40
"Gospod z brado"
Pri nas poznajo otroci >gospoda« samo enega. In to ni nič posebnega! Zakaj naša vas je majhna in daleč od mesta. V vasi pa so samo kmečki Ijudje. Le Brnečev Studenl je napravljen tako-le bolj po gosposki, a »gospod« pa vender ni še v očeh naših Ijudi. »Gospod« je samo tisti, ki ima »žegne«.
Zato se mi ne čudite, če pravim, da naši alroci poznajo samo enega gospoda. In to so gospod župnik, ki pridejo časih v našo cerkvico maševat ali pa prineso kakemu bolniku sv. popotnico. In če poprašate našega Nacka, ki ga imajo bolj za modrega. kdo je »gospod«? odgovori vam lako-Ie: »Gospod« so tisli, ki v cerhTi na glas govore in Boga iz nebes pokličejo na altar.
Zato si pač lahko mislite, kak vrišč nastane med našimi oirooi takrat, kadur pride v vas »gospod z brado<.
Kdo je še kaj lakega č«l? »Gospodje* nimajo »brade«, lo ve vender vsak povedati pri nas. ln zdaj pa »gospod z brado«? Kak je neki ta?
Le poglejte ga na podobi! Takšen-le je in nič drugačen. Dolgo, rujavo suknjo ima do gležnjev, na oslriženi glavi pa malo kapico, kakor Torkarjev dedek. Tudi dežnik ima pod pazduho, da ga dež ne opere. A to še ni Bog ve kaj! Le ta dolga črna brada, ta ne more olrokom v glavo. Gospod pa brada! Kako to ?
In vender gospod z brado ni kar nič strašan. lako prijaznega obraza je, kakor le kaj! Kar drži se na smeh in otroci bi ga kmalu obstopili, da se jim ni zdel ven-der-le nekako  čuden.    Itekarjev Tonček  je še nekako
41
najbolj pogumen in dejal je celo bolj po tihem, da se tega gospoda nič ne boji. To pa menda zato, ker imajo Rekarjev oče tudi tako brado, )e tako dolga ni. Toneek je bil toraj vajen celo gladiti in božati brado, kakor je poskušal na očetovi, kadar so bili dobre volje. Vender približati si ni upal nobeden neznanemu gospodtt. Le skrivaj so gledali za njim izza vežnih vrat.
A kmalu je bilo drugače. Gospoda z brado sprej-niejo tako prijazno v vsaki hiši. In gospodinje prinašajo iz kašče pšenice, masla in drugo lako robo, kar vse spravi v svoj koš tisti mož, ki hodi z neznanim go-spodom.
ln zdaj postanejo otroški obrazi na krat vsi drugi. Kar vsipajo se okrog prijaznega gospoda, kakor Cebele okrog panja. Kaj neki lo pomeni?
Le poglejte na podobo! (iospod z brado deli ludi podobice, kakor gospod župnik, kadar bero pobirajo. In to je otročje veselje!
Izpod pazduhe potegne gospod velik zavitek samili podobic. Iz druge malhe potegne nekaj v papir zavi-tega. To so pa prelepe svitle svetinjice. In marsikateri gospodinji obesi na roko celo koksasti molek. Le po-glejle. kako ve-                                          bice ima tudi
sela sta ona-le                ^^^4L^^fc     on rac'" ^ojzek
dva, ki si ka-          ^J^^E^fe^^B     se^'    sestr'   v
žeta podobici A f^M^^v ^^^F naročjiinstega drug drugemu.      An^^^^Mr^M        svojo rocieo
Mali Francek Slp^V ^^ proti gospodu. vozišekoi-ijico.^. H^K^^B      ¦         Anica,   oh   ta
in se drži se- ^9^1311 M if 1>a se SosP°^a strinega krila. ^ *\-^^^ ^K zbradokarnič Vender podo-                                          ne boji.  Lepo
se zahvali za prelepo podobico in gospodu spošlljivo roko poljubi; čeravno še majhna. veadar ve, kaj se spodobi. ln poglejle spet Marijico na drugi podobi! Tako lepo podobico ji moli gospod. Njen bratee pa žalostno stega ročieo proli podobici, rekoč: »l?e meni, še meni!« Ior mož s košem mu zaslonj nagaja, da ga spravi v koš. Kaj bi mu verjel, saj se mu pospod tako prijazno smeji in ga pogovarja, rekoč: »Nie se ne boj, malček! .laz te bom varoval, da te mož ne vzame.«
42
A gospod z brado tudi poprašuje otroke, čz kaj zrtajo moliti? Le poglejte na trefji podobi, kako se Lenčiea prekrižuje in začne moliti. Gospod z brado sedi na lepo iz-                                          z brado, toli-
rezljanemstolu                   ^^                 kokrat.  s* za-
in dolg molek             %^_J^   ~a        ziblje inolek
inu visi tam ob        ¦} jM^^^k 4ft      pod stolom. In slrani.    Mlada        mr ^^^^Hf^T         naačica   si   ne mačica opazi       ^H ^^^BjjB^         more   ka,   da
tnkoj, kaj je za     ^E^^^^MmW'        se ne ^' tu<^' njo?   Kolikor-      4$*Šjf^   i^/         ona P°igra'a z
kral se le pre-                 '      ' • -^'           zibajočiminro-
makne gospod                                          žljajočim mol-
kom. Kdor še le prvikrat vidi  gospoda  z  brado,  la  se ga res nekako boji. In kaj bi se ga ne?
Ali zdaj je že precej drugače. Olroci si prijaznega gospoda dobro zapomnijo in še med letom časih po-praSujejo svoje matere: »Kdaj pridejo spet tisti gospod, ki imajo brado?«
Toda ne bom več nagajal vaši radovednosti, otroci! Povedati vam hočem na zadnje vender-le, kdo. je ta gospod z brado?
To je kapuein. Ali veste zdaj kaj več?
Kdo so pa kapucini? To so vam dobri »gospodje«. Gospodje so, pravim, ker so prejeli zakrament sv. maš-nikovega posvefievanja, kakor naS gospod župnik. Toda kapucini nimajo nič denarja. Kar potrebujejo, to i^pro-sijo pri dobrih Ijudeh. A zanje to ni sramota, če pro-sijo po hišah. Dosti je lakih kapucinov, ki imajo imovile in celo bogate stariše in brate in sestre. Toda ti go-spodje so obljubili Bogu reveži biti in reveži ostati, da tako Jezusa posnemajo, ki je bil tudi ves čas reven. In če kapucini pri dobrih ljudeh več dobe, kakor potrebujejo, razdele tisto, kar jim ostane, spet revnirn ljudem. Ali niso to dobri gospodje?
In še  več   dobrega  store  ljudem.    Molijo   za-nje,
oznanujejo jim  božjo  besedo,   dele jim  sv. zakramente
in  še  dosli  takega.    Posebno  pa satni   ostro  in sveto živijo.
43
Zato, otroci! moramo kapucine spoštovati in ljubiti.
Kadar toraj srečaš »gospoda z brado*, ne boj se ga! Lepo snemi klobnk raz glavo in pozdravi ga, kakor lo storiS, kadar srečaš gospoda župnika, rekoč : »Hvaljen bodi Jezus Kristus!*                                   P. Bohinjec