Jf
STTTĐIJSKA HHICtlKA
ft. 150 p
LJUBLJANA poroten jena (C. OL con la poste)
V Trsta, t nedeljo, 24. funlja. 1928. - Leto VI.
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik L!13
poo*d*!?ka. Haroćskuj
c«k» W*o L
30 rt. — O0amfa» m 1 ia. tfjonk« im obrtna o^in L 1 iia L i-90, ogla*« denarnih pm sli uu L 2,i ■
EDINOST
Uradmitvo in upravna tv« Tr»i (3). ulica S. Franc e»co	20. Ta-
iefon 11-57. Dopisi raj — poit^afo izkjfo&to untdn&tm, otflaM, mac^a i. denar pa upraTniitTn. Rokopisi m cm vračajo. Nefrjmlcirana parna m m »prejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarn« «£dlaost». Podurcdmiiro t G o r 1 c i : ali ca Giosni Cardrscd it 1, L o. — T 14. 329.
Glavni in odgovorni aradnik: pni FOip Paric.
Zadružna zveza v Trstu
Prip. nu Pred tednom so se jrvršile v vodstvu tukajšnje tadružne zveze nekatere važne gpH emembe. Od dobro obveščene Strani smo prejeli pričujoči historijat tega vprašanja, ki ga Objavljamo v informacijo javnosti.
Na podili sindakatnega zakona od 3. aprila 1926., št. 563 Sta bila ustanovljena v Rimu dva osrednja sindakata za za-bružni&tvo, t. j. «Associazione Nacionale delle Casse rurali ed feinti ausii^ari«, za kreditne zadruge z dekretom od 3G. 32. 1S26, fet. 2316 in < Ente Nazionale per ia Cooperazione« za iiekreditne zadruge z zakonom-dekretom od 30. 12. 1926., št. 2288.
S tem so bile obstoječe zadružne zveze v Italiji, zlasti one v novih pokrajinah, katere so bile ustanovljene na podlagi avstrijske zakonodaje o zadružništvu (zakon od 3. 4. 1£73 1. d. z. "it. 70 in zakon od 10. 5. 1003 i. d. z. št. 133) v živo zadet9 ne le, ker so postale brezpredmetne z pzirozn na revizijske pravice, ki sta jih nad zadrugami zadobili osrednji sindakatni organizaciji, ampak predvsem z ozi-rom na nove zadružne zveze, ki gih imata osrednji sindakatni organizaciji po zakonu ustanoviti kot svoje filijalke v vseh pokrajinah države.
Da ni zadružnim zvezam starega tipa z njihovo avtonomijo jveč mesta ob strani novih za-idružnih zvez, osnovanih na no-»vih sindakatnih principih, je jasno in ni treba za to dokazov.
2e leta 1926., zlasti pa v začetku leta 1927., je pričela v novih pokrajinah močna agitacija ^a ustanavljanje provincijalnih zadružnih zvez na sindakatni podlagi in za razpust starih obstoječih zvez; zlasti Istra je i-grala na tem pK.lju glavno vlogo, podpirana ol pokrajinakih upravnih oblasti in od kreditnega zavoda za povzdigo Bene-čij v Benetkah«. Zato je bila že v prvi polovici 1927. leta raz-puščena italijanska zadružna zveza v Poreču, ker se je upirala ustanovitvi nove sindakatne zadružne zveze v Puli; vse istrske članice tržaške Zadružne cveze pa so bile uradno pozvane, naj pristopijo k novi v Puli se snujoči zadružni zvezi. V Po-adižju je bila nemška zadružna rveza že razpušeena in na Goriškem je I :la pri slovenski zadružni zvezi imenovana vladna kontrolna komisija.
Tržaška Zadružna zveza, katere delokrog se razteza čez celo Julij-sko Krajino, tedaj čez štiri pokrajine, in katera je bila z o--tfirorr. na predstoječo novo sin-dakatno organizacijo zadrug na pokrajinski podlagi v največji nevarnosti, js upozorila že leta IS26. marodajne kroge v Rimu na svoj posebni ] / >žaj, zlasti z ozirom na svoj gospodarski pomen ne le za »zadružno, ampak sploh za. narodno gospodarstvo v Julijski Krajini, lo je tekom leta 1927. opetovano v Rimu na-glašala pri obeh sindakatnih organizacijah in pri ministrstvih za narodno ekonomijo in finance. Na merodajnih mestih to se tudi prepričali o tem, da je ohranitev tržaške Zadružne zveze ne glede na njen medpo-krajinski delokrog potrebna z ozirom ua njen zadružno-gospo-darski pomen. To so spoznali tudi mer^idajni krogi v Trstu.
Da se zveza ohrani, pa je bilo treba tudi najti obliko, ki naj jo jpravi v sklad s sindakatnim zakonom, ki je v popolni veljavi tudi na zadružnem polju.
Tu bodi omenjeno, da poslujeta osrednji sindakatni organizaciji v Rimu {Ente Nazionale per Ia Cooperazio ne in Associa-zione Nazionale Casse Rurali) ločeno in da snujeta po pokrajinah zve*ze (federacije) kreditnih oziroma nekreditnih zadrug popolnoma vsaka zase.
že v drugi polovici 1927. leta sta nameravali zato osrednji sindakatni organizaciji v Rimu ©hr*~niti sicer tržaško zvezo, ali s tem, da se razcepi v dva popolnoma k)5ena oddelka, v oddelek za kreditne in oddelek za ne-kreditne zadruge.
V januarju 1928. pa je prišlo med obema osrednjima organizacijama do sporazuma, s katerim ie bilo določeno, da se Zveza
ne razdeli upravno ▼ dva oddelka, ampak da ostane enotna in cela toliko glede uprave kolikor glede svoje juridične osebnosti.
S tem se je ustvarila za tržaško Zadružno zvezo posebna izjema, da se ohrani kot najvažnejši zadružni organizem v Julijski Krajini; treba je bilo le Se najti način, kako spraviti Zadružno zvezo v sklad s sindi-katno zakonodajo. Med tem je bil razpuačen odbor Zadružne zveze v Gor? si in imenovan komisar, tako da je bila Zadružna zveza v Trstu od vseh zvez v novih pokrajinah edina, ki je še obstojala in delovala na podlagi starih zadružnih zakonov.
Tako so stale stvari, ko je koncem leta 1927, vodstvo tukajšnje fašistovske stranke sporočilo Zvezi, da ne bo mogla več delovati in obstojati v svojem sedanjem ustroju, ako se ne prilagodi zakonom o sindikalni organizaciji zadružništva.
Pričela so se pogajanja, v katera je posegel tudi Rim, As-sociazione Nazionale per la Go-operazione«.
Pri teh pogajanjih je bil odbor «Zveze» postavljen pred alternativo: ali vztrajati pri starem statutu in pri starih zadružnih zakonih, ki so bili, zlasti zakon o zadružnih zvezah od 10. VI. 1903. 1. d. z. 133, v svojem bistvu po sindikatnih zakonih že izpremenjeni, in s tem povzročiti razpust «Zveze», kakor se je dogodilo italijanski Zadružni zvezi v Poreču in nemški Zvezi v Poadižju, ali pa prilagoditi ustroj Zveee sindikat ni zakonodaji in s tem Zvezo reiitL
Kdor ve, kaj je bila in je tržaška Zadružna zveza za tukajšnje zadružništvo in za siromafi-no kmetsko ljudstvo zlasti v letih težkih gospodarskih kriz, kdor uvažuje pomen zadruino-gospodarskega sistema za siromašne sloje, za malega kmeta, malega trgovca, obrtnika in delavca, ta se je moral odločiti za ohranitev Zadružne zveze, to je za njeno prilagoditev novim sindikatnim zakonom.
Med tem ko je v starih pokrajinah vlada stare Zadružne zveze ali razpustila ali jih s pomočjo vladnih komisarjev prilagodila sindikatnim zakonom in nato izročila v upravo vladni stranki in njenim pristašem, je upoštevala vlada pri tržaški zadružni zvezi dejstvo, da je to zvez a slovanskih zadrug in da ne bi bilo umestno kaliti njeno zadružno delo in izpostavljati ta organizem možnim pretreslja-jem. Zato je stopila pred njen odbor s predlogi za mirno sistemizacijo Zveze.
Predlogi so bili jasni in so šli za tem, da se Zveza spravi v sklad s sindikatnimi zakoni, da se zasigura vladi in vladni stranki pri upravi in nadzorstvu Zveze sindikatnemu ustroju države odgovarjajoče zastopstvo in da se končno ohrani dosedanji upravi Zveze v odboru in nadzerništvu ono število mest, ki je pri sedanjih razmerah sploh mogoče. Predlagala se je:
1) Sprememba pravil; 2) sledeča sestava odbora in nadzor-ništva: a) občni zbor voli: predsednika in 10 odbornikov ter predsednika nadzorništva in 3 nadzorike. Od teh pa ima določiti dosedanja uprava Zveze spor^-zumo s članicami: predsednika Zveze, 5 odbornikov in 2 nadzornika; vladna stranka sporazumno z vlado pa: 5 odbornikov, predsednika nadzorništva in enega nadzornika, b) «Associazione fra Casse Rurali v Rimu« delegira enega podpredsednika, a «Ente Nazionale della Cooperaizione v Rimu« delegira drugega podpredsednika in tržaški prefekt imenuje v nadzorništvo enega člana.
Na tem razmerju ni bilo mogoče nič menjati ali spremeniti. Vladi, vladni stranki in osred-njima sindikatnima organizacijama v Rimu, katerima je Zveza po sindikatnih zakonih podrejena, pritiče v smislu sindikatnih zakonov večina v Zvezi-ni upravi. To so dejstva, preko katerih ni bilo mogoče iti.
Dne 16. junija 1928. je imela tržaška Zadružna zveza svoj redni občni zbor, ki je imel na dnevnem redu tudi spremembo pravil in volitev upravnih organov v smislu gornjih predlogov Rilo ie zastopanih nad 62
največjih in najvažnejših dmg Juiijske Krajine, katerih delegati so z veliko večino glasovali za sprejem stavljenih predlogov in za sodelovanje pri upravi Zveze. Načelništvo in nadzorniStvo Zveze sta sestavljeni po gornjem ključu.
S tem je Zadružna zveza v Trstu storila korak, ki ga je morala pri današnjem korporativ-no-sindikatnem ustroju države absolutno storiti, ako je hotela
ohraniti rvoj obstoj. Drugače bi M bile na mesto nje ustanovile pokrajinske zveze kot filijalke imenovanih dveh rimskih o-srednjih zadružnih organizacij. Tudi eventuelno imenovanje komisarja ne bi bilo na tem ničesar spremenilo, ker je komi-sarijat le prehodno stanje, ki mora voditi ail do prilagojen j a zadružnih zvez novim zakonom in razmeram ali pa do njih razpusta.
tisoč lir za njegov polet preko Barentsovega morja in za prvo pomoč generalu Nobileju in njegovim tovarišem.
Letalec Penzo
nikakega sledu
ŠtmlsKo letalo nafl HoNleleolm taboriščem
Na pomoč Amundsenu Podrobno poročilo
o poletu Penza in Maddalene
RIM, 23. O včerajšnjem poletu majorjev Maddalene in Penza so enane sledeče podrobnosti:
Letalca sta zapustila King's bay ob 9.30 in priletela do taborišča generala Nobileja ob 12. uri. Z letala sta spustila vse one potrebščine (orožje, pečice, o-blačila, pošto in akumulatorje), ki jih je bil general Nobile z*-hteval, s pomočjo posebnih pa-dohranov tipa «Salvator». Letalca menita, da je Nobile dofcil vse reči v popolnem redu in nepoškodovane; na vsak način pa se še pričakuje njegovo potrdilo. Major Penzo je skušal s svojim letalom pristati na ledenem polju in se je v to svrho tudi spustil dvakrat do višine kakih petih metrov, vendar je končno uvklel, da je vsak poizkus zaman, ker je ledov je oh taborišču vsestransko neugodno za tak pristanek. V poznejšem času se bo torej moralo preskrbeti za primerno izgladitev ledovja, a-ko se bo hotel spraviti zračnim potom Nobilejev oddelek na varno. Letali sta se vrnili v pristan ob 15.30.
Isto tako se je vrnila na ladjo «Braganza» skupina smučarjev, ki je imela namen poiskati Marianijevo skupino, ker je svojo nalogo rešila. Ekspedicija je namreč pustila zaloge živeža ob rtih Lovenu. Hooku, Li-naghenu, Irmingerju in na otoku Scoresbyu.
Letalo «Marina L» je dospelo sinoči ob 18.30 v Amsterdam-Danes namerava nadaljevati svojo pot do Tromsoja od koder bo baje pričelo z iskanjem A-mundsena. Letalo «Marina bo ostalo na Norveškem za rezervo in ne bo šlo, kakor se je prvotno trdilo, na Svalbardsko otočje, ker smatra kap. Romar gna letali Maddalee in Penza za sedaj zadostni.
RIM, 23. Spričo vesti, da se Amudsem in njegovi tovariši še vedno pogrešajo, je vlada izdala nalog, naj se eno izmed italijanskih letal odpravi na Ba-rentsovo morje in poišče pogrešano norveško-francosko ekspedicijo.
Postaja na ladji «Citt& di Milano* obvešča nadalje, da je norveška vlada naročila LUtzo-vu in Larsenu, da pričneta z iskanjem Amundsena. Tudi kap. Romagna je ukazal enemu izmed italijanskih letal naj pre-išče vfchodno obalo Svaflberd-skoga otočja do Južnega rta.
PO vesteh, ki so prišle proti večera iz King^s baya, je major Penzo danes dopoldne odletel proti južnim brežinam Sval-bardakih otokov. Pri iskanju letala cLathaan 47» bodo sodelovali tudi drugi letalci, med njimi Lutzovv Holm in Lansen. V to svrho bo tudi ladja «Braganza» odplula proti jugu.
RIM, 23. Ministrstvo za mornarico poroča: «Danes zjutraj ob 10. uri je major Penzo obletel s svojim letalom «Marina II.» zapadno obalo Svalbardov, da bi
izsledil Amundsena in njegove tovariše. Letel je do 50 km na odprto morje, a ni našel nika-kega sledu o Amundsenovemu letalu.	_
Imenovanja v dlpftomatični službi
RIM, 23. S kraljevim ukazom, objavljenem v današnji številki uradnega lista «Gazaetta Uffi-ciale», je bil poslanec on. Cara-donna imenovan za poslanika v Havani, poslanec on. Marchi pa za poslanika v Haagru. Poslanec je bil imenovan za generalnega konzula v Kalkuti.
Vizumi na avstrijske potne liste za Jugoslavijo bodo ukinjeni?
RIM, 23. Agencija «Roma» poroča z Dunaja, da namerava avstrijska vlada povodom pogajanj za obnovitev avstrijsko-j ogoslovenske pogodbe, ki se bodo pričela v prihodnjem novembru, predložiti jugo3lovenski vladi predlog, po katerem naj bi se odpravil vizum na potne liste avstrijskih državljanov, ki potujejo v Jugoslavijo.
Straina efesp ozija
vojnega streliva v Brnom
8 oseb mrtvih, 4t ranjenih
PARIZ, 23. Sinoči se je dogodila v Brugesu strašna nesreća. V hlevu tik hi9e nekega podjetnika, ki je imel v nakupu dela za porušitev zavetišč in utrdb, ki so jih zgradili Nem-ei za £asa vojne, je izbruhnil požar, ki se je kmalu razširil na bližnje poslopje, v katerem je bila nagromadena velika količina granat in. raznovrstnega streliva. Podjetnik, po imenu De Bruyser, je skušal z nekaterimi delavci omejiti požar, medtem pa se je strelivo vžgalo in eksplodiralo. Eksplozija je bila tako silna, da se je skladiftče zrušilo z bližnjo hišo vred, okoli stoječim poslopjem pa je neznanski zračni pritisk odtrgal strehe in zdrobil vse šipe. De Bruyser in trije delavci, ki so se mudili v bližini skladišča, so obležali na mestu mrtvi Razen tega so drobci granat in razni predmeti, ki so se razleteli daleč naokrog, ubili še Štiri osebe, okoli 40 pa več ali manj nevarno ranili.
Poslednja pot obeh žrtev
tragičnega dogadka v narodni skupščini Kraljevi venci
Švedska ekspedicija
dostavila Nobileju novo zalogo živil in drugega blaga
RIM, 23. Agencija «Stefani» poroča:
Tornberg, načelnik švedske ekspedicije, ki ima svoje oporišče v Virgo bayu, je vprašal sinoči kap. Romagno za natančno lego Nobilejevega taborišča. Kap. Romagna mu je takoj javil zahtevane podatke.
Švedski trimotomik je nato takoj odletel proti Nobilejeve-mu taborišču, katerega je tudi našel ob 20.30. Švedi so spustili z letala orofcja, plavalne potrebščine in akumulatorje. Ob svojem povratku je letalo natančno preiskalo obalo Sevemo-vzhodne zemlje od rta Leigh Smith, pa do rta Platena, ne da bi našlo nikakega sledu o Ma-rianijevi skupini.
Ob povratku je Tornberg poročal o uspehu kap. Romagni, kateremu je tudi sporočil, da namerava v kratkem odposlati letalo s smučmi, ki naj ima pristati pri Nobileju in tako spraviti vseh šest oseb posadke na varno.	_
Poveljnik Romagna je naprosil načelnika švedske ekspedicije za sodelovanje pri iskanju ponesrečenega zrakoplova.
OSLO, 23. Ledolomeč «Krasili* je dospel že predvčerajšnjim v Bergen. Kakor hitro bo ladja preskrbljena z novo zalogo premoga, bo odplula takoj proti severu. Verjetno je, da se bo že nocoj zgodilo.
Nagrada maferju Maririaleni
RIM, 23. Upravni svet za podeljevanje letnih nagrad za delovanje na polju znanosti je na predlog seiv Morella podelil maior.iu Maddaleni nagrado 100
na krstah obeh pokojnikov
ZAGREB, 23. Na tisoče selja-kov je prispelo v zgodnjih jutranjih urah v Zagreb, da izkaže čast dvema prvakoma HSS, ki sta izgubila življenje v narodni skupščini in katerih trupli sta bili postavljeni na mrtvaški oder v Seljaškem domu. Točno ob 9. uri je prišel v Selja-ški dom general Srečkovič, ki so ga spremljali štirje drugi generali. General SreČković je položil v imenu kralja Aleksandra ob krsti dva venca cvetic. Kasneje pa je položil po naročilu kralja dva srebrna venca na krsti.
Ob 9.30 so pričeli prihajati generalni konzuli poedinih držav, za njimi pa hrvatski in drugi poslanci, ki so prispeli v Zagreb, da se udeležijo pogreba. Ob 9.45 sta se prenesli obe krsti na ti-g pred Seljaškim domom. Nadškof dr. Bauer je blagoslovil obe krsti. Sledili so govori-
fiaiv Mm Mita
fea drugih poslancev
Kot prvi je govoril podpredsednik Hrvatske sel jaške stranke Predavec, za njim pa je povzel besedo na-četaik parlamentarne Kmetsko-demokratske koalicije Pribićević. Svetozar Pri-bičevič je pričel svoj govor:
«So trenutki, ki se Človeku zazde, kot da bi trajali stoletja in tak trenutek je bil baš oni, ko so smrtne krogle zadele tovariša, s katerima so se poslanci KDK borili za najsvetejše in največje človeške pravice: za svobodo,enakost in človeško pravo. Krogle so bile namenjene voditeljem KDK in predvsem Stjepanu Radiću.
Vsaki generaciji je usojena usoda, ki jo doleti. Naši potomci pa bodo mogli reči, da sta naša dva draga pokojnika irtvovala svoji življenji, samo da rešita življenje voditelja naroda. Potomci bodo vedeli, da v zgodovini sveta in v zgodovini naroda
ni bilo doslej še priče o taki nesebični ljubezni in brezpogojni udanosti, kakršno sta izkazali naši dve žrtvi, ki bc»*ta danes izročeni materi zemlji. Toda smrtne krogle so zadale le telesi o-beh naših dragih pokojnikov, njihov duh pa, ki nas je združil v složni borbi, je ostal nedotaknjen.
Streli so ranili sedanjo narodno skupščino, v katero se mi, glasom sklepa našega parlamentarnega kluba ne bomo več povrnili. Ranili so sedanji državni red, za katerega smo mi pred leti sodelovali, radi katerega pa smo doživeli razočaranja, ki so nas dovedla do te velike borbe. In ranili so končno tudi sedanji politični sistem.
Mm Stiepasa Rata
na narod
Po operaciji, je nadaljeval Pribičević, mi je Stjepan Radić dejal, da ga skrbi usoda jugo-slovenske države. Izročil mi je tudi naslednjo poslanico na hrvatski narod: «Zločin, ki se je zagrešil v skupščini, je težekT zločin proti državi in proti redu. V tem trenutku je moja misel ta, da se poslanci Hrvatske in vseh nesrbskih dežel ne bi smeli več povrniti v beograjsko skupščino. V političnem življenju države pa tudi v mednarodnem življenju ni besede „nikoli". V tem trenutku si mi niti ne smemo zastaviti tega vprašanja. Prej so bili Srbi v nesporazumu, kasneje so bili z nami. To dejstvo nam daje moč, da nag<lo in odločno rešimo v glavnih potezah težko vprašanje, ki ga je postavil zločin. Verujmo v našega kralja, ki ga čaka sedaj težka naloga, četudi on na podlagi ustave ne more biti odgovoren. Prepričan sem, da bo tudi on kot slovenski, hrvatski in srbski narod rešil nalogo, ki mu jo je zastavila zgodovina. S kušajmo izpolniti našo dolžnost, pa naj bo narod pozvan v novič k volitvam ali pa k drugim borbam. Podpisani — Stjepan Radić.*
TOVARNIŠKE CEHE I
7
kovate, mefcanUie ta mizarje
satno pri
paL^K^HAN & C
Trstf Via S. »McoiO *U 12
Lcsttin skladiicav prosti laki-TOVARNA REMSCMEID - HEMČllfl
F. SAMOKEC - ŽI8ERHR
Trst, Vi« tesare Battistl 20, tel. 3841 pere in Bika vsakovrstno perilo, čisti kemičnoinbarvaobleke
Ljudstvo, ki je bilo zbrano na trgu pred Seljaškim domom, je sprejelo poslanico svojega voditelja z velikim navdušenjem. Pribićević je napovedal, da se bodo Srbi, ki prebivajo na Hrvatskem, bok ob boku borili 3 Hrvati in da bodo znali na ta način ohraniti jedinstvo države. Končno je poeval zbrane množice, naj ostanejo mirne in naj ne kršijo redu.
Nato so govorili še poslanci Pucelj iz Slovenije in Drljević iz Črne gore ter voditelj hrvatskih federalistov dr. Trumbić.
Nad 100.060 ljudi je prisostvovalo pogrebu
Bilo je opoldne, ko se je začel razvrščati sprevod, kakšnega Zagreb, pa tudi nobeno drugo jugoslovensko mesto ni videlo. Množic ljudi v siprevodu in v spalirju po ulicah in po vsej dolgi poti od Seljaškega doma do zagrebškega pokopališča .Miro-goja ni bilo mogoče niti približno oceniti. Bilo je nad 100.000 ljudi. Ob 14. uri je bil pogreb končan. Poslanci vladne veČine se baje radi groženj pogreba niso udeležili.
Zdravstveno sUnje
ranjenih poslancev Radića, dr. Fornarja in G-randje
BEOGRAD, 23. Danes dopoldne se je znova sestal svet zdravnikov, ki je pregledal ranjene poslance Stjepana Radića, dr. Pernarja in poslanca Grandjo. Stjepana Radića so nato prenesli s postelje v fotelj pri odprtem oknu. O zaključkih zdravniškega pregleda je bilo izdano naslednje poročilo: «Bol-nik je vso noč prebil dobro. Temperatura 38.1°, žila 116, dihanje 28, retroktivni zvoki v levem krilu pljuč ginevajo. V krvi se je sladkor pomnožil. Operacijska rana ni v nevarnosti Trebušna mrena ni vneta. Bolnik sprejema hrano in črevesa delujejo dobro. Dr. Pernar se počuti dobro; njegova temperatura je normalna. Poslanec Grandja je izven vsake nevarnosti in mu je dobro.»
„Fosilofl'Ordlnl"
In zadržanje francoskega tiska povodom beograjskih dogodkov
RIM, 23. Danes je izšel uradni list faSi-stovske stranke «Foglio d'Ordini», ki med drugim piše o kongresu industrij-ske konfederacije v Rimu, o Nobilejevem poletu na Severni tečaj ter o poslednjih dogodkih v Beogradu.
V beležki pod naslovom «Italija vodi svojo politiko« piše list o teh dogodkih naslednje:
«BeogTajski dogodki niso i-meli nobenega posebnega odmeva v Italiji. Italijanski narod sledi popolnoma mimo poteku dogodkov, ki zadevajo sosedno državo. On. Mussolini je govoril jasno v senatu dne 5. junija, in nimamo ničesar pripomniti. Vendar pa je vredno vsega obsojanja zadržanje francoskega tiska v teh dneh, ki nikakor nI prijateljsko napram Italiji. Toda naj se zaveda, da vodi Italija svojo politiko in da jo bo nadaljevala neomajno v smislu njenih interesov, njenih potreb in njenega političnega položaja v Evropi »
A;I3TOIJ3IO AJia!Q!,T2
A'*/ 1 '-ULJ
IL
•EDINOST«
V Trstu, dne 24. junij* 1!»?S.
Odtouor rlmsKIli listov
parlSkemu cMatinas
RIM, 23. Tukajšnji listi so po-bistveni del članka, ki za Je objavil pariški «Le Matin» sa v katerem poroča beograjski dopisnik tega lista o poslednjih dogodkih t Beogradu in med tfrngim raspravlja, ali obstoja vojna nevarnost med Kalijo in Jugoslavijo.
Rimski listi objavljajo k temu dopisu ostre komentarje in napadajo dopisnika. «11 Lavor o «TItalia» ga naziva izzivalnega •genta m v svojem komentarju pravi mod drugrim, da ponavlja dopisnik staro hinavsko igro, ko
Predstavlja Italijo kot iztival-o, ki oklepa Jugoslavijo z £e-teznim obročem in ki stremi po Easužnjenju Balkanskega polotoka. Njegove trditve so lažnji-ve, — nadaljuje list — kajti vsem poštenim ljudem je znano, da je Italija vedno stremela po lojalnem sporazumu z Jugoslavijo in da je tudi v času velike napetosti ohranila hladno kri in se izognila korakom, ki bi lahko bili usodni.
«Tribuna» omenja, da obstoja samo v dopisnikovi domišljiji Italija, ki stremi po teritorijalnih pridobitvah na Balkanu, zato da je zamogel priti do domneve o vojni — ter pripominja:
«Le Matin» skuša opravičiti svoje zadržanje s tem, da si prizadeva ustvariti vprašanje, ki pa ne obstoja, o 500.000 Slovanih v Julijski Benečiji, ki jih Italija bajč zatira.«
Tudi «11 Giornale d'Italia» naziva v svojem komentarju dopisnika «Le Matina» izzivalnega agenta. «ltalija,» nadaljuje list, «je nedvoumno in jasno dokazala svoje miroljubne namene napram Jugoslaviji, in to ne z besedami, marveč z dejanji. Italija ne pripravlja vojnih načrtov in ne namerava zasesti Albanije. Kar se pa tiče slovanskih državljanov, postopa Italija z njimi boljše nego vsaka druga država z narodnimi manjšinami. Položaj Slovanov v Julijski Benečiji je v kulturnem oziru precej različen v primeri s položajem Italijanov v Dalmaciji, priključenih k Jugoslaviji, ki jo tvori 14 različnih narodov.»
Izjave zuesBjega mio. t Mariaksrića
o italij ansko-ju goslo venskih od-ncšajih in srednjeevropskem Locarnu
BUKAREŠT, 23. Pred svojim odhodom v Beograd je dal zunanji minister dr. Marinković več izjav uredniku tukajšnjega «Cuventula». Dejal je, da je bil glavni uspeh konference na včerajšnji seji konference sprejeta resolucija. Nato je govoril dr. Marinković o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo.
Glede albanskega vprašanja je rekel, da pozna samo one pogodbe, ki so bile registrirane pri Družbi narodov. Če poleg teh pogodb med Italijo in Albanijo ni nobenih drugih tajnih dogovorov, potem veruje v možnost stalnih tesnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija je izpričala svojo dobro voljo za mir. Nettunske konvencije so že na tem, da se ratificirajo. On kot minister zunanjih zadev stoji ali pade z i*sodo teh konvencij.
Dr. Marinković je nato povedal še nekaj o vprašanju srednjeevropskega locarna. Rekel je, da je med državami Male antante obstojal Locamo, še preden se je ta beseda rodila. Temu Locarnu sicer ne pripada Nemčija, vzhoda, to je Madžarska. Ce pa je Madžarska pripravljena sprejeti one pogoje, ki jih je sprejela Nemčija, tedaj lahko postane srednjeevropski Locarno, kakor si ga zamišljajo evropski listi.
Italijanski parnik se potopil radi
trčenja z angleškim paznikom
BUENOS AIRES, 23. Angleški parnik Cirino« je trčil v bli-fcini otoka Martin Garcia ob italijanski parnik «Attualit&», ki je sadobil veliko lupknjo in se je kmalu potem potopil. Posadka se Je redila na angleški parnik, ki tudi zadobil močne poškodbe. «Attualit&» je bil nagovorjen z dom, ki ga je imel naloženega kakih 6000 ton, in je plul iz Ro-v Buenos Airee.
Poslanik Auri ti m bo v kratkem povrnil na Dunaj
DUNAJ, 23. Iz Rima je došla vest, da se bo italijanski poslanik comm. A uriti v kratkem »pet povrnil na svoie mesto na Dunaj u.
Tedenski pregled
TRST, 23. junija 1928.
ITALIJA
V	Rimu se je včeraj popoldne pričel kongres fašistovske konfederacije industrijcev. K o-tvoritvi kongresa v Avguste j u se je zbralo veliko Število industrij cev iz Rima, Milana, Turi-na, Trsta in drugih velikih in manjših italijanskih mest. Kot glavni govornik je ob tej priliki nastopil načelnik vlade on. Mussolini. Njegov govor se ni nanašal le na zadeve industrij-cev, marveč je bil namenjen vsemu prebivalstvu.
Predsednik kongresa on. Ben-ni je o tvoril kongres s kraišim govorom, v katerem je poudaril tesne vezi med italijansko industrijo in režimom in podal nekaj podatkov o stvarnem položaju konfederacije. V zvezi z njegovimi izvajanji je povzel nato besedo predsednik vlade. Govoril je predvsem o novem položaju industrijca, ki ne predstavlja več kapitalista v nekdanjem pomenu besede, ampak voditelja podjetja, katerega kapital je v rokah delničarjev, častnika delavske armade. In delavec-vojak se v zmislu fa-šistovskih idej ne izkorišča, marveč le sodeluje pri skupnem delu kot član velike nacionalne družbe, katere politično in gospodarsko organizacijo je že izvedel fašistovski režim. Spričo tega novega položaja, je nadaljeval on. Mussolini, je potrebno tesno, odkrito in solidarno sodelovanje med industrijci in fašistovsko stranko na eni strani in med industrijci ter delavci in tehničnimi izvedenci na drugi strani. Glede delavskih plač je dejal, da v Italiji pač ne more biti govora o velikih plačah, kot so one, ki jih je vpeljal Ford v svojih tovarnah v Ameriki, pa tudi prenizke ne smejo biti, ker bi bilo to v škodo konsuma. Delavci so pač sprejeli znižanje plač, ko je via-dala v državi gospodarska kriza, a ko je kriza odstranjena, bo pač tudi v korist industriji, da se delavcem plače spet povišajo. Sicer pa urejujejo te in sploh vse odnošaje med delavci in industrijci delovne pogodbe, ki se sklepajo na podlagi fašistovske delovne ustave.
V	drugem delu svojega govora je prešel načelnik vlade na vprašanje svetovne gospodarske krize, katere vznoki tičijo v svetovni vojni. On. Mussolini je dejal, da so se polagoma pričeli že pojavljati znaki o poje-manju te krize. Te znake je tudi naštel: miroljubna politika med narodi, porajajoči se socialni mir, stabilizacija evropskih valut na zlati podlagi, skorajšnja rešitev vprašanja vojnih dolgov in reparacijskih dajatev in končno v Italiji: javna dela, kreditni zavodi in nižanje davkov. Ko je* omenil stabilizacijo valut, je dementiral govorice o namenu vlade, da se zniža stabilizacijski tečaj lire. Na koncu pa je dejal, da davki ne bodo več zvišani, če se nenadoma ne pojavijo prav izredne in nujne potrebe. —
Zanimanje italijanske in v sploh evropske javnosti za ponesrečeno italijansko polarno ekspedicijo in za letala in ladje, ki so se odpravili na pomoč generalu Nobileju in njegovim tovarišem, tudi v tem tednu ni ponehalo, posebno še, ker je v sredo zvečer dospela vest, da se je letalcu Maddaleni posrečilo najti taborišče generala Nobile-ja. Letalec Maddalena mu je dostavil nekaj živeža in drugih potrebščin. Dva dni nato je ma-•jor Maddalena v spremstvu majorja Penza spet poletel nad taborišče generala Nobileja.
Medtem pa prihajajo vedno bolj razburljiva poročila, da ni nikakih vesti o polarnem raziskovalcu Amundsenu, ki se je v spremstvu treh letalcev na francoskem letalu «Latham 47» odpravil na pomoč Nobileju. Ker so bile brezžične vezi med letalom in Tromsojem prekinjene tri ure po odhodu letalcev, se domneva, da se mu je pripetila kaka nezgoda v bližini Medvedjega otočja.
INOZEMSTVO
V	jugoslovenski narodni skupščini se je pripetil t teh dneh grozen dogodek, ki jo mahoma izzval zanimanje vsega »veta za parlamentarno krizo t Jugoslaviji, ki se je pojavila prod kakima dvema tednoma, ko jo po sklepa vlade, da se nettunske konvencije predložijo narodni skupščini ▼ ratifikacije, opozicija pričela s tehnično obstruk-cijo. Ko je v pondeljek Stjepan
Radić na sestanku načelnikov parlamentarnih skupin zagrozil, da bodo opozicijski poslanci prej izkrvaveli, nego bodo dopustili ratifikacijo omenjenih konvencij, peč nihče ni pričakoval, da bi se mogla ta grožnja sploh uresničiti in povrhu še v tako kratkem času.
Ko se je v sredo pričela seja narodne skupščine, se je kot vse poslednje dni zavlekla razprava o zapisniku na dolgo in široko. Seja je bila viharna, padale so žaljivke, nastal je hrup in nered. Predsednik je prekinil sejo, a razburjenje se ni poleglo, nasprotno: ko se je seja znova pričela, se je razvnelo prerekanje z novo silo. Takrat je povsem nenadoma skočil ra-dikalski poslanec Račić, po rodu Črnogorec, na govorniški o-der, potegnil samokres izza pasu in sprožil zaporedoma pet strelov. Padlo je pet radićevskih poslancev: Stjepan Radić, Pavle Radič, dr. Basarićek, dr. Pernar in Grandja. Dr. Basarićek je izdihnil že v dvorani narodne skupščine, Pavle Radić med potjo v bolnišnico.
Po vsej državi je vzkipelo razburjenje, ogorčenje proti zločincu, toda le v Zagrebu je prišlo do nekoliko incidentov, ki so zahtevali pet človeških žn-tev. 82 ljudi je bilo ranjenih. Medtem se je uvedla stroga preiskava proti Puniši Račiću, ki je bil še tekom popoldneva istega dne aretiran. Preiskovalni sodnik Milutinović sicer ne daje nikakih izjav o preiskavi, doznali pa smo, da je Račić izja^ vil, da je streljal, ker je bil preveč razburjen in preveč užaljen. V državni bolnici v Beogradu je bil Radić operiran in je sedaj zaenkrat izven vsake nevarnosti, tudi dr. Pernar j u in Granriji gre na bolje. Trupli o-beh pokojnikov, Pavla Radića in dr. Basarićeka, pa »ta bili v četrtek zvečer prepeljani v Zagreto, kjer sta bili včeraj dopoldne položeni na mrtvaški oder v Seljačkem domu. Danes dopoldne sta bili na svečan način pokorpani. Včeraj popoldne pa so bili voditelji KDK, med njimi njen načelnik Pribićević pozvani na dvor h kralju.
Razburjenje se je tekom včerajšnjega dne po vsej državi poleglo. In tudi notranjepolitični položaj se, kot izgleda, ne bo po-ostril. Poslanski klub KDK jo na svoji eeji v sredo sicer sklenil, da zapusti narodno skupščino. Pričele so se kot ob vseh takih resnih prilikah tudi širiti govorice o demisiji vlade, o razpustu narodne skupščine, sploh o vsem mogočem. Toda Ljuba Davidović in neki minister »ta odločno izjavila, da vlada no bo in ne sme podati ostavke. Ce bi pa v narodni skupščini nastale kake izpremembe, je vlada nanje docela pripravljena.
Medtem se je vršila v Buk*-reštu konferenca zunanjih ministrov držav Malega sporazuma. Konferenca je trajala tri dni, od srede do petka. Ko so v Bukareštu izvedeli o dogodku v beograjski narodni skupščini, bi se naj bilo, kot so poročali nekateri listi, zbranih zunanjih ministrov in diplomatov polotilo razburjenje in se je konferenca baje zaključila še tistega dne. Toda ti listi niso imeli prav. Konferenca, ki jo označujejo kot najvažnejšo vseh dosedanjih konferenc Malega sporazuma, se je mimo nadaljevala. Ministri so se posvetovali in poročali o mednarodnopolitičnem položaju, o sredstvih in načinu borbe proti madžarski propagandi za revizijo mirovnih pogodb in končno o srednjeevropskem gospodarskem sporazumu. Včeraj popoldne je dr. Marinković po zaključitvi konference nemudoma odpotoval v Beograd.
V poslednjem času so se listi mnogo bavili z Grčijo in njenim strokovnim gibanjem in spravili vse v zvezo s pre t veznim pripravljanjem komunistične revolucije. Kot pa doznavamo, se položaj polagoma že boljša: stavke ponehujejo in delavstvo, ki še vztraja pri svojih zahtevah, se je pričelo pogajati z delodajalci za izboljšanje svojega gospodarskega in socialnega položaja.
Politične beležke
Moskovski mestni delavski odbor ki komisarijat jo objavil po-zžv, a katerim opozarja delavstvo, saj, z ozirom na dejstvo, da se je v letošnjem letu delo na sgrsdbali znatno zadritalo, no prihaja v mesta, ker niso še dovršeni gradbeni načrti in ni Bo pripravljen potrebni materijal. Ta poziv jo bil Isdan radi tega, ker jo v vsoti večjih
mestih veliko sezonskega delavstva, ki se nahaja v težkem položaju in v veliki stiski. V Moskvi so brerposelni povzročili nereda. Moskovski sovjet pošilja dnevno po 500 ljudi na domove, ker bi ne mogli dobiti niti najslabšega dela. Pri tem jim plačuje vožnjo in hrano za na pot. Isto se godi tudi v drugih večjih središčih. Istočasno se v Moskvi popolnoma preuredi delovanje borze dela, ki so deli v oddelek za kvalificirane delavce, Spričo tega je delovanje borzo podvrženo strogemu nadzorstvu, ker je bilo nezadovoljstvo med delavstvom baš radi nerodnosti, ki so se dogajale na borzi, in radi surovosti nameščencev.
tet voditelja rasksga liberalizma
V noči 15. maja je umrl v Roeto-ku pri Pragi radi kompliciranega vnetja pljuč odlični ruski politik in bivši član državne dume I. I. Petrunkevič.
Ivan Iljič Petrunkevič se jo rodil lota 1842. v Černigovski guborni j i. Po dovršenih študijah se je posvetil javnemu delovanju. Že i-zza svoje mladosti je bil vnet zastopnik liberalizma in radi tega svojega prepričanja jo večkrat prišel v spor s carsko vlado. Ob priliki delitve kmečkih zemlja jo bil sedmi posredovalec. Pozneje ob priliki agrarne reformo je aktivno sodeloval pri mestni samoupravi. V začetku sedemdesetih let jo postalo njegovo liberalno delovanje državi nevarno in vlada ga je poslala iz Cernigova v tversko gu-bernijo ter mu pri tem zabranila vstop v glavno mesto. V t verski guberniji je I. L Petrunkjevič nadaljeval s svojim delovanjem in vlada ga je vnovič premestila radi njegovega proti državnega delovanja v naj vzhod nej še mesto evropske Rusije. Kljub temu je nadalje sodeloval v ruskem javnem pokretu in postal dejanski vodja ruskega liberalizma. Leta 1903. je sodeloval pri listu «Osvobožde-nije», ki je zbiral okoli sebe vso zmerne liberalce in socialiste in katerega urednik je bil takrat P. B. Struve.
Po letu 1005., ko je bila prvič sklicana državna duma, se je Pe-trunkijevičevo delovanje še bolj
razširilo. Skupno s knezoma Petrom in Pavlom Dolgorukimt P. N. Miljukovim, knezom Šahovskim m P. I. Novgorodcem jo u-stanovil Petrukijevič v svojem 63. letu konstitucionalno-domokrat-■ko stranko, ki se je krajše nazivala ka-de, nje člani pa kadeti. Na čelu te stranke je bil Tetrun-kijovič vse do takrat, ko m je umaknil političnega fcivljenja. Petrunktjevič je bil član ^prve državne dume in imel na njenem prvem zasedanju ognjevit govor o potrebi takojšnje amnestije za vse politične krivce in ta govor je vzbudil veliko senzacijo po vsej Rusiji. Po razpustu prve dnine je podpisal protest proti razpustu, ki je snan pod imenom Viborske proklamacije, ki bil zaradi tega obsojeni skupno z ostalimi podpisanimi, mod katerimi so bili tudi znameniti politiki, kakor Dolgo-rukov in Novgorodcev.
Po tromesečnem zaporu se je Petrunkijevič vrnil k javnemu delovanju in sodeloval skupno z Miljukovim pri listu «Hj«Č». Poleg tega je vodil še nadalje stranko ka-de. A visoka starost in bolezen sta ga prisilila, da se je umaknil iz javnega političnega življenja, četudi je vse do revolucije imel velik vpliv na vse rusko javno mišljenje.
Ob izbrubu revolucije je bil Petrunkijevič na Krimu. Koj po vojni ko so bile obnovljene pomorske zveze preko Bos fora in Dardane-lov, je zapustil skupno s svojo soprogo Rusijo ter odpotoval v Ameriko k sinu, ki je že več let profesor na Yeal University. Po dvoletnem bivanju v Ameriki se je Petrukijevič podal v Švico in leta 1925. na Cehoslovaško, kjer je umrl popolnoma zapuščen v Ros toku pri Pragi.
Vse do svoje poslednje bolezni je bil Petrunkijevič svež in čil ter se živo zanimal za vse politično delovanje cele Evrope, ravno tako pazno pa je sledil dogodkom v sovjetski Rusiji. Z njim je izginila ena izmed največjih osebnosti ruskega političnega in javnega življenja, človek, ki so ga spoštovali vsi zaradi njegovega širokega političnega obzorja in trdnih demokratskih principov.
DNEVNE VESTI
totmU padlih vojakov v volni
Urad C. O. S. C G. za slovesno pokopavanje v vojni padlih vojakov naproša vse one kmetovalce, ki imajo svoja posestva in delajo na ozemlju, kjer jo divjala vojna vihra, naj v slučaju, da najdejo kje kako pozabljeno ostanke v vojni padlega vojaka, to nemudoma javijo bodisi Županstvu, župnijskemu uradu ali pa orožnikom, ki bodo takoj obvestili zgorajšnji »rad. Skrb tega pa bo, da bo najdeno truplo na slovesen način pokopal.	_ « : . ! jjl L**-.!
talrtvflstvo Itatflc
Radt pomote, ki m jo vkradla mod sprejemanjem telefonskega poročila iz Rima, smo javili v včerajšnji številki, da je prebivalstvo kraljevine Italije narastlo — glasom podatkov osrednjega statističnega urada na 49,796.000 duš.
To število je treba popraviti v tem smislu, da je znašalo — glasom podatkov omenjenega urada — število prebivalcev Italije dno 31. decembra 1927. leta U.7MJM duš. V primeri s prejšnjim letom je narastlo za 390.000 oseb. Naravni prirastek prebivalstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta so ceni na 174.000 oseb. V isti dobi se je zmanjšalo število porok v primeri s prejšnjim letom.
kresovi po de2eli
Sinoči so zagoreli po deželi kresovi Sv. Ivana. Kresna noč! Kdo jo še ni doživeli Kdo se še ni divil njeni romantični lepoti, njeni zagon etnoe ti T Kdo še ni prisluškoval starim ženicam, Id so pripovedovalo o netftetih čudesih kresne noči? 1 Kdo ni čital prelepe Bevkovo povesti «Kresna noč», morda njegovega najboljšega dela? In kdo naj pove, kaj je simbol vseh kresov po deželi, po gorah, po vaseh, ki se jih priprosti ljudje tako vesele?
sitni tro
£otor so jo v Italiji še pričela. Pričelo se je trgovanje z novo pšenico. Spričo tega stopa zanimanje za inozemsko blago navadnih vrst polagoma v ozadje. V Vidmu so bili napravljeni prvi zaključki na bazi L. 122 franko postaja videm-ske pokrajine. Opaža se, da mlini t pričakovanju nižjih con nočejo delati zalog. Splošno se sodi, da je treba v juliju in avgustu računati s srednjo ceno L 115. Koruza j« mliif^f Takojšnje blago jo pa pri mas iskano. Tržaške zahtevo za Fazani so gibljejo okoli L 107, za Basarsbijo pa okoli L. 106 rfaofuza franko vagon. Terminske zahtevo v lapiatski koruzi so ostalo neiz-pranenjone. Garantirana dobava v juliju stane L 100.—, dobava v avgustu in septembru je 1 Mrl nOja* Koruzni zdrob stane L 134 franko mlin Julijske Krajine. Debele otrobe ponujajo pri odjemu ceHh vagonov po L 68—87 franko postaja Trst. Briljirani rit stane L 190 franko postaja. Povpraševanje po ovsu je neznatno. Pri rasni volji do nklfučka kupčijo ga je mogo-te dobiti tudi po L 114 franko vagon Trst.
SEŽANSKI TRO
Na trgu v Sežani 22. 6. t. 1. je bilo na prodaj 793 glav živine in sicer: 380 volov in krav, 62 telet, 43 konj in 308 prašičkov. Cene goveji živini žive teže od 320—350 lir stot, teleta mrtva po 450 lir sto t, konji do 2500 lir glava, prašički 5— 10 tedenski od 100—150 lir prašiček. Barak je bilo razstavljenih 48, krošnjarjev 39. Kupčija v obče srednje dobra, boljša z voli in konji. Prihodnji tržni dan bo 12. julija t L Na tem trgu se bodo prodajale tudi nanoške sajenice zelja, katero zelje je prav priporočljivo za sajenje v zemlji okoli Trsta in Kopra.
Iz natega urada
Mstod SUa - Senožeče: Tržaška zakladna delegacija ni de dobila plačilnega naloga glede zastankov; bomo posredovali tudi v Rimu.
Anton Roda - Komen: V stvari mora izraziti svoje mnenje tudi višja zdravniška komisija, za katero je bila naprošena še 3. 10. 27. Smo pospešili rešitev.
Ana Mllavec: Stvar je enostavna: rojena ste v kraju, ki ni bil a-nektiran Italiji, zato niste italijanska državljanka. Doba optiranja je že davno minula (22. 2. 1922); Vam preostaja edina pot: prositi za podelitev italijanskega državljanstva na podlagi kr. odloka (čl. 4. zakona 13. 6. 1912, št. 555).
F- Požar - Vreme: Preveč vprašanj v eni sapi. Pridite ob priliki v naš urad.
J os. Kslčič - Lipa: Šele sedaj so dospele listine, ki so bile zahtevane še 22. 10. 1927. leta. Akt je šel takoj v proučitev in rešitev ne bo daleč.
Kate Jnrišović - Golać: Bes je, da Vam je bila likvidirana pokojnina pete kategorije za dve leti, od 3. 9. 1921., ampak peta je sedaj radi analogije postala osmi..
Marko Stnpar - Kaštel: Zdravniška ugotovitev radi poslabšanja, bolesni je imela negativen uspeh. Računski dvor je to potrdil z odlokom 26. 10. 1927., kateri Vam jo bil tudi dostavljen.
Anton Ivančič - Golac: Ugotovili smo, da Vam je bila 1925. leta vojna pokojnina odbita. Nato, 24. 8. 1928., pa Vam je bila likvidirana ln tozadevni plačilni nalog poslan zakladni delegaciji v Pulo. Ugotovili smo nadalje, da na Vašo vlogo z dne 15. 12. 1927. Vem je bilo odgovorjeno dne 9. 1. 1928.
AH ton Ivanč&fi - Loče: Vprašana jo bila višja zdravniška komisija za mnenje, 19. 4. 1928. Smo pospešili rešitev.
F*. OaM - Sp. Kanomlja: Vam jo dovoljena pokojnina druge kar tegorije z dnem 30. 9. 1927. (za dve loti). Plačilni urad v Vidmu je dobil tozadevni nalog še 2 7. MCJ. Podrezajte tamkaj neposredno au potom našega goriškega podured-
ništva.	____ — -
fi. T«bil" - rud^KJ:
Ne Izhaja, da M Vsiaproteja <lo-
«la. Putreboo js obnoviti vlogo
1b dodati poštno potrdilo, (ki ga
hranimo nI) kot doka*, da )o bik
vkn
VOJKI INVALIDI! Se par đnf Imate na razpolago za vlaganja prošenj v dosego nove adnvsl&i sgotovltvo radi poslabšanja bote» nI Bok zapade nepreklicne 36. U m.; samoobsebi je umevno, da morajo dospeti prošnja da tedaj nsi kompetentni urad, zalo. iz pi»» vidnosti, taplo priporočamo, ocj se napravi potrobno arfkasneje As 27. t. m. Tej prošnji je prfloM zdravniško spričevalo (na kolftap! prostem papirju) overovljeno p* županstvih
•••
Trnovca, 4: Natančen obračusi Vam bo — ako hi bil še te dni -n v najkrajšem času dostavljen po Peri ti. čim ga debite, pridite v naš urad, da ga pregledamo in. «e ba potrebno, ukrenemo potrebno ko« rake.
Marija Volk - Blaee: Pri ponovili intervenciji so nam zatfotavilV da Vam bo v najkrajšem času is-plačan konkordirani znesek.
Angel j Čormelj - Matovše: Poštno ravnateljstvo v Trstu je hranilno knjižico vrnilo poštnemu uradu v Crničab, da izpopolni akf z manjkajočimi listinami. Povprašajte gos p. očeta, ki mora kaj znati, saj je bil gotovo povabljen na poštni urad.
TAJNIŠTVO.
Rojstva, smrti ln poroke v Trsta
dne 22 junija
Bo jeni: 13;
mrtvi: 6s;
poroke: nobena.
Iz tržaškega življenja
Kaj vse vino stori
Predsinočnjiin je 32-letni tefcabj Lindo Hossi, stanujoč v ulici Pon-zianino št. 9, proslavljal v krogu nekaterih prijateljev in znancev god svojega brata. Pri tej priliki seveda ni manjkalo vinsko kapljice in Kossi se jo je prav poštena nasrkal. Zato ni Čudno, da je bil proti jutru, ko se je napotil s tovariši na črno kavo v kavarno* precej bojevito razpoložen. Med-potoma se je z neznanega vzrok* spri z nekim tovarišem Ln v prepiru se je tako razgrel, da je naposled hotel dati du£ka svoji jezi s pestmi. Tovariši so ga skušali pomirili, a zaman. Hrup je kmalu pri-vabil dva policijska agenta, ki sta, videč, za kaj gre. skušala pripraviti vinjenega možaka k pameti. Toda bilo je, kakor bi prilival olje v ogenj. Namesto, da bi so pomiril, se je Rossi še bolj razvnel in kmalu je planil silno razjarjen proti agentoma ter ju začel mikastiti s pestmi in brcami. Vnela se je ljuta borba, ki ja trajala kakih 10 minut; naposled so je agentoma posrečilo ukrotiti besneža in ga vkleniti. Toda s tem nista še dovršila svoje naloge; morala sta še odvesti Kossija na policijski komisarijat, kar pa ni bilo tako lahko, kot bi kdo mislil. Rossi je namreč sedel na tla in se nikakor ni hotel ganiti s mesta. Ker sta uvidela, da no gro drugače, sta ga agenta morala skoro nesti na komisarijat v ulici Ve-spucci, kjer si je Rossi ohladil jezo Še nad komisarjem, kateremu je izrekel vse mogočo psovke. —■ Ril je seveda pridržan v zaporu.;
Tržaško sodišče
Ciganska.
Sodniki šeste sekcije pod predsedstvom cav. Colombisa so imeli ' čeraj pred seboj c'cana Josipa Groman, ki je bil obtožen sleparije v javnih listinah in raznih drugih sleparij.
Lepega dne je namreč priromai iz Jugoslavije v varnem spremstvu dveh orožnikov na mejo v Podbr-du cigan Josip Hudorovič. star 30 let. Orožniki so tega človeka, ki so je brez smotra potikal po Jugoslar viji, predali italijanskim oblastim, češ da je rojen v Gorici — torej italijanski podanik. Karabinieri v Podbrdu so natančneje poizvedovali, kaj je s tem ciganom, in vprašali v Go~ici, ali je tam vpisan in znan. Toda županski urad v Gorici je odgovoril, da opisani človek rado sliči nekomu, ki je bil žs iz Gorice izgnan in ki se imenuj* Josip Goman, rojen v Cinkovcu V Jugoslaviji. Ta odgovor so karabi-nerji priobčili Hudoroviču. Ta ss je nekaj časa zvijal med vprašanji in naposled priznal, da si jo novo ime — kupil. S tem imenom je potem «rvandral* po svetu.
Hudorovič pove na obravnavi, da j« v Faenti izgubil sleti za o-četovo skupino. Oče je imel P1"* sebi vse njegove listine. I>a bi ne prišel v neprilike, je nekega dne, ko je srečal skupino cigana Hudo-roviča, roj. v Biljah — v Itahji -in ga naprosil, da mu pomaga. Hudorovič mu i'	liter vina
dal vse osebi. nsU*.* ki se jih je posluževal ob raznih prilikah.
Imel je Že celo obravnavo v Go-» rici, kjer ga je sodnik opustil pod imenom Hudorovič.
Iznajdljivi cigan je bil obsojec* na l meseca in 10 dni zapora in 75 Itr globe.
Branil je obtoženca odvetnik drJ Bobba.
Ponarejevalci listin
•faksimiljan Perich, star 92 krf In Andrej Grarrdroh, star 33 let st« M morala zagovarjat! včeraj pre<J trtaškkn sodnim dvorom v drutM s Simonom Germanom, Marijeir Facbtnijem, Bartolicbem Petront In Antonom Sirotich©m. Obtožen: so sni da so ponarejali listino, iir sicer Perich in Grandich, drugi p«
V Trstu, dne 24. j oni« a 1Š2*.
(EDINOST*
III,
Ia so t« listine rabili. Slo je za fcnjflElce — takoivtuie matri kole. Uxpise matične knjige pomorskega urada)
Sodni	je obsodil obtožence,
katero so branili odvetniki Ferre-K Sogman in Rofcba. kakor sledi:
Perich je bil obsojen na 7 mesecev in 17 dni ječe; Grandich i-stotako; German, Fachini ln Bar-tolich na 3 mesece zapora. Poslednjim trem je podeljena olajšava pogojnosti. Si roti ch je bdi o-prodčen.
Vesti z
Goriške mestne vesti
je tm pripomogel k lepemu ■spela razstave razrušitve in obnove goriške pokrajine na vele-sejmu v Padovi
Poročali smo že o lepem uspeha, ki ga je dosegla razstava razru-lltve ln obnove goriške pokrajine na velesejmu v Padovi. Razstava je pač pokazala, koliko truda in toliko žrtev je bilo treba, preden se je popravilo vse to, kar je vojna vihra razrušila v nekaj letih. 6e več kot razstava pa bi znali povedati naši ljudje, ki so doprinesli veliko žrtev. K padovanski razstavi so prispevala sledeča bitja in občine. Pokrajinska uprava v Gorici — pokrajinski gospodarski svet v Gorici — goriški mestni muzej — civilni genij v Gorici — potujoči kmetijski urad ra gori&ko pokrajino — občinske uprave v Gorici, v Kanalu, v Kobaridu, v Krminu, v Gradiški, v Črnem vrhu pri Idriji, v Bovcu, v Sv. Luciji, v Trnovem pri Gorici, v Tolminu, v Vrtojbi. Vrh tega še veliko industrijskih družb kot predilnica Bmnner — avtomobil-iska družba inž. Ribi. tvornica cementa v Saloni ob Soči — malo semenišče v Gorici — Mont — tiskarna Lukežič itd.
Organizacijski odbor za razstavo se vsem tem zahvaljuje.
Koliko proti :ovoijisili prispevkov se jo nabralo v korist društva za pobijanje jetike.
Na pravnik ustave, ko se je vr-cvetlični dan. se je v Gorici nabralo 14.446.75 !ir prostovoljnih prispevkov v korist društva za pobijanje jetike. Na deželi pa se je nabralo 24.627.35 lir. Manjkajo pa fce podatki iz sodmih občin.
Brzojavna služba v Renčali
Z 19. L m. je pričela v RenČah poslovati na tamkajšnjem poštnem uradu brzojavna služba. Urad je odprt od 9. pa do 11. dopoldne ter od 15. do 18. popoldan.
Zrelostni Izpiti na goriškem učiteljišču
Jutri popoldne se pričnejo na goriškem učiteljišču pismeni zrelostni izpiti, ki bodo trajali več dni. Teh izpitov se udeleže tudi maturantje tolminskega učiteljišča, ki dospe že danes v Gorico. Ga goriškem učiteljišču «Scipio Slataper» sta pripuščena k maturi Slovenca Srečko Logar in gospodična Darinka Perko iz Postojne. S tolminskega učiteljišča pa so pripuščeni k maturi sledeči: Vera Sorli, Štefka Rutar, Herta Močnik, Gizela Pregelj, Marija Majnik, Mirko UrŠič. Ludvik GaberšČek in privatist Ivan Rebec.
Ustni izpiti se bodo vršili v Vidmu po dokončani pismeni maturi.
Odprte lekarne
Danes v nedeljo dne 24. junija 1928. bodo v Gorici odprte sledeče
lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Con-tin. Corso Verdi št. 17., do ene ure popoldne pa lekarni: Alesani, Via Carducci št. 32. in Pontoni, Via Rastello št. 26.
SELA NA KRASU Grozni roparski umor
K včerajšnji vesti o roparskem umoru, ki je bil zagrešen nad Jožefom Ašekwjem blizu Sel na Krasu, smo prejeli še naslednje podrobnosti:
2rtev groznega »ločina, pokojni Ašeker, je rodom iz idrijskega o-kraja. V Selo se je priselil po vojni, ko je njegova pokojna žena, ki je rodom iz Sel in s katero se je poročil v Trstu, sezidala z vojno odškodnino skromno hišico, v kameri se je nastanila potem cela družina. Pokojnik zapušča dva ne-
doletna otroka, medtem ko je njegova Žena že nad eno leto pod zemljo, kajti tedaj, ko je skočila ali padla v jamo, je našla prt tem smrt. Po par mesecih iskanja 90 domačini našli njeno truplo po golem naključju. Nekemu posestniku se je bila zgubila ovca tn, meneč, da je morda padla v 0110 jamo, se je sklonil nad njo in pogledal vanjo. Tedaj mu je udaril v nos grozen smrad in na dnu je opazil človeško okostje. Takoj je bila obveščena sodna oblast, ki je poslala na lice mesta komisijo v katere prisotnosti je bilo okostje ▼zeto is jame. Po obleki so domačini spoznali, da gre za ostanke Marije Ašeker, katero so te par mesecev v vasi pogrešali.
Ta zločin pa je oropal otroke še očeta, tako da so popolnoma nepreskrbljeni. Zverinski umor je vse vaščane kakor tudi okoličane do dna pretresel. Oblastvena preiskava. ki je bila uvedena takoj po zločinu, se nadaljuje, a do sedaj ni o storilcih nobenega sledu.
OTALEŽ Smrt župnika Josipa Kosa
Zopet je posegla bela žena me 1 vrsto naših duhovnikov in odtrgala krepko korenino iz naših domačih tal. V Gospodu je namreč zaspal včeraj zjutraj ob 7. uri tukajšnji župnik Josip Kos po daljši in zelo mučni bolezni. — Podlegel je raku na želodcu. Pokojnik je bil rojen dne 13. marca 1881 v Nemškemu Rutu. Dne 22. julija 1900 je bil posvečen v mašil ik a. Kot duhovnik je služboval po naših gorskih župnijah in sicer v Sv. Luciji, v Cerknem, v Dol. Tribuši in končno v Otalefcu. Pokojnik je bil ljudstvu, kateremu je kot duhovnik služil, ne samo duhovni vodja, temveč tudi učitelj v vsakem oziru. I-zkazal se je kot vnet prosvetni delavec, odlikoval se je tndi na gospodarskem polju in ves čas, odkar je župnik v Otaležu je vodil tam hranilnico in posojilnico ter se na ta način zanimal za vse brige in težave našega Človeka. In za ves ta svoj trud je žel od strani svojih fcup-ljanov hvaležnost te postal pri njih zelo priljubljen. Težko ga bodo poprešali njegovi Otaležci, težko ga bodo pogrešali njegovi stanovski tovariši, ker je nova vrzel med njimi. On je v duhovskih vrstah letos že druga težka izguba za pok. A.Let>anom. Naj najde pri Onemu kateremu je služil, večni počitek, pri onih. za katere je delal, pa je zapustil lep in blag spomin -
Pogreb se bo vršil v pondeljek.
ŠENTVI&KOGO RSKA PLANOTA
Padala je toča.
V četrtek opoldan so se nenadoma razgrnili nad našim jasnim nebom grozilni oblaki. Povzročili so najprej močan veter, nato dež, končno je sledila debela toča. Pri tem so bile posamezne vasi neenako prizadete. Na Prapetnem je toča kmalu prenehala padati in ni napravila na polju nikakih nevarnih poškodb. Niti mlado žito ni poleglo pod pritiskom vetra, dežr ja in toče. Tudi na Pečinah ni bilo veliko toče. Pač pa je na Št. Viški gori in na Ponikvah v večji meri padala in napravila večjo škodo na mladem žitu. katero je v znatni meri poleglo. Toda občutne Škode tudi tu ni napravila, vendar so ljudje v skrbeh, da bo tudi letos slaba letina, da bo njih trud zopet zaman in kljub skrbni setvi žalostna Žetev.
IZ ZAGORJA.
Kot da bi bila zginila z zemeljskega površja, ni bilo It naše vasi že dolgo nobenega glasu v «Edi-nosti«. Vendar mi 5e živimo. Čeprav teče naše življenje mirno pot
naprej in se le redko kdaj prigodi kaj izvanrednega. Te dneve pa se je prigodil slučaj, ki je po svoji vsebini podoben kakšnemu pustolovskemu romanu in ki je vzbudil splošno pozornost.
V zapuščenem hlevu stare hiše tukajšnjega posestnika in trgovca g, Marinčiča je imel neki sosed spravljeno listje. Dne 18. pret. meseca je opazil neki mimoidoči va-dčan, da se kadi iz hleva. Poklical je hitro še par drugih ljudi in vsi so hiteli v hlev, kjer se je bila vnela stelja. Posrečilo se jim je takoj pogasiti ogenj. Tekom dneva se je isti slučaj ponovil še kar kih enajstkrat; vsem je bilo jasno, da tiči tu vmes kakšna zločinska roka. A vaščanom se je vsakkrat posrečil preprečiti požar. Znesli so listje na dvorišče, da se posuši, ker je bilo mokro. Tudi tu je zlobna roka skušala podtakniti ogenj, a brez uspeha.
Ker se je poskus pri hlevu ponesrečil, se je spravil požigalec nad slamnato streho senika. Šestkrat se je poskus izjalovil, ker je ogenj sam od sebe ugasnil. Pozneje se je spravil krivec na to delo še sedemkrat, kljub temu da so va&čani in orožniki več dni s tražili senik. In vselej je storil to pri belem dnevu, seveda vedno brez u-speha.
» Dne 18. t. m. pa se je zlobna nakana posrečila. Okrog štirih popoldne je na usodni strehi nenadoma Taplesai rdeči petelin. Varani so hiteli na pomoč. Vsem na čelu je liitel na-š dušni pastir preč. g. Morel, ki je prvi splezal na streho, in ne glede na nevarnost, ki mu je pretila na podirajoči se strehi, neustrašeno gasil in trgal slamo s strehe. Pomagali so mu bili tudi tukajšnji karabinerji s svojim brigadirjem na čelu, ki so skmpno s požrtvovalno požarno hrambo iz Zagorja delali neumorno in požrtvovalno, dokler ni bil ogenj pogaJSen. Pogorela je le streha senika g. Marinčiča in streha hiše g. Žele. Tukajšnja oblastva pridno zasledujejo storilca, o ka-torem ni doslej še nobenega sTedu.
Zagorjan.
IDRIrA
Še enkrat o zemljiški knjigi
Kakor smo že pred tremi meseci poročali, je tukajšnje sodišče naroČilo, naj se uredi in izpopolni urad zemljiške knjige, katero delo je bilo zastalo vsled pomanjkanja potrebnega uradnika te v 1. 1923. To delo je bilo zdaj poverjeno g. sodnemu oficijalu v pokoju Josipu Tusolinu, ki je po triinpolmcseč-nem delu končal vse zastanke in tako urad zemljiške knjige zopet spravil v red. Ljudstvo bo gotovo zadovoljno, da bo končno vedelo pri čem je, ter plačevalo davke le od zemljišč, katere dejansko tudi res poseduje; it\otako tudi druge pristojbinae ki se imajo še odmeriti. odnosno odpisati glede terjatev pri različnih vknjižbah, ki so bile sicer Že plačane, toda ne Še izbrisane; oziroma niso kompetentne oblasti dobile še tozadevnega obvestila. To delo, ki je bilo gotovo zelo potrebno, je izvršila tukajšnja kr. sdnija s prispevkom vladne oblasti ter s prispevki hranilnic in posojilnic našega sodnega okraja, na pobudo prejšnjega predstojnika ter s pomočjo gosp. sodnega kancelista Močnika, ki je ves Čas nadzoroval delo ter pomagal g. Tusolinu. da se je Čim prej pravilno izvršilo. Sedaj ima torej Idrija zemljiško knjigo v popolnem redu, kakor je bila v prejšnjih časih.
Naša želja je, da bi tudi -za naprej funkcijoniral urad zemljiške knjige ter da bi, kot je bilo to med tem časom, ko se je nahajal v uradu g. Tusolin, lahko vsak dan dobili potrebno, točne in zanesljive informacije, kajti ljudstvo potrebuje vpogleda v zemljiško knjigo, ki }e podlaga gospodarskih razmer. Naj bi torej ne bila več zaprta, kot je to bilo zadnja leta.
PLISKOVICA
Smrtna kosa
Pret. sredo. 20. C m., je bela fena - smrt obiskala našo vas; ot> ob 6. uri zjutraj je izdihnil svojo blago dušo Josip Vrabec iz družine Jernikovih. Bolehal je že dlje
časa. Smrt mu je prestrigla nit življenja v 71. letu starosti.
Pokojni Vrabec je bil znan daleč na okoli kot pravi mož, mož v najbolj pristnem pomenu besede. Bil je kremenit značaj, skrben
(Dalje na IV. strani)
HALI OGLASI
▼ ŽAVLJAH, pri mostu, t novem poslopja, «e da v najem malo atanovarie ki prostor za gostilno ali prodajalno. Po-pmila se dobijo v via Canale piccolo 2. L	690
SREČO pove avtorizirani grafolog. Via Piett 12 vrata 6.	699
VINO ISTRSKO najboljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založnici in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, borgundcc, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka poftilja>tev se izvršč takoj. Naslov: Nikola Đraghicduo - Pa-renzo.	692
SOBA, mebtirana se odda mladeniču. Eventuelno tudi hrana. Via Commercia-le 60/1
HIŠICA, prazna, z vrtom, v Škednju, draga na ,Vrdeli, se prodata. Plačilo: polovico takoj, drugo na obroke. Pojasnila v kavarni «Negozianti», Anton.
ŠIVALNI stroj «Singer», se proda po izredni ceni. San Michele 22/1. Benvenut-tL	693
4 POSTELJE nove, železne, z vzmetmi, se prodajo po nizki ceni, p. Ponterosso 2, trgovina jestvin.	694
DVA čevljarska pomočnika za izdelova-r.:< hribovskih čevljev, se sprejmeta, Pahor, Via Arcata 19.	• 695
.TOVORNI avtomobil «Ford» prodam ali zamenjam z avtomobilom in doplačam razliko. Prodajalna jestvin Boik, Opčine. __696
2GANJARSKA z*d-aga r. z o. z. v Dolini da privatnikov v nakup Svojo žganjeknhof za pojasnila obrniti se na odbor.	697
VAŽNO za vsakega kmetovalca! Orfgri-raloc gol tanca «Ekspres«, reši živino pri napredovanju vsled vetrov ali klaje. Fran Schonberg, Tarvisio, glavni zastopnik. Iščejo se zastopnici.	698
TRGOVSKI pomočnik z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in italijanskega jezika, sposoben voditi trgovino išče službe v trgov'ni jestvin. Gre tndi na deželo. Naslov pri goriški upravi,
PEKARNA, dobro vpeljana na prometnem kraju, se proda. Naslov pri tržaškem upravniStvu.	676
MANUFAKTURNA trgovina, v večjem trgu, na zelo prometnem kraju, se odda pod ttgodnrmi pogoji, radi smrti. Naslov pri tržaSkem upravništvu.	689
PRODAJALKA vešča ▼ trgovini meša. nega blaga, a znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče službe. Pojasnila daje Ivan Frelkh Veliko polje št. Vid pri Vipavi.
ZALOGA papirja. Uvoz in Izvoz na vse kraje. Cene ogodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst.	252
BABICA, avtorizirana, sprejema uoseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
322
BABICA Eaerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vda, telefon 20-61 308
jun šlla wsra"
Trst - Ha Geppa 18 - Trst
blizu kolodvora in glavne posle se priporoča potnikom, družinam. Sobe z eno posteljo od 8*12 Itr, z dvema posteljama od 16-20 lir. Izvrstna kuhinja, dobra vina istrsko, vipasko in kraški teran, poželo zmernih cenah. - Postrežba točne. (578) Lastnik KAR1S & UPANJE.
NAJBOLJŠE OBUVALO
a leuke, mike (■ otroke
v najmodernejših barvah In po najnižji ceni dobite edino §
PRI REBCU
Trst, Via Cardnecl it. 36
FAILCER! UUlGI
ZAL&G& POHIŠTVA
Tra.lfiihfiiena 18 {mm ia 12,1. fiMstr.
Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve Itd. Lakirano ku-hmjfko pohištvo z m ra morjem ali brez teg*. Žimnice z žimo ali volno. Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. - Najnižje cene v Trstu.--
VELIK SEMENJ
bombaževim
All'Ecftnunia Famigliare
TRST, Piazza Ponterosso 5
Cene izredne:
MUŠL1N, volnen . . . od L	1 90	naprej
PER K ALI dvojna visokost .	3 90	.
KREPON, črtan zajatnč. barve .	2*5»	,
ZEFIR za srajce ... .	190	.
PGPEUN, dobre vrste ...	6 50	.
BLAGO za hlače . . . .350	w
BORGO, trpežen, titan . .	2 90
MADAPTM.AM .....1-90	.
BOMBAŽEVINA „Domesttc'
rumena ........1-95	,
PLATNO Madonna, debelo »	2 80
.PELLE UOVO* ....	290 .
PLATNO za rjuhe ....	490	.
Bogata izbera nogavic, maj za moške ln otroke, kopalnih oblek Itd. Itd.
ODLIKOVANA TOVARNA
DE&lttHSD ll SOUI&IIKM
Paolo Minola
V Vodje F.lli T agi ni dl Vincenzo) TRST
Corso Vitiorio Emanuele 11L it 55
VELIKANSKA IZBERA BARVANIH DEŽN1KGV EN-TOUT-CAS, ZA GOSPE.
BOGATA ZALOGA SOLNČNIKOV.
ZALOGA TORBIC, LISTNIC, DENARNIC
Vse blago je naš Izdelek, ki se razlikuje od drugih z največjo eleganco tn solidno st jo TER SE PRODAJA PO CENAH, KI NE POZNAJO KONKURENCE.
Izvršujejo se vsakovrstne poprave dežnikov in soinčnikov kakor tudi torbic po najzmernejših cenah.
Prodaja ne debelo !n drobno.
FARMAC1A SPONZA, Trat V a Tor S Piero 1» Pazite na ponaredbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 2.—.
Naiprikiadnejša darila ZA BISNO
dobite pri
ALBERTU nifflO,Tnt.Via HazziDl 46
□□□□aaaaaaanaaao
ZA BIRMO
SKLADIŠČE
za moške in dečke
Alle Greneli
briche
Trst, Corso GorM St. 10
TELEFON 31-21
ZALOGA UGOTOVLJENIH OBLEK
črnih in risanih, izdelanih po ead-njih vzorcih in Iz blaga zajamčene trpežnosti in z najboljšimi pod-vlaka mi.
VELIKA IZBERA
dežnih plašče v, površnikov Trench-Coata vaeh vrat in barv. ELEGANTNI KROJI.
Velika zaloga posameznih jop in hlač boljše vrste in za delo.
POPOLNA IZBERA kakršnegakoli predmete po poltenih In §e bolj zniianih cenah.
POSEB6N ODDELEK:
volneno blago najmodernejših rieb za naročile po meri, ki se izvršujejo V NAŠI KRO)AČNlCl I. rede. Ta se nahaja v prvem nadstropju.
SIT
□□□□□OD □□
SAMO v TRSTU VIA MADONNINA 8
„LA BLOCCHISTA TESSILE"
se prodaja velikanski stok blaga po cenah, ki morajo osupniti tudi najbolj izkušenega kupca. — V vašem interesu Je, de porabite io priliko tn postanite naši odjemalci.
„LA BLOCCHISTA TESSILE"
samo v Trsta, Via Madonnina 8
ROBCI, jeko lepi, 40 cent. komad. PLATNO, svileno, pralno po L 4 90 meter.
KOLESA!!
Predno kupite kolo, obiSčite našo trgovino brez obveze za nakup.
KOLESA!!
Dobili bodete	kolo,
ki rabite, po	ceni
brez vsake	konkurence.
Vsa&o kolo zolffmčefla 12 mesecev - Velika Izbero kolesarskih notre&fčfn
6. MILOCH S to, trst. 9io XXX ottebre 4
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Pajčevina
Roman t Štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V.
(122)
—	Prosim vas gospod pastor, da se jasneje izrazite in utemeljite svoje obdolžitve. Nimam rad nejasnih namigovanj in neumestnih Sal v resnih tadevah.
—	Prav rad. Prvič, vi dovoljujete ženi razstavljati na og-Ied njene «malike», ki jim prižig-a svetilke; skratka, v protestantski hiši trpite pra-voalavno kapelo, ne da bi upoštevali, da na ta način talite verska Čuvstva svojih poslov, ki niso dolžni jemati v ozir običaje tuje vere, prepojene B krivoverskimi nazori.
—	Moram priznati, da sližim prvič od krščanskega duhovnika nazivati slike Kristusa in Matere Božje «znalike», ki ju ravno tako časte protestanti kakor katoličani. To dokazuje samo, da nam med ostalimi Čednostmi primanjkuje strpnosti Kar se mene tiče, spoštujem drugoveree in ostajam pri tem protestant, pa mi niti v glavo ne pride, da bi prepovedal ženi moliti tako, kakor ja vajena z otroških let.
— Da vam dokažem zgrrešenost vašega očitanja, da sem nestrpen, vam ne zamerim vaših besed,
— je rekel pastor in postal takoj mehke j šL — No, dolžnost vernega služabnika evangeljske cerkve me sili govoriti z vami odkrito. 2ivimo na meji, kjer se moramo boriti proti katolicizmu in njegovemu zavezniku poljstvu. Vsak Nemec je obvezan vneto braniti svojo vero, s katero brani istočasno svojo narodnost. Po STOjem družabnem položaju ste vi, grof, na vidnem mestu, vi pa trpite v svoji hiši drugoverstvo in ruske posle. Ali ste pomislili, pod kakšen vpliv pridejo vaši otroci s pravoslavno materjo in v naročju ruskih pestunj, ki jih bodo učile ruskemu jeziku in jim vecpljale nam Škodljive nazore? Grofica bi se morala zadovoljiti z domačimi posli, ki imajo pravico do koščka kruha v svoji domovini. Če vas žena resnično ljubi iz dna srca, kakor bi se spodobilo, naj si vzame za zgled inozemske princesi-nje, ki sprejmejo vero svojih soprogov, da ne bi razlika v veri zanesla spora v družino in ne mešala otroških duš. če bi grofica to napravila, bi se oddolžila za tolik« neprijetnosti in škodljiv vpliv, ki ga je zanesla v družbo.
Grof je močno zardel.
— Preveč ste se razvneli, gospod pastor, in jaz ne dovolim, da bi se kdo vtikal v moje zasebno življenje, — je odgovoril grof s strogim, ne-voljnim glasom. — Jas dobro poenam svoje dolžnosti glede vzgoje otrok, in če mi jih Gospod pošlje, tedaj bom is njih napravil pristne Nemce in dobre protestante, toda jas sem sam sodnik v svoji hišL Is spoštovanja do vašega poklica in do
vaših sivih las ne bom rabil ostrih izrazov za vaš zadnji stavek, kakor bi zaslužili. Vsekakor vas opozarjam na to, kar ste sami rekli glede šolskega učitelja, da je namreč treba najprej dognati resnično dejstvo. Tudi v danem primeru uporabite isto metodo ter povejte mi, v čem vidite «£kodljiv» vpliv moje žene?
— Umirite se, prosim vas, in govoriva prijateljski, ker vam smem le zaupno povedati nekatere primere, ki potrjujejo moje besede. Grofi-čmo pretirano razkošje in njene drage obleke, s katerimi ponižuje in zasleplja mestno in polkov-no družbo, so vznemirile marsikatero žensko srce ter povzročile žalostna nesoglasja v družinah. 2ena ritmojstra Vittela, na primer, zahteva od moža, da ji kupi takšno črno žametno obleko, kakršno si je nadela grofica o priliki polkovni-kove večerne zabave; ker pa on tega ne zmore, pa tudi noče imeti takih stroškov, je pri njih prepir od jutra do večera. Toda frau Vittel ni edina izmed dam, ki uganjajo take reči... Tudi major Vesternau ima sitnosti doma: njegova starejša hči, fraj lajn Doroteja, je upravičeno upala, da jo vzame poročnik Klipperkom, ki ji je dvoril TeČ kakor leto dni; pred kakima dvema mesecema se je docela izpremenil: začel je poredkoma zahajati k njim v hišo, v dekličini družbi se dolgočasi in oftivi le, če se govori o grofici, katera je po njegovem mnenju najlepša, najelegantnejša in najrmzumnejša med vsemi našimi gospemi in dekleti. Za hrbtom araia nesrečno Doroteio in nravi
doktorci, da se grdo oblači in da nima ne razuma ne okusa, skratka, izbrbljal je vse polno žaljivk. Ubogo dekle je izplakalo vse svoje solze, družina je obupana, on pa je neusmiljen in je vse dni doma, moja žena in doktorica pa celo domnevate, da slika skrivaj grofičin portret...
Pastor se je tako zamotal v malenkostne, glupe sporčke svojega mesteca, kjer je preživel preko trideset let, da je že pozabil na tista «ve-lika* verska in politična vprašanja, s katerimi je začel pogovor. Toda grof je vstal in oni se jc končno zavedel.
— Bržkone mi pripovedujete te klevete, da( bi vzbudili v meni ljubosumnost in me zapeljali v dvoboj s Klipperkornom ? — ga je zanič!jivo prekinil Berenklau. — Toda predno se bom streljal s tovarišem, počakam bolj otipljivih dokazov o Knipperkornovem zločinu, kakor so razočaranje gospodične Doroteje, hvala moje žene in njegovo samevanje. Odtočno pa zavračam vašo trditev, da je moja žena kriva spora Vitteiovih zaradi obleke in če so se podrli ženitni načrti majorja, Vestermana... Pozdravljam.
Grof se je vrnil domov besen. Prvič se mu ja zdela zoprna družba, v kateri je živel do sed^j, in silno se mu je zahotelo prositi takoj za pre-meščenje. Toda bilo je preveč Nemca v njem, da bi se udal trenotnemu vplivu. Premagala je zavest, da bi njegova odsotnost slabo vplivala na njegovo gospodarstvo; treba je bilo potrpeti in samo pospešiti delo.
IV.
cEDINOST*
V Trstu, dne 24. junija 1928.
družinski oče in marljiv gospodar, človek dobrega srca, ki je rad pomagal z nasvetom in z dejanjem svojemu bližnjemu. Vedno vnet in navdušen za vsako dobro stvar, delaven in požrtvovalen, obenem ,§>a vedno veder v obraz, katerega je obrobljala koča ta brada, znak možatosti, — takšen je bil Jože Jeraikov. Vsi so ga cenili in ga imeli radi.
- Dva in dvajset let je bil šele star, ko so mu občin a rji že na lep način izkazali zaupanje, ki so ga gojili do njega: postal je podžupan. Leta 1908. pa so ga izvolili za župana. Vodil je občino do izbruha svetovne vojne in si je v tem času stekel mn jgo zaslug s svojim požrtvovalnim, nepristranskim in nesebičnim deLom v blagor občinarjev, katerih zaupanja se jo izkazal vreden ob sleherni priliki, še pozneje je vedno rad pomagal s svojimi izkušnjami pri upravljanju oikiine. Celih dvajset let .o Ml tudi občinski cenilec.
V potek zjutraj se je vršil pogreb. Kljub zgodnji url in nujnemu delu, ki kliče ljudi že ob zori na polja, se je zbralo v Pliskovici veiiko število sorodnikov in prijateljev pokojnika, da mu izkažejo poslednjo čast in ga pospremijo msl njegovi zadnji poti.
Prišli so tudi domači pevci, ki so peli ginljive žalostinake pokojniku v poslednje slovo, da so se mnogim zalesketale sohze v očeh.
Štirje možje so dvignili krsto in jo v božajočih žarkih -jutranjega solnca odnesli v cerkev, kjer se jo ob 8. uri vršila sv. maša zadušnica. Spet so v božjem hramu zašumeli akordi pretresljive in obenem tolažilne pesmi.
«Blagor mu, ki se spočije...«, s tvoril se je žalni sprevod in krenil na domače pokopališče. Zvoki žalne pesmi so spremljali udarjanje prsti na črno krsto...
Vsem, ki so ga poznali, bo ostaj pokojni Jemikov Jože v trajnem spominu. Naj počiva v miru in naj mu sveti vodna luč! Užaloščeni družini naše iskreno sožaljel
Reška jjokrajina
TRNOVO t Rudolf Valenčlš (Feftgnc)
'Nismo se zavedali, a še manj smo mogli verjeti, ko jo vendar tako nepričakovano treščilo med nas: nas: Rudolf Valenčič je v nedeljo ob 4 H preminul. Težko resnico, ki nas je globoko pretresla, občutimo šele sedaj, ko ga ne srečujemo vedno mladeniško čvrstega in ne čujemo njegovega prijaznega glasu. V G6. starostnem letu je omahnil in odšel tiho in pritajeno, ravno tako, kakor je bilo neopaženo njegovo delovanje.
Kdo ni poznal pokojnika? Saj se je zate-kala k njemu bližnja in daljnja okolica in vsi. ki smo ga poznali, smo bili edini v sod-bi: plemenita duša. Nismo ga zaman nazivali dobričino. Osobito dve lastnosti sta ga dvigali nad povprečnega človeka: v njegovem srcu ni bilo maščevanja in sovraštva. Z dobro vero je pomagal sočloveku. Plemeniti nagibi niso pozi.ali i-azlik. Zato je naša sodba taka-le: Vse slabosti in šibkosti smrtnika se umaknejo ob teh lepih plamenih, ki so v današnjem razkroju tako redki. Blaga čustva so morajo ob spominu na tega moža poroditi v vsakem srcu. Mož — delavec!
Odveč bi bilo naštevati njegova dela, saj ni nikjer in nikdar manjkalo njegovega nesebičnega, požrtvovalnega delovanja in sledi vodijo na vse strani socialnega življenja.
Postavil je vogelni kamen mle-orni in ji bil dolgoleten podpredsednik, zgradila sta z enako delavnim in požrtvovalnim Zni-daršičem znano tvornico testenin «Pekatete» v Bistrici, dobro je v spominu, kako se je kot bivši župan zavzel za domače interese. Bil >e predsednik kmet. zadruge do njenega razpusta in niti prosvetnemu delu se ni umikal. Gozdni odsek, razsodišča i. t. d., vsi ga bodo pogrešali.
Kaj je bil čezmerno zaposlen, vedno je bil vsakomur na razpolago in ni se tožil. Visoko razvit ^ut in globoko umevanje za socialno dobro sta bila v njem tako tasidrana, da je vsako delo in pomoč smatral za samo po sebi u-mevno.
Rudaj! S Teboj je delavec plemenitih stremljenj. Kako naj bi nam ne bilo težko, ko v težkih dneh tako nujno potrebujemo take nadpovprečno može. ki gradijo in zravnavajo z besedo in dejanjem?! Poedinci, vas in okolica, vsi čutimo vrzel, ki jo je povzročila Tvoja prezpodnia smrt.
1 ogel si. trudni in plemeniti sejala. m zemlja, na katero si se-jai dobro seme, nai Ti pokloni mir in počitek, kakor si v polni meri ras1 uži 1. Taka jo bilo naša tiha prošnja, naša resnična, a skrita molitev ko smo Te deli v zemljo, ki se ii nisi nikdar izneveril. Ko poč*i £trel mogočnega je loka, omahnila sejalcu trudna roka. A n;-S pogl-ed ie zdrknil Čez pijano, kfer seme čisto ie tsejai, odbrano: In snio prešteli klase plodovitc in stehtali sadove plemenite: Obilo!
A seme zdravo še nam bo rodilo.
Parovi
V počastitev spomina blagopok. Ivana Kerže-ta, daruje rodbina K^ržo Šolskemu društvu L 100. Srčna hvala!
Gospodarstvo
SPCRilD
i splc&no pregledovanje bikov mjavo sivo ivicarak* pasmo
V zmislu določil pravilnika k zakonu z dna 2lL junija 1025 fct 1162: morajo prignatl svoje Mke pred
pregledov aino komisijo ne le lastniki bikov, namenjenih za javno spuščanje, ampak tudi zaaetbniki, ki nameravajo uporabljati • svojo bike za plemenitev lastnih krav m j unic.
Vsi lastniki nad 10 mesecev starih bikov, naj so živinorejci ali voditelji javnih spuščevaLnic, morajo predložiti potom pristojnega županstva živinorejskemu nadzor-riištvu v Gori-ci, Via Trieste 43. z dvema lirama kolkovano pro&njo za pregled. V prošnji je navesti ime, priimek in bivališče lastnika, število bikov, kraj, kjer se bodo uporabljali biki. ime, pasmo, starost in barvo posameznih bikov.
Pregledi se bodo vršili v sledečih krajih in dnevih:
3.	julija 1928: Ravnica ob 8.30 pri mostu; Trnovo ob 9. uri pred županstvom; Lokve ob 10. uri pred VVirnklerjevo gostilno; čepovan ob 11. uri pred pošto; JSato ob 14. uri pred cerkvijo; Grgar ob 15. pred upanstvom; Solkan ob 16. uri pri občinski tehtnici.
4.	julija 1628: Kal ob 8. uri pred Bratuževo gostilno; KopržviSfe ob 8.30 uri pri Močniku, BanfSiee ob 9.30 pred šolo; Vrh kanalski ob 10J30 pri gosp. Fran cui Gor j upu; Ročutj ob 11.30. pred pošto; Avda ob 13. uri pred županstvom; Kanal ob 14. uri pred Gorjupovo gostilno; Plavo ob 15. uri pred Konj edicem; Anfeovo ob 16. uri pred županstvom.
6.	julija 1*26: Hiovnik ob 8. uri pri Petenneiu; Đmotž ocb 9. uri; Medana ob 9.30 pri Keberju v Pleši vem; Vlpolže ob 10. uri pri Škola risu; Ko^ko ob 11.30 na trgu; Štererjan ob 12. uri pred gradom bar Tacco; Loinik ob 15. uri pred županstvom; Ponna ob 15.30 uri pri mostu; Oorica ob 16. uri pri županstvu.
7.	julija 1928: Šempeter ob 8. uri na trgu; Vrtojba ob 8.30 pred cerkvijo; Blljo ob 9. uri pri Cijanu; Renče ob 9.30 na trgu; Vogersko ob 10. uri pred Solo; Prvadma ob 10.30 pred županstvom; Dornborg ob 11. uri pred županstvom; Ri-hemberg ob 12.30 na trgu; ftmarje ob 14. uri pred Stubeljevo gostilno; Gabri je ob 15. uri pred L1 km ar je vo gostilno.
18. julija 1928: Dol Otlica ob 8.
uri preti Brzjakovo gostilno v Dolu; Lokavec dh 10. uri pred šolo; Sv. Križ ob 10.30 pri Bone tu; Do-bravlje ob 13. uri pred zadružno kletjo; Kamnje ob 14. uri pri Reb-ku; Vi/.ovin ob 14.30 pred Čerme-ljevo gosti Lno; čraiče ob 15. uri pri cerkvi; šempas ob 15.30 pred šoio; Vi Lov i je ob 16. uri pri Remcu; OzeJjan ob 16.30 pred cerkvijo.
11. Julija 1928: &ian}el ob 8. uri pred Starčevo gostilno; Tupelče ob 8.30 pri Germeku; Gorjansko ob 10. uri pri Furlsuiu; Komen ob 10.30 pred cerkvijo; Vojžčica ob 12 30 pri špacalu; Temnica ob 13. uri pred cerkvijo; Kostanjevica ob 13.30 pred cerkvijo; Opatjeselo ob 14. uri pri Pahorju; M!ir»n ob 15. uri pri spuščevalnici; Sovodnjo ob 15.30 pri spuščevalnici.
Bikorej-cem je na voljo dano, da priženejo svoje bike na zbirališča, ki so jim najbolj prikladna.
Biki, ki se priženejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim predpisom živi no zdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za poškodovanja, ki bi jih utegnili povzročiti njihovi biki.
Pridelovanje nafte v S. S. S. R.
Odločni koraki, ki so bili pod-vzeti v svrho povečanja pridelovanja kamenenega olja, so pokazali žo lepe uspehe. Te&om meseca maja je bilo v Đaku pridelanih 705.7*f> iton nafte, kar znači približno 15% več od one v aprilu. V maju je bilo nadalje prevrtanih 25.700 ha, t. j. za 30% več nego v aprilu. V Surahani pri Baku jo bil najden nov izvir nafto, ki daje dnevno 700 ton nafte. Delo za povečanje pridelovanja kamnenega olja naglo napreduje in sindikat upa da se bo že tekom jeseni lahko pričelo z večjim izvozom nafte v inozemstvo.
Kulturni vestnik
Slavnostne izdajo za obletnico Maksima Gorkoga
Vsi Časopisi poročajo o triumfalnem sprejemu, ki so ga priredili Rusi Maksimu Gorkemu, ko se je ta pred nekaj dnevi povrnil v Husijo. Za to priliko je bila tudi napovedana slavnostna izdaja posebne spominske knjige, pri kateri niso sodelovali, samo ruski, ampak tudi več velikih inozemskih pisateljev. Ce je ta knjiga že v resnici izšla, nam še ni znano. Znano pa nam je. da je izšlo rnr4 tem v Rusiji že več drugih knjig, ki pišejo o Maksimu Gorkom. V državni založbi je izšla knjiga pod naslovom «Gorkij», ki jo je uredil Gruzdev in obsega kakih pet s o strani. Ta knjiga ima celo vrsto člankov; pri nji je sode-lovalo kakih dvajset pisateljev, ki jih ne inoromo naštevati. Druga knjižica se imenuje «Spomin Maksimu Gorkemu»; sestavila sta jo Gruz-dov in Boluhatij ter obsega natančne življenjepisne in bibliogra-
fične podatke o velikem pisatelju. Tretja publikacija o Gorkom jo poseben katalog, ki ga je izdala državna založba; v njem se nahajajo vse tiste knjigo, ki so dobo na knjižnem trgu in jih je spisal Gorkij ali pa pišejo o njem. Katalog ima tudi par člankov.
Kal dola jy AnnnnzIoT
Kot poročajo listi, pripravlja u Annunzio delo. katerega glavna junakinja bo baje sveta ^Marina Sijenska. Drugi listi poročajo, da bo izdal pisatelj v kratkem roman, ki ga je posvetil pokojni igralki Elconori Duše. Kakor je znano, izhajajo vsa pisateljeva glavna dela posebej v posebni razkoAni opremi.
Kultura nove dobe
Znani ruski revolucijonar Trocki je bil napisal pomembno dek> •Literatura in revolucija*. Pred nekaj dnevi je izšla v hrvatskem prevodu četrtina tega de4a pod naslovom «Kultura nove dobe*. Za osnovno črto prevedene četrtine bi mogli vzeti Trockega trditev, da obstoja velikanska razlika med bojem in zmago meščanstva nad fevdalizmom in med bojem in zmago delavstva nad meščanstvom. To pa zato, ker je imelo meščanstvo, še preden je prišlo do moči, zgrajeno posebno kulturno strukturo in ko je zavladalo, je značilo to samo še ustvaritev novih pogojev za razvitek navzgor, a delavstvo je bilo, ko je prišlo do oblasti, nepripravljeno, zavito v tradicije, brez samobitne in pravo kulture in je polagalo vso važnost na to, da obdrži moč v svojih rokah. Trocki čudno nerazumljivo omalovažuje in prezira kmeto. Pravi da imajo mesta edino in prvo besedo v umetnosti, a dežela nobene. To naziranje seveda ni pravo. Jasno je, da bo mesto vodilo v umetnosti, toda bo Istočasno nujno črpalo z det©le, s kmetov, zato, ker je tam največ zakopanih neizrabljenih moč!.
Drobci Iz začarati In te&iiki
—	Najdalji! most nas veta se
gradi sedaj v Ameriki pri Novem Orleansu. Namenjen bo avtomobilskemu prometu. Na severni strani mesta se nahaja precej veliko jo-zero Pontehartrain. Novi most bo veza) severno obalo direktno s mestom. Dolg bo devet kilometrov. Od mostu -do vodne površine bo enajst metrov, tako da bodo jezerski parniki lahko phiH pod njim. Most bo stal na betonskih pilotih, katerih vsak tehta 25 ton.
—	Videti Jo, da se bodo Hmnice v teku časa izgubile z iuriBh postelj, nadomestile jih bodo gumijevka. v Angliji so namreč začeli prihajati v rabo poeteljnjaki, ki so narejeni iz gobastega gumija. Trdijo, da so zelo udobni, da so trpežni in da se dajo lepo čistiti. Zdravniki naj sedaj povejo, ali je dobro za zdravje, če je po-steljnjak za vlago in zrak nepropusten.
—	Na ameriških železniških postajah ne bodo več imeli zalog voznih listkov kot dosfej. Mesto tega nameščajo danes posebne stroje ki tiskajo vozne listke sproti. Tiskanje se vrši na tak način kot pri pisalnem stroju. V stroju je priprava, ki zapiše število izdelanih voznih listkov.
—	V Portiandn, Oregon, so na
raznih uličnih križiščih namestili avtomatične prodajalce Časopisov. Avtomat ima spredaj okno s šipo, skozi katero moreš čitati debelo-tiskano naslove najvažnejših vesti. Kadar pade novec v avtomat, se iz njega prikaže časopis.
—	Največji gramofon na svetu je postavila znana tovarna gramofonov Victor Co. v Camdenu, New Yersey, na streho enega svojih poslopij. Gramofon ima obliko kabineta in je deset metrov visok, sedem metrov širok in tri metre globok. Igra na navadne plošče, glas je pa povečan z ojačavali kakor pri (brezžični telefoniji (radio). Godba, dasi je tako močna, da se sliči skoro .po vsem mestu, je vendar čista m prijetna.
—- Vnetega Šahista nobena stvar tako ne vznevolji kot če nehote sune v Šahovsko desko ali v figure - na njej in jih prevrne. Da se kaj takega ne more več zgoditi, je nekdo izumil desko iz železne pločevine, v podstavek vsake figure je pa vtaknil majhen permanentni magnet. Sedaj je mogoče igrati šah tudi na deski, ki visi navpično na steni.
—	V ameriftkih arsenalih izdelujejo sedaj nove vrste brzostrel-nih topov, ki so namenjeni za boj proti sovražnim aeroplanom in zrakoplovom. Topovi so dolgo cevni, tripalčnega kalibra, vržejo kroglo v navpični smeri pet kilometrov visoko in oddajo pet in dvajset strelov na minuto.
—■ Mnoge cvetlice, ki jih iz vrta presadimo v lončke m jih prenesemo v hišo, močno oVenejo in tudi usahnejo, če jih ne znamo pravočasno rešiti. Močno ovele rastline hitro osvežimo, da postanejo normalne krepkosti, če jim pomagamo z aspirin ovo raztopino. Aspirin prodajajo v vseh lekarnah kot sredstvo proti glavobolu. Prodaja se navadno v obliki okroglih gumbom podobnih tablet. Dve taki tableti raztopimo v četrtinki litra mlačne vode in s to raztopino zalijemo ovelo rastlino tor jo tudi poškropimo po zunanjih delih, da je mokra čes in čez.
—	Na železnici, ki veže ameriški mesti Man.lan, Norih Dakota in
Glendive, Montana, bo v kratkem času vlačila tovorne vlake orjaška lokomotiva, ki je največja na svetu. Dolžina te parne zveri je 37 metrov. Stala bo na dva in dvajsetih kolesih, od katerih jih je šestnajst gonilnih. Na lokomo-tivskem vosu (tenderju) bo prostora za 20 ton premoga in za 800 hektolitrov vode.
—	Egipčanska vlada je napovedala vojno — kobilicam. Mlade kobilice so v prvih tednih brez zadostne moči, da bi se mogle Podati na daljše polete, in boj proti njim je v tem času najuspešnejši. Egipčanska vlada je poslala nadnje nekoliko aeroplanov,, ki spuščajo strupene pline čez take kraje, ki so neobljudeni, a polni kobilic.
—	Tehtnice iz spiralno zavite jeklene vzmeti poznamo vsi. Cim težje je hreme, tem bolj se vzmet raztegne. Tehtnice te vrste, ki jih najdemo v kuhinjah, pokažejo težo le do nekoliko kilogramov, toda na vzorčnem sejmu, ki se je vršil v Birminghamu v Angliji, je bila razstavljana ena ki je označevala težo do tisoč kvintalov.
RAZNE
Po preteku štirinajstih let.
Pred štirinajstimi leti je izgn-bila pravkar poročena gospa Pear-son na izpreliodu po maplewood-skem parku v New Yorku svoj poročni prstan. Ko si je snemala rokavice, ji je padel na tla in ni ga mogla več dobiti. Ker je bila komaj nekaj dni poročena, ji je bilo po izgubljenom prstanu sila žal. Niti rarpisana nagrada ji ga ni mogla vrniti. Te dneve je pa prišel k njej zamorec in ji izročil pred štirinajstimi leti izgubljeni prstan. Najditelj, Murphy Snyder. se ni mnogo trudil, da je iztaknil lastnico prstana. Njeno ime, njen priimek po možu in dekliški, kakor tudi njen naslov, vse to je bilo vdolbeno na notranji strani prs tarna. Toda najdenega prstana ni bila lastnica nič kaj vesela, saj se je bila v kratki dobi štirinajstih let petkrat poročila in je bila pravkar na tem, da vzame Šestega moža. Komaj prstan ji je zbudil spomin na njenega prvega moža. na Pear-sona, na katerega je bila ob strani njegovih zaslednikov že davno pozabila. Človek vendar ne more prisoditi Američankam takega spomina, da bi ohranile priimke vse svojih mož v glavi.
Ameriška pisateljica Hurst
Ameriška pisateljica Fanny Hurst je dobila za svoj zadnji roman «Mannequin» samo nagrade 50.000 dolarjev poleg običajnega honorarja. Med vsemi ameriškimi pisateljicami dobiva ona največje honorarje na svetu, je ona najbolje plačana pisateljica na vsem svetu. Letni dohodek, ki ga dobiva iz svojih knjig, se ceni na 250 tisoč dolarjev (4 milijone in pol v lirah). Sedaj se mudi ta pisateljica v Parizu, kjer proučuje francosko ženo. V njenem spremstvu se nahaja zlata želva, želva, koje črepinja je vsa pozlačena in posuta z dragocenimi biseri. Ker ne sme jemati na potovanje s seboj svojega psička, si je izbrala srč-kano želvo kot spremljevalko. Želvi pa tudi ni treba niti v najhujši vročini nagobčnika.
Pravda radi slepega črevesa Joseph Gaillard je vložil pri pariški civilni sodniji proti zdravniku tožbo, s katero zahteva od svojega nasprotnika t. j. toženca nič manj ko 70.000 frankov odškodnine. V tožbi navaja tožitolj, da je inje! l;/lo, ki si jo je hotel dati o-perirati, Ko se je zbudil po zaspancu ki so mu ga dali pred o-peracijo, je opazil, da mu je zdravnik operiral slepiča, ki je bil baje popolnoma zdrav. To je napravil zdravnik, tako trdi tožba, v raz-tresenosti. Da je temu res tako, se sklepa tudi iz dejstva, da mu je zdravnik po operaciji slepiča zastonj in brezplačno operiral kilo, česar bi gotovo ne bil napravil, Če i» ga ne bila gnala slaba vest do te Človekoljubnosti. Zdravnik navaja v odgovoru na tožbo, da je pred o-peracijo kile opazil začetek vnetja slepiča in je smatral odstranitev slepiča za nujnejšo kakor pa operacijo kile. Sodnik bo poklical izvedence. Ni izključno, da bodo ti le uopet brskali po Črevesni duplini tožitelja, največja naloga jih bo pa čakala, ko bo šlo za določitev prave cene zdravega s!«piča. ge bi ;e pravda zasukala v prid tožitelja. Posebnega cenika nima slepič, toda 70.000 je vendar le previsoka cena, ko je pač vsak človek vesel, če se ga odkriža
Zamorski kralj v Londonu.
Zamorski kialj Ofori Atta, vladar državo Akim Abnabkwa na afriSki zlati obali, se mudi to dneve v Londonu, da ga tu povitezijo. Pred meseci jo bil povzdignjen v plemiški slan. Sir CKori Atta, tako se bo tmenoval odšle poglavar, ne nosi evropskih oblek. Ko se je izkrcal, je imel na glavi zlato krono, njegovo telo je bilo odeto z dragocenimi haljami. Tudi njegovo s®>remstvtj tako (kraljevi nosilec solnčnika, nosilec meča in nosilec žezla so bili vsi po domače opravljani- Novodošlega vladarja so takoj obkrožili časni&arji, katerim je črni kralj izjavil, da bo obiskal najvažnejša industrijska središča in da namerava proučiti angleško šolstvo. Čemu mu bo to služilo, ni povedal, skoraj gotovo vidi v Šolstvu nekaj doslej neznanega, bajnega.
Loterijske Številke
izžrebano dna 23. junija 192&
VENErZLA. 88	44	22	72	76
TORINO 90	54	87	7S	82
ROMA 26	5	84	18	23
PALERMO 4	29	83	84	44
NAPOLI 88	15	2	10	5
MILANO 73	34	78	36	1
FIRENZB 85	U	13	7	88
BARI_86	68	34	81	77
BORZNO POROČILO
Amst&niam 764.50-770.50, Belgija 264-268, Francija 74.62-74 92, London 92.ftL-92.91, New-York 18 97 -19.03, Španija 312-318, Švica 365.75 -367.75, Atene 24.40-24.90, Berlin 451.50-457.60, pukare^t ll.45nll.86, Praga 56.22*-56.52M, Ogrska 329-335, Dunaj 264.75-270.75.
Uradna cena zlata (22. VI.) L 367.09: vojnoodžkodninske obveznice L 77.—; Liktorsko posojilo L 86.
Z&kt*Ta}la »cdno originalno sickiccico !
vsebuje kinin,
Id J« dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS in čisti Vrl
ms casiaiiMica - ust
LASTNIK T. BOLAFFIO *
vla Giuttanl 42 (Sv. Jabob)
Gorica — Fleg«l. Vla G. Cardncci 9
ZLATARNA IN U3ARNA
JAKOB BEVC
Trst, Carepo S, Gtecotno 5
Darovi za birmo.
Popravila ir In zlstlli Drabnetos.
Oam zmerne. (481) Ceo« zmera«.
Na obrok®
Zaduje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t d.
tfln Rama 3, I1L nadstropja
KOVI D0H00I
Al Gran Risparmio
LEVI - Trst, vla S. Lazzaro 9
Bomba že vi na......L 1.90 m
Bombaževi na, visoka 90 cm . . 2.40 „
Platno Madomta......2.80 .
Platno Madonna, debelo, . . . 3.— . Platno Doitgla«, težko. ...» 3.50 . Platno Dooglas, visoko 150 cm . 6.20 ,
Pelle novo.....od L 2.80 naprej
Robčki z ajoorjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 Kuhinjske cunje, platnene . . L 3-50 m Musola volnena, v v»eh barvah L 11.— m .Borgo' za hlače . . od L 6.— naprej Popeltne za srajce . . . 4.80 , Ostanki raadapotana, Črtanega 3V* m L 10.—
Velika izbera prtov, prtičev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške.
Dr. $M
ZOBOZDRAVNIK
'TTTTTTTV
v▼v▼vv tttt v v
TRSI
VIA S. LAZZACO 23,11.
Za birmo,
ne pozabite na staro trgovino zlatenine
ALOJZ POVH
PIAZZA GARIBALDI 2
prvo nadstropje.
Največja delavnica v Trstu.
448 Pazite na naslov!
-manu
3D
ZDRAVNIK
ordinira V TRSTU
VIA 5. LAZZASO 23, IL n.
(traven Lbvum Ront)
od 10. in pol predp. do 13
V NABREŽINI ordinira mkm> popoldna od 14 do IS (na lui*«ni doma)
LJUBLJANSKA KPOITNA BANKA
PdD&ulNiCA v mm
Glavnica m reserve iHoarjev 6© ©ee.003 -. - Teid. 5-10, 22-89
@brt$mt vloge m mtmh knjižicah po 4% na fefeocm ra€nni3i In vezane vloge nolpevollnde po bogovom - Prejema mNMtSZ m drago tejo veljavo m felioCl račun po isofcše&BejšiH Si«ršGi€ v fečiiciid stroko sp&^ajMe po&e.
!>eBBD2NM: atffilCA, Brelfcc, Ceijc, čeruom rtj, Kranj, rtorftor, nettwit(, Koti MO,	mesta, Ptuj, naften Sare]««, Slo^Bjjrađrt, Svil.*, Siaenlh. - Se/»n Mi a
efcspo/ttnra : ftotsiHa Stegna
N&fprffclatiiifjSa z?cza z nsgcsiavtto.
Blažki Je oflpila od OV-12'a Iđ ođ 14/>-16
FESIRO CHINA PIGATTi
Okrepčava]no sredstvo, predpisano od zdravniških »vtorttat prod MALOKRVNOSTI, BLEDICI ln za OKREVANJE
LEKARNA ZANETTt - TRST - Vla Mazzlnl
| Predno nakupite kakršnoslbodl
I POHIŠTVO I
1 obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke
s ALESSANDRO LEVI MINZI ?
TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-T3 g
siifisan ire&ea
llfll
191!
TELETOM 16-04.
V M
IPTTOfl » 04,
re&strovaaa zo«ru#n *
rn naam a 20, prfiiiCfe XXX ettobre)
_________ ____
O&restaie Hranilne ¥l®šc po 4 %
veoe
trn^c BShaz^P^^MnM pe$of! za ln^slamo m mkuc tmeasbc trge
$pre|e*e
pa**Jt»a m
•*«.«• IX.
•• a. Hi e» a.