieiija za ni,hide dan oadalnjo !>ridohitvc in trajna pomnožit'v pridob tve pcnn nja vejo vrednost delnie.
NE 01)LAŠAJTT. — Velika bo«r:;stva arnrrjških m:lijo:»arjev Ri» nasti la, ker s<> kuj) ii dehilt e tedaj, k>> s.» Idle po rent.
Zemljiška last ,e jan .t:cua po vladi deži Je Oi.tario.
Izpolnite sledee: knp<'n:
Želim.........delnic v;ik družb«-, vsled tesar prilagam na! azn:e.o
ali n.oney order za $......v polnem znesku.
Ime.......................... . ......
Naslov................................
Mesto............ ... .država..........
OBALT NICKEL COMPANY, 225 Fifth Avcrue, NEW YORK CITY
Ako žeiite nadaljn'th podrobnosli, nam pišite.
►	v.	,
' j	| Phono 2-fO.	?
H	Mm^ petkovšek,	!
[	m 1 ' S javni notar - Notary Public,
[	m- i ^ j 7'«8-720 Market Si., WALK tO AN. ILL.	I
:	! V-ft-^ie- rfif^y 1 I'l< ODA JA fina vina, najbolje žganje te	5
p	; j ii vrstne smotke—pater.tovaca :<2ia	|
L	\ 'ii 1 PRODAJA volne listke vstb prekomor-	T
?	- I bki h ("_rt.	t
f	{ POŠII.JA denar v stan kraj rar.esijh6 \	•
•	j in p'.Steno.	j	i ;	j UPRAVLJA v?e v notarski posel spad i- "
i	I icfa el?.	t
•	-	;
L	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.fNewYork.
ROJAKI, zattevajle in kupujte v :alconih in drugih trgovinah le
Giril-Metodove unijske smodke in vžigalice.
Ako Vaš saloonar ali trgovec ne prodaja omenjenih smodk	< in vžigalic, pojdite k onemu, p'i kterem jih gotovo dobite.
Uvažujte vedno, da tr.govec, ki ne prodaja blapa, ki je na-	] rodu v korist, tudi ne zasluži podpore onega naroda, od kterega se preživlja.	t Glede pojaknil in naročil obrn tc na glavne zalagatelje	1 za Ameriko :	i
Al. Ausenik & Co.,
82 Cortlandt St., New York:. |
____ ________ —___— —— —_____ ______A _____ —__— m.^. _
^	JAMSTVO	^ ^
PRODAJE,* KAKOVOSTI IN ČISTOČE-S tem so za vežemo, da na odjemalčeve pošiljatveue stroške (na ]>odlagi našega < enika^ promeniino ta zavoj kod.. njKkegranosljnnr.j ali Copenhagen Snu If za kterokoli vrsto izmed naš hI nosljancev in sicer ob vsakem času pred potekom tu dolofenega easa: to se zgodi, ako t< bak ni b;l poškodovan potem, k > je bil odposlan iz našo tovarne.
Zamenjajo se samo polni zavoji in o tem se mora nas obvestiti, da zamoremo tako določiti povračilo blaga.
COPENHAGEN SNUFF je izdelan iz najboljšega, starega in dobro dišečega tobačnega listjaj kteremn je pridejan delež povsem čistih tobačnih zmesi. Nosljanec je prepariran t;*ko, da mu je odvzeta vsa grenkoba in kislina naravnega listnatega tob <ka.
COPENHAGEN SNUFF JE NA SVETU NAJBOLJŠI TOBAK ZA ČIKANJE IN NOSLANJE.
Zgorajšnje jamstvo je-pridejano vsakemu zavoju nosljan ca Copenhagen Snuff.
Prireditev nosljanca je znanstveno izgotovljeaa. Prepariianje pomenjaza tobak eno, kar pomenjo kuhanje za jed in vležanje za vino. Copenhagen Snuff se pred vsem t »bi kot tobak za čikanje. Ker obstoji iz finih drobtinic čistega tobaka, si oliraui tem večjo moč, tako da je njegova raba ekonomične vrednosti, ker daljše traja.
Ako ga nimajo na prodaj v prodnjalnicali v vaši bližini, vam ga dopošljemo po določenih cenah v kterikoli kraj Zjedinjeuili držav in sicer poljubno količino Copenliagenca v škatljah
pt> 5 centov.	""	•
AMERICAN 5NUFF CQMEA8Y, Dcpi. lllFiffeAvenue, New York, N. Y.J
YsttDovljeaa dne 16. avgusti 190S. Inltorporl nns 22. nprlln 1909 v državi f>©. rta. • sedežem v Conemau^h, Pa« $	GLAVNI URADNIKI:
/ f^rttkedaik: MTMAEL ROVAN &£K, R.F.D. No. 1, Conemnugfc, P* Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. f Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bx 523, Conemangh, Pa.
Blagajnik : FRANK SEGA, L Box 238, Conemsugh, Pa. t Pomožni blaga.'.: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Coaemamgi, Pa.
KADZ#ILNIKI:
JACOB KOCJAN, pred*, nadz. odbora, Box 608, Conemangfi, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemangh, Pa. { JOSIP DREHELJ, nadzornik, L Box 275, Conemaogh, Pa.
\e l	PO®#TNTKJt
[' ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. j MTHAKL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P4 0. Box 823, Conwnanfh, Pa.
Lj	EBMVNI ZDRAVNIK j
i 1. X. E. BRALLTER, Oree?« Si., Conemaufi Pa.
I i	>1
Cenjena raitva, ©mirom.* njih vradnDd so mljndno proienl -jolilja-lanar aaramoat na blagajnika in al komar drugem, vse dragg-t dopis« p& aa glavnega tajnika.
V ah&ju da opasijo JrUtr«! tajniki pri meseinik poročili, ua flfiok kjereibodi t poročilih glavncfatajnika hake pomanjkljivosti, naj ; aR to nemudoma naznani aa arad glavnega tajnika da m v prihodnje > ■Mknvi*
DraXtvaao tUdI* "GLAS NARODA .	j
V padlšahovej senci.
—-
' ki	Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L. m
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
v	"
XT' T.
(Nadaljevanje.) "Razumem te. Prisiliti ga hočete, tla plača odkupnino?'' "Da. Zut hoče tako. Če jo dobi, ml cm te stvari obdržati." "In č? jo ne dobi?" "'Potem moram z Zutom delili.*' "Kdo ie ve kaj o tej stvari?" "Nikuo drugi kakor Žul in moji hlapci." ''Ali so bili zraven, ko je bil Stojko napaden?" "Da. Ja/ Mm jih ne bi mogel premagati."
•'Vi -te res hudičeva tolpa! Toda povej mi, če Aliui o tem kaj ve."
4'Nič ni zvedel. ker bi potom tudi on zahteval svoj delež."
"Kaj "te storili z mrliči- usmrtenih?".
"'Zagrebli smo jih."
"Kje?"
Sedaj -e obotavlja odgovoriti. Ivo pa vidi, da pritakne Ilalef gorečo trako k vrvici, pravi hitro:
"Ne prizmi jo! Prostor ti i daleč od tukaj. Saj ga ven Jar ne bodete 1 poiskal' 7"
POZOR ROJAKI!!
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih i zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljubujejo. j
Ravno sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se naj raj še oglašajo zdravniki-mazači, kateri j bolezni niti poznati ne morejo, že manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, j kakor koristijo. -	i
f VARUJTE 5EBE IN VAŠO DRUŽINO. ^ j
Vsak Slovenec mora čuvati samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. ^Sf Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdrav-	\
niški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ^/JF i ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slo- ^ vencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih atf j drugi zdravniki niso zamogli ozdraviti, ker ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih	1
zdravil. Zdravniška spretnost in čudodelna'metoda zdravnikov The ColliDS N. Y. Medical Institute je Se "^Jr
vsakem pomagala.	J
Ako toraj boljujete na katere j označanih ali sličnib bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs. jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi,	j
ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reomatizem, tragnje po životu,	1
nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznoet, vodenico ali kako din go živšno bolezen, anemoglost v spolnem, občevanju, posledice samoizrabl je vanja,	j
mazale, hraste ispadanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplodovitost, beli tok, sifilis,	j
■p jetiko itd. Ako imaš te tajno mežko ali žensko bolezen, ne odlafiajte niti dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na	j
* The Collins New York Medical Institute
140 WEST 34th STREET - NEW YORK,
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega profesoija in ravna- ! telja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom 13 let svojega obstanka tega slavnega in J dobrodelnega zavoda. Vsakemu slovencu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 1 in da je jeden najstarejših in najboljših, in da je edini zdravniški zavod v New Yorku ki se sme imenovati THE COLLINS ' NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov ki danas po ča- ; sopisih oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati bolezni in pripravljati dobra zdravila, ki tudi res !
ozdravijo.	j
#| Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: "Človek, njegovo j	j
življenje in zdravje", katera vas poduči kako si zamorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče	J	J
I' v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenite knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši.	j	j
ktr	-----—=—=—
Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, in to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City, i
\	Dr. S. B. Hyndman, Vrhovni ravnatelj.
URADNE URK 80: V«aU dna ©d 10 vre dopoldan do 5 are popoidw. Ob iwdHjah in pnanildh od 10 dopoldan do 1 ure popoldan. Ob torkih in petkih
od 7 do 8 ure zvečer.
i PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, nstoooYetdi Collins N.Y. Medical Institute za dokroMt StTcaba fl Aaerici.
---~- , , -----;
' i
"Gotovo ga bodeno poiskali.**
"Ali jih hočete izkopati T"	■
"Najbrže "
'4Toda z mrliči sc onesnažite!"
"To si tudi ti storil, ne da bi se bal. Tja nas bodeš peljal, četufdi ne j ; moreš hoditi. Nesli te bodo."
''To ni potreba. Prostor prav lahko najdete sami, ee greste od tukaj j k vozu m potem v grmovje. Tam najdete kup pepela in zemlje, pod kterim .-la olja pokopana. Oivdje Jta kopanje leži zraven."
"ŠJi bodemo tja. Č"e pa ni tako, kakor si rekel, ;letiš vseeno v zrak. .Sicer sem prepričan. da jih niste radi tega usmrtili, ker so se branili. Umreti so morali na vsak način, «da vas ne bi izdali. Tudi stari Stojko bode .'noraI pustiti svoje življenje, tudi če plača odkupnino. Kako pa si prišel na mist L ila si ga tla! lransportirati v karavlj? Če bi »a skrivaj obdržal v jami, bi lahko izsilil odkupnino za-se in potem ne bi bilo treba Žutu nič dati."
1'On je zahteval tako; prišel je zraven, ko se je bolj končal. Vse je videl in jaz mu nisem mogel ni5 zamolčati. Stojkota je takoj seboj vzel."
"Kaj pa je hotel ta pri tebi?"
"Cez noč je nameraval ostati tukaj. Prišel je iz slo"kueiske pokrajine, !
kjer je barjaktar svojega rodu."
"Kam je hotel iti?"
"V ihrabaške ?ore v Batero. ki leži na drugi strani krojaške pokrajine. Njegov sin je šel tja po nevesto."
•'•Sveta nebesa! Človek, ti si res hudič! Mesto na ženitvovanje je |
v smrt J Dragoceno opravo je vzel seboj, da 'bi se pri svečanosti z njo postavil. Za tebe ni nobena kazen dovolj velika! Toda vsaj oče naj bode rešen. Najprvo mi moraš povedati, kdaj se je ta zločin izvršil."
"Danes dva tedna."
"Kako se pride v karavlj?"
'Tega ne vem. ker Zut svoje skrivnosti noče izdati. Mogoče je pa. ,'a je Aliniu kaj povedal. Toda gospod, vidiš, da sem bil odkritosrčen. Sedaj me vendar ne bodeš usmrtil."
"'Ne. usmrtili vas ne bodemo. Zaslužili ste desetkratno smrt, toda z va-jo krvjo se nočetro onesnažiti. 'Zločinci ste, ktterim ni kmalu para. I Sedaj,gremo, da preiščemo grob. Do našega povratka ostaneš tukaj. , Omar tc bode straži!."
Preskihimo se z gorečimi trskami in poiščemo opisani prostor. Toda ne s.rte se misliti, da je zavrženi lopov tako gladko odgovarjal, kakor je zgoraj opisano. Večkrat se je obotavljal, a Halef ga'je prisilil do govor-, jeuja s teiu. da mu je grozil, da zažge smodnik.
Ivup najdem«* in ga lazkopljemo. Mrtvecev niso pokopali, ampak se-j zgali. Stili obžgane lobanje dokazujejo, da je še več ljudij na enak način tal:aj končalo. Pogled je grozen. Prostor zapustimo vsi v zgrožen L 'Halef j-in lord M a jako razjarjenja. Zahtevata, da pustim oglarja in njegove po-niočitikc talioj usmrtiti. Jaz najprvo ne odgovorim. Neizrečeno jezo čutim.
"Zakaj ne »rovorite, ^ir?" zakliče Lindsay. 4'Ti zločinei morajo vendar bili kaznovani!"
•*To bodo tudi."
"Pshaw! Saj ste sami rekli, da nima oblast tukaj nikake moči. Če ■jih sami no kaznujemo, se jim nič ne zgodi. Saj vi ste jim hoteli šc nekega j poslati, tla jim odpre jamo."
"To bolem tudi storil."
"Seveda! Da bodo pač prav lahko pobegnili!"
* Xo bode in jim poslal prijatelja, ampak nekega moža. pri kterem ne tiaju-'jo usmiljenja ali prizanašanja. Dosedaj sem bil pač mnenja, da za- : dosiiije, če jim pripravimo -inrtni strah, a jim življenje prizanesemo. Kar ! so s>. nad nami pregrešiti, lahko pozabimo, in druge to nič ne briga. Sedaj pa. k o «> iznašli to novo grozovitost, nikakor ne pripustim, da bi dftali ' neuu/Jijcni. dasiravno fee jih ne bodemo dotaknili.. Qprostili bomo Stojko Vil«sa in ira poteip poslali senif Ne verjamem,-^! ip bil .usmiljen ali pa.i prizanesljiv sodnik."	- -
"Well! To je dobro. Mi sami ne zgrabimo v to blato; ta barjaktar -o b (k tako maščeval, kakor si niti predstavljati ne moremo. Sicer je pa ( vc-liko .-prasanje, če pride Stojko pravočasno semkaj, da more soditi. Vsak trenutek lahko pride kali ogljarjev prijatelj in oprofeti njega in njegove tovariše."	"
"Seveda moramo biti na to pripravljeni, toda, saj vendar ne more nifcdo od nas tukaj ostati, da bi osvoboditev preprečiL"
"Zakaj ne?" vpraša tolmač. "Jaz sem takoj za to pripravljen. Sir David ne potrebuje moje pomoči, ker ste vi pri njemu. Sicer sem ob svojo plačo, če--"
"To ni res," mu seže Lindsay v besedo. "KJjub temu plačam. Well!"
"No, potem tudi v tem oziru ne trpim nika/ke škode. Tukaj ostanem in stražim lopove, dokler ne pride Stojko. Ali mogoč«? mislite, da ne bodem ^sten stražar? Ali mislite, da bodem po vašem odhodu tem ljudem eelo uslužen 7"
"Ne," mu odgovorim. '"Imel sem priložnost, va.< preizkusiti. Slišal sem, kaj ^o vam ohljubovali. a vi se niste dali zapeljati. Lordu niste skrivali, da mora umreti, tudi če plafa odkupnino. Vem. da -držite 7. nami iu ne z cgljaijem in lijegcvimi pristaši; toda tega ne vein, če ste dovolj energični. da izvršite to. za kar ste se prostovoljno zavzeli."
"Sir, prosim vas, ne skrbite radi tega! Tudi jaz sem rojen Arnavt. Ivot tolmač imam opraviti s ljudmi, ki so ravnotako zviti kakor hudobni. Če pride kdo slučajno rem kaj, bodem že skrbel za to, da ne pride do jame! Ce pa zvijača ne zadostuje, se bodem poslužil sile."
"Ali hočete res ta"ko storiti?"
"Gotovo! Ali mislite, da ne vem, kaj me je čakalo, če vas ne bi bilo? Kes .je. da so mi obljubili prostost, a nikdar je ne bi videl. Tudi meni ne bi pustili življenja, ker bi lahko potem vse izdal. Samo radi tejra so mi delali upanje, da bi lordu prigovarjal, naj plača zahtevano svoto. Kakor hitro bi jo pa imeli v rokah, bi bila moja smrt gotova stvar. Rodbinski oče sem. imam ženo, starise in več otrok, kterim bi bil njih pnehranitelj nsmrten. Čo na to mislim, mi niti v «lavo ne pade, da bi morilcem, na kterikoli način prizanašal."
"Well? Jako dobro!" meni lord. "Sicer tolmača več ne rabim, a vse Iiodcm plačal in dal od danes naprej sto dolarjev. Zraven tega dam Uuli dobro napitnino, če gre vse posreči."
"Kad: tega ste lahko brez skrbi. Toda. kako pa hočete plačati, ko so vam vendar vse odvzeli?"
"Bodem že zopet Žutu nazaj vzel. Ce pa ne. velja podpis David Lind-savja povsodi toliko, kolikor hočem."'
"V slučaju potrebi sem pa jaz tukaj," pravim. "Sir David Lindsay se ux>re podužiti moje blagajne, ki pa žal ni tako polna, kakor njegova."
"Prav vam je!" se zasmeji. "Sedaj tožite radi pomanjkanja denarja. a ko sem vam Carigradu ponudil svojo listnico, da bi vas plačal za d»dgo potovanje, ste bili ponosni kakor Spanec ter ste odbežali stran. Lahko bi imel: danes lepo svotico, ee bi denar vzeli in mi prodali ž robca. Toda glavo imate, ki je tako trda, da bodo kmalu rogovi zrasli iz nje* Weil!"
Me l tem govorom smo stali pred hišo. Sedaj gremo notri. 0«rljar nas ves v skrbeh prleda.
"No. ofendi. ali si se prepričal, da te nisem nalagal?'* vpraša.
"Kesnico si govoril. Da, še več smo videli, kakor si povedal. Ne samo dva. ampak štirje so bili tam sežgani. Kdo sta bila onadva?"
"Biia sta — bila — ali moraš tudi to vedeti, jrospod?"
"Ne; obdrži raje zase. Po vsem tem. kar sem videl in slišal, si moram misliti, da si izredno veliko naropal. Kam si rop skril?"
"Nimam več, kakor to, kar ste našli."
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Prod par dnevi smo sprejeli iz riiieaga, III., Money Order za $1.50, ii je podpisana po Jernej Novaka ^r— jrez vsakega daljšega pisma. Ker ne vemo,, za Jcaj je. ta denar lamenjea, pHosnno,- haj riam zgoraj >menjeni to naznani in svoj naslov pošlje.
Upravništvo "Glasa Naroda",
82 Cortlandt St., New York.
;je je IVAN PODOBNIK? Doma je iz Ceplez hšt. 40 pri Cerknem, Primorsko. Nahajal se je nekje v Pennsylvaniji ali pa Illinoisu. Pri nas je za njega pismo od očeta iz starega kraja. Pismo obsega nekaj važnega, zato prosimo, da se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani upravništvu Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	(19-21—1)
Kje je moj prijatelj TOM. ARKOf 'Pred par leti sva bila v Elkhart, Ind., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se mi pa sam javi. — Louis Zla j pob, 0922 Mill St., Spokaue, ' Wash.__(21-25—1)
Kje je moj mož JOSIP SF.RBČ1ČT Nahajal se je v Clevelandu, Ohio, in sedaj že jako dolgo nimam glasu od njega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna. Katarina Serbčič, Kvasita. št. 7. pošta Črnomelj, Kranjsko. Austria.
Kje je IVAN ČEŠNOVAR? Prosim ga. da se mi takoj javi in naznani, če hoče še ostati član družtva sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo. — John Škufca, Box 383, Salida, Col. (19-21—1)
Iščem brata MIKO ADLEŠIČ. Doma je iz Dragoš pri Gribljah v Be-lokrajni. Pred je bival v Reading, Pa. Njegov naslov želi zvedeti sestra: Margita Adlešič, 13 Orchard Alley, Rankin, Pa. (19-22—1)
POZOR S AL O ONE RJI!
Slovenec zvest in pošten želi sprejeti službo v kakem saloonu. Priučen sem že malo te obrti, govorim več slovanskilit jezikov, kakor tudi nemški in nekoliko angleški jezik. Poleg tega razumem tudi igrati na harmoniko. Kdor želi pomagača, naj se obrne ua naslov:
Casper Miklič, P. O. Bos 5H.'t, Rock Springs, Wyo.
SLUŽBO IŠČETA.
Dva slovenska peka. ktera sta te obrti popolnoma zmožna, želita dobiti stalno delo. Znata tudi nekoliko nemško in prosita cenjene rojake, čo kdo ve za kako mesto, da naznaui na naslov:
John Prhne, P. O. Box 273, Forest City, Pa.
Kdo ztia. kio je moj oče FRANK JUNC? Doma je iz St. Petra pri Novem mestu 11a Dolenjskem. Pred 10 leti je bival nekje v Clevelandu, Ohio. Kdor od cenjenih rojakov ,bi mi zamogel kaj {»ojasniti ali pa celo sporočiti njegov sedanji naslov. mu bodem zelo hvaležen; najdražje pa bi mi bilo, ako se oče sam javi. Naslov: Frank Juuc, P. O. Box 214, Am bridge, Pa. (21-24—1>	" l