TIM YU ISSN-0040-7712 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine 30. letnik • december 1991 • cena 40 SLT • poštnina plačana v gotovini Tekmovanje radijsko vodenih raketoplanov S8E 19 92 Ultrazvočni senzor za alarmno napravo NOVOLETNI OKRASKI MODELARJEM ZAČETNIKOM NA POT MODELARJI NAŠA LEPILA SO NEPOGREŠLJIVA PRI IZDELAVI VAŠIH MODELOV! Za vas smo pripravili: LEPKO in MEKOL 500g Polivinilacetatni disperzijski lepili za les, papir in tekstil, primerni za delo v šoli in domači delavnici. CIANOKOL Brezbarvno, prozorno lepilo, ki veže s pomočjo vlage v nekaj sekundah. Z njim lahko zlepimo manjše, gladke površine kovin, keramike, plastičnih mas (razen polietilena, poli- propilena in teflona), gume, kamnov in podobnega. EPOKOL A+B Dvokomponentno epoksidno lepilo brez topil, ki zelo hitro veže. Z njim lahko lepimo kovine, steklo, keramiko, plastične mase, les itd. Odporno je proti vodi, olju in razredče¬ nim kemikalijam. MITOPUR A+B Dvokomponentno poliuretansko reakcijsko lepilo brez topil. Z njim lepimo kovine, umetne mase (razen polietilena, polipropilena in teflona), steklo, les, papir, keramiko, azbest cement itd. Spoji so elastični, vodoodporni in obstojni do temperature +80°C. Zato je lepilo izredno uporabno za samogradnjo, popravila čolnov, jadrnic in podobnega. MODELKOL Raztopinsko lepilo za lepljenje polistirola, posebej uporabno za manjša modelarska dela. Zapomnite si! VMES SMO VEDNO Ml 186671 TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine YU ISSN -0040 -7712 DECEMBER Revijo Tim izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pav¬ lič, Marjan Tomšič, Miha Zorec ® Odgo¬ vorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar • Revija izhaja desetkrat letno • Naročajte jo na naslov: Tim, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Revijo sofinancirajo: Ministr¬ stvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za raziskovalno de¬ javnost in tehnologijo Republike Slove¬ nije • Revija je oproščena temeljnega in po¬ sebnega prometnega davka od prometa izdelkov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-42/91, 15. 11. 1991. REPORTAŽA KAZALO Bogo Štempihar TEKMOVANJE RADIJSKO VODENIH RAKETOPLANOV S8E ZA SVETOVNI POKAL Letos je bil na vrsti že 13. pokal Ljub¬ ljane, ki ga vsako leto organizira ARK Komarov in je edino tovrstno medna¬ rodno tekmovanje pri nas. Ker pa smo v letošnjem letu organizirali na tem tek¬ movanju tudi tekmovanje za svetovni po¬ kal v dveh disciplinah radijsko vodenih raketoplanov, smo se dogovorili, da bo del tekmovanja potekal ob pomoči čla¬ nov MMK Logatec na poligonu v Lo¬ gatcu. Na tekmovanju za svetovni pokal z ra¬ dijsko vodenimi raketoplani S8E se je zbralo 9 tekmovalcev iz Švice, Češko¬ slovaške in Slovenije. V izredno lepem vremenu smo se v petek, 4. 10. 1991, dopoldne pomerili v klasični disciplini v trajanju leta z modeli kategorije S8E. Ker so bili vremenski pogoji odlični, je veliko tekmovalcev doseglo vse maksi¬ mume, tako da so bili potrebni dodatni leti. Po drugem »fly offu«, v katerem sta bila Bogdan Makuc iz Slovenije in Lubo- mir Droppa iz Češkoslovaške, je imel več sreče Bogdan Makuc in osvojil 1. mesto. V skupni razvrstitvi v točkovanju za svetovni pokal so prva mesta osvojili tekmovalci s Češkoslovaške, saj so edino oni imeli rezultate s treh tekmo¬ vanj. Popoldne pa je bilo na vrsti tekmova¬ nje za 1. pokal Notranjske-Mladike v toč- TIM 4 * december 1991 * 113 114 * TIM 4 * december 1991 ZA NOVO LETO nosti pristajanja S8E/P. Ker so pravila za to kategorijo še v izpopolnjevanju, jih lahko organizator v dogovoru s tekmo¬ valci priredi. Zato smo se na tem tekmo¬ vanju dogovorili, da bo maksimum leta 360 s, pista za pristajanje pa dolga 40 metrov. Širina piste je 6 m in je razde¬ ljena v tri pasove. Sredinski pas je širok 1 meter. Če tekmovalec pristane vanj, dobi dodatnih 100 točk, za pristanek v pasova levo in desno, ki sta široka 2,5 m, pa 50 točk. Za pristanek izven označene piste ostane tekmovalec brez dodatnih točk. Po treh turnusih, v katerih letijo tekmo¬ valci v skupinah, podobno kot v katego¬ riji radijsko vodenih modelov F3B, sta največ točk zbrala Bogdan Makuc in Miha Grom ter si priborila pravico do nastopa v finalu, kjer je zmagal Miha Grom. V soboto pa smo na poligonu v Lo¬ gatcu imeli tudi 1. odprto državno prven¬ stvo Slovenije z radijsko vodenimi rake¬ toplani S8E, ki so se ga udeležili vsi tekmovalci, ki so sodelovali na tekmova¬ nju za svetovni pokal. Na žalost se v Slo¬ veniji ukvarjamo s to kategorijo modelov samo trije modelarji iz našega kluba. Zato je udeležba tekmovalcev iz drugih držav to tekmovanje naredila zanimi- • vejše. Kljub vsem težavam, ki smo jim priča v zadnjem času, saj so zaradi vojne na hrvaškem odpovedale sodelovanje na tekmovanju ekipe iz več držav, smo uspeli narediti tekmovanje zanimivo, tako da bo tekmovalcem iz drugih držav ostala Slovenija v lepem spominu. MEDENA HIŠICA Pravljico o Janku in Metki, hudobni ča¬ rovnici ter njeni hišici iz sladkarij gotovo poznate. V zahodnih deželah so iz nje naredili celo industrijo, ki v času pred novim letom cvete kot le kaj. Povsod so naprodaj pisane škatle, v katerih so že pečeni in oblikovani sestavni deli hišice iz medenega testa, ki jih je treba samo še zložiti skupaj in okrasiti s smetano, sladkorjem, čokolado, bomboni, mrvi¬ cami, lešniki in drugimi dobrotami. Ker pri nas takšnih hišic ni mogoče kar tako dobiti, smo vam pripravili načrt za izdelavo modelov, s pomočjo katerih jo lahko naredite sami. Orodje Potrebujete trdno podlago, na kateri bo¬ ste lahko tolkli, škarje za pločevino, iglo za risanje po pločevini, ravnilo, pilo, kla¬ divo, kombinirane klešče in električni spajkalnik z močjo vsaj 40 vatov. Material Trak za modele naj bo iz 0,5 do 1,0 mm debele pocinkane pločevine, ki jo je mo¬ goče dobro oblikovati, spajkati in je do¬ volj trda. Poskusite lahko z medinasto, vendar je mehkejša, predvsem pa precej dražja. Potrebujete tudi polmetrski kos cina za spajkanje. Izdelava Sestavni deli medene hišice so označeni s številkami od 1 do 7, podstavek (8) pa ni narisan, ker je navadne pravokotne oblike in ga iz testa izrežete kar z no¬ žem. Vsi drugi podatki so v kosovnici. Če vam uspe dobiti 20 do 25 mm širok kovinski trak, potem bodo modeli hitro narejeni, sicer pa boste morali trakove najprej narezati iz večjega kosa ploče¬ vine. Enega od robov je v vsakem pri¬ meru priporočjivo nekoliko popiliti (da bo lepše rezal testo), drugega pa za pri¬ bližno 5 mm zavihati nazaj in potolči s kladivom. Rob bo tako močnejši in še urezati se ne bo mogoče na njem. Pri krivljenju trakov si pomagajte s kla¬ divom, kombiniranimi kleščami in se¬ veda tlorisi posameznih delov, ki so v načrtu narisani v merilu 1:1. Zaradi pomanjkanja prostora so vsi stlačeni na eni strani. Da ne bi prišlo do zamenjave, jih ponazarjajo različne črte. Modeli za obe stranici in streho imajo po sredini še ojačitev, ki preprečuje, da bi se ti deli med rezanjem testa izobličili. Vse stike robov in ojačitev dobro zaspajkajte, ostre robove pa potolcite ali popilite, da se kdo ne poreže na njih. S tem je ,grši‘ del poti do medene hišice za vami in na vrsto pridejo mame. Prosite jih, naj si vzamejo čas in po receptu za medeno pecivo naredijo za tri srednje velike pladnje zvaljanega testa. Recept za medeno testo Potrebujete 500 g medu, 500g sladkorja, 300g masla ali margarine, dober kilo¬ gram moke, 1 jedilno žlico zmletega ci¬ meta, 1 čajno žličko zmletih klinčkov, tri zvrhane žlice kakava, 2 jajci, 1 pecilni prašek in 4 žlice ruma. Med, sladkor in margarino med meša¬ njem segrevajte, dokler se sladkor po¬ polnoma ne raztopi. Mešanico prestavite v večjo skledo in počakajte, da se hladi. Potem dodajte skupaj s pecilnim pra¬ škom presejano moko, začimbe, kakav, jajci in rum. Testo mešajte toliko časa, da dobite gosto maso. Če je ta pre¬ mehka, dodajte še malo moke. Nato te¬ sto razvijajte in z modeli iz kovinskega traku izrežite vse potrebne dele. Najprej naredite večje kose, iz pregnetenih TIM 4 • december 1991 * 11$ L I i •i- i i i i i i L. 1a 3a L_ • mm • ^ 116 • TIM 4 • december 1991 ZA NOVO LETO ostankov pa še dimnik, eno ali več smre¬ čic ter druge drobnarije. Previdno jih zlo¬ žite na pekače, ki jih morate prej prema¬ zati z margarino in potresti z moko ozi¬ roma obložiti s papirjem Peki. Pečica naj bo segreta na 200°C, testo pa se mora peči približno 20 minut. Pečene kose zlepite med seboj z go¬ sto mešanico iz dveh beljakov in 500g sladkorja v prahu. S to zmesjo, ki po¬ stane potem, ko se posuši, popolnoma bela, okrasite tudi streho in okolico me¬ dene hišice. Pri sestavljanju delov si po¬ magajte z zobotrebci, ki jih zapičite v vo¬ gale, da lepše stojijo in držijo stene in streho skupaj. Upamo, da vam bo po teh napotkih uspelo narediti lepo medeno hišico, ki bo krasila praznično mizo - seveda le v pri¬ meru, da kak domači Janko in Metka ne bosta preveč neučakana. Srečno! Alenka Pavko-Čuden BOŽIČKOVA KAPA Jajčka krasimo za veliko noč, radi pa jih jemo vse leto. Mehko kuhana so naj¬ boljša topla, zato jih pokrijemo, da se ne shladijo, medtem ko pripravljamo druge dobrote za pod zob. V času okrog no¬ vega leta in božiča lahko napravimo pri¬ merno pokrivalo za jajčka. Če nam bo uspelo, umetnijo lahko ponovimo in po¬ krivalo podarimo. Potrebujemo kose raz¬ nobarvnega filca, lahko pa uporabimo tudi pisano debelejše blago, sukanec ustrezne barve, šivanko, vato, nekaj bele volne ter pletilke. Po kroju izdelamo šablono iz tršega papirja. Skrojimo štiri dele kape brez do¬ datkov za šiv ter jih sestavimo enega za drugim. Šivamo 3mm od odrezanega robu. Obrnemo in vse štiri šive še enkrat sešijemo 3mm od robu. Iz bele volne spletemo posebej spodnji rob v levo- desnem pletivu (pletemo na okrogli ali štirih pletilkah same desne petlje), tako da se viha, ter ga prišijemo na kapo. Če ne znamo plesti ali pa se nam ne ljubi vihteti pletilk, spodnji rob kape le lepo zaključimo s šivanko (okrasni vbod). Na vrh kape z nekaj šivi pritrdimo kosem vate, ki ga oblikujemo v kroglico. Naš grelec za jajce je gotov. KOŠARICA IZ PAPIRNIH TRAKOV Metoda pletenja je stara, nov je način prepletanja zlatih in črnih papirnatih tra¬ kov. Potrebujemo časopisni papir, nekaj pol zlatega in črnega (lahko pa tudi raz¬ nobarvnega) darilnega papirja, lepilo, le¬ pilni trak in škarje. Časopisni papir zložimo v 12 do 16- listne, 4cm široke trakove. Darilni papir razrežemo na 10cm široke trakove, va¬ nje zavijemo časopisne trakove ter zale¬ pimo (slika 1). Potrebujemo 16 po 60cm dolgih trakov. Trakove med seboj pre¬ pletemo, kot kaže slika 2. Po diagonali TIM 4 • december 1991 • 117 ZA NOVO LETO mora preplet tvoriti kvadrat. Utrdimo s selotejpom, da se ne razplete. Selotejp pozneje, ko je košara gotova, pazljivo odstranimo. Na vogalih kvadrata sosednja trakova navpično dvignemo, da nastane pravi kot z dnom košare, ter prepletemo. Ple¬ temo stranice košare (slika 3). S po¬ močjo selotejpa trakove sproti utrjujemo, da se nam košara ne razpleta. Na vrhu zaključimo rob košare tako, da pravo¬ kotna trakova zapognemo enega prek drugega in zalepimo, kot kaže slika 4. PREPLETENI PAPIRNATI SRČKI Prepleteni srčki so tradicionalen skandi¬ navski okras za božično drevesce. Zanje potrebujemo zlat in črn ali pa raznobar¬ ven darilni papir, lepilni trak, okrasno vrvico ter škarje in nož olfa. Dve vrsti papirja zlepimo skupaj. Iz tršega papirja izdelamo šablono, ki predstavlja polo¬ vico srčka. Linije, ki jih prerežemo, ozna- žimo s šivanko tako, da prebodemo ša¬ blono in darilni papir pod njo, prebodene pike pa nato povežemo s svinčnikom V papirnato košarico lahko vtaknemo smrekove veje, na katere obesimo »da¬ rilca« - v darilni papir zavite in s pentljami okrašene škatlice vžigalic. BREZ BESED Če bo polovica srčka iz vzorčastega pa¬ pirja, bo učinek večji. Če polovico srčka izrežemo iz dvojnega, prepognjenega papirja (glej kroj), nam stranskih robov ni potrebno obrezovati in oblepiti s selotejpom, le pri prepletanju moramo biti pazljivi (glej sliki 1 in 2). SREČNO '92 s pomočjo ravnila ter srčeve polovice po linijah razrežemo z nožem olfa. Preple¬ temo dva dela z različnima vzorcema, da je prepletanje bolj vidno. Na koncu ro¬ bove obrežemo in utrdimo s selotejpom. Srček na vrhu preluknjamo s šivanko ter skozi luknjico povlečemo zlato vrvico. S srčki okrasimo darila ali drevesce. 118 • TIM 4 • december 1991 NEVSAKDANJI OBEŠALNIKI i TIM 4 • december 1991 * 119 IZDELEK ZA DOM ■vnriv ^ -O -—o Steno za obešanje oblačil v stanovanju lahko popestrite z nevsakdanjimi obešal¬ niki v obliki starih očal, ptice, kričeče rdečih ustnic ali pisanega Volksvvagno- vega hrošča. Izdelava je zelo preprosta in ne bo delala težav niti začetnikom. Orodje Ker je material za izdelavo obešalnikov za žaganje z modelarsko rezljačo neko¬ liko predebel, je najbolje uporabiti elek¬ trično vbodno žago. Poleg nje potrebu¬ jete še vrtalnik s svedri za les, grob in fin brusni papir, svinčnik ter čopič. Material Najdlje bodo zdržali obešalniki, ki jih boste naredili iz vsaj 12mm debele ve¬ zane plošče, sicer pa je uporabna vsaka vrsta masivnega lesa v obliki deščice, debele približno 20mm. Kljuko vzemite od kakega polomljenega obešalnika, lahko pa jo tudi kupite v trgovini z želez¬ nino oziroma okovjem. Zaradi lepšega videza obešalnike pisano pobarvajte z nitrobarvami, ki so bolj obstojne. Izdelava Ker so obešalniki preveliki, da bi jih v naši reviji narisali v naravni velikosti, smo jih vrisali v mrežo, s pomočjo katere obrise lahko hitro povečate do potrebne velikosti. Na kos lesa s svinčnikom nara¬ hlo narišite kvadratno mrežo s strani¬ cami 2 x 2cm, nato pa vanjo iz načrta v reviji prenesite obrise obešalnikov. Za primer, kako ta postopek teče, je v na¬ črtu narisan povečan kvadratek ob mreži s hroščem. Pred risanjem na deščico njeno povr¬ šino po obeh straneh obrusite, da bo popolnoma gladka. Nato tik ob zuna¬ njem risu z vbodno žago pazljivo izrežite obris obešalnika. Z brusnim papirjem zgladite vse robove, na vrhu pa točno v sredini v les izvrtajte ne preveč glo¬ boko luknjico, ki naj bo nekoliko manjša od premera žice, iz katere je narejena kljuka za obešanje. Pri barvanju obešalnikov se morate zelo potruditi, kajti od tega, kako bo izde¬ lek pobarvan, je najbolj odivsen njegov videz. Pazljivo narejen obešalnik je lahko tudi lepo novoletno darilo. dr. Jani. Lokovšek MODELARJEM ZAČETNIKOM NA POT Če je kje pomanjkanje primerne litera¬ ture, potem je to nedvomno v modelar¬ stvu. Stare knjige so pošle, novih skoraj ni. Stari modelarji imamo naročene re¬ vije in knjige v tujini, vse po zasoljenih cenah. Tako je dobrodošlo vse, kar se pri nas pojavi, naj bo v revijah, kot je TIM, ali kje drugje. Osnovno- in srednješolci so še posebej željni nasvetov. Ker je tudi moj najmlajši zašel na modelarska pota, sem ISO • TIM 4 • december 1991 bil prav vesel, da sem mu lahko dal dve knjižici v našem jeziku. Naj ju opišem. Prva je POSTATI HOČEM RC-MODE- LAR mojega modelarskega kolega R. Cajhna, ki je namenjena predvsem ti¬ stim, ki so o letalskem modelarstvu šele začeli razmišljati. V njej avtor opiše os¬ novne pojme, vrste modelov, pogonov, RC-postaj itd. Nedvomno je knjiga kori¬ sten pripomček tudi očetom, ki imajo nadobudne sinove, polne želja, saj pred¬ stavljajo nakupi modelarske opreme re¬ sen družinski projekt. Druga knjiga je že korak naprej. Pod naslovom KAJ MORA VEDETI RC-MO- DELAR opisuje najpogostejše napake, ki jih delamo tako pri gradnji modelov ' * MODELARSTVO kakor pri preizkušanju in vodenju le-teh. Seveda so v knjižici zbrani tudi številni praktični nasveti, ki bodo nedvomno ko¬ ristili tudi marsikateremu starejšemu mo¬ delarju. Moj sin se z vsem v knjigah ni strinjal, kar je zanimivo. To pomeni, da knjižici nista razvlečeni in dolgočasni. Dvanajst¬ letni mladenič ju je sposoben z zanima¬ njem prebrati, dati pripombe in se z ne¬ čim ne strinjati. Marsikdo ni sposoben napisati primernega priročnika niti za odrasle. Jedrnato besedilo, množica fotografij in ilustracij dajejo tema knjižicama pose¬ ben čar, obenem pa avtor opozarja na dejstvo, da je samorastniška pot letal¬ skega modelarja trnova. Poiščite raje modelarski klub v bližini ali vsaj znanca ali prijatelja modelarja. Več ljudi več ve - to velja v letalskem modelarstvu še posebej. Marsikateri koristen napotek dobite tudi v Modelarskem centru na Ciril-Meto- dovem Trgu 14 v Ljubljani, kjer prodajajo modelarski material in literaturo. Za konec povzemam še seznam mo¬ delarskih klubov v Sloveniji po podatkih Komisije za modelarstvo pri ZLOS: 1. Aeroklub Ljubljana, Parmova 41, 61000 Ljubljana, sekcija za daljinsko vodene modele. Tovarniška ul., kri¬ žišče z Bavdkovo ulico 2. Alpski letalski center, 64248 Lesce 3. Aeroklub Celje, Medlog 20, 23000 Celje 4. Aeroklub »Josip Križaj«, 65270 Aj¬ dovščina 5. Aeroklub Novo mesto, 68000 Novo mesto 7. Koroški aeroklub, 62380 Slovenj Gra¬ dec 8. Aeroklub Kranj, Cesta JLA 5, 64000 Kranj 9. Aeroklub Litija, ul. 25 Maja, (Kolman Veri), 61270 Litija 10. Aeroklub Lastovka, (Korbar Rudi), To¬ varna Polzela, 63313 Polzela 11. Aeroklub Ptuj, 62250 Ptuj 12. Aeroklub Vrhnika, OSTO Cankarjev trg 4, 61360 Vrhnika 13. Aeroklub Koper, Vojkovo nabrežje 8, 66000 Koper 14. Modelarski Klub Logatec, Krpanova 5, (Bogo Štempihar), 61370 Logatec 15. Društvo ljudske tehnike, 68233 Mirna na Dolenjskem 16. Modelarsko društvo Domžale, Pot za Bistrico 48, (Dušan Rakela), 61230 Domžale 17. Klub radijsko vodenih modelov Mari¬ bor, Grizoldova 30, 62000 Maribor 18. Modelarski klub Šempeter, Osnovna šola, (Nino Špacapan), 65290 Šempe¬ ter pri Novi Gorici 19. Društvo Modelarjev Ljubljana, (Brane Colarič), Rimska cesta 13, 61000 Ljub¬ ljana 20. Modelarski klub Kamnik, Medvedova 12 (Roman Ložar), 61240 Kamnik 21. Modelarski klub Krško, Pot na Poljš- čico 9, (Matjaž Zupančič), 68270 Krško 22. Modelarski klub Vrhnika, Gradišče 4, (Miloš Rijavec), 61360 Vrhnika Pa veliko modelarske sreče! Bojan Rambaher GUMENJAK AERO A-102 Elegantni lovec Aero A-102 je imel zani¬ mivo in ne preveč lepo usodo. Na risal¬ nih deskah je začel nastajati leta 1932 kot tedaj zelo priljubljen dvokrilec. Leta 1933 so ga prekonstruirali na spodnje- krilca, nato pa je leta 1934 prišel na svet kot gornjekrilec. Za tisti čas je bilo to neobičajno uspelo letalo, ki je dosegalo hitrosti do 434km/h. Odlikoval se je tudi z okretnostjo in drugimi izvrstnimi letal¬ skimi lastnostmi, kljub temu pa ga niso začeli serijsko izdelovati. Ni imel namreč tlačnih zavornih zakrile in pristajalna hi¬ trost več kot 140km/h je bila za večino tedanjih pilotov previsoka. Čeprav bi si ga zaradi dobrih letalskih lastnosti želel zgraditi vsak modelar, mo¬ del letala lovca Aero A-102 ni namenjen začetnikom. Načrt modela je izrisan v naravni veli¬ kosti. Dele 1 in 7 prerišite prek kopirnega papirja na debelejši risalni papir ali tanek karton in jih natančno izrežite. Nastale šablone položite na ustrezne balsove deščice in jih obrišite. Pri tem pazite na smeri letnic lesa, ki so označene na vseh delih na načrtu. Na ta način bo letalo trdnejše in stabilnejše. Trup 1 izrežite iz lahke balse,debele 2mm. Od pilotove kabine nazaj ga te¬ koče zbrusite na debelino 0,4mm. Spojni del 2 sprednjega dela trupa izre¬ žite iz 1 mm debele balse in ga s strani nalepite na trup tako, da bodo letnice lesa stale prečno na letnice lesa na trupu. Navpično repno ploskev 3 in vodo¬ ravno repno ploskev 4 iz 1 mm debele balse po obodu obrusite na natančno obliko, nato pa še na debelino 0,7mm. Krilo 5 izdelajte iz 1 mm debele balse. V smeri proti koncu ga tekoče zbrusite na debelino 0,6mm, s prsti pa ga paz¬ ljivo upognite na profil, ki ga vidite na načrtu. Noge podvozja 6 izdelajte iz trše balse, debele 1 mm. Na enak način izde¬ lajte še kolesa 7c. Branike koles izde¬ lajte iz dveh delov 7 a, prav tako iz trše balse, debele 1 mm. Med dela 7a vlepite del 7b iz balse, obrušene na debelino približno 1,2 mm. Zlepljene branike zbru¬ site na kapljasto obliko profila. Kolesa 7c pobarvajte s črnim tušem. Ko se barva posuši, jih vstavite v branike. Za os upo¬ rabite odščipnjeno buciko. Kolesa se morajo tekoče obračati. Če se ne želite ukvarjati z natančnim sestavljanjem ko¬ les, lahko cel del 7 izrežete iz enega samega kosa 1 mm debele balse, ven¬ dar se v tem primeru kolesa ne bodo vrtela. Iz 1 mm debele balse izrežite še ostrogo 8 zadnjega dela. Prilepite jo k trupu. Iz balsovih letvic s prerezom 2 x 1 mm nato zlepite levi in desni del opornega sistema glavnega krila. Stožec propelerja 10 izstružite iz trde balse na trnu v stružnici. Če takšnega orodja nimate, ga poskusite zbrusiti ročno z rašpljo in smirkovim papirjem, vendar boste imeli s tem veliko več dela, pa tudi rezultat najbrž ne bo tako dober, saj je z roko težko zbrusiti popolnoma someren stožec. Tri lopatice propelerja 11 zbrusite iz trše balse, debele 0,8 mm in površino s finim smirkovim papirjem gladko zbrusite. Nato jih namočite v vodo, položite pod kotom približno 45° na steklenico piva in trdno ovijte s papir¬ jem. Čez papir nato potegnite širšo gumo ali več gumic in pustite, da se les lopatic propelerja dobro posuši. Takrat papir odvijte in lopatice zalepite v že prej izrezane zareze na stožcu propelerja. Dobro je, da si prej izdelate še pripravo, ki vam bo omogočila, da bodo vse tri letvice zasajene v stožec na enak način in v enakomernem razmaku kota 120°. Ta del konstruiranja modela je nadvse pomemben, ker vpliva na letalne spo¬ sobnosti modela. Iz 0,5 do 0,8 mm debele pločevine izrežite ležišče 12. Z ostro buciko ali risalnim žebljičkom vanj pazljivo napra¬ vite odprtine za os propelerja in ga nato upognite po načrtu. Os propelerja 13 upognite iz jeklene žice s premerom 0,6 mm. Z zadnje strani jo potisnite v ležišče, spredaj pa nanjo navlecite majhno stekleno koralo 14 in propeler. Konec osi upognite v ploščatih kleščah, sploščite in prilepite k stožcu propelerja. Zadnjo kljukico 15 za gumi¬ jast preplet prav tako upognite iz jeklene žice s premerom 0,6mm. Del 17 izrežite iz trde balse, debele okoli 1,5 mm, in ga prilepite na trup. Iz 1 mm debele balse izrežite obris glave pilota 16 in ga prav tako prilepite na trup. Prototip letala je bil cel srebrne barve. Zaradi nepotrebnega povečanja teže bomo naš model pustili v naravni barvi lesa, tako da boste pobarvali le določene oznake. Vse dele dvakrat prelakirajte z razredčenim prozornim napenjalnim nitrolakom. Ko se plast laka dobro po¬ suši, jo pazljivo gladko zbrusite s finim smirkovim papirjem zrnatosti približno 400. Pregibne dele na navpičnem in vodo¬ ravnem repnem delu ter krilu obrusite s konico črnega tuša. Glavo pilota po¬ barvajte po želji. Če uporabite barve tempera, jih morate nazadnje prelakirati s prozornim nitrolakom. Cel model je zlepljen. Za lepljenje le¬ žišča 12 in zadnje kljukice 15 gumija- TIM 4 • december 1991 • III MODELARSTVO 1ZZ • TIM 4 • december 1991 stega prepleta uporabite epoksidno le¬ pilo. V zarezo v trupu zalepite vodoravno repno ploskev, nanjo pa še navpično repno ploskev. Medtem ko se lepilo suši, ves čas preverjajte, ali sta obe ploskvi vzajemno pravokotni in hkrati vzporedni s trupom. Krilo morate razrezati na štiri dele. Stične ploskve zbrusite in zalepite pod kotom, tako da bo krilo nekoliko po¬ dobno črki M. Pozor! Odtočna letvica leve polovice krila mora biti za približno 4mm nagnjena navzdol, da bi se pri letu izravnal reakcijski moment propelerja. Zlepljeno krilo prilepite na trup. Ko se posuši, prilepite še obe strani opornega sistema. Na spodnji del trupa pod topim kotom prilepite dokončno pobarvane in MODELARSTVO obdelane noge podvozja. K nogam nato prilepite branike s kolesi. Zadnjo kljukico gumijastega prepleta vtaknite v trup in jo zalepite z epoksidnim lepilom. Spredaj v trup zalepite ležišče s propelerjem. Pozor! Os propelerja mora biti naklo¬ njena za okrog 3° navzdol. Spuščanje modela Aero A-102 se ne razlikuje od spuščanja podobnih malih modelov. Za pogon sprva uporabite 120 mm dolg gumijast preplet, izdelan iz dveh gumic s prerezom 1 x 1 mm, ki ga namažite z zmesjo glicerina in ricinuso¬ vega olja ali s kakšno drugo preizkušeno maščobo. V skrajni sili lahko uporabite tudi otroško olje. Pred prvim poletom upognite vodoravno repno krilo nekoliko v levo in preverite položaj težišča. Če je potrebno, model uravnotežite. Gumijast preplet obrnite približno stokrat in model spustite. Letalo bi moralo zajadrati v mir¬ nih levih krogih. Napake lahko popravite z upogibanjem odtočne letvice leve polo¬ vice krila in navpičnega repnega krila, če je potrebno, pa tudi navpične repne ploskve. V omejenem obsegu lahko upo¬ gibate tudi ležišče osi propelerja. Za pogon modela lahko uporabite do 240 mm dolge gumijaste preplete, ki jih morate naviti s posebno pripravo in ne ročno. Model najlepše leti v popolnem brezvetrju, torej v telovadnicah in drugih velikih zaprtih prostorih. Dolžina poleta je odvisna od teže modela ter moči in kvalitete uporabljene gumice. Bogo Štempihar »DUCTED FAN« Modeli »Ducted fan« predstavljajo v zad¬ njih letih eno izmed najvznemirljivejših zvr¬ sti modelarstva, ki je doživela velik razmah in vzbudila zanimanje tako pri tistih, ki mo¬ dele uporabljajo kot pri njihovih konstruk¬ torjih in dizajnerjih. Med našimi modelarji je zanimanje za to zvrst modelov najbrž pre¬ cejšnje. Vendar je pot od želje do modela v današnjih časih precej težka, saj cene pogonske enote in samega modela dosti¬ krat presežejo vrednost 3000 DEM. Preden se odločimo za nakup ali izde¬ lavo modela, si lahko pogledamo nekaj značilnosti pogonske enote, izvedbe in proizvajalcev. Opis tipičnega fana »Ducted fan« je preprosta naprava za pospeševanje zraka, ki gre skozi »duet« (cev) oz. ohišje (sl. 1). »Duct» (cev) služi v glavnem za to, da usmeri zunanji tok zraka v središče na lopatice rotorja, ki po¬ večajo hitrost pretoka zraka skozi cev. Zrak pospeši večkraki rotor, ki ga zvrtinči. Zvrtin- čeni zračni tok se zopet usmeri na drugi vrsti lopatic, ki so mirujoče, na statorju. Ti trije sestavni deli (cev, rotor in stator (sl. 2)) so tipični deli klasičnega »ducted fana« in so vodilo pri načrtovanju in izdelavi ter merilo za pogonsko enoto (največkrat je to motorček z žarilno svečko), ki nam bo slu¬ žila za pogon modela. V teorijo delovanja se ne bomo spuščali, zato pa bomo opisali dva načina izvedbe fana, ter njihove lastnosti. POTISNI NAČIN; motor pred statorjem je izvedba, ki jo najdemo pri fanih proizva¬ jalcev Bauer, Byron in Gleichauf. Njena DUCT CEV (KANAL) Slika 1 prednost je, da je zračni tok za statorjem popolnoma nemoten, saj ni izgub na vgra¬ jenem motorju in nosilcih motorja. Ima pa to slabo lastnost, da je potrebno motor zaganjati skozi izstopno odprtino za zrak, kar povečuje možnost poškodb. Prav tako so problemi z namestitvijo resonančne iz¬ pušne cevi, posebej pri motorjih z zadnjim izstopom, obenem pa je optični vtis zaradi takega načina namestitve motorja pred¬ vsem pri maketah včasih moten. VLEČNI NAČIN je način izvedbe, pri ka¬ terem je motor za statorjem. Srečamo ga pri fanih izdelovalcev Boss, Aixflo, Turbax, Dynamax, Viojett in Dynafan. Ima to pred¬ nost, da je zagon z e. starterjem izredno preprost, direktno na spiner rotorja. Optični izgled je boljši, saj je motor skrit v ohišju. Ima pa to slabost, da je zračni tok za statorjem moten zaradi motorja in reso¬ nančne cevi v izstopni odprtini, prav tako stator ni popolnoma izkoriščen zaradi kom¬ plicirane vgradnje motorja. Pregled »ducted fanov«, ki so na tržišču Fane Bauer BM 40x81 in BM 61/90 izdeluje HR Modelltechnik, Hauptstrasse 2,8011 Forsten, ZRN. Sta potisne izvedbe in se prodajata kot kitkomplet. Skonstruirana sta za običajne motorje, ki imajo največjo moč pri 14000 do 16000 obratih na minuto, čeprav lahko uporabimo tu posebne mo¬ torje fan. Fani izdelovalca Bauer so precej veliki, saj ima BM, 61/90 zunanji premer 176 mm. Pri manjšemu daje proizvajalec podatek za potisk 20 N pri 14000 o/min, pri večjem pa 35 N pri 14600 o/min. Če upora¬ bimo specialne motorje fan, lahko dose¬ žemo tudi večji potisk. V kolikor uporabimo običajen motor, moramo obvezno računati z dodatnimi vstopnimi odprtinami za večji pretok zraka. Za fan BM 40/81 izdeluje italijanska firma G. Bertella dvovaljni vrstni motor BC 61 Twin. Sama konstrukcija fana se je spremi¬ njala skupaj z razvojem specialnih motor¬ jev in močjo, ki so jo proizvajali. Obenem je bil dan na tržišče Fan Boss Pro za motorje s prostornino do 13cm 3 . Glede na moč motorja lahko izberemo število rotorjevih listov 2, 3, 4 ali 6. Fan se prodaja kot kitkomplet. Lahko ga uporabimo v vlečni ali potisni izvedbi. Z motorjem Rossi 81 daje po podatkih proizvajalca potisk 50 n. V ZDA stane 112 USD. Byrojet Fan izdeluje Byron Originals P. O. Box 297, Ida Grove, lowa 51445, ZDA. Byrojet Fan je eden izmed najznamenitej¬ ših in najstarejših. Skunstruiran je bil za serijske motorje v ABC-izvedbi. Prvi Byro- POTISNI VLEČNI STATOR TIM 4 • december 1991 • 113 MODELARSTVO nov Mig 15 je letel z motorjem Rossi 60. Konstrukcija fana se do danes ni spreme¬ nila, vendar se sedaj za pogon uporabljajo močnejši motorji. Potisk fana z motorjem Rossi 90 je 59N pri 20400 o/min. Je v tlačni izvedbi, zunanji premer ima 190mm. Cena v ZDA je 53 USD in je posebej primeren za večje makete. Dynamax Fan izdeluje Jet Model Pro¬ ducts, 304 Silvertrop Road, Raymore, Mis- souri 64083, USA. Sodi med moderne nove fane. Njegove prednosti so majhen premer in velik potisk (pri 22000 o/min je 45N). Priporočajo ga v kombinaciji z motor¬ jem OS Max 77VR DF. Dynamax je v vlečni izvedbi, ima 11 listov na rotorju in 16 statorjevih lopatk. Cena v Avstriji je približno 350 DEM. Pripravlja se izboljšana verzija Dynamax II. Gleichauf Fan izdeluje Rolf Gleichauf Modellbautechnik, Zeppelinstrasse 12, 7710 Donaneschingen ZRN. Fan je v tlačni izvedbi in je podoben Byrojetu, razlika je le v nosilcu za motor. Fan je skonstruiran za motorje z maksimalno močjo pri soraz¬ merno nizkih obratih 17000 o/min. K pogonu priporočajo motor Rossi 81 v predelani dizelski izvedbi firme Davies Diesel Developments (ZDA), s katerim do¬ seže pri 18000 o/min potisk 58N. Za pogon lahko uporabimo tudi kakšno drugo de- setko v BAC-izvedbi. Cena fana v Nemčiji je pribliižno 250 DEM. Micro Mold Fan izdeluje Chart Micro- mold. Chart House, Station Road, East Preston Littlehampton, W. Sussex BN 16 3AG, Anglija. Je najcenejši fan na zahod¬ nem trgu, saj v Angliji stane 18 funtov. V kompletu se prodaja izdelan samo rotor s spinerjem, stator z nosilci motorja pa si morajo modelarji izdelati sami po načrtu iz vezane plošče, ki je v kompletu. Proizvaja¬ lec priporoča za pogon motor Super Tigre X40, X45, vendar je boljše, da uporabimo močnejši motor. Fan RK 740 izdeluje Kress Jets Inc, 4308 Ulster Landing Road, Saugerties, New York 12477 USA. Bob Kress, ki je v začetku razvil Fan Aixflo, je dal na tržišče RK 740, poleg njega izdeluje še model RK 720, ki je razvit za motorje s prostornino do 3,5cm 3 . Fan RK 740 ima z motorjem K&B 7,5cm 3 potisk 31, 5N pri 21000 o/min. V tem letu pa je na tržišču predstavil model RK 709, ki je predviden za motorje Cox 09 ali Enya 11CX in ima zunanji premer 78 mm in potisk 9N. Njegova prednost je v nizki ceni tako fana kot motorja. Turbax I in III izdeluje Jett Hangar Hob- bies, 121308 Cason Street, Havvaiian Gar- dens, California 90716 USA. Oba Fana sta izdelana v vlečni izvedbi. Razlika med njima je v tem, da ima Turbax III v sredini večji nosilec za motor, tako da lahko upora¬ bimo motorje s prostornino 13cm 3 . Fana se prodajata kot kitkomplet. Potisk pri Tur- baxu I je pri 22600 obratih o/min 28 N. Po proizvajalčevih podatkih lahko Turbax III uporabimo za pogon modelov s težo do 6,5kg. V ZDA stane Turbax I 90 USD, Turbax III pa 100 USD. Vioiet Fan izdeluje Bob Violet Models, 1373 Citrus Road, VVinter Springs, Florida 32708 USA. Viojet je trenutno najpopol¬ nejši in najboljši fan na tržišču. Zanj so v firmi K&B izdelali poseben motor KBV 77, čeprav lahko uporabimo tudi motorje dru¬ gih proizvajalcev. Podlaga za uspeh in kva¬ liteto teh fanov je konstrukcija po teoriji, da se premer cevi (dueta) ne sme spreminjati stopenjsko, ampak linearno, pri čemer od- sežemo lepši, laminarnejši pretok zraka v cevi). Prav tako je s posebnimi oblogami na resonančni cevi in statorju zmanjšana možnost turbolence znotraj fana. S po¬ močjo računalnika skonstruiran rotor ima 7 listov in je izdelan iz karbonskih vlaken in dodatno uravnotežen. Cena fana v Ame¬ riki, ki se prodaja sestavljen, je 225 USD, v kompletu z motorjem KBV 77 pa nekaj čez 500 USD. Mogoče najzanimivejši fan za naše mo¬ delarje je Dynafan. Ne zaradi kakšne po¬ sebnosti, ampak zato, ker ga bo mogoče kupiti pri nas. To je kopija Turbaxa z dolo¬ čenimi izboljšavami. Zunanji premer fana je 120mm, premer rotorja, ki ima 5 listov, 116mm, teža 280g. V kompletu z motor¬ jem MVVS 6,5 GRRT ABC-RC ima potisk približno 26N. Proizvajalec izdeluje fane v izvedbah z nosilci za motorje MVVS 6,5 GRRT ABC-RC, OS MAX 46 VR DF ali Picco 45 DF. Cena pri nas bo 100 DEM za fan, v kompletu z motorjem MVVS 6,5 GRRF ABC RC pa 350 DEM. Vsi, ki bi jih zanimale podrobnosti v zvezi z Dynafa- nom, se lahko obrnejo na naslov: Bogo Štempihar, Krpanova 5, 61370 Logatec, tel.: (061) 741-435. Radko Osredkar NABRUSIMO DLETA Dleto za les je preprosto orodje. Vsaj zdi se tako. Toda pri delu z lesom je vse¬ stransko uporabno in tudi v domači de¬ lavnici so dleta nepogrešljiva; najbolj uporabno je dleto s širino rezila 18 mm. Če rabimo tudi ožja in širša, sta običajni meri 10 mm in 32 mm. Te mere so »eol¬ ska« dediščina, podobno kot mere cevi in cevnih navojev, ki pa se prav gotovo ne bi obdržala, če ne bi bile omenjene velikosti ravno pravšnje. Malo metalurgije Dleta so običajno izdelana iz jekel, ki vsebujejo približno 1 % ogljika. Taka je¬ kla se da kovati in kaliti, oboje pa je pri izdelavi dleta potrebno; s kovanjem dajo kosu jekla obliko, s kaljenjem pa dleto naredijo trdo. Trdo mora biti zato, da se med delom prehitro ne skrha. Morda si bo kdo mislil, da je trše jeklo tudi boljše/ pa ni tako. Trda jekla so tudi krhkejša. To pomeni, da dleto iz zelo trdega jekla res lahko dobro nabrusimo in bo dolgo dr¬ žalo ostrino, vendar pa bomo tako ostrino zelo lahko tudi okrušili, ne samo, ko nam orodje pade na tla, ampak tudi med prenašanjem v škatli. Trdoto jekel merijo s posebno lestvico, ki ji strojniki pravijo Rockvvell C. Merjenje trdote jekel povsem spomi¬ nja na to, kako pomerimo »trdoto« testa ali gline; vanju potisnemo prst in iz glo¬ bine odtisa ocenimo trdoto. V jeklo prsta sicer ne moremo poriniti, ker je za kaj takega mnogo pretrdo, pač pa vanj lahko potisnemo majhen diamantni stožec in pri določeni sili izmerimo globino odtisa. Pri takem načinu merjenja imajo dleta trdoto od 50 do 65. Manjša številka po¬ meni, da je dleto mehko, komajda še uporabno, večja pa pomeni izredno trdo jeklo, ki se ga zelo težko brusi. Običajne trdote dlet so približno na sredini, okoli 57. Zanimivo je, da so rezila japonskih dlet navadno trša od naših in merijo nad 61. Vendar pa trdota jekla še ne pove vsega. Pomembno je vedeti, kako velika so posamezna zrna v njem; drobnejša ko so, bolje drži orodje ostrino. Meta¬ lurgi merijo zrnatost jekel z mikroskopi. Po vsem tem bi nemara kdo sodil, da je nakup dleta cel metalurški razisko¬ valni projekt. Toda tudi ta juha se ne poje tako vroča, kot se skuha; za domače obrtnike kvaliteta jekla, iz katerega je izdelano dleto, ni njegova najpomemb¬ nejša lastnost. Pomembno je tudi, kako dleto leži v roki; ali je ročaj trdno nasa¬ jen, ali je plastični ročaj dovolj trpežen in podobno. Vsako dleto se da nabrusiti in razlike v jeklu med delom opazi le naj¬ bolj izkušen rokodelec. Naj se sliši še tako preprosto; če na dleto in njegovo ostrino pazimo, to pomeni več, kot da bi imeli najboljše jeklo. Važna je oblika In sedaj končno k brušenju dleta. Nabru- šeno je tako, da je njegova gornja stran (nekateri ji pravijo tudi zrcalna stran) vedno povsem ravna, spodnja pa je zbrušena pod kotom 25° do 35° (tedaj je dolžina zbrušenega dela enaka 2 do 2,5- -kratni debelini dleta - glej skico!). To pomeni, da brusimo spodnjo stran dleta z ustrezno nagnjenim orodjem, pri od¬ stranjevanju igle pa moramo gornjo, ravno stran položiti ploskoma na kamen 124 • TIM 4 • december 1991 ORODJE in dleta pri brušenju ne smemo prav nič dvigovati. Ostrejši koti brušenja so primernejši, če delamo z mehkim lesom. Pri trdem lesu pa se nam utegne zgoditi, da bomo dleto, ki je nabrušeno pod zelo ostrim kotom, zvili, če pri delu naletimo na grčo. Mizarji imajo tudi navado, da ožja dleta (10 in 28 mm široka) zbrusijo pod neko-, liko manjšim kotom, širša pa pod večjim, recimo okoli 30°. To je zato, ker širša dleta pogosto uporabljajo tedaj, kadar hočejo odstraniti veliko lesa in je zato nevarnost, da bodo dleto skrivili, večja. Rezilo dleta mora biti v primerjavi z njegovo vzdolžno osjo pravokotno. Tako vsaj pravi delavniška modrost. To najlaže dosežemo, če s flomastrom in kotnikom na zgornjo stran narišemo črto in nato med brušenjem kontroliramo, ali sta črta in ostrina vzporedni. V resnici pa marsikateri izkušeni rokodelec na to pra- vokotnost ne da veliko; toda s postrani nabrušenimi dleti je treba znati delati, ker rada uidejo iz smeri rezanja. Ročno brušenje Ročno brušenje poteka povsem enako kot pri nožu; najprej na grobem kamnu rezilo oblikujemo, ga na finem zbrusimo in končno na polirnem kamnu odbrusimo iglo. Kamne med delom obilno nama¬ kamo z brusilnim oljem. Tudi dleto na¬ zadnje spoliramo na usnjenem traku. Ker so dleta običajno izdelana iz jekel, ki se rada brusijo, brušenje samo ne pov¬ zroča težav in sorazmerno hitro dobimo ostrine, ki »brijejo«. Težave pri brušenju dlet so drugje; dleto mora biti zbrušeno geometrijsko pravilno, predvsem zadnja, zbrušena stran ne sme biti zaokrožena. Med bru¬ šenjem stojimo v precej nerodni drži, ki se je moramo šele privaditi. Oboje sku¬ paj zahteva kar nekaj vaje. Vendar pa so vaje in začetni neuspehi nujno zlo in vas zato ne smejo prestrašiti. Pri brušenju dleto navadno držimo z obema rokama; ena roka nad drugo, oba palca na spodnji strani dleta, nekako tako, kot televizijski fantič drži svojo piš¬ čal. Pri takem prijemu zmanjka roka, ki bi držala kamen, zato mora ta res trdno stati na mizi. Brusimo tako, da dleto po kamnu potiskamo proč od sebe. Pri tem moramo zelo paziti, da se nam kot bru¬ šenja med potegom ne spreminja, sicer zbrušena ploskev dleta ne bo ravna, temveč izbočena. Druga stvar, na katero moramo paziti, je ta, da s celim rezilom enakomerno pritiskamo ob kamen, sicer bomo tisto stran, ki jo bolj pritiskamo, tudi hitreje brusili in rezilo kar naenkrat ne bo več pravokotno na dleto. Med brušenjem moramo natančno opazovati, kaj delamo in napake takoj popraviti. Zelo topa ali oškrbljena dleta lahko nabrusimo ročno le z mnogo truda, saj moramo odbrusiti veliko trdega jekla (glej sliko v 1. nadaljevanju Tima, okto¬ ber 1991). Bližnjica, da nekoliko pove¬ čamo kot brušenja in odbrusimo le jeklo ob rezilu samem, je lahko le izhod v skrajni sili. Tako nabrušeno dleto ne reže enako dobro kot tisto, ki je nabru¬ šeno pod pravilnim kotom, poleg tega pa je brušenje naslednjič le še daljše, saj je treba odstraniti še več jekla. Zato je v ta¬ kih primerih potreben korenitejši poseg; dleto je treba zbrusiti na električnem bru¬ silnem stroju. Pomagajmo si z električnim brusilnikom V večini delavniških priročnikov, ki sem jih doslej videl in so namenjeni ljubitelj¬ skim rokodelcem, za brušenje dlet na / Slika 1 Dobro Slika 3 brusilnih strojih priporočajo, posebne opornike, ki zagotavljajo brušenje pod pravilnim kotom, to je približno 30°. Ven¬ dar opornika, ki bi dobro deloval, še ni¬ sem videl niti kupljenega niti doma nare¬ jenega, še manj pa mojstra mizarja, ki bi kaj podobnega sploh uporabljal. Zato predlagam, da poskusite takole; z levo roko primite dleto pri ročaju in kazalec na tej roki prislonite ob običajen podpornik, ki je na vsakem brusilnem stroju. Dleto morate držati tako visoko, da se njegova spodnja stran, ki je navadno že zbru¬ šena pod pravilnim kotom, čim bolj prila¬ godi brusnemu kolutu (ponovno tistim z nekoliko matematične žilice; zbrušena ravnina mora biti tangenta na brusni ko¬ lut). Z desno roko rahlo pritiskajte dieto ob vrteči se brusni kolut, ki se mora vrteti -proti orodju, ki ga brusite. Dleto sedaj počasi premikajte levo in desno ob ko¬ lutu, da bi izravnali nepravilnosti na povr¬ šini brusa (le redki so dovolj ravni, da premikanje levo-desno lahko opustite). Ko opazite, da ste zbrusili celo spodnjo stran dleta in da na rezilu ni več sledi škrbin, je delo opravljeno. Na brusilnem stroju zbrušeno dleto spodnje strani ne bo imelo več ravne, temveč ji bo dal obliko kolut in bo zato nekoliko vdrta (bolj formalno se taki ploskvi reče kon¬ kavna). Med brušenjem na stroju je treba dleto pogosto, celo zelo pogosto hladiti v vodi, sicer boste njegovo rezilo zažgali in bo¬ ste morali pomodreli del jekla odbrusiti (take napake občutno skrajšajo upo¬ rabno življenje vašega priljubljenega orodja). Morda se zdi, da po hlajenju orodja ne boste več mogli pritisniti ob brusni kolut pod natančno istim kotom kot prej, toda če z levo roko dleta med hlajenjem ne boste spustili, bo napaka le majhna. Sedaj je na vrsti ročno brušenje. Ker se dleto dotika brusnega kamna le ob rezilu in na koncu odbrušene ploskve, delo poteka zelo hitro; grobi kamen, fini kamen, polirni kamen ter za konec še nekaj potegov po usnju in dleto je kot britev! Če še ni, pa bo, ko se bo nabralo nekaj vaje. Okusi so različni Ali mora biti obrušena stran dleta pov¬ sem ravna ali je lahko vdolbena? Na to vprašanje ni enostavnega odgovora; mojstri ene šole zagotavljajo, da je le ravno zbrušeno dleto oblikovano pra¬ vilno, drugi spet ugotavljajo, da nekoliko konkavna ploskev prav nič ne moti. Za japonska dleta velja, da morajo obvezno imeti ravne zadnje strani in tako naprej. Očitno tako eno kot drugo enako dobro deluje, sam pa imam rajši vdolbeno obliko, ker zahteva manj ročnega bruše¬ nja. Kako pogosto brusiti? Hitro boste opa¬ zili, da ostro dleto pri delu skorajda sode¬ luje, kasneje pa tudi, da taka »sodelu¬ joča« ostrina ne traja ravno dolgo. Toda le nekaj potegov po polirnem kamnu in usnju stvari ponovno postavi v pravi red. TIM 4 • december 1991 • 125 ELEKTROTEHNIKA Ko to ne zadošča več, {e treba uporabiti tudi fini brusni kamen. Ce na svoja dleta pazite in jih nimate spravljena skupaj z drugim orodjem, na katerem bi se lahko okrušila (posebno pile in rašple so dletom hudo nevarne) ter jih med delom ne odlagate na tla, bo brušenje na elek¬ tričnem brusilnem stroju potrebno le po¬ redkoma. Ob skrbni negi dleta lahko do¬ živijo častitljivo starost, v kar se lahko prepričate v marsikateri mizarski delav¬ nici. Kaj pa obliči? Nože obličev (nekateri jim pravijo tudi kline) brusimo na enak način kot dleta, celo koti brušenja so enaki in tukaj ni skorajda ničesar dodati. Navadno konce rezil nožev nekoliko zaoblijo, da obliči ne bi puščali za seboj ostrih robov, toda to je podrobnost, ki v domačih delavnicah izginja skupaj z ročnimi obliči. Te izpod¬ rivajo električni obliči in robovi, ki jih za seboj puščajo, so vse kaj drugega kot pa nežni, komajda opazni grebenčki roč¬ nega orodja! Moderne tehnologije in vesoljski mate¬ riali menda obetajo orodja, ki se ne bodo nikoli skrhala. Toda uresničitev teh obe¬ tov se utegne nekoliko zavleči in do tedaj bomo morali nože, dleta in vse drugo brusiti; zato se je tega opravila vredno naučiti. Miloš Macarol INFLU- ENČNI STROJ ARMATURNA PLOŠČA Armaturno ploščo v velikosti 200 x 250 mm in distančnik kondenzator¬ jev izrežemo iz 4mm debele, prozorne akrilne plošče. Oba dela zahtevata zelo natančno označevanje in izdelavo vseh na skici označenih izvrtin za obe kotni konzoli, za iskrišče in za distančnik ar¬ maturne plošče. Aluminijasti konzoli sta enako široki kot pri T-nosilcih, le izvrtine so povsem drugače razporejene. Na notranji strani armaturne plošče sta s konzolama vred pritrjeni tudi kovinski podnožji za dva kondenzatorja. Te si po priloženi skici izrežemo iz 0,5 mm debele medeninaste pločevine, nato vse stra¬ nice pri enem upognemo pravokotno navzgor, pri drugem pa navzdol, kajti podnožji sta grajeni simetrično. Iz 5 mm debele medeninaste palice pa izdelamo dve vzvodni stikali za is¬ krišče in eno vzvodno stikalo za pove¬ zavo kondenzatorjev. Za izolacijo roča¬ jev uporabimo ustrezne dele ohišja flo¬ mastrov ali kemičnih svinčnikov. Kondenzatorja v obliki Leydenskih steklenic izdelamo iz dveh 200mm dol¬ gih steklenih epruvet s premerom 25mm. Obe najprej z zunanje strani oblepimo s tankim staniolom 150 mm vi¬ soko. Za notranjo kovinsko oblogo pri¬ pravimo dva kosa debelejše (0,2 mm) aluminijaste folije v velikosti 145 x 80 mm in dva kosa močne plastične folije v vel- kosti 120x75 mm. Aluminijasto folijo ovi¬ jemo okrog 20mm debele cevi, da dobi obliko valja, tega pa potisnemo v epru¬ veto skoraj do dna. Na podoben način zvijemo in potisnemo vanjo tudi pla¬ stično folijo, ki je toliko prožna, da se bo v epruveti sama razprla in aluminijasto folijo pritisnila tesno ob steno epruvete. Dno epruvete zapolnimo z nekaj plastmi staniola. Zatem v epruveto potisnemo 4- milimetrsko kovinsko špico, ki smo ji na spodnji kavelj nadeli približno 8cm dolg konec verižice iz medeninaste žice, tik nad njo pa kolut s premerom 22mm, ki skrbi, da je ta elektroda tudi v spodnjem delu v osi epruvete. Na podoben način zgoraj nadenemo gumijasto (vodo¬ vodno!) tesnilo s premerom 23 mm in z njim zapremo ustje epruvete. Kasneje, po montaži, bomo na vrh elektrod nadeli še medeninasto kroglo. 126 • TIM 4 ■ december 1991 IGRA Te imajo spodaj običajno nastavek s 4- milimetrskim navojem, zato jih bomo lahko na špico kar privili. Še prej pa jih bomo skozi isto odprtino prevrtali s 3- milimetrskim vijakom. V te izvrtine bomo lahko usidrali najrazličnejše naprave za izvajanje eksperimentov. Tako posre¬ čene rešitve ne boste našli pri nobeni uvoženi napravi. Zaradi vidnejših svetlobnih efektov pri razelektritvah se najbolj obnese is- krišče, pri katerem sta krogli z nosilno cevjo vred kromirani. Takšno iskrišče najlažje izdelamo iz stare namizne di- * polne antene, ki ima periskopsko razteg¬ ljive kromirane dipole; ti so v podstavek I usidrani s kromirano kroglo, tako da jih je ') mogoče premikati v vseh smereh. Te ' krogle s premerom 20mm ter prvo debe¬ lejšo cev dipola lahko idealno uporabimo za iskrišče. Iz priložene skice je raz¬ vidno, da je v cev treba izvrtati le 3mm veliko luknjo in nadeti izolirni ročaj iz kosa starega flomastra. Paziti moramo le, da ročaj ni kje poškodovan, kajti ob najmanjši razpoki bi nas pri dotiku lahko streslo. To iskrišče je izredno pripravno tudi za vgradnjo cevaste tlivke, kar je dodatna posebnost našega generatorja. Kroglo s tlivko namestimo vedno na po¬ zitivno elektrodo. Če ne morete dobiti takih delov za kromirano iskrišče, ga boste pač izdelali iz medeninaste krogle in medeninaste cevi. Če boste kroglo in cev zgladili s smirkovim papirjem za vlažno polira¬ nje, boste dosegli isti učinek. To sem sam preizkusil pri drugih generatorjih. Za iskrišče preostane samo še izde¬ lava vijaka za montažo in povezavo is- krišča z elektrodama ob rotorju. Zanj potrebujemo 120 mm dolg kos aluminija¬ ste pletilke št. 3, kar pomeni debelina 3mm. Pri tem kosu koničasti del pletilke seveda ni uporaben. Pletilko vpnemo v primož in ji z vrezovalnikom za 3- milimetrski navoj vrežemo navoje - na eni strani v dolžini 10, na drugi strani v dolžini 40-50mm. Za dva taka vijaka si iz kovinskega vložka za črni flomaster odrežemo še dve 80 mm in dve 10 mm dolgi cevki, (glej prejšnjo skico!) Matej Pavlič NOGOMET Te igre najbrž ni treba nikomur posebej predstavljati. Razlika med pravim nogo¬ metom in njegovo namizno izpeljanko je v tem, da se na igrišču podi za žogo dvaindvajset igralcev, pri naši igri pa ob igralni ploskvi sedita le dva. Tudi pri re¬ zultatu je razlika: pri pravem nogometu je ta odvisen od znanja in le malo od srče (čeprav tisti, ki izgubijo, navadno trdijo prav nasprotno), pri namiznem no¬ gometu pa je vse odvisno samo od sreče oziroma spleta naključij, saj botruje uspešnejši igri enega ali drugega igralca le navadna igralna kocka. Pri vsakem metu dobljeno število pik na njej bo žogo na igrišču pomaknilo zdaj naprej, zdaj nazaj, enkrat svojemu igralcu, drugič spet nasprotniku; ne manjkajo niti out, kot in enajstmetrovka. Podrobneje bomo pravila igre razložili na koncu tega sestavka. Orodje Igrišče naredite s pomočjo ostrega noža OLFA ali močnih Škarij, risalnega pri¬ bora, indigo papirja, tankega črnega flo¬ mastra ali peresa za tehnično risanje (Rotring, Reform), brusnega papirja in , čopiča ali koščka penaste gume. Material Igralna ploskev je iz debele lepenke z merami 25 x 37cm. Kdor bo igrišče prebarval zeleno, bo potreboval pri¬ merno barvo tempera, za zaščito povr¬ šine pred vlago in odrgnjenjem pa sprej Plastik. Črke in številke je najbolje izpi¬ sati z znaki Letraset, za zlaganje igralne ploskve pa rabite lepilo in pol metra ke- per traku, ki naj bo širok vsaj en centjpne- ter. Igralno kocko in dve kakršni koli figurici za nogometna vratarja (npr. od igre »človek, ne jezi se«) doma gotovo že imate, leseno ali plastično kroglico s premerom okrog 15 mm za nogometno žogo pa najbrž tudi. Izdelava Najprej naredite igralno ploskev. Izre¬ žite kos debelejšega kartona ali lepenke, nato pa nanj položite iz revije TIM paz¬ ljivo izvlečeno srednjo (dvojno) stran. Na njej je namreč narisana igralna ploskev v merilu 1:1. Prek papirja indigo prekopi¬ rajte vse črte, ki razmejujejo igrišče, in krožce, ki ponazarjajo igralce. Polovica krožcev naj ostane svetlih, drugo polo¬ vico pa počrnite. Sedaj z zelo redko ze¬ leno barvo tempera in čopičem ali košč¬ kom penaste gume pobarvajte celo igralno ploskev z izjemo notranjosti belih krožcev. Barva naj bo res redka, sicer bo igrišče lisasto; če pa bo pretemna, ne bo videti številk in povezovalnih črt med polji. Ko se barva posuši, začnite z risanjem povezav. To je sicer nekoliko zahtev¬ nejše delo, vendar je kar hitro pri kraju. Več časa bodo vzele številke - posebno v primeru, da jih ne boste izpisovali s flo¬ mastrom, pač pa z znaki Letraset. Ko ste z napisi gotovi, 11 cm od obeh robov (glej črtkane linije ob robu igrišča v načrtu!) z nožem nekoliko zarežite igralno ploskev, da jo bo mogoče dva¬ krat prepogniti in tako zloženo lažje spraviti in prenašati naokrog. S spodnje strani prilepite keper trak, ki bo prepre¬ čeval, da bi se karton na zarezanem mestu pretrgal. Igralno žogo naredite iz lesene ali pla¬ stične kroglice tako, da jo po koščku brusnega papirja toliko časa drsate sem in tja, da dobite dovolj veliko ravno plos¬ kev, na kateri bo žogica lahko stala, ne da bi se odkotalila drugam. Kdor bi si rad skrajšal čas, potreben za izdelavo igralne ploskve, naj srednjo stran iz Tima z načrtom igrišča preprosto prefotokopira, dobljeno kopijo pa z red¬ kim lepilom za tapete nalepi na trši kar¬ ton ali lepenko. Tako mu ostane le še barvanje z zeleno tempera barvo, vse drugo je že narejeno. Vsak, ki ima takšno možnost, naj jo vsekakor izkoristi! Pravila igre Kot pri pravem nogometu, se tudi pri našem namiznem začne igra iz sredine, s polja S. Začne tisti igralec, ki pri prvem metu dobi na igralni kocki več pik. Od vsakega krožca vodi več povezo¬ valnih črt k drugim krožcem. Na črtah so narisane številke in puščice, ki kažejo smer. Žogo glede na število dobljenih pik na kocki premikajte od krožca do krožca. Vsak igralec igra toliko časa, dokler je žoga na poljih njegove barve. Če mu žoga ,uide‘ k nasprotniku, ta spet igra, dokler je ne ,izgubi'. Če zleti žoga v out ali golout, jo dobi nasprotnik in jo prek oznak ob robu igrišča vrne v igro. Ko pride žoga na polje z oznako E, ki pomeni točko za izvajanje enajstmetrovke, ima napada¬ lec, če dobi 2, 4 ali 6 pik, možnost izva¬ jati enajstmetrovko. Gol iz enajstmet¬ rovke pa zabije šele v primeru, da mu še v drugo uspe dobiti 2, 4 ali 6._Če dobi liho število pik, se žoga odbije. Štrene lahko napadalcu poleg smole pri metanju kocke zmeša tudi vratar. Ta se sme pred vsakim nasprotnikovim metom kocke pri pripravljanju na streljanje enajstmet¬ rovke premakniti v golu za eno mesto levo ali desno. Če se potem zgodi, da nasprotnik strelja ravno tja, kjer stoji vra¬ tar, ta žoga ,ulovi' in po metu kocke nadaljuje igro po eni jod treh črt, ki vodijo iz njegovega gola. Če vratar ni stal na pravem mestu in je nasprotnik uspel dati gol, se igra nadaljuje s točke S. Upajmo, da si pravil igre ne bo težko zapomniti, saj so preprosta. Namizni no¬ gomet vedno igrata le dva, lahko pa s prijatelji organizirate pravi nogometni turnir. Posamezna kola časovno omejite (vsak par igra npr. le deset minut) ali pa se dogovorite za igro na rezultat (igra traja dokler prvi igralec ne doseže npr. pet zadetkov). Obstaja seveda še mož¬ nost igre na izpadanje in podobno. TIM 4 • december 1991 • 1*7 ELEKTRONIKA Miha Zorec OJAČEVALNIKI 3 RAZVRSTITEV OJAČEVALNIKOV GLEDE NA POLOŽAJ DELOVNE TOČKE Glede na položaj delovne točke tranzi¬ storja ločimo štiri razrede delovanja tran¬ zistorja: A, B, AB in C. Razredi se med seboj razlikujejo v izkoristku, velikosti koristne moči, popačenju. Zaradi speci¬ fičnih lastnosti vsakega razreda posebej je potrebno pred projektiranjem ojače¬ valnika vedeti, čemu bo ojačevalnik slu¬ žil. Pri HiFi-ojačevalnikih je pomembna predvsem stopnja popačenja, manj pa nivo koristne moči, medtem ko pri ojače¬ valnikih, ki se uporabljajo v stikalni in radijski tehniki glavno vlogo igra izkori¬ stek in velikost koristne moči. RAZRED A Delovna točka tranzistorja v tem razredu je v linearnem predelu karakteristike (slika 1). Skozi tranzistor teče stalni eno¬ smerni tok, ne glede na prisotnost sig¬ nala na vhodu. Če se na vhodu take ojačevalne stopnje pojavi izmenični sig¬ nal, amplituda kolektorskega toka niha v ritmu signala na vhodu, vendar nikoli ne doseže ničle, niti ne zdrsne v po¬ dročje nelinearnosti. Ker skozi tranzistor teče stalni tok, ki ne služi ničemur, le segreva tranzistor, je izkoristek izredno slab. Po drugi strani pa je popačenje izmeničnega signala zanemarljivo, saj je karakteristika v predelu, kjer je delovna točka, skoraj popolnoma ravna. Glede na te lastnosti se razred A upo¬ rablja za ojačevanje malih signalov v ojačevalnikih napetosti. Za ojačeval¬ nike moči je ta razred neuporaben, saj je delež koristne moči izredno majhen. RAZRED B Če se delovna točka tranzistorja nahaja v spodnjem delu karakteristike, kjer pre¬ neha teči kolektorski tok, deluje ojače¬ valnik v B-razredu. To pomeni, da pri odsotnosti vhodnega signala kolektorski tok ne teče. Kolektorski tok teče torej le ob prisotnosti pozitivne polperiode krmil¬ nega signala pri tipu tranzistorja NPN oziroma ob negativni polperiodi krmil¬ nega signala pri tipu tranzistorja PNP. Zaradi tega je izkoristek veliko večji kot pri razredu A, ravno tako je večja tudi koristna moč. Ker pa se delovna točka nahaja v področju izrazite nelinearnosti (krivulja je močno ukrivljena), so popa¬ čenja take ojačevalne stopnje zelo ve¬ lika. V vezjih, ki uporabljajo ojačevalnike v B-razredu, se ponavadi uporablja kom¬ binacija dveh tranzistorjev (PNP in NPN) v simetrični vezavi. PNP-tranzistor oja- čuje signal ob negativni polperiodi NPN- -tranzistor pa ob pozitivni polperiodi. Ojačevalniki v razredu B se v glavnem uporabljajo za ojačevanje moči. RAZRED AB Zaradi zakrivljenosti krivulje v spodnjem delu se popačenjem v razredu B ne mo¬ remo ogniti niti pri simetrični vezavi. Zato uporabimo kombinacijo A in B razredov, pri čemer postavimo delovno točko v po¬ dročje krivulje, kjer v odsotnosti vhod¬ nega signala teče mali kolektorski tok. Zaradi stalnega malega kolektorskega toka je izkoristek nekoliko manjši, ven¬ dar s tem pridobimo na kvaliteti, saj je delovna točka premaknjena na rob neli¬ nearnosti. Vezja ojačevalnikov v razredu AB imajo dva tranzistorja v simetrični vezavi (kot vezja v razredu B), in se uporabljajo za ojačevanje večjih moči. Ojačevalniki razreda AB so primerni tudi za avdioteh- niko, kjer znaša mirovni kolektorski tok med nekaj mA in nekaj deset mA. RAZRED C Delovna točka je v tem razredu premak¬ njena v zaporno področje tranzistorja. Za odprtje tranzistorja je potreben raz¬ meroma velik vhodni signal, pri čemer teče kolektorski tok le ob vrhovih pozitiv¬ nih oziroma negativnih polperiod, od¬ visno od tipa tranzistorja. Izkoristek in ustvarjena koristna moč sta zelo visoka, vendar je popačenje vhodnega signala ogromno. Razred C se uporablja za oja¬ čevanje velikih moči v oddajniških na¬ pravah, kjer popačenja odpravljajo ni¬ hajni krogi. Zaradi navedenih lastnosti se ojačevalniki v razredu C ne uporab¬ ljajo v NF-tehniki. Slika 2 130 • TIM 4 • december 1991 ELEKTRONIKA Slika 4 Miha Zorec IR-VEZ J A 1. del V tej številki Tima začenjamo z serijo načrtov različnih vezij, ki uporabljajo in¬ frardeče elemente (IR). IR-vezja se naj¬ več uporabljajo za različna daljinska sti¬ kala, alarmne naprave in avtomatična stikala. Z uporabo IR-elementov lahko zelo enostavno in poceni naredimo stop- niščni avtomat, ki se avtomatično vklopi. Prav tako izdelava daljinskega stikala za garažna vrata ne pomeni večjega na¬ pora. Večina IR-vezij je sestavljena iz dveh glavnih delov; oddajnika in sprejemnika. Oddajnik oddaja usmerjene IR-žarke, ki jih nato sprejemnik spreminja v električni signal. IR-žarki so del svetlobnega spek¬ tra, ki ga človeško oko ne zaznava. Od¬ dajajo jih vsa žareča, raztaljena in go¬ reča telesa, tudi sonce). Zato IR-na- prave delujejo večinoma impulzno, t.j. uporabljajo frekvenčno modulirane sig¬ nale. Tako odpravimo zunanje motnje, ki so skoraj vse statičnega značaja. Pri zahtevnejših vezjih moramo uporabljati I posebne IR-leče in filtre, da še bolj usmerimo in selektiramo svetlobo, ki pri¬ haja na senzor. IR-senzorji so v bistvu fototranzistorji, ki so občutljivi le na IR-svetlobo, ali pa jim to omogoča svetlobni filter, ki pre¬ pušča le infradeči svetlobni spekter. Uporabljajo se tudi IR-sprejemniške di¬ ode. Ti elementi imajo večinoma vgra¬ jene majhne leče. V zahtevnejših vezjih moramo uporabiti še dodatne leče, s ka¬ terimi povečamo doseg napravic. Kot oddajnike uporablja IR-tehnika po¬ sebne LED-diode, ki se po obliki ne razli¬ kujejo od navadnih. Razlika je le v tem, da so skoraj prozorne. Tako kot spre¬ jemniki tudi IR-oddajniki vsebujejo majhno lečo, ki pa za profesionalne na¬ mene ne zadošča. IR-elemente težko dobimo v domačih trgovinah, vendar nekatere zasebne tr¬ govine občasno prodajajo tudi take kom¬ ponente. Infrardeči stopniščni avtomat Na sliki vidimo enostaven stopniščni av¬ tomat, ki vsebuje le eno integrirano vezje, dva tranzistorja, rele in še nekaj uporov in kondenzatorjev. Ne smemo pozabiti na glavne dele vezja: tri infrar¬ deč LED-diode in fototranzistor. Oddajnik vezja je zelo enostaven, saj vsebuje poleg infrardečih LED-diod le še baterijo in upor, ki omejuje diodni tok. Kot vidimo, je oddajnik prenosen in ga lahko uporabljamo kot ključ. Pri tem vgradimo v vezje majhno tipko, s katero vklapljamo oddajnik in tako varčujemo z baterijo. Če uporabimo vezje kot stop¬ niščni avtomat, baterije ne potrebujemo in oddajnik napajamo z istim virom kot sprejemnik. Sprejemnik je nekoliko bolj kompliciran in vsebuje poleg IR-detektorja še integri¬ rano vezje NE 555, ki deluje kot mono- stabil. Za vklop in izklop stopniščne raz- svetjlave pa uporabljamo rele Re. Napravica deluje enostavno. Oddajnik postavimo na primerno razdaljo in vse tri LED-diode usmerimo proti sprejemniš- kemu fototranzistorju. Oddajnik in spre¬ jemnik morata biti montirana na primerni višini; ne višje od majhnih otrok, vendar ne tako nizko, da bi se luč na hodniku vklapljala ob vsakem prehodu hišne mačke ali psa, ki jima naše vezje prav gotovo ni namenjeno. Ob prehodu preki¬ nemo IR-žarek, kar da impulz, ki sproži monostabil in vklopi rele. Ko se prema¬ knemo mimo žarka, se IR-meja znova vzpostavi, vendar rele še nekaj časa ne izklopi luči. Čas zakasnitve izklopa do¬ loča potenciometer P1 in elektrolitski kondenzator C1. Domet napravice je sicer kratek, vendar od tako enostavne napravice ne mo¬ remo pričakovati čudežev. Seznam elementov R1 =100k R2 = 1k R3 = 1 k R4 - 56o C1 =10j.F C2 =10nF P1 - 100k LIN D1 = LED-dioda D2 = 1N4007 D3, D4, D5 = IR-LED-diode T1 TIL 81 T2 BO 135 IC NE 555 Roman Kelhar ULTRAZVOČNI SENZOR ZA ALARMNO NAPRAVO - 2 Kot sem obljubil v prejšnji številki, bom Na sl. 1. je narisano integrirano vezje tokrat napisal nekaj več o integriranih 4060, ki smo ga uporabili kot tajmer. To vezjih, uporabljenih za alarmno centralo, vezje je izredno uporabno, ker potrebuje ter o ultrazvočnem senzorju. za svoje delovanje malo zunanjih delov; TIM 4 • december 1991 * 131 ELEKTRONIKA le kondenzator in upor za določanje RC- konstante v krogu oscilatorja iz vezja (hodi 9, 11, 10). Namesto kondenzatorja lahko vežemo kvarčni kristal, upor na izhodu 11 odstranimo in izhod pove¬ žemo s skupno točko upora na izhodu 10 in kristala na izhodu 9. Upor na izhodu 10 je odvisen od frekvence kri¬ stala, in sicer za 50 do 100 kHz okoli 180 do 220 kE za 1 MHz pa 5 do 8 kE. To je najbolje ugotoviti s poskusom. Upo¬ števati moramo, da je frekvenca na pr¬ vem izhodu (nožiča 7) že deljena s 16 (2 4 ), na naslednjem izhodu z 32 (2 5 ) in tako dalje, do izhoda na nožiči 3, kjer je deljena z 2 14 . Vezje daje izredno točne intervale tudi daljši čas. Sam sem ga uporabil v polnilcu za baterije (objavljen bo v eni prihodnjih številk), kjer je čas merjenja štirinajst ur. To vezje je izredno uporabno, pa tudi cena je dostopna. Za svoje delovanje potrebuje le še nivo lo¬ gične ničle na rešet vhodu. Na sl. 2 je narisano integrirano vezje 4013, ki je dvomemorijski element. To pomeni, da si zapomni dve logični stanji iz vhoda, ki jih prečita ob prihodu im¬ pulza na nožico 3. Impulz mora menjati stanje z logične nič na logično ena, kajti obratno ne čita. To je razvidno tudi s ta¬ bele. Omenil sem dvomemorijski ele¬ ment, vhod pa je le eden. D-bistabil ima vgrajen invertor, in sicer tako, da se sta¬ nje z vhoda prenese na izhod Q, na izhod Q pa ravno obratno stanje, kot je na vhodu. D-bistabil lahko uprabljamo tudi brez takta preko nožič R (rešet) in S (set). V naši centrali smo to uporabili za postavitev v začetni položaj. Na sl. 3 so narisana NOR-vrata, ki smo jih uporabili na vhodu alarmnega signala, da ne pride do aktiviranja alarma prezgodaj. Iz tabele je razvidno, da vrata držijo logični nivo nič, dokler je na katerem koli vhodu logična ena. Enega od vhodov v centrali spreminja D- bistabil, ki ga z nivoja logične ena spre¬ meni na nivo logične nič šele, ko poteče prvi čas (čas izhoda). Drugi vhod je stalno prek visokoomskega upora vezan na pozitivni pol napajanja. Ko poteče čas izhoda in se aktivira alarm (impulz lo¬ gične nič na drugi vhod teh vrat), se stanje na izhodu vrat spremeni v impulz logične ene v trajanju impulza na vhodu. Teh vrat je v vezju več (4). Ker pa gre za CEMOS-vezje, moramo druga vrata ve¬ zati na enega napajalnih polov (pozitiv¬ nega ali negativnega), da ne pride do nezaželjenih informacij na izhodu naših vrat, s tem pa do samoaktiviranja alarma. Oglejmo si princip delovanja ultra¬ zvočnega senzorja. Sestavljen je iz ul¬ trazvočnega oddajnika (UZO) in spre¬ jemnika (UZS). UZO sestavlja oscilator, ki oscilira na frekvenci UZ-pretvornika. Večinoma se uporabljajo pretvorniki za 40 kHz. Če boste uporabili drugega za drugo frek¬ venco, morate spremeniti kondenzator C,. Na izhodu oscilatorja (nožiča 3) do¬ H= logična 1 L = - /I — d *= — H —fali 1 ~\=impuls bimo impulze frekvence 40 kHz, ki jih vodimo na UZ-pretvornik. Ta jih pre¬ tvarja v neslišni zvočni signal, ki potuje po prostoru in se rahlo spremeni zaradi odboja od predmetov, ki so v prostoru, in se vrne v UZ-sprejemnik. Ta zopet zvočni signal pretvori v impulze 40 kHz, ki je, če se v prostoru nič ne premika, konstanten. Če pa se v prostoru kaj pre¬ mika, sprejemamo dve frekvenci - de¬ lovno in spremenjeno. Obe frekvenci ojačamo s tranzistorji ^ in T 2 , nato pa ločimo z RC-členom (C 4 R 4 ) frekvenco oddajnika (40 kHz), ostane pa nam nižja frekvenca, ki se ponovno ojača na T 3 in T 4 ter nato prek diode pelje na bazo T 5 . Ko tranzistor prevaja, sveti LED-dioda in padec napetosti na R 6 povzroči odpira¬ nje tranzistorja T 6 , ki da impulz logične nič na izhod senzorja, ki ga vodimo na vhod naše alarmne naprave. Napajanje za senzor dobimo iz alarmne centrale. Negativni pol v točki B, pozitivni pol pa v točki A. 4 001 1/fNOR VRATA Slika 3 Umerjanje Ko smo senzor sestavili, pretvornike po¬ vezali z vezjem in priključili napajanje, mora zasvetiti od nas (rdeča) LED-di- 132 • TIM 4 • december 1991 ELEKTRONIKA OBČUTLJIVOST. UZO OJ -- J " \ \ majhna )velika 'o/ UZS _ / / V srodn ; \ V N \ Slika 7 sred n, W- i j i C|u Cul 5. v - ° ^ srednja veliko tvorniku oddajnika, ki mora biti 40 kHz. Povezava med ploščico in pretvorniki mora biti narejena z okiopljenim kablom, pletenice ne priklopimo nikamor. Pre¬ tvornike z vezjem montiramo v eno ohišje ali pa vsakega posebej (sl. 7), odvisno kaj potrebujemo. Če uporabimo pretvornike z resonančno frekvenco 23,6 kHz, je vrednost kondenzatorja 2,2 nF. oda. Senzor postavimo tako, da je obr¬ njen v prostor, kjer pa se ne sme nič premikati. Če imate na razpolago samo inštrument, ga zvežite med bazo tranzi¬ storja T 3 in maso. Trimerni potenciome¬ ter TP-, vrtimo tako, da dobimo največji odklon kazalca na inštrumentu. Ko se vse umiri, ugasne tudi LED-dioda. Tudi ko umerjamo, delamo vse izredno po¬ časi. Če didoda noče ugasniti, malo za¬ sukamo potenciometer (s tem ga razgla¬ simo). To se dogaja v majhnih prostorih. Če imamo na razpolago frekvencmeter, samo izmerimo frekvenco na UZ-pre- Ploščico lahko dobite na naslovu: Roman KELHAR Metoda Mikuža 10 tel.: 348-433 Pa obilo zabave in pišite, kakšna vezja želite. Edi Fabjan ELEKTRONSKA SMREČICA SEZNAM MATERIALA R1-R3 10k R2- 47k R4 = R5 R11 = 100k R6 470E R7-R8 - 4k7 R9- 220k R10 22k R12- 3k3 C1 — 1nF C2 C3 C4=0,1n C5- 680pF C8 = 1uF/16V C9 C10 4,7p/16V D1 = D2 D3 1N914,1 N4148 ali podobna IC1- 555 T1 T3 T6-BC212,BC177 ali podoben T2=T4-T5=BC109 UZO 96 D-40T,MA4OLIS ali podoben UZS 96 4-40R,MA4OLIR ali podoben Ta načrt je namenjen vsem tistim, ki si želijo bližnje praznike obeležiti na svoj¬ stven način: s posebnim zanimivim elek¬ tronskim vezjem z raznobarvnimi LED- -diodami, ki migotajo na videz brez reda. Vsi vemo, kako velika škoda se dela vsako leto v naših gozdovih, ko si večina od nas oskrbi lepo mlado smrečico, ki jo potem prisilimo, da kakih štirinajst dni hira v kakšnem kotu, nakar jo seveda doleti žalosten konec, navadno v peči. Ta napravica pa je kot nalašč za vse ekološko osveščene Slovence, saj bomo imeli namesto prave smrečice elektron¬ sko. Smrečico lahko montirate v avto (npr. na steklo s pomočjo vakuumske gume, kot pri nekaterih obešalnikih. V tem pri- TIM 4 • december 1991 * 133 ELEKTRONIKA * tako da preklopijo iz visokega v nizko stanje šele pri % napetosti napajanja na vhodu, iz nizkega v visoko pa pri 'h na¬ pajalne napetosti. S takimi invertorji je zelo enostavno izdelati oscilator. Na sliki 1 imamo torej vezavo 6 oscilatorjev, ki imajo na izhodu kvadraten signal. Frekvenca oscilatorja je določena z vrednostjo elementov; za /\ SEZNAM MATERIALA R1, R2, R3, R4, R5, R6: 5,6 MOhma 1/4W 5% upor C1, C4, C6, C7, C10, C12: 0,1 mikroF, keramični C2, C3, C5, C8. C9, C11: 22 mikroF, 16 V, elektrolitski D1: 1N4001 ali podobna (lahko brez) D2-D14: LED raznih barv po želji IC1: CD 40106 (lahko 74 HC 14)* BAT: baterija 9 V SEZNAM MATERIALA ZA USMERNIK C13: 470 mikroF, 16 V, elektrolitski C14: 0,1 mikroF, keramični GR1: Diodni mostič (Graetz) npr. B40 C1500 ali podoben IC2: 7806 (lahko 78L06 ali drugi*) Transformator 220/6 V, 5 W ali podoben meru bo napajana z napetostjo 12 V (lahko preko stikala za gretje šipe ali stikala za luči). Lahko jo postavite na pisalno mizo ali v izložbo pred okno in jo napajate kar z napetostjo mreže 220 V, seveda prek transformatorja in usmer¬ nika. Lahko pa jo nosite s sabo in jo napajate z baterijo 9 V. Poraba te napra¬ vice je namreč zelo majhna - manj kot 2mA. Napravico pa lahko tudi podarite kot božično darilo. KAKO DELUJE Električna shema elektronske smrečice je na sliki 1. Za delovanje je potrebno samo eno integrirano vezje, to je vezje CMOS z oznako 40106. To vezje vse¬ buje 6 invertorjev s Schmittovim trigger- jem. To pomeni, da to niso samo na¬ vadni invertorji, temveč taki s histerezo, 134 • TIM 4 • december 1991 ELEKTRONIKA prvi invertor sta to upor R1 (5,6MOhma) in kondenzator C1 (0,1 mikroF). Frek¬ venco lahko izračunamo po naslednji formuli: f = 1/1,4RC V našem primeru je to: 1/1,4 * 5,6 x 10 6 * 0,1 x 10" 6 = 1/0,784= 1,275 Hz, kar po¬ meni, da bodo LED-diode počasi utri¬ pale. Če bi želeli še počasnejše utripanje (manjša frekvenca), bi morali povečati kondenzator ali upor. Stvar seveda ni tako preprosta. LED- -diode rabijo za svoje delovanje toK naj¬ manj 10 mA. Ker je poraba ostalega vezja minimalna (reda mikroampera), se temu izognemo tako, da priključimo LED-diode na izhod prek kondenzatorja (C2). Kadar je izhod invertorja IC visok 1A, se kondenzator polni prek ene od obeh LED-diod. Posledica tega je, da ta LED zasveti. Kondenzator se napolni, ker pa sta LED D3 in D4 vezani para¬ lelno, se zatem izprazni preko D4, ki seveda spet zasveti. Na ta način je po¬ raba energije zmanjšana na minimum, svetlost LED pa je tudi zadovoljujoča. Ker teče tok le en sam kratek trenutek, tudi ni nevarnosti prevelike disipacije v IC in ni potreben upor za omejitev toka. Poraba je s tem tako majhna, da je možno vezje napajati z miniaturno -fr- £C1 {{s p C “+ - ^ ~ n KI O W OK8 9-voltno baterijo. Če si malo ogledamo shemo, lahko vidimo, da imamo 6 enakih oscilatorjev, ki pa so le vezani na malo drugačen način. To je zaradi tega, da se izognemo monotoniji, saj bi v primeru enake vezave LED-diode svetile v mo¬ notonem zaporedju. LED-dioda D2 ima posebno funkcijo: vezana je serijsko v napajalno napetost in zato zasveti vsakokrat, ko se kateri od kondenzatorjev polni, tako da učinkuje na vrhu kot nekakšna zvezda. Dioda D1 služi za zaščito vezja v primeru zame¬ njave polaritete napajanja in jo lahko tudi nadomestimo s prevezo, če smo gotovi vase, da ne bomo zamenjali polov bate¬ rije. ’ v Na sliki 2 imamo še shemo usmernika, če se odločimo, da bomo smrečico na¬ pajali iz omrežne napetosti. Shema je običajna vezava napetostnega regula¬ torja, v tem primeru 6 V, tako da lahko namesto integriranega vezja 40106 upo¬ rabimo tudi 74 HC 14, ki je izdelano v tehnologiji CMOS, vendar dela le pri napetostih napajanja 2 - 6 V. Lahko uporabimo tudi druge regulatorje, če bomo imeli kot IC1 40106. Zaradi majhne porabe zadostujejo tudi regula¬ torji z oznako 78LXX ali celo samo stabi¬ lizator z Zenerjevo diodo. Prostor za elemente usmernika je že kar na tiskanem vezju smrečice. TIM 4 • december 1991 • 13S NA KRATKO Bojan Rambaher KAKO SE DEBELIJO DREVESA PRAKTIČNA IZVEDBA Za izdelavo smrečice rabimo tiskano vezje, ki je lahko na kakršnem koli mate¬ rialu za tiskana vezja, najboljši je vitro- plast, ki je zelene barve. Pogled na tiskano vezje s strani bakra je narisan na sliki 3 v merilu 1:1. Najprej moramo pertinaks oblikovati v obliki smrečice. To lahko najenostavneje nare¬ dimo z rezbarsko žagico. Vezje narišemo s flomastrom ali na kakšen koli drug način, ga zjedkamo in izvrtamo luknje. Vstavimo in zaspajkamo vse elemente, ki so na seznamu materi¬ ala, na koncu še integrirano vezje CMOS 40106 oz. 74HC14. Pogled na vezje s strani elementov je na sliki 4. Paziti moramo na polariteto elektrolit¬ skih kondenzatorjev, LED, predvsem pa IC1-40106. Vse LED so obrnjene enako, tako da s tem ne bi smeli imeti problemov, daljša priključna nogica LED pa je vedno tudi pozitivna (anoda). LED-diode zaspajkamo lahko s spod¬ nje ali zgornje strani, glede na to, kako naj bo vezje videti na koncu. Na sliki 5 imamo še načrt maske iz kartona ali iz podobnega materiala, ki jo damo na vezje in pobarvamo zeleno, tako da do¬ bimo videz jelke. Na mestih, kjer so krogi, moramo zvrtati luknje s premerom 5 mm. Maska je narisana za LED, monti¬ rane na zgornjo stran. Če imamo LED na spodnji strani (stran bakra), moramo ma¬ sko prevrtati zrcalno glede na sliko 5. IN NA KONCU Kaj se da pri elektronski smrečici spre¬ meniti? Število LED-diod lahko zmanj¬ šamo, lahko uporabimo LED z večjo svetilnostjo (kot za tekoče napise), lahko uporabimo dvobarvne LED, ki bodo utri¬ pale izmenično zeleno-rdeče. Vezje lahko spremenimo v drugačno obliko smrečice ali v kaj drugega (zvezda, ko¬ met. ..). Elementov usmernika seveda v večini primerov ni potrebno vgraditi, niti narisati povezav na tiskanem vezju. Narisano je pač univerzalno tiskano vezje za obe varianti napajanja. In kje kupiti elemente? Seveda tam, kjer jih kupujete za druga elektronska vezja. Lahko pa vse skupaj ali pa samo tiskano vezje naročite na naslov: Edi Fabjan Avber 19 66210 Sežana Vse boste prejeli po povzetju po tehle cenah: tiskano vezje: tolarska protivrednost 6 DEM komplet elementov: tolarska protivred¬ nost 11 DEM Kitkomplet: tolarska protivrednost 16 DEM Kot nam je vsem znano, drevesa ne rastejo zgolj v višino, ampak se pri tem tudi debelijo. Še posebej to velja za sta¬ rejša debla. Njihov višinski prirastek je v tej dobi že dokaj majhen, lahko bi skoraj rekli, da je zanemarljiv, medtem ko veje in debla nenehno pridobivajo na obsegu. Krepijo se predvsem v višino počasi rastoča drevesa, kot na primer javor, jesen, hrast, lipa, jelka, smreka. Deblo takšnega nekaj sto let starega poletnega hrasta ali lipe je lahko debelo tudi več kakor tri metre, velikolistna lipa pa ob primerni starosti doseže tudi čez štiri metre debeline. Debla dreves, ki so manj obsežna, v večji starosti prav tako dosežejo zavidljivo debelino. Deblo to¬ pola na primer zrase v debelino prek dva metra, pa tudi vitka smreka, kot pona¬ vadi rečemo, zrase pri večji starosti do premera skoraj dveh metrov. Takšne de¬ beline večina v višino hitro rastočih dre¬ ves, kot so jelša, breza ali pa na primer trepetlika, nikoli ne doseže. To pravilo velja tudi za gabre, tako da govorimo že o zavidljivo debelem drevesu, če deblo gabra meri v premeru več kot pol metra. Posebej debela so seveda kakšna za¬ res stara spominska drevesa, ki jih naj¬ demo po vseh gozdovih Evrope. V koli¬ kor takšna drevesa zaradi bolezni prej ne propadejo, dosežejo debelino tudi do presenetljivih osem metrov in več. Govo¬ rimo seveda le o hrastih in smrekah. Zanimivo je, da rastejo drevesa v vi¬ šino oziroma v dolžino le v obdobju nekaj tednov ali največ dveh mesecev na leto. Rast v debelino traja nekoliko dlje, približno štiri mesece na leto. To obdoblje se na primer pri hrastu in je¬ senu začne pred rastjo listja, pri brezah in javorih pa nekoliko kasneje, to se pravi že v obdobju, ko se jim razvija listje. Konec avgusta je po pravilu letna rast drevesa že povsem zaključena. Med zimo se nato rast drevesa popol¬ noma umiri, pretok življenjskih sokov po deblu je upočasnjen in drevo počiva. Ponovno se začne drevo krepiti šele spomladi, in to po vsej dolžini, kajti razi¬ skave so pokazale, da se drevesa debe¬ lijo v vseh višinah sočasno, da bi se lahko celični sistemi v deblu tekoče na¬ vezovali drug na drugega. Na štorih, še bolj pa na sveže podrtih drevesih, so ti letni prirastki oziroma letnice (tudi letni krogi) v večini primerov dobro vidni že s prostim očesom. Letni prirastek je odvisen predvsem od vremena in pogojev za rast, ni pa nujno, da je na vseh straneh drevesa enak. Ker v deblu tako vsako leto nastanejo novi in novi krogi, povečini široki kakšna dva do tri milimetre, z leti na deblu nastane lepo vidna slika koncentričnih krogov, po ka¬ teri lahko že laik brez večjih problemov določi natančno starost drevesa. Neka¬ tera drevesa, kot na primer topoli, imajo nekoliko širše letnice, druga, kot na pri¬ mer tise, pa imajo nasprotno ozke in goste letnice. Od gostote letnih krogov je neposredno odvisna tudi trdota lesa. Ve¬ lja pravilo, da je les tem bolj trd, kolikor gostejše in ožje so letnice. Na širino posameznih letnic vplivajo tudi razni drugi zunanji dejavniki. Tako je na primer v sušnih letih prirastek tanjši. Če je krošnja drevesa nagnjena na stran, so lahko letni krogi v drevesu ne- somerni. Na severni strani drevesa so letnice pogosto ožje. Vsaka letnica je sestavljena iz spomladanskega in polet¬ nega prirastka, ki se v njej jasno ločita. Notranji krog je nekoliko svetlejši, ker je sestavljen iz celic s tanjšo steno. Te so rasle spomladi in zato mnogo hitreje ter tvorijo plast redkejšega lesa. Zunanji krog v smeri proti skorji pa je nekoliko temnejši. Gre za poletni prirastek, ko so celice rasle počasneje in so celične opne mnogo debelejše, ker je bilo v celicah manj vlage. Celična sestava lesa ni enaka pri vseh drevesih. Opozorili bomo samo na naj¬ značilnejša in najpomembnejša zname¬ nja. Razvita starejša igličasta drevesa imajo na primer bolj preprosto anatom¬ sko zgradbo kot listnata drevesa. Okoli devetdeset odstotkov preseka celega drevesa tvorijo cevčice, po kate¬ rih teče voda z raztopljenimi hranilnimi snovmi. Cevčice so v glavnem dolge le od dva do šest milimetrov in široke okoli štiri stotinke milimetra, vendar jih ne naj¬ demo po celi dolžini drevesa. Pretok vode iz ene cevčice v drugo omogočajo mikroskopske odprtine v stenah cevčic, ki jih je povsod po kakšnih osemdeset. Po teh odprtinah voda torej potuje od ene^ celice do druge, vse od korenin do krošnje drevesa. Posebnost igličastih dreves pa so bituminozni (smolasti) ka- nalčki z epitelnimi celicami, kjer se tvori hranivo, ki smo ga ljudje poimenovali smola. Z domiselnim vzdolžnim in preč¬ nim prepojenjem je zagotovljeno, da se v primeru poškodbe na katerem koli me¬ stu debla le-to kmalu zaceli s smolo. Les listnatih dreves ima mnogo bolj 136 • TIM 4 • december 1991 NA KRATKO !»£$** sSV&iziifr, •<% •*?•;; 3 '%«VX&£$» Sw£i$j&£& W&:«‘ 1 5^Si; SS??S{:f §&*! Ž!&&8&J ISl^fe^pfc ii^iifižžsste^OT Izrez iz debla listnatega drevesa z označeno celično strukturo: 1. trakovi stržena, 2. pretok asimi- lata, 3. pretok vode s hranilnimi snovmi, 4. spomladanski les, 5. poletni les prejšnjega leta (rob let¬ nice), 6. spomladanski les prejš¬ njega leta, 7. cevke, 8. rebrasta p&rforacija, 9. lesno vlakno, 10. les, 11. kambium, 12. ličje skorja. Izrez iz debla igličastega drevesa (shema) z označitvijo posameznih sestavnih delov: 1. skorja, 2. ličje, 3. kambium, 4. svetlejši les, 5. jedro drevesa, 6. stržen, 7. spomladanski les, 8. po¬ letni les, 9. celoletni prirastek, 10. letni krogi, 11. trakovi stržena, 12. kanali za drevesno smolo. Dvostolpne cevčice borovega lesa, 1500 kratna povečava. Dvostolpje v cevni steni topola, Cevka topola pregrajena z mrežno 1500 kratna povečava. perforacijo, 350 kratna povečava. TIM 4 * december 1991 * 137 zapleteno sestavo. Voda v njem se pre¬ naša po cevkah, ki so pravzaprav ra¬ zlične dolžine in so nastale z združeva¬ njem debelostenih odmrlih celic tako, da so se pregrade med njimi razgradile. To se je ponekod zgodilo v celoti, drugje pa samo delno, tako da je nastala tako ime¬ novana lestvičasta oziroma mrežasta (luknjičasta) perforacija pregradnih sten. Zaradi takšne povezave dosegajo cevke dolžino do nekaj centimetrov, pri hrastu pa v končni fazi celo do nekaj metrov. Listavci imajo dvostolpne cevke. Njihova pozicija, oblika in število so za posa¬ mezne vrste lesa karakteristične, tako da služijo kot pomemben razpoznavni znak za mikroskopska opazovanja. Ne¬ katere cevke se lahko pod določenimi pogoji za nekaj časa celo zamašijo in so potem neprehodne. Voda se lahko kljub temu pretaka po drugih cevkah, ki jih imajo listavci dovolj, saj tvorijo približno petino celotnega obsega drevesa. Zelo pomembne celice v lesu listnatih dreves so nekdanja oporna vlakna, ki imajo obliko grobostenskih cevk z več stenami. Njihov delež v celotnem ob¬ segu drevesa je kar ena do dve tretjini. Če jih je v lesu več, je ta trdnejši in težji. Razmerje teh vlaken v lesu vpliva tudi na kvaliteto papirja, celuloze in drugih izdel¬ kov iz lesa. EKOLOGIJA Zanimivo je, da se najpomembnejši procesi pri debelitvi debla ne dogajajo v lesu, ampak v tanki plasti, ki ga ob¬ kroža, oziroma v tako imenovanem kam- bijalnem krogu. Tega tvori deljivo (mezno) staničje kambium, ki se pod vplivom hranljivih snovi hkrati s popki vsako pomlad prebudi k življenju. Čelice v kambiju se začno zelo hitro deliti, na¬ stajajo nove in nove in takšen ritem rasti se nadaljuje vse do poletja, ko se pola¬ goma upočasni. V poletnem obdobju tvori kambium tanjše in bolj drugo k drugi stisnjene celice, ki imajo tudi debelejše stene kot celice, ki so nastale spomladi. Iz tega razloga je torej letni les gostejši in trd¬ nejši od lesa, ki je zrasel spomladi. Pod vplivom delilnega tkiva (kambija) nastajajo tudi skupine prevodnih snovi, cevni prepleti, ki so sestavljeni iz dveh sestavnih delov, iz lesnega in ličnatega. Lesni del (ksilon) obsega cevke, po kate¬ rih teče voda z raztopljenimi anorgan¬ skimi snovmi od korenin navzgor, ličnat del (floem) pa obsega druge prevodne poti oziroma mrežo, po kateri se po deb¬ lu pretakajo organske snovi, asimilati, ki se tvorijo v listih. Deljivo tkivo (kambium) se nahaja med lesom in ličjem, tako da lahko vsako leto tvori na notranji strani (gledano v smeri proti sredini debla) les, na zuna¬ nji strani (gledano v smeri proti skorji) pa ličje. Zaradi tega procesa, ki se ponavlja leto za letom, se deblo nato tudi debeli. Ličnata plast je neprimerljivo ožja in šibkejša od plasti lesa, vendar se vza¬ jemno vraščata druga v drugo, pogosto tudi s skorjo, zaradi česar jih mnogokrat ne moremo niti posamezno razpoznati. Ker so ličnati krogi slabo vidni in razpoz¬ navni, starosti drevesa ne smemo nikoli določati na njihovi podlagi, ampak vselej na podlagi lesnih letnih krogov. Vrhnja plast aebla in vej je skorja. Ta varuje drevo pred prevelikimi izgubami vode zaradi izparevanja ter pred preveli¬ kimi temperaturnimi spremembami. Kot drugi deli drevesa, je tudi skorja sestav¬ ljena iz posebnega celičnega tkiva. Ko se drevo debeli, nekatere njene plasti razpokajo in odmirajo, pogosto hkrati s starejšimi plastmi ličja, tako da pri mnogih vrstah dreves nastane dobro vidna razbrazdana, razpokana in odpa¬ dajoča skorja. Lesarji znajo tudi po obliki skorje in njeni barvi natančno določiti posamezne vrste dreves. Tudi še sveža skorja se lesa ne drži preveč močno, zato je možno podrto drevo z lahkoto olupiti. Pri tem se hkrati s skorjo olupi tudi ličje, ker se tankostenske celice kambija brez težav cefrajo. HIŠA BREZ IZGUB. V tem nadaljevanju si bomo ogledali, od kod prihaja energija, ki jo v svojem domu porabljamo, in kako njeno pridobivanje vpliva na okolje. Industrija za proizvodnjo električne energije to s ponosom rada predstavlja kot »čisto energijo«. Kot praviloma poudar¬ jajo, domovi, ki uporabljajo električno energijo, niso zaviti v oblake dima, elektrika ne ovija sosednjih hiš z oblaki žveplo¬ vega dioksida, ulice in hiše pa niso več prekrite s plastjo saj. 138 • TIM 4 • december 1991 EKOLOGIJA Če se iz vaše hiše ne vali dim, pa prav gotovo lahko nekje v bližini opazite dimnik termoelektrarne, ki spušča v zrak tudi vaš dim. To počne noč in dan, skozi vse leto, in tako proizvaja elektriko za tovarne, urade in nekaj milijonov prav tako po¬ žrešnih gospodinjstev, kot je vaše. Dimniki termoelektrarn so običajno visoki do 300 m, kar je višina Eifflovega stolpa. Inženirji so ob taki konstrukciji predvi¬ devali, da se bo dim na taki višini razpršil na večje razdalje in bo za mesta in vasi neškodljiv. Razpršil se je sicer res, vendar pa ni bil zato nič manj nevaren. Načrt se je izjalovil: visoki dimniki povzročajo nepredvidljivo škodo. ENERGETSKA VERIGA Prvi del: Proizvodnja energije V vseh razvitih deželah je proiz¬ vodnja energije močno centrali¬ zirana. Termoelektrarne so lahko zelo oddaljene od krajev, kjer energijo porabljajo, vendar pa posledice onesnaževanja ču¬ tijo daleč stran. Onesnaženje vpliva na zrak, morje in kopno. Kisli dež Vsakdo, ki je bil kdaj v sobi, kurjeni s premogom, je lahko zavohal ogljikov dioksid. To je plin ostrega in kislega vonja, ki v majhnih količinah ni škodljiv, vendar se nam solzijo oči, če nam ga veter pihne v obraz. Ta plin izhaja iz vseh elektrarn, ki jih kurijo na premog, nafto ali plin. Letno na svetu »proizve¬ demo« 100 milijonov ton tega škodljivega plina, ki predstavlja poleg radioaktivnih odpadkov eno največjih groženj našemu okolju. Visoki dimniki ga raznesejo na velike površine, daleč preko meja države. Vetrovi, ki pihajo v določenih smereh, ga prena¬ šajo preko morij in kontinentov. V bližini izvora pada na tla v obliki trdne usedline, na velikih oddaljenostih pa se običajno raztopi v vodi, pri tem pa nastane žveplasta kislina. Tako pada na zemljo v obliki kislega dežja. Na svetu je nekaj takih nevarnosti, ki so se pojavile brez poprejšnjega opozorila. Ena od teh je kisli dež, na katerega so najprej opozorile skandinavske države na konferenci OZN leta 1972. Ko so švedski znanstveniki poročali o tem, jim niso verjeli. Trdili so namreč, da žveplov dioksid iz nemških in britanskih termoelektrarn povzroča ogromno škodo v odda- NAFTA 1 Nafta daje približno dve petini energije, ki jo človek porabi. Vsako leto porabijo približno 2,8 milijarde ton. Od tega prek 3 mili¬ jone ton spustijo v morje pri spi¬ ranju rezervarjev ali pa pri nesre¬ čah. RAFINIRANJE NAFTE 2 V rafinerijah ločijo posmezne frakcije nafte. Pri tem postopku v ozračje in v vodo »pobegnejo« nekateri ogljikovodikovi odpadki. NARAVNI PLIN 3 Naravni plin pokriva približno eno petino naših energetskih po¬ treb. Skoraj popolnoma je nado¬ mestil premogov plin, ki so ga včasih množično izdelovali. TOPLOTNO ONESNAŽEVA¬ NJE 4 V mnogih termoelektrarnah upo¬ rabljajo kot hladilo vodo. Z njo kondenzirajo vodno paro, proiz¬ vedeno v pečeh. Odpadno to¬ ploto vodijo s pomočjo hladilnih vod v reke, kjer ruši razvoj rastlin in živali. ONESNAŽEVANJE FOSILNIH GORIV 5 Vsa fosilna goriva: premog, nafta in plin, proizvajajo pri gorenju ok¬ side žvepla in dušika. Ti izhajajo v ozračje, kjer pripomorejo k na¬ stanku kislega dežja. HIDROELEKTRIČNA ENERGI¬ JA 6 V sušnih področjih imajo vodni jezovi negativen učinek na tok vode. Snovi, ki onesnažujejo vodo, se koncentrirajo v manjših količinah vode. ELEKTRIČNA ENERGIJA 7 Med letom 1970 in sredino osemdesetih let je poraba elek¬ trične energije narasla za polo¬ vico. Sama električna energija je popolnoma čista in ne onesna¬ žuje. Zato pa proizvodnja elek¬ trične energije močno vpliva na okolje. JEDRSKA ENERGIJA 8 Za jedrsko energijo potrebujemo le majhne količine potencialno izjemno nevarnega goriva. V ZDA predstavlja približno 12% vse električne energije, v Franciji pa polovico. 6 7 PREMOG 9 ZDA, Zahodna Nemčija in Brita¬ nija proizvedejo več kot polovico električne energije iz premoga. Premog izmed fosilnih goriv pri gorenju najbolj onesnažuje oko¬ lje. Tudi njegovo pridobivanje je med vsemi gorivi najbolj ne¬ varno. DISTRIBUCIJA NAFTE 10 Velik del rafinirane nafte potuje do bencinskih črpalk in domačih rezervoarjev po cestah. C2I TIM 4 • december 1991 • 139 EKOLOGIJA Ijeni Švedski. Iz mnogih jezer so izginile ribe, na nekaterih področjih je postala voda neužitna. Obtožene dežele so se odzvale z nezaupanjem in celo sovražnostjo. Nezaupanja sedaj ni več. Na Švedskem je zaradi zakisleva- nja uničenih več kot dvajset tisoč jezer. Podobno usodo so doživela mnoga jezera na Norveškem, Finskem, Škotskem in v Kanadi. Naslednja žrtev na severni polobli so bili gozdovi. Če se vozimo po Evropi, vidimo povsod umirajoča drevesa. Tista, ki so preživela, imajo čudne ploščate vrhove, večina njihovih vej pa je golih. Jelke in smreke izgubljajo iglice, vejice nemočno visijo z njih. Mnoga drevesa na Škotskem imajo tako spremenjene veje, da jih včasih sploh ni mogoče prepoznati. Leta 1986 je bila polovica nemških gozdov označena kot umirajoča. Vse srednjeevropske države je prizadelo umiranje gozdov, opozorilne znake pa opažamo tudi v drugih državah. Na Škotskem je bil ob nekem viharju dež veliko bolj kisel kot običajen kis. Poleg žveplovega dioksida izpuščajo tovarne, termoelek¬ trarne, toplarne in avtomobili prek 300 različnih plinov. Neka¬ terih je zelo malo, lahko pa močno vplivajo na kemijo zraka. Najnovejše raziskave kažejo, da vzrok za umiranje gozdov ni en sam, ampak je kriva mešanica nekaj deset nevarnih kemi¬ kalij. Ne glede na to, katere kemikalije so krive, ni dvoma, da kisel dež, kisla jezera in umirajoča drevesa povzročata dve stvari: cestni prevoz, s katerim se bomo ukvarjali v nasled¬ njem poglavju, in naša poraba energije, predvsem elektrike, doma, v tovarnah in javnih zgradbah. Čista energija ne ob¬ staja. Dim, ki ga bruhajo dimniki naših termoelektrarn; so slab zadah modernega človeka. Čiščenje termoelektrarn Napravo za odstranjevanje žveplovega dioksida iz dimnih plinov je razvil Anglež Goodfellovv. Njegov postopek izvira iz leta 1880. Zaskrbljen je bil zaradi učinka kislega dima v Manc¬ hestru, zato se je odločil, da bo nekaj storil. Vendar se ta naprava ni »prijela«, ampak je zatonila v pozabo. Šele stoletje kasneje smo se k njej ponovno vrnili. Na srečo obstajajo načini za ustavitev onesnaževanja, ven¬ dar jih je možno vpeljati le, če se potrošniki s tem strinjajo in so to tudi pripravljeni sprejeti. Žveplo, ki izhaja skozi dimnike, je lahko zelo uporabno. Industrija vsako leto izkoplje ogromne količine tega elementa v taki ali drugačni obliki, zato je nerazumljivo, da ga spuščajo v tako velikih količinah v ozračje, kjer povzroča le škodo. Pred leti so v zahodni Nemčiji, ob Severnem morju, želeli postaviti termoelektrarno, vendar pa so pri tem naleteli na velike težave in enoglasen odpor lokalnih prebivalcev. Zato so tam postavili prvo termoelektrarno na svetu, opremljeno z na¬ pravo za odstranjevanje žvepla, čeprav takrat predpisi tega niso zahtevali. Ob začetku obratovanja so začeli tudi razisko¬ vati vsebnost drugih škodljivih plinov v dimnih plinih. Ta termoelektrarna ne proizvaja le elektrike, ampak tudi mavec. V dim, ki izhaja iz dimnika, brizgajo apnovico, vodno raztopino žganega apna. Mavec je sestavina cementa, zato ga prodajajo tovarnam cementa. Žveplo, ki bi v zraku pome¬ nilo veliko nevarnost, se je spremenilo v snov, ki nima na okolje skoraj nobenega vpliva. V termoelektrarni odstranijo približno devet desetin vsega S0 2 , cena električne energije pa je višja le za 10 %o. Nobe¬ nega dvoma ni, da bi bili potrošniki električne energije po vsem svetu pripravljeni plačati to dodatno ceno z uporabo energetsko učinkovitejših električnih naprav in varčevanjem. To je majhen strošek za ohranitev okolja. Čistejše zgorevanje premoga Premog izmed vseh goriv povzroča največ onesnaževanja. Ni pa nujno, da je tako. Marsikaj lahko storimo sami, preden pride dim do dimnika. Večino žvepla, iz katerega pri gorenju nastane žveplov dioksid, lahko pred uporabo izperemo. To seveda nekaj stane. V industrijskih državah take postopke že uporabljajo. Drug način pa je upraševanje premoga. Premog zmeljejo, nato pa ga vpihujejo v peč. Nastane »vesa«, ki daje veliko več toplote kot običajno zgorevanje. V peči ne nastanejo izjemno visoke temperature, zato tudi ne nastane toliko škodljivih plinov. Rezultat: več električne energije ob manjšem onesna¬ ževanju. Tako postane premog bolj sprejemljiv za čas, ko iščemo nadomestek zanj. Jedrska »alternativa« Še pred nekaj leti je nek ameriški strokovnjak zaupno zatrje¬ val, da bodo zaradi jedrske energije električni števci stvar preteklosti. Električna energija naj bi bila na razpolago v takih množinah, da bi bila dostopna vsem, tako kot voda. 140 • TIM 4 * december 1991 EKOLOGIJA Seveda se je ta strokovnjak motil. Zelo motil. Izkazalo se je, da jedrska energija ni poceni. Do začetka leta 1986 je kazalo, da je čista. Pri jedrskih elektrarnah ne nastajajo velike mno¬ žine dima, v ozračje ne izpuščajo žveplovega dioksida, duši¬ kovih oksidov ali ogljikovega dioksida. Težave so z jedrskimi odpadki, vendar je bila to stvar, ki jo je industrija rešila tako, da jih je pometla pod preprogo. Nesreča v jedrski elektrarni na Otoku treh milj ni streznila nikogar. Nihče ni umrl, škoda je bila lokalizirana. Do aprila 1986 je lahko jedrska industrija trdila, da ni nobenega dokaza, da je od jedrske energije kdorkoli umrl, medtem ko je bilo pri kopanju premoga vsako leto veliko žrtev. Černobilska nesreča je stvari obrnila na glavo. Najbolj črne slutnje borcev proti jedrski energiji so se izkazale kot upravi¬ čene. Sprostil se je nevidni sovražnik, vremenske napovedi v vseh evropskih državah pa so postale napovedi o radioaktiv¬ nosti. Nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo. Kakšen bo učinek? Gremo lahko na sprehod? Ali lahko otroci pijejo mleko in se igrajo na ulici med (morebiti) radioaktivnim prahom? Odgovorov na mnoga od teh vprašanj ne bomo dobili nikoli. Pojavili so se samozvani »strokovnjaki«, ki ponujajo odgo¬ vore. Kako lahko dobimo odgovor, če tega še nismo doživeli? Če je že nesreča v jedrski elektrarni, oddaljeni nekaj sto ali tisoč kilometrov tako vplivala na naše zdravje, onesnažila zemljo in živila, kako je lahko ob nesreči, ki se zgodi v bližnjem reaktorju? ENERGETSKA VERIGA Drugi del: Izraba energije Človeško telo porabi približno to¬ liko energije, kot srednje močna žarnica. Te potrebe pa so zane¬ marljive v primerjavi s komerci¬ alno energijo, ki jo porabljamo v naših domovih. Energija, ki jo porabi povprečen mestni Ameri¬ čan, je 50,000-krat večja od po¬ rabe biološke energije. IZGUBE PRI PRENOSU 1 Električna energija se izgublja pri vsakem prenosu z enega na drugo mesto. Pri velikih omrežjih se te izgube zaradi pretvorbe na¬ petosti in distribucije povzpnejo na eno petino električne ener¬ gije, ki jo spustimo v sistem. NEIZKORIŠČENA ENERGIJA VALOV 2 Veter daje valovom, ki jih podi pred seboj, veliko količino ener¬ gije. Do sedaj je bila skoraj vsa ta eneigija ob obalah neizkoriš¬ čena. DOSTAVA GORIVA 3 Transport premoga, nafte ali plina precej prispeva k ceni teh goriv. Cestni prevoz je eden naj¬ manj učinkovitih načinov za pre¬ voz goriva. INDUSTRIJSKA ENERGIJA 4 Približno tretjino proizvedene energije porabi industrija. Velik del te energije porabijo za izde¬ lavo energetsko požrešnih izdel¬ kov, npr. stekla in avtomobilov. IZGUBLJENA SILA VETRA 5 Včasih so na izpostavljenih hri¬ bih in obalah izkoriščali silo vetra in jo spreminjali v uporabno energijo. Sedaj je sila vetra v glavnem neizkoriščena. DOMAČA ENERGIJA 6 Približno eno petino energije po¬ rabimo v domovih v obliki elek¬ trične energije. Ostanek pred¬ stavljajo premog, nafta ali plin. HIŠNA ENERGIJA 7 V gospodinjstvih porabljamo električno energijo v električnih napravah, kot so pralni in pomi¬ valni stroji, sesalci in kosilnice. Največ električne energije pora¬ bijo hladilniki, zmrzovalniki in štedilniki. ODVRŽENA ENERGIJA 8 Velik del energije, ki jo dobimo domov, se izgubi kot pobegla to¬ plota. Domačo porabo energije bi lahko zmanjšali za tri četrtine, če bi uporabljali energetsko učin¬ kovitejše načrtovanje in boljšo izolacijo. ENERGIJA ZA OGREVANJE 9 Za ogrevanje domov in vode po¬ rabimo ogromne množine ener¬ gije. Za delovanje 2kW električ¬ nega grelca le tri ure dnevno po¬ trebujemo pol tone nafte letno. NEUPORABLJENA SONČNA ENERGIJA 10 Ogromne strešne površine v me¬ stih so idealno mesto za zbiranje sončne energije. Sedaj jo večina streh odbija nazaj v nebo. ENERGIJA ZA OSVETLJEVA¬ NJE 11 Osvetlitev precej prispeva k po¬ rabi energije v gospodinjstvu. 100-vatna žarnica, vključena osem ur dnevno, porabi na leto približno 70 kg nafte. TIM 4 • december 1991 • 141 EKOLOGIJA KISLI DEŽ IN UMIRANJE GOZDOV Natančen način vpliva onesna¬ ževanja zraka na umiranje goz¬ dov je precej zapleten. Večina strokovnjakov pa se strinja, da je za to katastrofo krivo veliko po¬ večanje onesnaževanja zraka, pa čeprav posredno. Ta slika kaže nekaj načinov, kako pride do onesnaževanja zraka in kako spremembe v ozračju povzro¬ čajo umiranje dreves. Ko bodo odkrili ekološke posledice černobilske nesreče, se bo mogoče pokazalo, da je kisli dež pravzaprav zelo malo škodljiv v primerjavi z radioaktivnim dežjem. Lahko torej spre¬ gledamo nevarnosti, ki jih ta vir energije prinaša, kljub udob¬ nosti njegove energije? MEŠANI ONESNAŽEVALCI 1 Vsakodnevne nevarnosti jedrske energije Tudi pri normalnem obratovanju je lahko jedrska elektrarna nevarna. Četudi deluje brez težav, proizvaja nevarne od¬ padke, ki jih je pred odlaganjem potrebno predelati. Za to obstajajo posebne tovarne, ki so okolici nevarne. Tak primer je tovarna za predelavo jedrskih odpadkov Sellafeld v Veliki Britaniji, ki je od konca petdesetih let, ko so jo odprli, spustila v Irsko morje več kot 250 kg plutonija, eno najbolj strupenih umetnih snovi, ki bi pri vseh prebivalcih Evrope povzročila pljučnega raka, če bi ga vdihovali. V okolici tovarne je veliko število levkemije. Še dve taki tovarni sta v Franciji in Nemčiji. Nihče ne more zagotoviti, da taka tovarna v bodoče ne bo postala vir jedrskega onesnaženja. Ne smemo verjeti, da je jedrska energija primerna alterna¬ tiva. V Avstriji in na Švedskem so se odločali za jedrsko energijo ali proti njej in se odločili proti. V Avstriji so ustavili gradnjo svoje edine take elektrarne, na Švedskem pa jih bodo počasi ustavili. V ZDA niso po nesreči na Otoku treh milij vključili nobene nove elektrarne. V večini držav so ljudje proti jedrski energiji. Verjetno ne bomo nikoli vedeli, kakšne so resnične posle¬ dice černobilske katastrofe. Na vsak način so zelo daljno¬ sežne. Vemo pa, da take elektrarne kljub vsemu predstavljajo določeno vsakodnevno nevarnost. Zato moramo poskrbeti, da bodo postale nepotrebne. Prvi korak je seveda zmanjševanje naših potreb po električni energiji. Dim iz tovarniških dimnikov in izpušni plini se dvigajo v zrak. Pri tem dvigovanju lahko dušikovi oksidi reagirajo z ogljikovodiki, pri tem pa nastane jedek ozon. KISEL DEŽ V PRSTI 2 Prst se lahko nakisa do globine enega metra ali več, odvisno od kislosti dežja. Pri kemijskih reak¬ cijah v zemlji se sprošča alumi¬ nij, ki je za korenine škodljiv. Kisli dež tudi raztaplja rastlinska hra¬ nila in jih odnaša od korenin. TERMOCENTRALA 3 Kombinacija fosilnih goriv daje velike množine žveplovega diok¬ sida, ki se dviga v ozračje. V de¬ želah, ki so odvisne od premoga, se sprosti približno 50 kg tega plina na prebivalca. AVTOMOBILI IN TOVORNJAKI 4 Promet je glavni vir dušikovih ok¬ sidov, ki jih je več vrst. Ti oksidi lahko v ozračju ostajajo do dva meseca. UMIRAJOČE KORENINE 5 Kisel dež na tleh skupaj s kislim dežjem, ki polzi po deblih, uni¬ čuje koreninske laske. Najgloblje korenine odmirajo, drevo je pre¬ puščeno vetrovom. KISEL DEŽ 6 V vlažnem zraku se dušikovi in žveplovi dioksid razstapljajo, pri tem nastane žveplasta in duši¬ kove kisline. Oblaki postanejo močno kisli, to pa povzroča kisel dež. UMIRAJOČE LISTJE 7 Ko pade kisel dež na listje, lahko atmosferski ozon upočasni pro¬ cese fotosinteze. Zaradi kislosti dežja se raztapljajo hranila v li¬ stih, kar pomeni začetek izpira¬ nja. ZDRAVO LISTJE 8 Pri normalnih listih se sončna energija absorbira v listih pri pro¬ cesu fotosinteze, ob uporabi ze¬ lenega barvila klorofila. Zeleno je barva zdravih listov. ZDRAVE KORENINE 9 Pri zdravih drevesih je koreninski sistem globok nekaj metrov. Mi¬ kroskopski koreninski laski ab¬ sorbirajo vodo in minerale. 142 • TIM 4 • december 1991 Fred Saberhagen MARTA Prevedel Žiga Leskovšek V torek je močno deževalo in v Znan¬ stvenem muzeju ni bilo gneče. Na poti v direktorjevo pisarno, s katerim sem nameraval posneti intervju, sem opazil skupino šolarjev, ki se je zbrala okoli najnovejšega računalniškega modela. Računalniku je bilo ime Marta, kar je bila sestavljenka kratic raznih elektronskih izrazov. Znala naj bi odgovarjati na šte¬ vilna vprašanja z vseh znanstvenih po¬ dročij in pojasnjevala naj bi tudi najbolj zapletene znanstvene teorije popolnim nestrokovnjakom. »Če prav razumem, računalnik lahko spremeni celo svojo obliko,« sem neko¬ liko kasneje omenil direktorju. »Da, teoretično,« je ponosno odvrnil. »Do sedaj se sicer še ni kaj dosti dogra¬ jevala; zasnovala in natisnila je le nekaj novih logičnih vezij.« »Govorite o računalniku, kot da bi bil ženskega spola. Kako to?« »Da. Res je. Morda zato, ker je tudi za nas, ki jo najbolj poznamo, še vedno tako skrivnostna.« Po moško se je za- hahljal. »O čem pa se ona sploh pogovarja z ljudmi? Ali, če vprašam nekoliko ru- gače: Kaj jo ljudje sprašujejo?« »Oh, nekateri pogovori so prav zani¬ mivi.« Za hip je umolknil. »Marta se z vsakim pogovarja po telefonu eno mi¬ nuto, nato pa ga poprosi, da prepusti TIMOVA FANTASTIKA mesto drugemu. Opremljena je s sen¬ zorji in primerjalnimi elektronskimi vezji, tako da lahko prepoznava ljudi, opravlja pa tudi več razgovorov hkrati. Kadar se pogovarja z otroci, govori celo bolj pre¬ prosto. Kar ponosni smo nanjo.« Zapisal sem vse. Morda bo urednik hotel, da napišem članek o Marti, pa še enega o muzeju na splošno. »Kaj po vašem mnenju najpogosteje sprašujejo računalnik?« Direktor se je zamislil: »No, ljudje naj¬ večkrat vprašajo: ,Ali si ti dekle? 1 Marta je to sprva zanikala, zadnje čase pa je začela odgovarjati: ,Kako ste le uganili?' Pomembno je, da tudi to ni programiran odgovor. Marta je presneto bistro de¬ kle.« Ponovno se je zahahljal. »Včasih želijo, da bi jim prerokovala, kar seveda presega njene sposobnosti. Naj še po¬ mislim. No, včasih hočejo, da množi več- mestna števila ali pa da z njimi igra špano na elektronski plošči. Seveda je v vsem tem odlična. Veliko ljudi je že privabila v naš muzej.« Ko sem odhajal, sem opazil, da so otroci že odšli. Za hip sem bil z Marto sam v sobi. Na ličnih varnostnih ograjah so visele telefonske slušalke. Stopil sem bližje in dvignil slušalko. Počutil sem se malce neumno. »Da, gospod,« mi je v ušesu zazvenel prijeten ženski glas, za katerega sem vedel, da so ga elektronsko sestavili iz prej posnetih besed. »Kaj lahko storim za vas?« »Vprašajte me,« sem predlagal v tre¬ nutku navdiha. »Kaj lahko storim za vas?« je ponovno vprašal prijeten ženski glas. »Želim, da me kaj vprašate,« sem po¬ novil. »Vi ste prvo človeško bitje, ki želi, da bi ga kaj vprašala. Sprašujem vas torej, kaj vi, kot človeško bitje, želite od mene?« Za trenutek sem ostal brez besed. »Ne vem,« sem končno izustil. »Domne¬ vam da to, kar želijo tudi drugi.« Spraše¬ val sem se, kako naj še dopolnilni odgo¬ vor, ko se je prižgal svetlobni napis: ZAČASNO ZAPRTO ZARADI POPRAVIL. OPROSTITE, ŠLA SEM Sl NAPUDRAT NOS. Telefonska slušalka, ki sem jo držal v roki, je onemela. Medtem ko sem od¬ hajal, se mi je zazdelo, kot da so se pod menoj zganili stroji. Naslednji dan me je poklical direktor in mi povedal, da se Marta dograjuje. Dan pozneje sem šel pogledat. Okoli novih zaslonov s celimi vrstami tipk se je vse do zaščitne ograje kar trlo ljudi. Če si pritisnil na tipko, se je zaslišal zvok, obarvala svetloba ali pa se je med zaple¬ tenimi napravami, ki so bile dograjene na vrhu stroja, sproščala statična elek¬ trika. Po telefonski slušalki je zelo seksi glas odgovarjal na vsako tehnično vpra¬ šanje, govoril popolne neumnosti in jih ovijal v dolgo tehnično izrazoslovje. PRODAM odlično ohranjene letalske modele: TAXI, SPRINT, DV-JADRALNO LE¬ TALO, žago za rezanje stiro- pornih kril, vrhunske modele KATJA in WINDY, jadrnico na daljinsko vodenje (višina jam¬ bora 2 m), kamero in projektor Super 8 mm ter veliko potenci¬ ometrov 500ku> in 1 Mio ter star avtoradio HOVVARD. Cene so zelo ugodne. Pohitite! KUPIM pa DV-napravo ROBBE-STARION ali samo sprejemnik 35 MHz. Marjan Grabnar Staničeva 1 61000 Ljubljana tel. (061) 312-686. NAČRTI sodobne elektronike, moduli, gotovi izdelki... Kata¬ log 15 tolarjev. Boštjan Antonič Kapelski vrh 101 69252 Radenci UGODNO PRODAM moped BT 50s. Prevoženih 1000km. Do¬ bro ohranjen in neregistriran. Prodam tudi čisto nov DV- komplet letala Cessna 890 (še neuporabljen), z elektromotor¬ jem, akumulatorjem, polnil¬ cem, DV-napravo s servomo- torjem, pripravljeno za let. Cena 2000 ATS. Niko Jandl Zacherlova 18 69240 Ljutomer tel. (069) 81-895 ali 82-598 TIMOVCI! Če izdelujete ti¬ skane ploščice po fotopo- stopku, mi pošljite cenik stori¬ tev. Čaka vas naročilo. PRODAM pa malo rabljen vi- deoplayer FUNAI, model VIP- 150, star eno leto, za 300 DEM. Branko Kovač Cesta na Gebreno 5 63270 Laško PRODAM računalnik AMIGA 500 (miška, 2 igralni polici, 70 disket s programi in najnovej¬ šimi igrami, originalno litera¬ turo ter prevedene knjige: Amiga Basic, Amiga Dos, Amiga grafika, sintetizator Yamaha PSS-140 (100 instru¬ mentov, 12 ritmov, bobni), Ini- mer Iskra Ml 7042 (primeren za elektroniko) in glasbeni stolp Gorenje (2 x 60W, gramofon, kasetofon, radio). Tomaž Kerin Gubčeva 3 68270 Krško tel. (0608) 31-697 PRODAM 10ccm letalski mo¬ tor VVEBRA z resonačno iz¬ pušno cevjo. Informacije na tel. (0602) 71- 030 popoldan - Mitja PRODAM novo napravo za DV CHALLENGER 720: oddajnik (7 kanalov, 2 mešalnika 2 x dual rate, 35 Mhz, kanal 75), DS sprejemnik, servomo- tor in stikalo; cena 360 DEM. Prodam tudi jadralne modele: QB 2500, (2560mm, T rep) 280 DEM VERSO (2100 mm) 320 DEM, ASW 17 (3200 mm) 350 DEM; motorna modela: AMATEUR (1200 mm) z motor¬ jem 2,5cm 3 za 250DEM, in šol¬ sko letalo TELEMASTER (1900mm) za motorje od 6,5 do 10 m 3 za 300 DEM. Vsi mo¬ deli so popolnoma novi in kva¬ litetno izdelani. Prodam tudi nov motor 6,5 cm 3 (ABC PRO 1,1 KS) z izpuhom za 160 DEM, servomotorje po 40 DEM, mo¬ tor 4,07cm 3 (ABC, 06 KS) 120 DEM ter več servomotor- jev (35 N, novi) po 40 DEM. Toni Bitenc Zoranina 16 61230 Domžale tel. (061) 712-585 TIM 4 * december 1991 • 143 TIMOVI OGLASI PRODAM večje število kvali¬ tetno posnetih kaset ter večjo količino praznih kaset. Kasete vam lahko tudi posnamem po vaši želji ali po mojem kata¬ logu. Maksi Bukovšek C. Kozjanskega odreda 92 63230 Šentjur tel. (063) 741-879 AMA SOFT! Najnovejši pro¬ grami za AMSTRAD-SCHNE- IDER CPC 464. Naročite brez¬ plačen katalog. Nudimo vam nove programe iz avtomatov in MKA STUDIO, najnovejše in starejše pesmi, HEAVY ME¬ TAL, RAP, DISCO, ROCK, PUNK, EVERGREEN... Pokli¬ čite in naročite. Matjaž Šarkanj tel. (066) 36-731 PRODAM halogenski reflektor 500 W, tri reflektorje z reflek¬ torskimi žarnicami (3 x 60W), štirikanalno letečo luč 4 x 100W, oddajnike UKW 1 W (prisluškovalna naprava) in miniaturno železnico Marklin o sistemu HO. tefan Trčko Pohorski odred 5 62310 Slovenska Bistrica tel. (062) 811-349 PRODAM avtomobilski OFF ROAD MODEL, MUDEN SU¬ PER ŠPORT, SVETOVNI PR¬ VAK 1990/91, velikost 1:8 - do 3,5cm 3 , popolnoma nov, še nevožen, novo daljinsko vode¬ nje ROBBE TERRA TOP FMSS/PCMS 40MHz z akumu¬ latorji in servomotorji, letalske motorčke OS-MAX 10 PSRS, OS-MAX 10 FPS, OS-MAX 25 FPS, MVVS 2,5 ccm (26000 vrt./ min, 0,8 PS), letalske modele CHARTER (4ccm), BUBLE BEE (1,5ccm), jadralno letalo FUGA (2800 mm) in še mnogo modelarskega materiala. Pro¬ fesionalno sestavljam avto¬ mobilske modele. Kupim ozi¬ roma zamenjam motor OS- MAX in daljinsko FUTABA ME- GATECH! Primož Hočevar Šlandrova 6 63320 Velenje tel. (063) 856-108 ZBIRAM vse o MALIH ŽELEZ¬ NICAH, sistem HO. Zamenjam za tuje filatelistične znamke. Andrej Divjak Ljutomerska 15 69252 Radenci tel. (069) 65-212 popoldan KUPIM Commodore 64 z manjšo okvaro. Damo Drolc Vojke Šmuc 9 66000 Koper tel. (066) 34-877 MEGA POP SOFT. Če želite kupiti dobre in kvalitetne vi¬ deo igrice za Commodore 64/ 128 se pozanimajte pri našem klubu. Katalog brezplačen. Goran Popovič Zupančičeva 3 66330 Piran PRODAM IGRE ZA C 64/128 na kasetah in disketah. Za brez¬ plačen katalog pošljite franki- rano kuverto. Primož Mesareč Trg Dušana Kvedra 5 62000 Maribor PRODAM BROŠURE za kar- ting. Tomaž Mihevc Pot na brod 6 61433 Radeče tel. (0601) 81-406 PRODAM računalnik Commo¬ dore 64 s kasetnikom, 2 igralni palici, deset kaset z igricami in literaturo za 400 DEM. Iztok, tel. (061) 738-642 KUPIM 6 epruvet, po možnosti celih. Matej Obreza Begunje 62 61382 Begunje pri Cerknici tel. (061) 791-676 po 14. uri UGODNO PRODAM Graupner- jev 10cm 3 motor z DV-iglo in izpušno cevjo. Cena po dogo¬ voru. Prodam še črpalko za pretakanje goriva ali vode. Na¬ menjena je za vodni top. Cena po dogovoru. Ivo Carič Pelechova 6 61235 Radomlje tel. (061) 727-968 PRODAM ZX SPECTRUM 48 K 64 s kasetami, kasetofon, 2 igralni palici, vmesnik, re¬ zervno membrano, literaturo, z vsemi kabli, za 200 DEM. Prodam tudi novo rolko SKO- RAL (z glasbo) za 800 SLT. Igor Mali Snakovška 42 64294 Križe tel. (064) 57-782 UGODNO PRODAM jadralno letalo ASW 22, razpon 2450 mm, star 16 mesecev za 270 DEM (8000 SLT), visoko- krilno letalo CHARLY z razpo¬ nom 1500mm, z motorjem 4,07cm 3 , domače izdelave, s fantastičnimi akrobatskimi zmogljivostmi, za 230 DEM (78500 SLT). Prodam tudi mo¬ torni model PIPER CUB, raz¬ pon 1700 mm, z motorjem, eli- sami in večkami, motor 6,5cm 3 , star 3 mesece, za 450 DEM (15830 SLT) ali zamenjam za DV-napravo FUTABA F 14, FC 15 ali DV-Graupner MC 15, MC 16. KUPIM pa do 800 DEM vreden sprejemknik za DV-napravo ROBBE ECONOMIC, oznaka AMS 27 MHz T 4 ali AMS 28 T 5, AMS 27 T 6. Sprejemnik mora biti najmanj 4-kanalen, lahko pa je tudi več. NUJNO! Matjaž Kancler Vinogradna 39 tel. (063) 753-116 63210 Slovenske konjiče PRODAM profesionalni DV- -bugi v merilu 1:10 z alumini¬ jastim podvozjem na električni pogon, brez DV-naprave. Mo¬ del je v celoti sestavljen. Informacije na tel. (0602) 31- 829 od 14. ure dalje KUPIM načrt DV-helikopterja z navodili. Boris Potrčeva 33 62250 Ptuj tel. (062) 773-092 PRODAM letalski motorček MVVS 2cm 3 z eliso in C0 2 mo¬ torček 0,27cm 3 z eliso in po¬ trebno opremo. Gorazd Vindiš Volkmerjeva 9 62250 Ptuj tel. (062) 772-129 PRODAM ATARI COMPATI- BLE 2600 s 160 vgrajenimi igricami (HARD DISC) in s 3 meseci garancije. Prosim tudi vse, ki imajo računalnik CPL 464 (na kasete), naj me pokličejo po telefonu, da bi si izmenjali programe in igrice. Andrej Arh Podlubnik 160 64220 Škofja Loka tel. (064) 621-936 UGODNO IN NUJNO PRODAM naslednje stvari: motorno le¬ talo PIPER CVB (razpon 1675mm) z motorjem 6,6cm 3 , star 4 mesece, za 320-350 DEM, DV-napravo Graupner 314, FM SSS 40 MHz, 4-ka- nalna s 5-kanalnim sprejemni¬ kom, stikalom, bat. boxom in 1 servom, popolnoma novo, še zapakirano, za 270 DEM; ja¬ dralno letalo ASW 22, razpon 2400mm, s pomožnim motorč¬ kom ENYA 1,62ccm, oboje staro 1 leto, prodam za 280 DEM. Informacije vsak dan od 13. do 17. ure. Matjaž Kancler Vinogradna 39 63210 Slovenske Konjice tel. (063) 753-116 PRODAM dve DV-napravi; SIMPROS SAM (14 kanalov, 2 mixerja, trimerni potenci¬ ometer (komplet - oddajnik, sprejemnik, Ni - Cd akumula¬ tor, 2 servomotorja), ROBBE- supra (16 kanalov, 1 mešalnik, 2 trimerna potenciometra, komplet), dvokrilca AMIGO II (razpon 1430 mm, 6,5 cm 3 , vi¬ šina, smer. plin, eleroni); V - rep jadralno letalo, tekmo¬ valno (razpon 3100mm, višina, smer, eleroni, zavore), F3B ja¬ dralno letalo (3100mm, višina, smer. eleroni, dodatne uteži za krila). Obe letali sta popol¬ noma novi in zgrajeni iz pla¬ stike. Prodam tudi DV-jadralno letalo BETA (višina, smer); 2 DV-jadralni letali FINIKOFI. Po naročilu izdelujem pla¬ stične trupe za letali FINIKOFI in TIMMY (cena trupa: 60 DEM manjši, 90 DEM večji). Izdelu¬ jem tudi letala po naročilu. Matjaž Druškovič Kovačeva ul. 4/a 64000 Kranj tel. (064) 242-722 popoldan od 16. ure naprej MATB SOFTWARE vam po¬ nuja igrice za CMB 64-128 ter igrice za ZX spectrum 48 K/+. Ce želite igrice, pokličite na tel. (066) 76-179 ali pišite na naslov: Strunjan 46, 66320 Portorož PRODAM DV-motorno letalo TWIGY primerno za začetnike, z razponom 800 mm in motor¬ jem 0,8cm 3 . Je novo in še ne sestavljeno. Cena letala z mo¬ torjem je 100 DEM. Letalo je primerno za dvo- ali večka¬ nalno DV. Miha Ribič Kvedrova 3 62250 Ptuj tel. (062) 772-036 popoldan Rešitev nagradne slikovne kri¬ žanke iz prejšnje številke: električno, pnevmatsko, toreri, Kne, Oton, Lar, P, KA, V, T, Arias, Riga, detektor, jar, Iki, orka, Arp, vos, Po, Kočna, OV, prst, Knin, Azov, ivrit, jesen, nakup, as, Lena, os, ro, t, eis, Sisak, Arndt, TO, Vukov, pe¬ rut, atonon, uvala. Rešitev nagradne slikovne kri¬ žanke prefotokopirajte ali pre¬ pišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 30. decembra pošljite na naslov Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 61111 Ljubljana (s pripisom »Timova križanka«). Trije izžrebani reševalci bodo po pošti prejeli lepe knjižne nagrade. Lepe knjižne nagrade za pra¬ vilno rešitev nagradne sli¬ kovne križanke iz tretje šte¬ vilke Tima prejmejo: Franci Žumer Vodnikova 14 63000 Celje Tanja Matko Glavni trg 2 68000 Novo mesto D. Urban Lestan Jamnikarjeva 6 61000 Ljubljana 144 * TIM 4 * december 1991 NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Poletje in zima Preden lahko pravilno razložimo letne čase, moramo povedali še to in ono o Zemlji. Prvič. Zemlja ima os. To je črta. ki teče skozi središče Zemlje. Ekvator je črta okrog najširšega dela Zemlje. Zgornja polovica Zemlje je severna polobla, spodnja pa južna polobla. I.ctni časi se spreminjajo, ker je zemeljska os nagnjena na eno stran. Na Zemljini poli okrog Sonca je naj¬ prej ena. potem pa še druga polobla bližje Soncu. Kako sc spreminjajo letni časi Poletje nastopi na tisti polobli, ki je bližja Soncu. Takrat je na drugi polobli zima. Zasledujte pot Zem¬ lje okrog Sonca in videli boste, kako sc spreminjajo letni časi. Prva svetovna vojna 1914-1918 Prša svetovna vojna je bila predvsem evropska vojna, saj je potekala v Evropi zaradi evropskih sporov. Kljub vsemu pa je tako ali drugače prizadela skoraj ves svet. Neposredno so bile vpletene številne neevropske države, predvsem kolonije Nemci so napredovali v Franciji, vendar so jih na severu kmalu ustavili zavezniki*. Obe strani sta kopali jarke in utrjevali svoje položaje. Leta 1915 je prišlo do zatišja na zahodni in vzhodni fronti. Slabo opremljeni in napol sestradani Rusi so utrpeli največje izgube. Padec morale je privedel do oktobrske revolucije*. ozemlja. zelo pogoato ob uguN Od leta 1870 so velesile sklepale razne zveze, da bi obdržale moč. Leta 1914 sta obstajala dva velika vojaška tabora: na eni strani Nemčija in Avstro-Ogrska, na drugi pa Francija in Rusija, ki ju je podpirala Kritanija. Obstajala so številna žarišča, ki bi lahko povzročila konflikt; ker so bile zveze tako rahle, je bilo nevarno, da bi napad na eno državo vpletel še njene Incident, ki je sprožil začetek vojne, je bil umor avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda, ki ga je junija 1914 v Sarajevu ustrelil Gavrilo Princip. Avstrijo so dolgo pestili nacionalni* upori Slovanov, ki jih je podpirala Srbija. Avstrija je vrnila udarec in Srbiji poslala ultimat*. Seveda ni bilo zadovoljivega odgovora, zato je 28. julija Avstrija napovedala Srbiji vojno. Prš a svetovna vojna sc je začela. Aprila 1917 so v vojno stopile ZDA na strani zaveznikov. Prišlo je do pomembne spremembe in leta 1918 je bila Nemčija že zelo izčrpana. Do končnega poraza je prišlo 11. novembra 1918. Vojna je povzročila takšno uničenje kot še nikoli prej. Z mirom v Versaillesu (1919) so Nemčiji odvzeli del ozemlja, razpustili njeno vojsko v Porenju in ji naložili vojno odškodnino. Prišlo je do težav, ki bi lahko privedle do druge vojne. Izid vojne je spremenil podobo Evrope; starih imperijev ni bilo več. nastale so noše 102 Zemljepis v slikah je ilustriran priročnik za mladino. V pr¬ vih, štirih delih opisuje našo Zemljo, njen položaj v vesolju, geološko sestavo, podnebje, naravne pojave (vulkane, potrese), površje, morja in oceane, morske tokove in ve¬ trove, rastlinje in živali, promet, pridobivanje soli in nafte, ljudstva in države, njihov jezik, pisavo, denar, hrano, obleko, verstva, praznike in glasbo, njihova bivališča na kopnem, vodi in drevju, vasi in mesta. Peti del je slikovni atlas sveta. Vsako poglavje ima še slovarček, ki razlaga poglavitne izraze o Zemlji, morju in človeških bivališčih. V posebnih preglednicah so zbrane kamnine, gradbeni minerali, ladje, ljudstva sveta in športi, na koncu pa je še kazalo krajevnih imen in stvarno kazalo. Zemljepis v slikah je nepogrešljiv pripomoček vsakega osnovnošolca. Cena: 900,00 SLT . TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE m Zgodovina v letnicah je ilustriran leksikon za mladino in odrasle. Opisuje človeško civilizacijo od okoli leta 9000 pr. n.š. do leta 1985. Zgodovinski dogodki so razdeljeni v osem časovnih obdobij: prazgodovina, starodavne civili¬ zacije, antična Grčija, Perzija, Rim, začetki krščanstva, Bizanc, vzpon islama, preseljevanje ljudstev, fevdalizem, križarske vojne; srednjeveško papeštvo, nastajanje evrop¬ skih držav, mongolsko cesarstvo, razvoj mest in obrti, renesansa; 16. stoletje: zemljepisna odkritja in osvajanja, reformacija in protireformacija. 17 stoletje: kolonializem, padec otomanskega imperija, Kitajska in Japonska. 18. stoletje: vzpon Prusije, Peter Veliki, ameriška vojna za neodvisnost, Britanci v Aziji, razsvetljenstvo, francoska revolucija. 19. stoletje: Napoleonova Francija, industrijska revolucija, leto 1848, boj za Afriko. 20. stoletje: prva sve¬ tovna vojna, oktobrska revolucija, druga svetovna vojna, dekolonizacija, vietnamska vojna. Najpomembnejši do¬ godki so razloženi z besedilom in sliko, drugi le z letnico. Besedilo dopolnjujejo preglednice s posebej pomembnimi datumi in barvni zemljevidi. Dodan je slovarček zgodovin¬ skih pojmov in obsežno stvarno kazalo. Cena: 900,00 SLT.