r
1	* tflt#	i	TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
letO XIV.	I	TELEFON UPRAVE:	25-67 io	23-67
*	_	I	TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 2J-«7
£|aii	1	I	Poslovalnica Ljubljana. PrinJiikan. 6. tel. 46—91
3	I	p^jlovalslca Celje. PreSernova 3. telefon	280
Maribor, četrtek 2. januarja 1941
NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali DO OoiU 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tullna 80 (Hn. POSTNI ČEKOVNI RAČUN:	11.40S
Cena din f—
Druga faza ofenzive v Libiji
Tuji opazovalci poročajo iz Kahire, da so pripravljajo angleške čete na drugi del ofenzive v smeri proti Derni — Izvidniški oddelki so baje že dosegli bližino Tobruka — Položaj v oblegani Bardiji — Italijani poročajo o odbitih sovražnih napadih
NAPREDOVANJE PROTI TOBRUKU LONDON, 2. jan. Ass. Press. Britske čete napredujejo v ponovnem sunku iz Bardie proti Tobruku. Nekatere patruljne edinice so predrle 75 milj globoko v puščavo in dosegle prostor južno od Tobruka. Istočasno so začele druge britanske čete postreno obleganje BardBe, ki je obkoljena že 16 dni. Britske letalske sile •so v sredo v enem najhuiših napadov bombardirale italijanska oporišča od Bsrdle do NapoUja. Napaden je bil tudi Tarent, kjer je padlo na Italijanske vojne ladje 11 težkih bomb.
PRED NOVIMI OPERACIJAMI KAHIRA, 2. .ian. CBS. Novi sunki, ki so jrh izvršile angleške motorizirane če-
te v smeri proti Tobruku, kjer so dospele tik pred italijanske utrdbe, ki jih Italijani še grade ter zasedle tudi neko letališče južno od Tobruka, so po zanesljivih informacijah v zvesti s pripravami za pričetek druge laze angleške ofenzive v italijanski Libiji. Angleži so izkoristili premor v operacijah za konsolidacijo zasedenega ozemlkia, za dovoz novih čet, za ustvaritev novih oporišč in zalog muni-cije, živil, vode ter drugih potrebščin. — Zdi se, da bodo Angleži pustili obleganje Bardije daleč zadaj za fronto in jo tako prisilil k počasni kapitulaciji brez večjih žrtev. Drugi del ofenzive sl bo izbral verjetno za citj ne samo Tobruk, ampak tudi Derno. Ansleško vrhovno poveljstvo
sicer noče dati o tem vprašanju nobenih izjav, vendar vse kaže, da je treba pričakovati že v prihodnjih dneh na tem bojišču važne nove dogodke. Položaj Italijanov v oblegani Bardiji postaja vedno slabši. V trdnjavi, ležeči na visoki skalni ploščadi, je obkoljenih okoli 20.000 Italijanov, ki se morajo boriti s pomanjkanjem.
ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 2. jan. Reuter. Po poročilih iz Kahire se obstreljevanje oblegane Bardije s težkimi topovi nadaljuje tako s kopnega kakor z morja. Prav tako so v akciji tudi bombna letala. Motorizirane čete so izvršile izvidniške sunke proti Tobruku in zavarovale ozemlje, ki leži
Sklicanje ameriškega kongresa
Jutri se sestane na zasedanje kongres Zedinjenih držav, da sklene zakone o povečani in pospešeni pomoči Veliki Britaniji — Predloge bo stavil p rezident Roosevelt sam — Raz-»	poloienje	javnosti '
VVAStllNGTON, 2. ja«. Ass. Press. Zasedanje ameriškega kongresa, 77 po vred, je sklicano za jutri Glavna razprava na njem bo Rooseveltov predlo« za splošno pomoč VeHki Britaniji v sedanji vojni. Roosevelt bo sam preČKal poslanko in predloge glede pošiljanja pomoči Angložetn.
NVASHINGTON, 2. jan. ZPV. Po soglasni sodbi v poučenih krogih, ne more biti nobenega dvoma, da bodo Rooseveltovi predlogi glede pospešene in povečane amer>£ke pomoči Veflkj Britaniji v celoti sprejeti v kongresu, ki se bo jutri sejel na zasedanje. To dokazuje ne samo razpoloženje v ameri&ki javnosti, ampak tudi razpoloženje med člani kongresa. Pričakuje se. tla debate ne bodo dolge in da bode* fOrmalitete objavljene v pospešenem postopanju.
WASHINGTON, ?. jan. Ass. Press. G*ede -na Rooseveltov načrt podpore
VeHki Britaniji z vojnim materialom vlada v tukajšnjih krogih veliko zanimanje za jutrišnjo otvoritev ameriškega kongresa. Mnenja so, da »krni Rooseveltov načrt na dveh glavnih osnovali: nastopiti proti sovražnikom demokracije in proti japonski pomoči silam osi. V teh problemih je zajeto tudi vprašanje, ali se bodo USA približale vojni, ali pa bodo ostale daleč ob strani. Načrt bo prišel v ponedeljek tudi pred oba predstavniška doma.
WASHWGTON, 2. jan. Reuter. Prezi-dent Roosevelt je prejel V/, vseli delov Zedinjenih držav brez števila brzojavk m pisem, v katerem državljani popolnoma odobravajo vsebino njegovega zad njega zgodovinskega govora.1 Celo njegov protikandidat pri lansph volitvah, VVendell Willkie kritizira Rooseveltov go vor samo zaradi tega, ker ni govoril še bolj odločno za pomoč Vel. Britaniji in
ker ni navedel bolj konkretnih in nagiih obljub glede te pomoči. Iz tega sledi, da stoji prebivalstvo Zedinjenih držav strnjeno za Rooseveltom glede vprašanja dolžnosti, ki jih imajo USA v sedanji vojni. Pri Rooseveltu je bik) med tem več konferenc, na katerih so strokovnjaki in državniki razpravljali o uresnioenm obljub slede pomoči Veliki Britaniji. Na teh konferencah so bili tudi odobreni načrti za prve povečane dobave vojnega materiala.
NEW YORK, 2. jan. i>NB. Angfreškain ameriška vlada preučavata načrt, kako bi porazdelili skupaj cone pomorskega prometa. Angleški promet po Tihem oceanu naj bi varovale ameriške vojne ladje, da bi brlc angleške vojne ladje tako osvobojene za službo na Atlantiku in v Sredozemskem morju. Predstavnik angleške vlade je s tem načrtom že odpotoval iz Londona v Ameriko.
Poloial na DaUnem vzhodu
Avstralski listi o moči Čangkajikove Kita)ske in (zgledih Japoncev — Kaj bi bilo, ako bi se laponska zapletla ie v vojno z Veliko Britanijo ali Ameriko — Knez Konoje o važnosti
trojnega pakta
med oblegano Bardijo in Tobrukom. Napredovale so 70 milj daleč v italijansko Libijo. Aktivnost letalstva je še vedno vcHks
ITALIJANSKO POROČILO RIM, 2. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča iz Afrike: V obmejnem ozemlju Cirenajke se nadaljuje aktiv nost topništva, ki uspešno obstreljuje sovražne oklepne oddelke. Pred Bardijo je bil odbit sovražni napad na neko sprednjo postojanko. Pri Džarabuku so naše čete odbile sovražni napad in sovražnika odgnale. Naša letala so izvršila več napadov na sovražna zbirališča čet In povzročila veliko škode. V Vzhodni Airiki ni bilo pomembnih dogodkov,
mu paktu. Temu koraku se še upirajo nekateri člani vlade in poslanci sobranja, naslanjajoč se na razpoloženje bolgarskega javnega mnenja. Ni pa izključeno, da bo vlada preosnovana in da bo sobranje razpuščeno. Vsekakor je treba pričakovati po vrnitvi Filova v tem oziru važne odločitve.
„ Minister za delo BEVIN
je izjavil, da »bo Velika Britanija labko,
l
SIDNRY. 2. jan. ZPV. Avstralski listi poročajo, da postaja položaj Japoncev na Kitajskem vedno bolj brezizglcden. Po treh letih vojne ie Cangkajškova kitajska sedaj mnogo močnejša, kakor jo bila v začetku. Maršal Čangkajšek razpolaga že s štirimi milijoni vojakov, od toga z enim milijonom najboljših In najnioder-neje oboroženih mož. Kitajska vojna Industrija stalno narašča, tako da bo Kitajska v tepi oziru v dogledni bodočnosti ^koral osamosvojena in ji no bo več potrebna tuj« pomoč, zlasti ne v taki meri, kakor doslej. Japonski položaj na Kitajskem innui nobenih (zgledov za Izboljšanje, amPak ntu grozi stalno slabšanje. — Ako bi se Japomka zapletla i« v vojno z Nel. Britanijo ali Zedinjenimi državami, bi bila odrezana tudi od vsega dovoza bencina, železa In drugih Industrijskih su-icvln, kakor tudi živil ter obsojena na propas^ Ako sc evropski velesili osi zanašat a nn Japonsko kot efektnega zavez-ii'ka v primeru potrebe, so njuni računi zgrajeni na skrajno slabili temeljili. To zavezništvo jc le simboličnega, ali kvečjemu še moralnega značaja, razvoja se-
danje vojne pa ne bo moglo v ničemer spremeniti.
TOKIO, 2. jan. Stefani. Japonski mini-sfcrsld predsednik knez Konoje je v svoji poslanici na japonski narod ponovno podčrtal veliki pomen berlinskega trojnega pakta, s katerim so bile okrepljene vezi med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Ugotavljajoč, da velesili osi stalna napredujeta pri ustvarjanju novegaevrop skega reda, jc dejal, da je tudi na Daljnem vzhodu že storjen prvi korak k bodoči novi ureditvi, kar se jc zgodilo posebno s paktom med Japonsko, Mandžuri jo hi Kitajsko (nankinško vazalno vlado). Končno pa pravi kne/. Konoje, da jc Ja-
ponska pripravljena na vsako eventual-nost.
TOKIO, 2. jan. Reuter. V novoletni poslanici je japonski vojni minister naglasil, da dobiva kitajski problem svetovni značaj. Položaj v Evropi je postal zelo resen. Dolžnost Japoncev je, da uspešno končajo svoje akcije na Kitajskem. Japonsko voisko čakajo v bližnji bodočnosti še zelo velike naloge.
NE\V YORK, 2, januarja. Ass. Press. Iz vladnih krogov se izve, da se vodijo pogajanju za izročitev 100 bombnikov kitajski vladi Čangkajška. Izro-čilev naj bi sledila spomladi. Letala bodo dana le v obliki posojila.
Bolgarija pred novo odločitvijo
SOFIJA, 2. jan. ZPV. Bolgarsk? zunanji minister F i I o v je odpotoval včeraj na Dunaj, O njegovem potovanju je bilo rečeno, da jc popolnoma zasebnega značaja in da potuje na Dunaj zato, da obišče zdraivnika v zadevi nekega obolenja, Iz drugega vira se pa vztrajno zatrjuje, da
jc bil Fllov povabljen v Nemčijo v politični mt9iji in da se bo sešel tam z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. V zvezi s tem je bilo mogoče izvedeti, da se nemška diplomacija v zadnjih dneh ponovno trudi v Sofiji, da bi pripravila Bolgarijo do pristopa k trojne-
zahvaljujoe načrtu Roosevelta, srečno končala sedanjo vojno ter z delom in napori odplačala orožje in strelivo.«
Italijanske Utrdbe v Alpah
RIM, 2. jan. Ass. Press. Na meji proti Nemčiji, Švici in Franciji sc nadaljujejo v Alpah utrjevalna dela italijanske obrambne črte »Llktor«. Tako poroča »Gazze-ta« v svoji številki od srede.
ANGLIJA IN IRSKA
NEW YORK, 2. januarja. Stefani. ..Popolo di Roma“ piše. da hoče Anglija z novim sistemom zunanje trgovine pritegniti tudi neodvisno irsko republiko v svoj delokrog. Velika Britanija hoče tako kontrolirali irski uvoz in izvoz, kar ni prvič. Angleški korak naj bi bil v zvezi z napovedmi represalij glede baz v irskih lukah.
ZAROTA V GUATEMALI GUATEMALA, 2. jan, Ass. Press. V ponedeljek so ustrelili 12 oseb. ki so jih prijeli zaradi poizkusa zarote. Glavni vodja jc bil polkovnik Pcdro Montenegro, njegov pomočnik pa dr. Juho Carilio.
Na zahodnem bojišču tlabo vreme
Med tem ko je na Silvestrovo in Novo leto viadato nad Anglijo in nad zahodom zatišje, so se v pretekli noči napadi nadaljevali, a le v manjšem obsegu
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 2. januarja. DNB, Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Dne 31. decembra je doseglo nemško bojno letalo v drznem napadu z višine komaj 100 m več sigurnih zadetkov na oboroževalno industrijo v grofiji Essex. Tudi v Londonu so bili ponovno bombardirani vojni cilji. Nada! jni napadi so bili izvedeni na kolodvore in na neko luko v južnovzhodni Angliji, pri čemer je bila povzročena znatna škoda na vojaških objektih in skla diščih. štiri sovražna letala so skušala napasti industrijsko ozemlje v zapadni Nemčiji. Dve letali tipa Bristol-Blenheim sta bili sestreljeni od protiletalskega topništva, že v bližini obale, ostali dve pa sta bili prisiljeni k umiku, predno sta dosegli svoj cilj. Lastnih izgub nismo imeli.
V	noči od Silvetrovega na novo leto nemška letala niso izvršila nobene akcijc. Tudi sovražnik je v tej noči opustil napade.
MIR V SILVESTROVI NOČI LONDON, 2. jan. Ass. Press. Londončani so pozdravili prihod novega leta z manifestativnim prezirom vseh dosedanjih zračnih napadov in trdno vero v bodočnost. Listi so prinesli poročila o dosedanjih žrtvah zračnega bombardiranja s čr-noobrobljenimi članki. Iz nobenega kraja niso poročali, da bi na dan Novega leta padla kje sovražna bomba. Tudi letala Rafa so tega dne počivala. Vremenske prilike so bile namreč izredno slabe na obeh straneh Kanala.
ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 2. jan. Reuter. Kljub slabemu vremenu so izvršili angleški bombni-
ki zopet več uspešnih napadov na posamezna industrijska in vojaška središča v Nemčiji in v zasedenih deželah na zahodu. Nad samo Anglijo je bila sovražna aktivnost minimalna.
f
! LONDON, 2. .an. Angleški bombniki so v pretekli noči znova napadlj Bremen, ki ! je bil doslej že petdesetkrat bombardi-j ran. Današnje akcije preprečuje slabo
i	vreme. Izvršeni so bili vendar mnogošte-: vilni napadi na invazijska pristanišča irt zasedene kraje.
DOGODKI NA MORJU
NEV/ YORK, 2. jan. Ass. Press. Dva angleška parnika sta v ponedeljek opazila 600 milj od škotske več podmornic. Ladja »City of Bedfort« s 6402 toni no-lisnosti je trčila od drug parnik. 5342-
V Albaniji samo lokalni spopadi
Kacjani in Grki poročajo o spopadih na prednjih postojankah - Angleži in Grki so izvršili veiik letalski napad na Vatono, o katerem pa poročajo Italijani, da so ga odbili
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 2. jan. Stefani. Italijansko poveljstvo je včeraj poročalo: Na grški fronti se je nadaljevala aktivnost patrulj in pred njih čet. Skupine naših letal so sodelovale skupaj s četami na zemlji. Obstreljevala in bombardirala so grške položaje in zbirališča, kakor tudi motorizirane in trenske kolone. Pri tem je bilo uničenih več sovražnih avtomobilov. Neka sovražna letalska skupina je skušala napasti Valono. Pri tem so bila sestreljena tri sovražna letala. Pozneje je bilo sestreljeno še eno letalo. Naša letala so se vrnila.
POLOŽAJ NA FRONTI ATENE, 2. jan. CBS. Na albanski severovzhodni fronti se bijejo dalje srditi boji med Italijani in Grki za posamezne postojanke, in sicer z menjujočo se srečo. Vas Lin ob Ohridskem jezeru še vedno menjuje go-podarje. Pač pa se je posre-
čilo zavzeti Grkom nekaj novih višav na ozemlju zahodno od Ohridskega jezera. Boji so se bili na nož. Italijani se pripravljajo na umik v nove utrjene položaje na severu pri Elbasanu. Pri Klisuri, ki st še vedno brani, so Grki stisnili obroč okoli mesta in zajeli en cel italijanski bataljon z vsemi častniki in vojnim materialom. Tudi okoli Tepelenija so Grki spet osvojili neikaj postojank. Napredovanje ob obali severno od Hhnare se nadaljuje počasi zaradi teren3kih in vremenskih razmer. Na obeh straneh se uporablja veliko število letal, ki posegajo v spopade pehote.
LETALSKI NAPAD NA VALONO KAH1RA, 2. jan. Ass. Press. Angleške letalske sile so možno bombardirale Valono v ponedeljek. Požar je bil viden daleč naokrog. Zaradi ognja je bilo lahko
opaziti koncentracije čet, ki so jih angleški letalci zasuli z bombami.
PODROBNOSTI O NAPADU NA VALONO
RIM, 2. jan. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja z grško-albanske fronte še naslednje podrobnosti o zračni bitki nad Valono: čim so se pojavila sovražna letala, je začela italijanska protiletalska artilerija na ladjah streljati. Kmalu je bil sestreljen en bombnik tipa Blenheim. Ostala letala se niso mogla približati mestu, nego so se skrila v goste oblake. Kmalu nato so se spopadla italijanska in sovražna letala, dve letali tipa Blenheim sta v plamenih padli na zemljo blizu Va-lone. V okolici je bil sestreljen še en sovražnf bombnik. Italijanska letala so ponovno posegla v boj in bombardirala tudi sovražne čete na fronti.
Ameriški glas o povojni ureditvi
RJM, 2. jan. Stefani. Dočirn Anglija molči glede nameravanega razporeda Evrope po sedanji vojni, piše njujorška revija »The Nevvs Republic«, da bo Amerika sodelovala pri obnovi Evrope. Pri tem se bo seveda naslanjala na Vel. Britanijo, ki obeta novi Evropi srečno bodočnost. V njej da bo imel vsak dosti kruha, obleke, možnost za izobrazbo in higijenska stanovanja. Ne bodo se smete tolerirati protisocialne akcije. Pravice in
dolžnosti posameznika bodo točno določene. Amerika bo prevzela nase nalogo, da izvleče Evropo iz kaosa. Legije držav, .ki jih je okupirala Nemčija, naj bi se združile v edinstveno vojsko, vlade teh držav, k| sede zdaj v Londonu, naj bi pa tvorile posvetovalni svet, ki bi pomagal pri gradnji nove Evrope. Anglija naj bi ustanovila Zedinjene države Afrike, posebna mednarodna komisija bi delala za emancipacijo te celine.
Novoletni govor danskega kralja
‘ KODA.VJ. 2. januarja. DNB. Dunski kralj Kristijan je po radiu posvetil svoj novoletni govor najprej padlim Dancem v minilem lelu in med drugim dejal: ./'.asi so težki in resni in It' s skupno akcijo bomo prebrodili vse Icžkočc. Zaupanje, ki mi je izkazano, mi daje moč. da delam z vsemi silami za blagor države. .Moje misli veljajo enako lslamlu in Farocrskim
otokom ter (irenlaudu, s katerimi smo zdaj izgubili vsako zvezo, a se jim zahvaljujem na izkazano vdanost. Nihče ne vi?, kakšna bo prihodnost, iipamo pa pravico, tla verujemo v boljšo bodočnost sveta. Prepričan sem. da vsi razumele resnost položaja." Kralj je zaključil govor z upanjem, da bo v novem letu Bog blagoslovil Dansko in njene posesti.
Churchillova poslanica Turčiji
LONDON, 2. januarja. Reuter. Ob no-(vem letu je poslal Churchill na naslov turškega naroda naslednje misli: »Pošiljam najiskreneje pozdrave turškemu 'narodu, želeč mu srečo in blagostanje v letu 1941. Lani je šel britski narod skoz: celo vrsto preizkušenj in mnogi naši prijatelji so nas že, začeli izpraševati, če bomo mogli vzdrževati vse to. Zdaj dvomi še malokdo o tem, v Vel ki Rritanii’ pa nihče. Na začetku novega leta gledamo z zaupanjem v boje, ki nas še čakajo. Vsak dan se naša sredstva krepe z močno proizvodnjo v USA. Lahko se zgodi, dn bfido že nedavne zmage v Sredozemskem morju prvi znnkl onega, kar mn ho prineslo novo leto. V	v	'—-
feenj in težkih mesecev, ki smo j'rh pre-
stali, nas zelo vesel', da smo uživali stalno prijateljstvo turškega naroda in njegove vlade. To prijateljstvo je okrepljeno z največiim medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem ter s skupnimi interesi in cilji. Prijateljstvo obeh narodov je prestalo prezkušnjo v težkih dneh In prepričan sem, da bo to v dnah, ki prihajajo, ce’o velikega pomena za bodočnost sveta ter srečo in blagostanje svobodnih narodov.« Churchillov govor so prenašalo vse ilirske radijske postaje.
Z RTV K V1I1A1M V V AMERIK!
C,l!lCA(iO, 2.januarju. Vss. Press. Viharno vre mr. jo terjalo nuu'go žrlev ' na nove;*n leta dan. Tako j<’ v sanuv.i
4	Chicagu izgubilo življenje oseb, Zu-
tonska ladja »Bodnant« je klicala na pomoč. Angleški tovorni parnik, 6579ton-ska »Nalgora« je sporočil, da je ob 9.30 opazil vzhodno od Azorov skrivnostno tujo ladjo.
ANGLEŽI O LETALSKIH IZGUBAH
LONDON, 2. jan. Reuter. V poročilu o dosedanjem poteku zračne vojne poročajo, da je bilo v teku obrambe Velike Britanije doslej uničenih 3500 nemških letal. Od tega so angleška lovska letala sestrelila 3090, protiletalska obramba pa 445 sovražnih letal., Na posamezne mesece odpadejo naslednje izgube nemških, v oklepajih pa angleških letal: januar 4 (0). februar 9 (0), marec 3 (0), april 9 (1), maj 357 (146), junij 143 (59), julij 212 (49), aygust 957 (297), september 957 (218), oktober 211 (118), november 189 (53), december 39 (9). Največje izgube so tedaj bile za napadalce v avgustu in septembru, v oktobru in novembru so te znatno upadle. Sporedno s pojemanjem zračnih akcij so bile v decembru zelo majhne.
Nemški demanti
BERLIN, 2. jan. Unp. Ugledne osebnosti zanikajo vse vesti iz angleškega vira, da je na dan Novega feta nastalo preki-njenje odnošjev med Berlinom in Vichy-jem.
radi običajnega streljanja ob novem lelu jc izgubilo življenje 11 oseb. Močan vihar je uničil več avtomobilov, ki so stali na ulicah. Policija jc imela mnogo opravka z veseljaki, ki so daja-
li	duška svoji radosti ob nastopu novega leta. Kronika v Ne\v Vorku jc zabeležila v noči od Silvestrovega do Novega leta 150 žrtev. Od teh Je bilo 103 žrtev prometa.
ROOSEVELT VIKTORJU EMANUELU
AVASHINGTON, 2. januarja. Ass. Press. V odgovor na brzojavno čestitko k novemu letu jc Roosevelt brzojavil italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu III. željo, da bi bil italijanski narod v novem letu osrečen in tla bi mu bil omogočen pravičen mir. ANTONESCOVE NOVOLETNE ČESTITKE
BUKAREŠTA, 2. januarja. Stefani. General An Ionescu je brzojavno čestital Mussoliniju, Hitlerju, Francu, predsedniku japonske vlade, kakor tudi vsem zunanjim ministrom sil osi.
V	brzojavki duceju pravi, „da smatra za svojo iskreno dolžnost, izraziti tople želje za osebno srečo Mussolinija in blagostanje plemenitega italijanskega naroda, s katerim naj bi se odno-Saji Romunije še bolj poglobili.*1 NOVA PROTIPODMORNIŠKA BOMBA NEW YORK, 2. jan, »New York He-rald Tribune« p0T0ča, da so izvrstno uspeli poizkusi z novim izumom Russela Hata, posebno bombo proti podmornicam. Poizkusili so jo v Los Angelesu. Izdelana je iz posebnega materiala, težka je 50 kg. ima pa isti učinek kot dosedanje angleške 150 kg težke globinske bombe.
OPORIŠČE V URUGVAJU NEW YORK, 2. jan. Tass. >New York Times« pišejo, da je uruguajska vlada imenovala komisijo za ustanovitev letalskega oporišča v bližini Montevidea. Na čelu delegacije je general Molina»
POLOŽAJ VELIKE * BRITANIJE
NEV/ YORK, 2. jan. Ass. Press. Položaj Velike Britanije proti silam osi v se. danji vojni je daleč od razlogov za pesimizem, poročajo z raznih strani bojišč dopisniki Associated Pressa ob svoji vrnitvi v New York.
AKCIJA ADMIRALA DARLANA KAHIRA, 2. jan. INP. Radio Alžir je sporočil, da je večina francoskih mornarjev z ladij, stacioniranib v francoskih lukah, dobila dopust za daljše bivanje v severni Afriki. Francoska mornarica se hoče tako držati čim dalje od Francije. Vpliv admirala Dariana v krogih vicby-ske vlade vedno bolj narašča. Napovedujejo, da bodo posvetovanja med Dar-lanom In Rooseveltovim bodposlancem Leahy.iem velikega pomena. Po vrnitvi Iz Pariza se je Darlan dolgo časa zadržal v pogovoru s Petainom in Perotom, ki je imel glavno vlogo pri odstranitvi Lavala.
NOVOLETNA POSLANICA DASKALOVA
SOFIJ, 2. januarja. Reuter. Bolgarski vojni minister general Daskalov je naslovil novoletno poslanico ira bolgarski narod, v kateri pravi, da bo padla odločitev v letu 1941. ter mora zato vsak Bolgar biti pripravljen na vso požrtvovalnost.
OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVOM
MOSKVA, 2. januarja. Tass. — Iz angleškega zunanjega ministrstva so bili poslani telegrami na vsa angleška veleposlaništva po svetu. V teh telegramih je rečeno, da bosta Velika Britanija in Japonska intervenirali z orožjem v ruskih zadevah, če se bosta Rusija in Nemčija separatno pogajali.
PROBLEMI PRESKRBE Z BENCINOM
LONDON, 2. jan. INP. Letos jc nastopil led na Donavi mnogo prej, kakor druga leta. Zato je postala oskrba goriva iz Romunije za prizadete države zelo pereča- Posebno še, ker primanjkuje ci-stcrnskili vagonov. Še L 1938. je šlo preko Konstance po morju 74,5% petroleja, večinoma v Nemčijo in Italijo, 21.5% po Donavi in le 4% po železnici. Zdaj jc blokirano Sredozemsko morje, Donava je zaledenela, uvoz petroleja iz Albanije v Italijo je ustavljen. Madžarska In Romunija sta morali zaradi pomanjkanja premoga reducirati železniški promet, transport romunske nafte preko zime postpJ3 vedno bolj žgoč problem.
NAVICERTNI SISTEM NA IRSKEM LONDON, 2. januarja. Ass. Prcss-Od 22. januarja bodo izvozniki na ir_ skem dobili naviccrte za ladje, k'1 trgujejo z nevtralnimi državami. Vključene so ludi Rusija, Zahodna Afrika in Francija.	___________
Mariborska napoved:	Oblačno in
megleno z dežjem v presledkih. Včeraj je biln maksimalna temperatura lO.ti. danes zjutraj —3.1, »poldne pa je bila samo — M.S).
Jugoslavija na pragu novega leta
Jugoslavija se noče vtikati v vojno" — izjavi dr. C*'ncar Markoviča in dr. Andresa nemškemu tisku — italijanski glas o SSSR in jugovzhodu Evrope
Beograjsko »Vreme« piše med drugim: »Romunija je izvedla svoj prerod v strašnih mukah, Grčija je v vojni. V tem nemirnem svetu ostaja politika Jugoslavije neizpremenjena in stalna: čuvati hoče svobodo in mir. Zaveda se dejstev, ki diktirajo smer evropske politike in jih upošteva. Zaveda se svojega geopolitičnega in gospodarskega položaja. Njena politika miru in sodelovanj z vsemi sosedi, predvsem velikimi silami, je dokaz preudarnosti in dalekovidnosti. Jugoslavija se noče vmešavati v vojno, njeni interesi niso na dnevnem redu. če pa bi bili njeni interesi ogroženi, se bo znala braniti, narod bo izpolnil. svojo dolžnost v duhu, ki preveca vso njegovo junaško zgodovino.«
Ob novem letu prinaša berlinski »14 Uhr Blatt« izjavo našega zunanjega mi-
nistra dr. Cincar Markoviča s sliko: »Zahvaljujoč iskrenemu prijateljstvu in medsebojnemu razumevanju, ki veže obe naši državi, lahko ugotovimo, da je mimo vedno.tesnejšega gospodarskega sodelovanja tudi politično delo med obema državama že z dosedanjimi rezultati pokazalo, da pomeni to za našo državo mir nasproti vojni in konstruktivno delo nasproti raznim pretresljajem. Za poglobitev in okrepitev te politike ni nobenih ovir, ker odgovarja najbolje obojestranskim interesom.« Ta izjava dr. Cincar Markoviča je tiskana v srbohrvatskem in nemškem jeziku.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pa prinaša izjavo trgovinskega ministra dr. Andresa, ki poudarja med drugim, da »ima Nemčija v Jugoslaviji največje zaupanje. Razvoj jugoslovanskega gospo-
darstva je v popolnem skladu z interesi Nemčije, ker bo Jugoslavija boljši kupec nemških proizvodov, obenem pa tudi uspešnejši prodajalec svojega blaga.«
»Critica Eascista« piše z ozirom na Jugoslavijo o položaju južnovzhodne Evrope ter pravi med drugim: »Politična smer Berlina, Rima in Moskve je konse-kvcntna, čeprav izhaja iz raznih vidikov. Sile osi nočejo izzivati na tem prostoru komplikacij, revizionistični proces se lahko postopoma razvija v diplomatski ofenzivi. SSSR teži po nevtralnosti, ki je vezana z njegovimi direktnimi interesi na nekatere cone na jugovzhodu Evrope. Tako je treba tudi razumeti pomirjenje bolgarskega revizionizma. -Razjasnitev položaja na Balkanu je še okrepila mad-žarsko-juigoslovanska prijateljska pogodba.«
Novoletne žeSie slovenskih škofov
Dr. Fran Kulovec o potrebi narodne sloge
Lavantinski knezoškof dr. Ivan Tomažič je v novoletni želji poudaril, da »moramo delati na to, da se bodo načela Kristovega evangelija upoštevala v zasebnem in javnem življenju. Pri nas doma je potrebna še posebej edinost v katoliških vrstah, potrebna je poglobitev verskega življenja. Ob novem letu si ne želimo ničesar bolj, kakor da dobri Bog obvaruje še nadalje našo domovino biča vojne, drugim narodom in državam pa nakloni čimprej blagodat miru.«
Ljubljanski knezoškof dr. Gregorij R o-ž m a n je naslovil na Slovence med drugim naslednje tri dolžnosti v novem letu: »Predvsem je potrebna živa vera. Ni nam treba iskati vodilne in rešilne ideologije ne na skrajni levi ne na skrajni desni. Druga naša dolžnost je enotnost
dolžnost je, da smo pripravljeni na žrtve, ki bi bile potrebne za narodno in državno svobodo.«
ŽELJE DR. KULOVCA K 1941
Naslednik dr. Korošca je v novoletni želji med drugim naglasil: »Slovenci, stopimo v novo leto z vedrim čelom. Ne prikrivajmo si, da bodo nastopile v nastopajočem letu nove težave, ki nas bodo morda težko pritisnile. Vsem težavam pa bomo kos, če bomo složno in krepko zagrabili za delo. Časi so veliki in zahtevajo od nas velikih razgledov. Majhne prepire med seboj zapostavimo za splošno narodne in državne potrebe. V naši državi smo varni, ker imamo v njej velikega branilca Svobode in v naši dinastiji Karadjordjevičev spretnega in pre-
in iskrena povezanost. Edinstva ne more izkušenega krmarja naše ljubljene Jugo
biti brez krščanske ljubezni. Tretja naša | slavije.«
Senator Vilder o
V	»Seljačkem Kolu« v Banji Luki je predaval prvak SDS, senator Vilder o temi »Borba svetov in naš položaj v tej borbi«. Med drugim je naglasil, da danes strankarski problemi niso aktualni. Vsi se moramo zediniti v boju proti notranjemu defetizmu in zbrati vse sile za obrambo domovine. Kakor po vsaki vojni,
Glasilo pravosodnega ministra dr. Markoviča, »Delo« piše med drugim:	»Dr.
Vladko Maček je v svoji božični poslanici ostal na višini pravega voditelja Hrvatov. Prav tako je dr. Juraj Krnjevič
Slo lel je minilo od smrti Lermontovu, •'b let od smrti Tolstega- Oba miselna velikana sta nam zapustila ogromno problematiko: Lermontov metafizično, Tolstoj etično. Tragika Lermontova je bila, da je preveč občutil razliko med nebom in seboj, etična tragika Tolstega pa, da je preveč bolestno občutil socialne krivice m neenakomerno razdeljene dobrine.
Vsak človek ima svojo določeno etično filozofijo, neke moralne smernice, po katerih naravnava življenje- Tako si je Tolstoj že v rani mladosti postavil nalogo uredili življenje po etičnih imperativih. Vsa njegovi dela so pisana s tega zre-bšča, zato je v njih tako izrazito moralno poslanstvo, ih zalo torej eminentno moralna književnost. Književnost je sicer lahko tudi amoralna ‘at anlimoralna in vršt -ahko svoje socialne ati politične naloge, toda taka književnost se ne more imenovati visoka. Prava visoka, velika književnost j.,, nmruina. mora nerazdružlji. v« vezat) lepot« ■/. dobnm, etičnim'; pri« ijašatj mora -.katharsis", očiščenje. Ko je dobil od izdajatelja naročilo, tla napiši s.Vuje spomine, jih’ je izdelal kot kesanju, *‘a ni izpolnil svojih življenjskih etičnih zahtev. Sežgal je svoje „Mrtve duše“. ker je mislil, da v nji h ni zadostil etičnim zahlevam. Njegov glavni junak je ..pravila", resnica, pravica.
o	Is loj je hi! v utneUosli pristaš onega realizma, y gleda _ iz višine na stvarnost ln °d tam opazuje človeške vrtince. Ne-
novi demokraciji
bo tudi po sedanji nastopil nov red v svetu. Predavatelj je pojasnil nove reforme, ki so nastale v nekaterih državah ter socialno osnovo angleške delavske stranke. »Liberalna demokracija. Naša naloga je, da čuvamo svojo svobodno državo in da ne posnemamo nikogar.«
poudaril, da je treba po dosedanjih sadovih dela z optimizmom gledati v bodočnost. Kakor mehur so se razblinile v nič iluzije onih Hrvatov, ki so vrgli svoje poglede na tujino, namesto da bi delali v
umirjenost je bitna poteza njegovih junakov. Mnogi so poskušali ločili v Tolstem književnika in moralista, toda Tolstoj književnik in Tolstoj etik jc eden in isti. Glavno njegovo vprašanje sc glasi: Kakšno jc poslanstvo človeka? S tega zrclišča opazuje in gleda ves stvarni odnos med ljudmi. Toda rezultat tega raziskovanja je negativen. Namesto svojih idealov najde policijski red, in pravica jc samo rezultat sodnih prciskov, namesto da bi bila etična vrednota, kar jc v resnih ci.
Napadal jc rusko sodišče, toda ne zato, ker bi bilo prav rusko sodišče nakaza kakor so menili nekateri interpreti Tolstega, ampak le zaradi tega, ker sc mu je zdelo, da je sodišče sploh ustanovljeno na nasilju. Ljudje so ustvarili visoko kulturo, toda to je nesmiselno iti brez vrednosti, dokler ne bodo vršili svojih etičnih dolžnosti To ga je pripeljalo do nilalizma. Ta njegov nihilizem je ime! v očeh moralne naloge človeka, hotel je bili pozitivom, toda ni mogel poslati lak, ker ni mogel izpolnili praznine, ki jo jc zapustila njegova negativna kritika.
Tolstoj jc ločil med cerkvijo, ki je sama organizacija, med religijo, ki je socialni pojav, in med vero, ki je plod individualnega gledanja na Loga in metafizična vprašanja. Treba je iti človeku po l>oti od subjektivne vere preko religije do cerkvi'.
Najbolj pa so Tolstega bolele veliko
lastni domovini složno z brati Srbi in Slovenci. Tudi ban dr. Šubašič je poudaril vrednote politike sporazuma, ki je temelj sožitja Hrvatov, , Srbov in Slovencev. Mi smo srečni, da hrvatski voditelji s tolikšnim optimizmom gledajo v bodočnost Hrvatov in vsega našega naboda. Ta optimizem sloni na stvarnih dejstvih. Srbi bomo praznovali svoj Božič z istem vedrim razpoloženjem, ker smo prepričani, da smo v Jugoslaviji kon čno le našli pravo, stalno osnovo za skupno življenje. Katoliški in pravoslavni Božič se tako neodvisno od verskega značaja zlivata v skupno srbsko-hrvatsko slovensko praznovanje«.
,.Lažni nacionalisti in paraziti'1 med Nemci
Nemški statistik J. Wiescht iz Novega Sada je napisal knjigo o demografskem gibanju nemške manjšine v Jugoslaviji. Ugotavlja, da Nemci v Jugoslaviji stalno nazadujejo. Zdaj se rodi 45.000 do 50.000 manj nemške dece na tleh Jugoslavije kot se je pred svetovno vojno 1914—18. Od 116 nemških občin v Vojvodini jih je le 22, nekaj nad četrtino, ki imajo zadosten rojstni prirastek za ohranitev sedanjega ljudskega stanja, vse ostale so pasivne iit hirajo. Nemške matere imajo po večini le po eno dete, intelektualci imajo najmanj otrok, med njimi je tudi največ samcev. Tretjina akademsko naobraženih Nemcev pri nas je neporočenih, 84% njihovih zakonov je pa brez otrok. Avtor očita Nemcem, da »so lažni nacionalisti, običajni paraziti. Ti, ki nočejo otrok, naj čimpreje izginejo iz nemške zajednice, ker samo škodujejo prirastku manjšine.«
Ne pozabi naročnine1
socialne razlike ined posameznimi ljudmL Kako moremo hoditi v toplo zakurjeno gledališče ali uživati na koncertih, ko v istem trenutku živi ogromna množica ljudi v pomanjkanju najosnovnejših življenjskih potreb! Treba jc torej 'izravnati raven leh razlik, Ircba je iti med narod in živeti po njegovo. Tako je odšel Tolstoj mislec na .Javno Poljano v preprosto hišo, sc stopil s kmečkim življenjem in sc umaknil sreči, liogastvu in slavi, ki je jc bil že tačas toliko deležen.
Zla in nesreča prihajajo od vsepovsod na človeka. Toda, ali se more človek sam upirati vsemu temu zlu? Ne. Zalo nujno zapade v resignacijo. Človek bi to zlo še bolj povečal, če bi se mu upiral. Zalo sc ne prolivi zlu! Ali pa moremo držali roke križem, če naši bližnji trpijo po nedolžnem? Ko je torej Tolstoj zaupil svetu svoj: Ne morem molčati! je imel la klic vse bolj plemenit in globoko občuten značaj, kot Zolajev ,,J‘accuse‘M Tolstoj sicer ni znat ločiti med silo. ki se bojuja za pravico in prinaša svobodo in med nasiljem, ki je orodje krivice in vodi v sužnost. Zazdelo sc mu jc torej, da je, edino orožje slabega človeka proti krivici in zlu — žrtev. In res je prav Tolstoj tisti ki jc doprinesel največ žrtev. Danes. ko sc svet valja v taki krizi, bi zopet Tolstoj klical ljudem: ..Zberite se, spametujte se, dajte pravici mesta med silo, žrtvi pred koristjo in ugodjem!“
To s omisli, ki jih je izpovedal v tako lepi in zaključeni obliki univ. prof. dr. Speklovskij, bivši profesor univerze v Kijevu v predavanju, ki ga jc priredilo nedavno Filozofsko društvo v Ljubljani. Zdi sc mi. da ji' lahko samo on kot Kus in kot znanstvenik mednarodnega slovesa podal najgloblje jedro Tolstega miselnosti.
Srbski glas o hrvatskem optimizmu
Filozofija L. N. Tolstega
M. H.
GRŠKI KRALJ JURIJ je ob novmn letu pohvalil po radiu »ju
naški odpor vojakov na fronti, ki so obrambo izpremenili v zmago ter prekrižali načrte nasprotnika.«
Egiptski senat je čestital angleški lordski zbornici k zmagi v veliki egiptski ofenzivi, ki »da predstavlja triumf demokracije.«
Norveška vojna mornarica je dobila
nekaj ameriških rušilcev, ki so jih USA odstopile Veliki Britaniji. Ti ameriški rušilci v sestavu norveške flote imajo norveške posadke in plovejo pod norveško zastavo.
Madagaskar je v veliki večini za de
Gaullea, je izjavila skupina gospodarstva nikov, ki je dospela s francoskega otoka v južnoafriško Unijo.
4000 italijanskih ujetnikov iz Libije je v zadnjih dneh dospelo v Palestino, kjer so pripravili zanje posebno taborišče.
Novo veliko tovarno za orožje je postavila avstralska vlada v Oueenslandu. Proizvajali bodo pred vsem strelivo za topove. V tovarno so investirali milijon funtov sterlingov.
25.000 kg rib je poslala kanadska firma Princ Ruper za siromašne Londončane, ki so trpeli zaradi bombardirdnj iz zraka.
Danski list »Svobodna Danska« je začel izhajati v Londonu kot glasilo Dancev v tujini, ki žele popolno neodvisnost svoje domovine.
Sovjetske ladje so prispele v Konstanco, kjer bodo natovorile 7500 vagonov rezanega lesa iz Romunije. Les so plačali Rusi po 2700 lejev za kubični meter.
General H. M. Wilson, vodja ofenzive v Libiji
General sir Henry Maitland Wilson se je kot vrhovni poveljnik »nilske armade«, kakor je zadnjič posrečeno imenoval britanske vojne sile v Egiptu Winston Chur-eh'11, pri nedavnem prodoru posebno uveljavil. Njegovo dosedanje zavojevanjc važnih predelov ob !ibijsko.egiptski mej; je samo po sebi opravičilo za številne čestitke, ki so mu jih poslali prijatelji v Angliji, kakor v Egiptu.
General Wilson je pričel svojo vojaško karijero pri ikzv. »zelenih suknjah«, v statoslavni strelski brigadi (Rifle Brigade). častnik je postal marca 1900. Tedaj je odrinil s svojim polkom kot mlad podj poročnik v Južno Afriko, kjer se je udeležil burske vojne. Kmalu je bil prideljen štabu imperialnih miličnikov ter bil kar po dvakrat odlikovan tako s kraljičino, kakor s kraljevo medaljo. Leta 1914 je n!i poklican v glavni generalni štab. Za tem je kot komandant bataljona v činu majorja vežbal čete. Decembra 1915 pa je postal generalštabni častnik na francoskem bojišču in ‘ostal tam vse do konca vojne, štirikrat je bi! pohvaljen, prejel ic visoko vojaško odlikovanje D. C. O. (Di-sbnguisbed Service Order) in postal podpolkovnik.
Ro svetovni vojni jc bil v letih 1927— 1930 poveljnik 1. polka strelske brigade v Indiji, nakar je bil zopet poklican v An. glijo k glavnemu generalnemu štabu. Nato je postal general ter je kot tak v svoj-stu brigadnega poveljnika stal na čelu
6.	pešadijske brigade v Aldershotu Avgusta 1937. je bil povišan v čin div' ':-skega generala, junaja 1939. pa jc r armijsKi general in vrhovni poveljn tanskib čet v Egiptu.
tsosaocBarske vesti
Nove uredbe o moki in ljudskem kruhu
Referat za kontrolo cen pri banovini je izdal dve novi uredbi o moki in koruzi.
Od
UREDBA O MOKI
I.	jan. I1. imajo kriti v drav-
ski banovini vsi potrošniki mlevskih izdel kov iz pšenice (pšeničnega zdroba, bela in enotne krušne moke ter teste ni«) svoje potrebe praviloma le v trgovinah, v katerih s<> jih krili pred septembrom Le /izjemoma smejo prodajati trgovine mlevske izdelke iz pšenice tudi potrošnikom, ki pred septembrom 1939. niso kupovali moke v nobeni prodajalni občine svojega rednega bivališča in tudi ne v industrijskem ali zadružnem oddajališču, kjer so včlanjeni.
2. IV) 1. jan. 1941 ne sme oddati nobena trgovina istemu odjemalcu na mesec več mlevskih izdelkov iz pšenice kakor toliko, da bo odpadlo na mesec in osebo po:
2	kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do 6 let, 3 kg na vsakega otroka v starosti 6—14 let, 4 kg na vse ostale osebe razen delavcev, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih (n. pr. rudarjev, drvarjev, stavbinskih delavcev, težakov in dr.) Slednjim pripada mesečna količina 5 kg. Preostala potreba po moki se mora kriti z mlevskimi izdelki iz koruze in drugih žitaric, ki se smejo prodajati svobodno.
' 3. 'Vsako prodajo mlevskih izdelkov iz pšenice vpisujejo trgovine z beležnico, ki jo vodijo v obliki dnevnika. Iz te beležnice mora biti razvidna količina mlevskih izdelkov iz pšenice, ki so jih prodali ti obrtiti.
Istotako beležnico vodijo pekarne za vso moko, ki jo dajo dnevno v peko.
4.	Banovinski prehranjevalni zavod ima kontrolo nad potrošnjo moke v dravski banovini.
UREDBA O KRUHU
1. V vseh pekarnah dravske banovin« se sme izdelovati in prodajati od 1. jan. 1941. le ljudski kruli izdelan iz 40% enotne presejane pšenične moko ter iz 60% koruzne moke.
2. Izjemno od določil čl. 1. te odredbe se sme peči v času do najdalje 31. jan. 1941. tudi kruh iz krušne in koruzne moke ter kruli iz bele iti koruzne moke mešane v sorazmerju navedenim v členu 1. te odredbe.
3. Ljudski kruh in kruli iz krušne in koruzne moke se prodaja v komadih težkih 1 kg po S din, kruh iz bele in koruzne moke se prodaja v komadih težkih 94 dkg po 6 din.
1. Začasno in do drugačne naredbe, ki
jo izda minister za trgovino in industrijo v smislu čl. 2. drugega odstavka uredbe o mletju in kruhu, glede prometa z belo moko, se sme peči beli kruh in luksuzno pecivo, počenši od 1. jan. 1941. le iz zalog bele moke, ki so bile prijavljene občinskim preskrbovalnim uradom po stanju dne 31. decembra 1940. v smislu odredbe od 24. decembra 1940. Vlil. št. 11425-1-40. Po 10. jan. se omeji količina finega peciva v vsaki občini in v vsaki pekarni na polovico količine, ki se je proizvajala doslej v občini, odnosno v pekarni. Občinski prehranjevalni uradi določijo po zaslišanju pristojnega zdru-
ženja pekov točnejše količine finega peciva, ki ga imajo peči poedine pekarne.
5. Beli kruh v komadih, težkih % dkg stane 8 din.
Žemlje v teži 0,70 dkg stanejo i din. Luksuzno pecivo je ceni in teži prosto.
6. Cene za kruli, ki se peče z dodatkom ržene moke, določajo upravna obla-stva prve stopnje.
7. Prekrški te uredbe se kaznujejo po čl. 8 uredbe o kontroli cen.
8. S tem se razveljavlja uredba 682 z dne 27. novembra 1940 (Sl. list štev. 682-96-40).
Zvišane so državne trošarine
Kot smo že napovedali v božični številki so od 1. jan, 1941 povišane postavke na trošarinske predmete, in sicer na sledeči način:
1. Za sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali sladkornega trsja v kockah, grobi sipi ali v prahu, kakor tudi v glavah od 805 din na 955 din na 100 kg; na ostali sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali na'6000 din za 100 kg. 6. Za električni tok rlipov, ki se ne morejo uporabljati za ljudsko hrano), od 750 na 900 din za 100 kg: vse druge vrste sladkorja od 400 na 500 din za 100 kg. 2. Za kavo od 1000 din na 1500 din za 100 kilogramov. 3. Za pivo od 7.50 na 10 din za hektolitersko stopnjo ekstrakta, 4. Za vino od 100 na 200 din za hektoliter, na fina vina od 300 na 500 din za hektoliter, na šampanjec od 10 na 15 din za liter. 5. Za ekstrakte esence, eterska olja z alkoholom od 3000 na 6000 din za 100 kg. 6. za električni tok. ki se porablja za razsvetljavo, od 0.70 na 1 din od kilovatne ure. 7. Za plin za raz svetljavo od 0.20 na 0.30 din za kubični meter. 8, Za žganje od 10 na 16 din za
■ne stranke odpovedan pred potekom roka, kolikor bi bil letni promet, za 25% večji ali manjši od sporazumno določene podlage. Odpoved se mora podati v treh mesecih po poteku davčnega leta, v katerem je nastalo povišanje ali zmanjšanje prometa. Toda to velja le za v bodoče sklenjene sporazume, ker so s čl. 8 nove uredbe glede na povišanje cen blaga vsi dosedanji sporazumi prenehali veljati z 31. decembrom 1940.
Uredba se je začela izvajati s 1. jan. t. 1. Takse za račune po 'štev. 34 zakona o taksah ne štejejo v davčno podlago davka na poslovni promet.
Pri davku na poslovni promet je zvišana davčna stopnja od dosedanjih 2.5 na 3%.
VIŠJI TUDI LUKSUZNI DAVEK
Davek na luksuzne predmete znaša 12
do 40% prodajne cene odnosno prometne vrednosti blaga, danega v promet, odnosno cene pri uvozu. Pobira se na blago, ki je navedeno v seznamu luksuznih predmetov. Davčna stopnja v seznamu luksuznih predmetov navedenih predmetov (rubrika 4) se poviša od 12% na 20%, Od 15% na 25 in od 20 na 40%. Luksuzni davek v izmeri 40% se plačuje tudi od tkanin, ki tehtajo nf 20 gramov ali manj.
NOVI PRORAČUN BANOVINE HR-VATSKE
Odobren je novi proračun banovine lir vatske za i. 1941. ki znaša 1.827,372.000
jakosti. 10. Za mešanico bencina s špiritom od 250 do 300 za 100 kg. Od tega zneska pripade državni blagajni 250 din, državnemu skladu za javna dela pa 50 din. 11. Za plinsko olje od 40 na 100 din za 100 kg. 12. Za olja in tolste za mazanje od 200 na 250 din za 100 kg, 13. Za surovo nafto in na ostanke od nafte od 40 na 100 din za 100 kg.
Popisane bodo zaloge vseli trošarin-skih predmetov na dan 1. jan. Maloprodajami so dolžni prijaviti finančni kontro-1 '	.,...	....	.
h vse svoje zaloge trošarinskih predme-- dl" ter Je za 37' nllhj<)I10V Vks)) od laS“ tov po stanju na dan 1. jan. Opustitev
prijave ali netočna prijava se bo smatrala za tihotapstvo in se bo kot takšno kaznovala; Količine trošarinskih predmetov, ki so 1. jan. na poti, so prejemniki dolžni prijaviti takoj po sprejemu.
Na popisane količine trošarinskih predmetov se mora plačati razlika na povišno trošarino najkasneje do 31. jan. Na sedežu finančne kontrole se mora izročiti prijava. neposredno, v drugih krajih pa po pošti, priporočeno s povratnim rece-pisom. Vsaka prijava mora vsebovati po-
hektolitersko stopnjo. 9. Za ocetno kisli-j drobno navedbo vrste in količine posa-no od 4 na 8 din za kilogram lOOodstotne mezitkga trošarinskega -blaga.
Večji skupni davek na poslovni promet
Izšla je tudi uredba o spremembah '.n 9.2. posušeno meso. slanina, klobase dopolnitvah uredbe o skupnem davku na j 9.8%, zaklana teleta 8.9. zimska salama poslovni promet. Skupni davek se zviša i 12.3%. Davčni zavezanci, ki poleg svoje-
za 20%, pri nekaterih tarifnih postavkah pa za 25%.
Izpremenjene so naslednje tarifne postavke. ki znašajo sedaj: zaklani prašiči, debeli, v polkosili 8.2, zaklani pršutarji 9.2, purani za Anglijo 9.2, zaklana goveja živina (sveže goveje meso) 12.3%, zaklana drobnica 9.2, sveže svinjsko meso (odrti Špeharji) 8.2%, sveža slanina 8.2, soljena slanina 8.2, . čista‘svinjska mast
ga lastnega blaga, ki je podvrženo skupnemu davku, dajejo v promet istočasno nabavljeno blago od drugih, morajo plačati.-skupni davek na skupuo vrednost blaga, ki ga dajejo v promet, s tem, da morejo dobiti nazaj dokazano plačani skupili davek za blago, nabavljeno od koga dragega. Ta uredba se izvaja tudi pri odmeri skupnega davka za 1940. Sporazumno določene osnove morejo pogodbe-
skega. Povečani so predvsem materialni izdatki, pa tudi osebni. Popolnoma nova je uredba o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o-neposrednih davkih, po kateri odslej mestne občine več ne bodo mogle razpisati doklad na neposredne -davke. Nadomestilo za izgubo teh dohodkov pa predstavlja uredba o davkih na zemljišča.
PRISILNI ODKUP KORUZE
S posebnim pravilnikom je trgovinska ministrstvo uredilo prisilni odkup koruze. Možnost prisilnega odkupa je pa predvidena samo za takozvuiro glavno proizvajalno področje za koruzo, iz.katerega izvažajo koruzo kot Previsok nad domačim konsumom. Okraji, ki jih smatra ministrstvo kot take so bili navedeni že pred časom.
g Muko iz trave Uporabljajo na Nizozemskem kol živinsko krmo. Poizkusi so dokazali, da ji* v mi^tno sušeni Iravi za
10	do 15 krat več dobre moke, kot pa v koruzi. Doslej ima Nizozemska '50 naprav za sušenje trave, njihovo število pa lioilo kmalu še povečali.
g Lesno volno z bombažem poizkušajo mešati v Franciji, Vljda namerava skleniti pogodbo z Egiptom za nabavo bombaža ter so ti poizkusi s tf>ni v zvezi.
g Tvrdka Julio Mejni gradi na Madžarskem drugo tovarno za proizvodnjo čokolade. alkoholnih pijte, luksuznega peciva in sladkarij. Gradbeni stroški bodo znašali • ’> in po! milijonov pengo.
W. I.. B VRTIILLI.
12
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični roman iz
-Ne vem še, pri čem sem. Kajti missis VVilgard še ni pri polni zavesti — ali pa je njeno obvladovanje same sebe nenaravno -- hi potem — bojim se —«
■ Le povejte, gospod doktor!«
da prej ali slej doživi poslabšanje, k; utegne biti uničujoče. Nikakor ne sme ostati pri tej fiksni ideji, da bi iskala svojo hčerko!«
■ Jutri spregovorim z njo.«
>Uporabite ves svoj vpliv, da ji pripravite k mirovanju.«
»Storim tako.«
Nato se James \Vilgard kratko poslovi in odkoraka po palmovem drevoredu na cesto. Z neke klopi pred ograjo se dvigne temna, obilna postava.
>0 gospod - ■
V	zadnjih urah je James VVilgard svojega služabnika (ihagiro Musimvvallija tako pozabil, da se je pri teh besedah prestrašil.
Kaj se pa ti plaziš tod okrog po te-iiii ? ga nahruli.
O	gospod —- mojo dušo žeja po tem, tia hi zvedela, kako je gospodarici!« Pri cm je skrival svojo sarangi skrbno na James \Vilgard je ni opazil.
-i šahih !)o ozdravela! spregovori
INDIJE
»O gospod
rece je si;
.vueletei (jliahirin obraz.; ter
je zazvenel bolno glas Hindusa, »če bi vendar našli malo miss.« -Molči!« plane James Wilgard nadenj. Ghagira je slišno zaprl usta, kajti ta način je poznal.
Dolgo je sedel James VVilgard v svoji hotelski sobi; dobre večerje, ki mu jo je bil pripravil Ghagira spodaj v hotelski kuhinji, se je komaj dotaknil, Ghagira se je ,plaho sukal okoli svojega gospodarja, preden je smuknil v svojo sobo pqleg .gospodove. Brez pomisleka izvleče svojo sarangi in začne lahno vleči lok po strunah.	#
Sing - sing - .sing - -Tedaj se prestraši in spomni prepovedi, da bi jo vzel s seboj. Naglo kakor mu je dopuščala njegova debelost zavije spet sarango in jo potisne v omaro.
Komaj se je zopet vzravnal, vstopi James VVilgard. Nedolžno je stal Ghagira,s povešenimi rokami in ga vprašujoče gledal. James VVilgard potegne z roko preko čeia iti se brez besede vrne v svojo sobo.
Sing - sing - sing - -
Vraga, ali ne bo konca te melodije?
Ali je to bila pesem, ki so jo bile čule Bcata in sestra in Ma\vasa iz vrta l>ol-nišnice? Toda kdo na vsem svetu jo je teral?
Ali jo je pela duša male Agnes v vetru, ki veje s Himalaje? Ali je Beatina hčerka mrtva?
*
Po nemirni noči stopi James VVilgard zjutraj ob devetih v sobo doktorja Ches-wiga, ki ga je sprejel z besedami:
»Missis VVilgard je vprašala po vas.«
»Že bedi?«
»Že eno uro. Pojdite k njej in jo prosite, naj zopet Ježe.«
»Toda —i«
Vstala je in zahtevala, da bi se popolnoma oblekla. In neumne sestre ji tega niso ubranile. Na vse moje besede mi missis VVilgard ni' odgovorila drugega kakor: Biti moram pripravljena, iskati svojo hčer.« —
Beata je sedela na svojem prostoru pri oknu v naslonjaču, ko je vstopil James VVilgard. Počasi se okru e k njemu.
»Hvala ti, stric, da prihajaš tako zgodaj,« ga je resno pozdravila. »Tako mnogo se‘hnava pogovoriti, in tvojega sveta potrebujem.«
»Rajši bi legla,« jo je svaril James VVilgard. Tedaj — «
'Ne mislite vendar vsi skupaj, da sem bolna nisem bolna!« odvrne Beata živahno.
Molče sede James VVilgard poleg nje. Sestra in Ma\vasa se umakneta v ozadje,
»Eno noč sem trdno spala, zajtrkovala s e m in že napravila kratek sprehod po vrtu,« je nadaljevala Beata stvarno.
Glej. vse delam, kar je potrebno mojemu zdravju. Kajti hočem biti zdrava. Svo
je moči potrebujem. Iskati moram Agnes.«
James VVilgard vzame obe njeni roki in ji trdno Pogleda v oči.
»Hočeš biti zdrava, Beata — dobro, tedaj te bočim smatrati za zdravo in ti govoriti kaktr kaki zdravi ženi. Opusti misel, da bi iskala Agnes, pokoravaj se zdravnikovim odredbam —«
Beata napravi odklonilno kretnjo.
»Ne, ne!« Jravi naglo, tiho. Doktor Ches\vig mi sl- dobro, toda nate ne bi smel vplivati, intim, da te je pregovoril. Agnes se odpovedati? Nje ne iskali?«
»Beata, ali msliš, da srno držali roke j križem in ničesar storili, odkar si bolna?
! James VVilgard je nasršil obrvi. »Delali | smo, pravim ti Policija je iskala, tajna ! policija je pošiljala detektive, vojaki pod ! vodstvom ljudi \% budistične vasice so I preiskali vso pokrajino -— zaman. Nihče ni o otroku uiti kaj videl niti slišal, l^a-zmneš — nihče! Jozivi z visokimi nagradami so izšli v čtsopisju, vsa pristanišča j so nadzorovali, litografija Agnes jc bila razširjena po vs.j Indiji, v časopisih in dnevnikih je v s tj tisoč, da milijon izvodili izšla! in česjr ni dosegla britanska \ policija, britanska vojska z vsemi svojimi ukrepi — to (očes doseči ti —?«
Hripav glas z Jatinih ust mu je zaprl besedo. Krčevito se jc oprijela naslon-! kov.
»Vsi oni niso —^ mati.«
>Beata. bodi veLiar pametna! Saj lahko začnemo zope jskati. Pa msmo mo-i,li niti niti dedovega morilca «
$8owce
Kneginja Olga za zimsko pomoč v Jugoslaviji
Ob oivoritvi „tedna Zimske pomoči
Predsednica izvršnega odbora za zimsko pomoč v Jugoslaviji, kneginja Olga je 31. dec po radiu odprla »teden zimske pomoči« z naslednjim govorom na jugoslovansko prebivalstvo:
»Prevzela sem dolžnost, da v teh dneh borbe in izkušenj za človeštvo storim vse, kar je v moji moči, da se siromašni svet naše drage domovine preko zime prehrani, ogreje in obleče. Prevzela šem to dolžnost v globokem prepričanj«, da mi boste vsi z razumevanjem pomagali. Bolj kakor kdaj poprej je-danes potrebno. da nudimo roko 'm podporo onim, ki jih je usoda pognala v bedo in maštvo.
j« imela kneginja Olga po radiu nagovor na naše prebivalstvo
>*
vorim tudi iz vaših src. To ste dokazali j Ta teden naša srca naj ne bodo zaprta včeraj in to boste dokazali danes in viza stiske naših sodržavljanov in naše bodoče, če bo potrebno. Globoko sem pre j misli naj bodo usmerjene po naukih naše^
pričana, da bodo vsi rodoljubi storili, kar jim nalaga človečanstvo jn nacionalna dolžnost do nepreskrbljenih siromakov.
Po tej poti apeliram na vašo plemenitost in vas pozivam, da doprinesete vsak svojo žrtev in svoj prispevek za zimsko pomoč. Akcijski odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije organizira v sodelovanju z vsemi nacionalnimi, socialnimi in humanimi društvi v času od 31. siro-j decembra do 5. januarja po vsej državi j zbirke za zimsko pomoč. Moja želja je,
Ko pošiljam ta svoj apel vsem držav- \ da bi bila to najlepša manifestacija vite-Ijanom Jugoslavije, se zavedam, da go-1 ških vrlin naše rase.
ga odrešenika Jezusa Kristusa, čigar rojstvo te dni slavimo. Naj vsak po svojih razmerah in po soji vesti prispeva za siromake svojega kraja ter s svojim prispevkom zadosti svoji dQlžnosti do Boga in naroda. V času teh svetih praznikov nudimo uteho, mir in spokojstvo onim, ki trpe.
Pomagajmo in glejmo, da bi novo leto prineslo veselje tudi našim siromakom ter da tako prožimo dokaz naše moralne sile in globoke vdanosti do naroda in njegove bodočnosti. Naj nam Bog pomaga pri tem delu!«
Za rudarske in topilniške upokojence
(ilavna bratovska skladiiic;t:.v Ljubljanij upokojencem z draginjskimi dokladami, ima nad 6000 stalili ia novih rudarskih Za stare upokojence, vdove in sirote je topilniških upokojencev, med katerimi | prispevala banovina en milijon dinarjev,
:n
je mnogo takih, ki ne dobijo niti 300 din na mesec. Konec novembra je bila v Ljubljani anketa, na naj se eimprej pristopi 'k ukrepom, ki bi začasno za leto 1941 zboljšali položaj starih upokojencev in pomagali tudi novim
milijon pa bodo uporabili iz sredstev i bivšega pokrajinskega sklada za rudarje, kateri so sklenili, Za nove upokojence, za katere je treba 4 milijone, pa naj bi eno tretjino prispevala industrija, eno tretjino delavstvo, ©no pa banska uprava.
10 vagonov strmoglavilo v prepad
BURJA NA LISKI PROGI POVZROČILA ŽELEZNIŠKO NESREČO
Med postajama. VsJjp^jng. iti Pfeško na liški progi je divjala silovita burja. Vihar je bil tako strahovit, da je dvignil 10 natovorjenih,, vagonov tovornega vlaka s
se je raztreslo. Železniška uprava je začasno ustavila promet na tem delu proge, ker bi se utegnila pripetiti še druga nesreča. Promet s« vrši sedaj iz ene
tira in jih treščil v 15 in globok prepad (smeri do. Vrhovine, /i druge pa do Pla-
ob progi. Vagoni so se razbili, blago pajškega
Katastrofa neznane ladje pred Barom
V soboto ob 9.20 se je pred Barom potopila neznana ladja. Ne ve se, koliko to-iiaže je imela in koliko moštva je bilo na njej. O dogodku so se zvedele naslednje podrobnosti:
V soboto zjutraj se je iz Bara-slišalo modno topovsko streljanje z morja. Kmalu so 'zagledali na morju veliko tovorno
ladjo, ki je bila zavita v gost oblak ditna. Ladja je hitela proti jugovzhodu. Naše pristaniške oblasti so poslale poškodovani neznani ladji na pomoč rešilne čolne in ladjo »Zetske plovidbe«. Zaradi nemirnega morja čolni niso mogli naglo do ladje, ki se je med tem že potopila.
Avtomobilist smrtno
povozil cigana
Na glavni cesti M. Sobota - Radgona je pred Sočičevo gostilno v Crnelavcih neznani avtomobilist smrtno povozi cigana Horvata Štefana, ki je bil daleč naokrog znan kot Štef »logar«. Pri vsej nesreči je obsojanja najbolj _ vredna storilčeva brezvestnost, kajti štefa je zavlekel na najbližji gramozni kup in ga tam pustil, sredi mrzle nofcL-s piekHiin gelom in zlomljeno nogo. Ko so našli mimoidoči nesrečneža, je bil že trd, tako da so morali sobo pošteno razgreti, da ga je bilo mogoče raztelesiti. Po sledu se da sklepati, da je osebni avtomobil privozil iz Sobote.	, .... .
SLOVENSKI IN SRBSKI AKADEMIKI V ZAGREBU
*
Nedavno je »Večernik« poročal, da je slov. in skrbskim akademikom, ki študirajo v Zagrebu preprečeno prehranjevanje v zagrebških akademskih menzah. K temu poročilu pripominjamo, da ni točno in da trenutno kakor srbski tako tudi naši akademiki še jedo v akademskih men-fcali v Zagreb. Š. K.
o Brod zamrznit s mil reke. Rajhenbur-ški brod je tc dni med prevozom zamrznil sredi Save in ga ver ur niso mogli spraviti *k bregu.
o Zdravniško služba razpis uprava za bolnišnico v Celju.
1*1. januarja
vložili
lit1 banska Prošnje je l*ri
banski
-ut si;\tlovri;nškiii otrok obdarovanih^ TOPLIM PERILOM
/. veliko hvaležnostjo so šolarji pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. sprejeli toplo perilo in obleko. 211 otrok; je veselega srca odšlo po obdarovanju v svoje siromašne viničarske domove. Z e •ned nagovoroma, ki sla ju imela šol upravitelj Ureže Ivan in g. župnik Ma-i.ia Neiulauer.
upravi;
Sirite ..Večernik"!
Ljubljana
a linelniško društvo ..Slovenski lik" je.
imelo v klubski sobi kavarne Emona občni zbor. ki ga je vodil predsednik g. France Kralj. Društvo je bilo v dosedanjem delovanju uspešno in je priredilo sedem razstav, prvo Np Zagrebu, zadnjo v Celju. Na zboru je bil začrtan program prireditev za prihodnje leto in določen tudi medsebojni odnos v. ostalimi klubi oziroma do DSLU, ki predstavlja organizacijo vseh slovenskih likovnih umetnikov. Za rasne usluge, izkazane društvu in njegovim članom, so (bili izvoljeni za častne elane ban dr. Natlačen, mestni predsednik dr. Adlešič, predsednik Narodne galerije dr. \Vindi-schcr, ravnatelj XG Zorman in ravnatelj CR dr. Kolnik.
* Privatna gimnazija v Ljubljani. ■">. januarja prične novi učni tečaj za privatislej, ki hočejo napraviti koncem šolskega leta izpit čez e-n gimnazijski razred. Istotam so večerni tečaji in tečaji za redne dijake. Informacije Zrinjskega cesta 7-11,
a V utovo leto 1941 so zapluli Ljubljančani v vsem tistem razpoloženju, kakor se spodoki za lak dogodek, letos pa še prav posebej. Kavarne, restavracije, bifeji, društveni lokali, klubi, krožki, ljube domačije, -- povsod vse polno ljudi, veselo razigrane družbe, godba, pelje, šum in hrum. Vso noč do prvih jutranjih ur je bila. Ljubljana razgibana, vrvenje po vseh lokalih in na ulicah, ob pol treh so zadnji tramvaji, nabito j>olni. vozili domov zadnje novoletne veseljake. V splošnem je bila podoba, da so pri vsej stiski, draginji iri neštetih drugih tegobah Ljubljančani obhajali novoletno noč v veselejšem razpoloženju kol sicer v dobrih letih. To je. pa treba prav razumeti. Bilo je to veselje nad leni, da nam je bilo dano v miru obhajati tudi letošnje novo leto, in pa obenem trdno upanje in zaupanje, da bomo srečno prebili tudi to tako,negotovo, strahov in skrbi! polno leto 15)11
Uredite haloško cesto Sv. Ana - Sv. Vid
Srednje in spodnje Haloze so letos zopet odtrgane od prometa. Banovinska cesta, ki vodi čez Bori. Sv. Barbaro, Sv. Andraž in Sv. Vid. je gotovo najprometnejša v tem okolišu. Vendar ni bilo lam sredstev, ko je začel nagajati sneg, da bi očistili to cesto; tako smo bili lani odrezani tri mesece od prometa, ker poštni avtobus, ki je vedno.natrpano poln. radi neočiščene ceste, ni mogel obratovati. Letos se ponavlja ista pesem. Občine so glede, dohodkov tako uboge, da se od njih ne-;.more zahtevati, da čistijo banovinsko cesto, ko gredo , vse davščine za obrabo ceste v banovinsko blagajno. Ako bi imele trase občine vsaj od enega meseca le dohodke, bi zadostovali, da bi se la cesta redno sproti očistila in., hi bile. preprečene vse motnje v prometu. Pripomnimo, da - pri lem trpi na dohodkih tudi poštna upravi, kateri odpadejo vsi dohodki ocl potnikov in prtljago. rarorn pa še poleg tega plačevati privatne voznike za prevažanje pošte. Obračamo- se. na uvidevnost banovine. daiaSftogttače vse potrebno ukreneu da bo že. vaj a pre j priskrbljeno za primer velikih snežnih zametov, da bcuoesla takoj sproti očiščena in za .promet, uporabna. J. Ve.
n V Dubrovniku 22. stopinj nad ničlo.
Po snežnih zametih je prisijalo v Dubrovniku spel sonce. Toplota se je močno dvignila, saj je kazal toplomer na soncu 22 stopinj nad ničlo, v senci pa 10 stopinj. Tam je sedaj pravo pomladno vreme.
n 21 milijonov din je določenih za razširjenje proge Split- Solin.
n Svojevrsten protest proti podražitvi obutve. V Sremski Mitroviči se kljub mrazu in snegu sprehaja po idicah bosa mladenka Jovanka Radotovioeva. Pravi, da na la način protestira proti visokim cenam čevljev. En čevljar je zahteval za par čevljev .000 din, najcenejši čevlji pa .stanejo :J00 din.
n Mazilo zoper zameglilfv slekla je izumil neki policijski uradnik v Reogradu. Poizkus na avtomobilskem steklu se je dobro ■obnesel.
Zahteve Kmetijske zbornice
Na redherit plenarnem - zasedanju sveta Kmetijske zbornice je bila sprejeta obširna resolucij^ k'r'iaMteva nled družni tudi' tesnejše--sodelovanje oblasti s kmetijskimi zbornicami, posebno pri izdajanju -zakonov, uredb, pravilnikov in ukrepov, ki zadevajo kmečki stran. Nujno potrebno je dvigniti kmečko produkcijo.- V pasivnih krajih so nujno potrebna javna dela, zlasti -melioracije in regulacije, ki naj pridobe in obnove rodovitno zemljo. Preprečiti je treba prehajanje kmečke zemlje v nekmečke roke (dovoljenja smejo dajati le posebne komisije, večje prenosne takse). Cement se mora poceniti. Potrebna je ureditev gnojišč ter pocenitev umetnih gnojil. Tovarne umetnih gnojil naj se postavijo pod državno kontrolo, nakar naj država predpiše za gnojila primerne cene. Sadjarjem in vinogradnikom je treba dat! na razpolago zadostne količine modre galice po zmogljivih cenah. Takse na živinske potne liste naj se v celoti uporabljajo za pospeševanje živinoreje pbšameznili banovin. Ce bi prisilno izterjevanje dolga pomenilo propad malega kmeta, naj se po presoji posameznega primera izjemno dovoli odpis anuitete za dotično leto. Oživljenim občinskim posredovalnim uradom naj se vrne tudi kompetenca obveznega posredovanja v kazenskih z.adevah razžaijenja časti. Zaščita medveda naj se ne podaljša. . Ljudskošolski zakon je.4rpj>a. temeljito izpreineniti ter prenesti vso upravo ljudskih šol na banovine ter v njihovem okviru decqjitralizi^a.ti, Potrebna je pospešita eičkirifikacija 'podežetja. Zbornica poziva vlado, da se Slovenija pravočasno oskrbi z vsemi potrebnimi živili. Predlaga tudi uvedbo posebne socialne davščine na premožnejše davkoplačevalce. Z dohodki iz teh davščin naj razpolaga ban po zaslišanju stanovskih zbornic. " r’
Smrekovec - smučarski raj
mladimi nestrpno se je končno v podobi n jihov ih
,............... Jf
čakala Božička, ki
( Smrekovec (1071 m) je stožčasti vrli,
1 raz katerega lahko usmerimo naše ' smuči preko prekrasnih smuških lepo- , rišč proti Raduhi preko Komna in kazal v podobi njihovih razrednikov Travnika, ali proti Mozirski planini;
Prolituberkulozna liga. občina, cerk- : preko gorskega sedla Kramam* in Sl. veni ubožni sklad, naši trgovci, tvrdka j Vida okoli Urške do Rimskega vrelca. Hosner iz Maribora in domačin g. dr.j Smrekovec ima edinstveno lego ravno Horvat so v obilni meri dali svoj oho-j nuli tolikih izletnih možnosti, ki mt-Itis za šolsko božičnico. Zelo pa je dijo še tako razvajenemu smučarju razveselil *is»r banske uprave.	i popoln užitek. Točno lo minut pod
Prireditev, ki j() j,, organiziralo tu vrhom je zgradila šaleška podružnica kajšnje učiteljstvo. j(< prav lopo uspe- SPI) lično planinsko kočo. Bazgled od
la. Parani so napolnili dvorano m se radovali ob prijetnem petju slovenskih narodnih ijestni . ter prisrčnem igranju ,.1'gankc in Trdnega moslu '. Nastopilo je približno 2IX) otrok.
tu na Savinjske alpo in njihova predgorja. na Pohorje in Paški Kozjak ter v šaleško in Savinjsko dolino je čudovit. Neposredno preti kočo je dolgo
kladno za vežbaujc smučarskih dojenčkov' si pač tpžko predstavljamo. Koča na Smrekovcu je vse leto oskrbovana. Postelje in skupna ležišča so lelos zopet na novo opremljena. V koči je napeljan vodovod iz gorskega
Ljubnega. Pol je dobro markirana. Dopisnica na Tujskoprometno društvo v Ljubnem bo dala zaželena pojasnila. Za Mariborčane . jn Korošce je izhodišče. Črna. Od tu prideš na Smrekovec v 2 in pol (10 3 urah. Pol je dobro markirana. Vse informacije daje Tuj-
vrclca. Dostopi do koče na Smrekovcu
so najprikladnejši iz Šoštanja- Črne	skoprometno društvo	Črna',
ali iz Ljubna. Dopisnica na SPD Šoštanj preskrbi nosača ali za sanke	i Sneg na	Smrekovcu	zdrži	do	poloti tla tudi druge zaželene inlorma-	vice aprila	in je smuka ugodna	ves
in
cije. Zgrešili poli ni mogoče, ker je dobro markirana. Pot od železniške postaje Šoštanj priporočamo smučarjem. ki prihajajo iz smeri Celje. Kraj- Smrekovca, je ‘smuka na ša je pot iz Ljubnega na Smrekovec, lepša. Kdor je že bil na Poslužiti pa se je treba avtobusa od
čas otl decembra naprej. Ko izginja sneg v dolini in se pričenja oglašali divji petelin v niže ležečih gozdovih
njem naj-Smrekovcu
se srčno rad vrača.
in položno smuško lerišče; bolj pri- želcznišk epostaje Šmartno ob Paki do j
Zantmivoati
i h zob
Kaj je videl s n doživel francoski misijonar v Afriki
- Pred nedavnim se je vrnil iz Afrike francoski. misijonar Motreau, ki je več let .preživel med najbolj divjimi glemeni Afričanov. Novinarjem je o svojih vtisih pripovedoval med drugim naslednje:
»Danes v Afriki ni več kotička, ki bi ga ne prebrskali Evropejci, ni ga afriškega plemena, ki bi kakor koli ne prišlo v stik s civilizacijo in kulturo- belcev. Toda črna plemena v centralni Afriki se še nadalje kar najbolj krčevito upirajo vsem civilizacijskim pridobitvam ter odločno vztrajajo pri svojih navadah. Lahko vam rečem, da se-m na svojih potovanjih po centralni .Afriki spoznal kot najbolj zagrizeno pleme, ki živi med-rekama Zam-bezijo in Kafue, pleme Bmttogov in njegovih posameznih vej.
—	Zakaj nam vsiljujete vaše nazore o -tem, kaj je lepo-in dobro? Mar si vaše .žene v Evropi ne prebadajo uhljev ter vtikajo vanje uhanov? Ali ne nosijo na zapestjih in prstih zapestnic in prstanov. Pa zlate in-srebrne okraske imajo pod vratom, na grudih in drugod? Naše žene so, kar poglejte, skromnejše, ko nosijo okraske.iz navadnih kovin! — tako so mi govorili možje iz centralne Afrike.
Med vsemi običaji, ki sem jih videl pri tem plemenu, pa me je najbolj pretresel običaj, ko celo ugledni domorodski poglavarji dajo svojim hčeram izbiti vse prednje zobe sekalce in podočnike, da bi .na ta način postale lepe in uvaževanc krasotice.
Za to »operacijo« imajo posebne strokovnjake, ki jim prinaša njihovo delo lepe dohodke, seveda v naravi kot živino ali pa plodove. Pred leti so izvrševali nečloveške operacije izbijanja zob tudi .na mladeničih, kar pa je pleme opustilo. Zdaj se morajo podvreči operacijam, samo dekleta. Če bi tega ne storile, bi za vse na svetu ne mogle najti med svojim .plemen-Om ženina. Ker pa samice ne bi rade ostale, z nadčloveškimi mukami pre našajo operacijo izbijanja zob.
čim doseže dekle dobo pubertete, ne sme odlašati z operacijo. Vsa družina s sorodniki jo pospremi k »zobozdravniku«. Tam se dekle postavi k deblu drevesa, ki je posebno določeno v ta namen, ter se jame s pestmi tolči po trebuhu, češ, glejte, saj znam prenašati bolečine.
—	Pogumna bom! — vzklikne in potrpežljivo čaka, da stopi k njej rriož. ki ji bo izbil zobe. Kot operacijsko sredstvo služi neke vrste dleto in pa kladivo. Možakar prisloni dleto med dva zoba ter ga s kladivom nato zabija med zoba, da se dlesni kar trgajo. Dekle molče prenaša nečloveške bolečine. Vsako dekle, ki
bi pri tej operaciji zajavkalo, ne velja za vredno, da bi dobilo moža.
Ko je operacija izvršena, odvedejo dekle, v sprevodu k staršem. Obraz ji navadno koj po izbitju zob strahovito oteče,, iz ust, ušes ,in nosa ji teče kri, vendar pa ji kljub temu ponosno sijejo oči, kajti zdaj spada med lepotice, ki se jim ni treba bati, da bi ne dobile moža.
Ko sem jih vprašal, zakaj to počenjajo, so mi povedali, da jim je tako naročil njih najvišii bog Reza, čigar ukaze je treba brezpogojno izpolnjevati. In tudi kraljica lepote je pri tem plemenu brez-.zoba ženska postava.«
— Neverjetno, kako sl človek na potovanju razširi svoje obzorje!
podoben neoblikovanemu mesenemu vozlu. Odtod trdijo nekateri znanstveniki, da je vsak palec izraz določenega duševnega stanja. Značilno je, da postaja pri umirajočih ljudeh palec tembolj mlahav in meso pod kožo tem bolj zgrban-čeno, čim bolj se približava konec življenja in čim bolj v človeku pojenjuje njegova življenjska volja.
Včasih sicer pri‘zanesljivo slabem človeku opazimo izredno lepo razvito roko. No, kar nam zamolči- roka, to nam pove palec. Roka in prsti lahko preval ijo naše oko, toda palec nikoli. Prvi del (člen) palca navadno govori o značaju dotičnega človeka. Ljudje. poln,i harmonije in notranje duševne in srene kulture, imajo navadno lepo oblikovan prvi del palca. Egoisti in brutalni ljudje imajo v naj, večjih slučajih prvi del palca slabše razvit oz. kratek in debelejši. Cim krajši in slabše oblikovan je ta del palca, tem prej smerno reči, da je dotična oseba slabšega značaja. Ce je drugi del palca bolj obrnjen na notranjo stran, je mogoče nnme duše trditi, da gre v tem primeru za človeka, ki je nadarjen za diplomacijo, ki je taktičen in spreten ter silno občutljiv. Dolžina tretjega dela palca pa more biti zanesljivo merilo, v koliko je neka oseba zmožna obvladati samo sebe. Čim krajši je ta del palca, tem teže se dotični človek obvlada in brzda svoja nagnenja.
Kup razvalin ponosnega zračnega junaka
Palec nikoli ne vara!
NAVADEN PUST KOT ODRAZ ČLOVEKOVIH DLŠLVMH SPOSOBNOSTI
- Palec, je že pri vseh 'starih »narodih igral zelo zanimivo in važno vlogo. V
palcu s-o- videli ljudje poosebljeno Človekovo voljo. Stari Rimljani so na priliko
svoje negodovanje ali pa svoje odobravanje izražali na ta način, da so palec dvignili oziroma pokazali z njim navzdol.
V . Indiji so ujetniki prosili 'za milost s tern, da so palec stisnili med ostale prste hi brez besed s tem izrazili vdanost svoje volje. Ta običaj srečamo še danes v Indiji. Pri nekaterih narodih je močno v 'navadi, da-ob prav gorečih željah »stiskajo palce«,-kar je znano tudi napi Slovencem.
V zadnjih letih pa ‘so-se lotili proučevanja palca nešteti znanstveniki ter od-
krili na palcu; naravnost neverjetne stvari, ki globoko posegajo v človeško živ-
4'čc /1 •'	‘	•	V	'*	:
Živčni specialisti lahko ua priliko ugotovijo, ali njih pacientom grozi nevarnost možganske paralize. Pri teli ljudeh proži namreč palec bolj zanesljive znake kot kateri kpli drogi del človeškega telesa. Palec kaže zdravnikom, če je v določenem položaju potrebna operacija ali ne. Palec je najbolj zanesljiv dokaz o stanju določenega dela možganov, ki je po palcu tudi imenovan »središče palca«.
Vsi idioti in slaboumni ljudje imajo brez izjetpe slabo razvite in oblikovane palce. V mnogih slučajih palec sploh nima svoje prave oblike, • ampak je bolj
Mokri čevlji
Kdor je kdaj moral obuti čevlje, ki so bi-
li	mokri, pa so se potem posušili, je na svojih nogah občutil, kako neprijetna je taka-reč. Zato ne bo odveč, ako navedemo nekoliko navodil nekega izkušenega gospodarja. On pravi: »Ko si mokre čevlje sezul, jih napolni takoj s suhim ovsem in jih položi na topel prostor. Ta sadež ima namreč lastnost, da vlago močno nase vleče, zato v kratkem času vlago iz usnja posrkka. Pri tej proceduri se oves napne in zaprani, da se usnje ne skrči in ne, razpoka Oves ostane čez noč v obutvi! Drugo jutro pa še lahko'izsuje v žak-Ijič, ki se obesi za sušenje in za novo uporabo v bližino gorke peči. čim. bolj se oves posuši, tem boljši bo učinek. Ako je posušena obutev postala trda, 39, zopet zmehčamo, ako jo namažemo s petrolejem. Da čevlji prezgodaj ne razpokajo, jih je dobro namazati vsakih 14 dni, ko odstranimo prej voščilo, z ricinovim oljem. Mazati čevlje z vazelino ni priporočljivo, ker vazelina pač usnje mehča, pa ga obenem razjeda in pospešuje pokanje. Pod I plati postanejo trpežni, če jih dobro posuše-
I	ne od časa do časa napojimo z' vročim kuha-
I	nim lanenim oljem. —-Zdaj, ko je usnje dra-go, je pač umestno, da uvažujemo navedene nasvete.	-ak.
žena je dotlej srečna, ko more svojim dragim dajati svojo ljubezen. Ko tega več ne more, postane spokojna, resigni-rana, porabna za . vsako delo, toda srečna ni več. — (Ellen Key)
/JLAHV L.UOS:
Nočni	pomenek.
Rod prašno,; lipo je 's^meVala klop. Na trati okrog nje so bili' razmetani sledovi nedeljskega popoldneva: uVete pomarančne lupine iB zamaščeni papirji. Ob dveh po polnoči jo bilo. iz daljave se je prebijala med krošnjami dreves električna luč ter padala na klop. Poletno nebo je spalo. tiho in mračno. Na oddaljenem kolodvoru so ropotali vlaki. Včasih se je v tej tišini zaslišala ciganska glasba.
Iz teme je stopil človek in sedel na klpp. Ovratnik na plašču je imel zavihan. Klobuk je imel poveznjen, globoko na oči. Težko je bilo presoditi, koliko je star.: mogoče štiriindvajset, mogoče šestdeset. Izpod klobuka mu je štrlel samo velik, bled in zakrivljen nos. Bil je žalosten in truden ter je vzbujat videz preganjane živali. V desnici je stiskal majhen črn revolver, z levico pa se je krčevito oprijemal klopi. Težko je zavzdihnil ter dvignil desnico z orožjem.
Tedaj pa je stopil nekdo iz teme ter ga pograbil za roko:
»Kaj pa nameravate?«
Človek z velikim nosom še je prestrašeno dvignil in si hotel osvoboditi roko. Strastno, je zakričal: »Spustite me!« 1 Za zapestje ga je držal mlad moški. Na glavi je imel cuinder in oblečen je bil v večerilo obleko. Bila sta obrnjena drug nroti drhgemu. Luč je padala na obraz človeka z velikim nosom.
Nenadoma vzklikne gospod s cilindrom: »Dani!... Kaj si to ti, Dani?«
Spustil mu je rokp ,in Dani je padel naj klop, najprej čudno ječal, nato pa grenko zajokat. Gospod s cilindrom je stopil z eno nogo na klop, si potisnil cilinder nazaj na teme ter s široko razprtimi očmi opazoval Danija. Končno je tiho vprašal:
»Kaj si hotel umreti, prijatelj?«
Dani ni odgovoril lz žepa je potegnil umazan robec ter si Obrisal svoje veliko, zakrivi
Ijerjo nosilo.	'
»Kaj se je pripetilo? Si poneveril?«
»Ne«, je odgovoril šepetaje. »Samo umreti sem hotel. Gnusi se mi to gnilo življenje. Se sploh splača živeti?«
»Bedak si, Dani«, je odgovoril gospod š cilindrom ter sedel na klop. Iz žepa je potegnil zlato cigaretno dOzd ter mu ponudil:
»Prižgi k
S	tresočimi sc rokami je'Dani ujel cigareto. Mehčal in mečkal jo je med prsti ter se od strani zazrl v gospoda s cilindrom.
»Kako je zašel gospod grof semkaj?«
Gospod s cilindrom se je smehljal.
»Grof? Zakaj me pa tako tituliraš? Včasih gva,še.tikala. Bila sva vendar sošolca!«
»Kako davno je bilo vše to...« ie dejal
Dani zamišljeno. Molče sta vsrkavala cigaret-
U
11 ... tel umreti? Mogoče ti lahko pomagam«.
iieno. a
ni dim.,Grof je z eno: roko objel,-Danija.
NO, sedaj pa kar lepo povej, zakaj'si ho-
Dani je samo zmignil z rameni.
»Sam Bog vedi. Že divno sem hotel crkniti. Življenje je prebedasto. Nikoli se mi ni ničesar posrečilo. Petindvajset let sem star in niti za trenutek še nisem bil srečen. Maturiral sem istega leta, ko mi je umrl oče. Nato sem prišel sem v Pešto. Od takrat delam vv odvetniški pisarni. Na mesec prejemam šestdeset goldinarjev. Odvetniški pripravnik sem že dve leti. Še en izpit mi manjka pa bi postal doktor. Toda čutim, 'da nikoli ne bom. Pri šestdesetih kronah se ne da toliko pri-štediti, da bi imel za izpit. Pa ne samo to. To ni važno...«
»Kaj pa potem?«
»Marsikaj... Ne vem sicer zakaj, toda ljudem se studim. Mogoče zaradi svoje zunanjščine. Če vstopim v. tramvaj, si ljudje šepetajo: Glej, kako grd obraz! .v. Res je. Vidim se v zrcalu. Grši že ne morem biti. Zadnjič sem šel po Andrassvjevi cesti. Iz nekega lokala stopi človek v iovski obleki, Bil je v družbi
dveh žensk. Sodil bj, da pripada. gcntryji. Stopil je k meni ter mi prisolil tako klofuto, da sem tresnil ob zid. Nato me je prijel za roko ter mi dejal: »Ne bodi jezen, dragi kum! Nisem mislil .tebe << Bil je hudo vinjen. Dekleti sta se hihitali. Povej torej, ali je s takim obrazom vredno živeti?«
Kratek molk.
»Zaljubil sem se v neko- dekle. Ves svoj denar šem razdal za cvetlice. Pa še tega ni dovolila, da bi jo prijel za roko. Od samega studa jo je začel tresti mraz že če me je pogledala. Verjemi mi, Ištvan, nisem slab človek. In sem Vendar tako nesrečen! In kako srečni so drugi ljudje! Pogosto sem se te spominjal, Pišta. Se še spominjaš, ko smo stanovali na vasi. Bil sem grd in bledičen otrok. Drugi otrobi so me vedno pretepali, Dasi sem sedel , v šoli vedno s prekrižanimi rokami, je vendar reditelj vedno napisal na desko: Nag.y Dahi'je razgrajal. Vsakdo me je tepel 111 opljuval. Samo ti, Ištvan, si bil dober z menoj. Če si me zagledal na cesti, si me poklical:	Dani igrajva se! Vstopila sva
v vaš .veliki park. Še vedno še tako dobro spominjam gradu, premnogih cvetličnih gredic in š peskom posutih stezic. Igrala sva se. Takrat, v vašem parku, sem bil srečen. Tebi sem se vedno smilil... Ti mi nisi storil nik dar ničesar hudega ...«
Alladi grof ga je ginjeno poslušal ter objel.
»Včasih sem te zavidal, Ištvan. Kako srečen si, kako drugačno življenje živiš od mojega! Kako lepe obleke si imet v svoji mladosti. In ponija si imel. Ves svet je bil tvoj Profesorji so s teboj čisto drugače ravnali in kakšen ugled si imel med fanti! Vsi so te ljubili in povsod si bil dobrodošel. Kako zaljubljena so bila v tebe dekleta! Se spominjaš dijaške veselice? Po maturi si tudi ti prišel v Pešto.' Nekoč sem te oparil na obrežju Donave. Skril sem se, ker sem imel raztrgano in oguljeno obleko. Imel si rumene rokavice ter vodil na jermenu velikega sivega buldoga. Bil si eleganten, lep, blesteč, žene in dekleta, ki so posedale po sončnih klopeh, so se ozirale za teboj in stikale glave. Nato sem videl tvojo sliko razstavljeno na vacki 'cesti. Ljudje so te tako občudovali, da so se na-
ravnost gnetli okrog nje. Slikan si bil v teniški obleki. In mlada gospa jc dejala drugi: To je najlepši fant, ki sem ga kdaj videla. Vse ženske so bile tvoje, celo tiste, ki jih niti poznal nisi. Nekoč je švignil mimo mene avto.
V njem si sedel ti z najlepšo gledališko igralko. In nekoč sem jiokukal mimo zavese v hotelsko obednico: tam si večerjal ti z neko žensko, ki je bila v rdeči svetlobi tako lepa, da mi je zastal dih. Pila sta šampanjec. Tedaj sem se spomnil svojega klavrnega življenja. Taki ženski jaz ne bom mogel poljubiti niti roba njene obleke. Grd sem kot noč, vsakemu se studim in vsak me obrca. Kajne, da mi ni vredno živeti?«
Kratek molk, Nato grof:
»Razumem to grenkobo. Toda poslušaj me, Dani! Zato se ne splača umreti. Dam ti denar. Vsega, kar ga im$m pri sebi. Tu imaš tisočak. Vzami, od mene' vendar lahko vzameš! Prav nič se mi 'ne bo poznalo! Toliko zaigram v eni noči. Kadar boš inigl več denarja, mi boš že vrnil. Lepo se obleči in položi izpit. Na ženske pa, dragi moj‘, ne daj prav nič. Ne brigaj se preveč za ljudi. Ko boš dosegel primeren položaj, se oženi s kakim pridnim dekletom. Da si grd, ni važno.
V začetku je hudo, toda končno se ljudje tega tako navadijo, kot da sploh ne bi bil. Sedaj pa pojdi in ne delaj več oslarij! Revolver pusti tu«.
Spravil ju denar v žep. Dani je objel prijatelja in jokal. Grof ga je nežno trepljal P" ramenih.
»Pojdi domov, se Vleži in zaspi. Jutri pa-.pojdi v pisarno. Zdravstvuj«.
Dani je nekaj časa nemo stiskal prijateljevo roko ter zajecljal: »Bog>... ti povrni... Hvala...« Pri zadnji besedi se je ozrl v stran.
Tiho je odšel. Polagoma je izginila njegova postava v temi.
Grof pa je obsedel na klopi in še dolgo zrl za njim. Ko je bil Dani že daleč si je podprl glavo z rokami. In dolgo je tako sedel.
Končno je porinil Usnijev revolver pod plašč in snrožil. Zadd se ie v srce ter se zvrnil s klopi.	(Iz madžarščine G. R.j
Slovo Maribora od starega leta
Tudi letošnji Silvester je bil v drugi slovenski metropoli kaj živahen. Že preko dneva je bilo opaziti na mestnih ulicah, da danes ni navadni dan. Mnogo je pripomoglo k temu tudi izredno južno vreme, tako da je zapustilo zidove mlado in staro, deloma da izvrši zadnje posle v starem letu, deloma da se posvetuje z znanci in prijatelji, kje bi se bilo najbolje posloviti od starega leta ter v veselem razpoloženju stopiti v novo.
V	tem pogledu Mariborčanom po stari navadi tudi letos ni pretila zadrega, silvestrskih prireditev je bilo na pretek in vse . so bile tudi prav dobro obiskane. Prav živo je bilo v Sokolskem in Narodnem domu, kjer sta sc poslovila od starega leta Sokol-matica in Sokol I. Poseben dogodek je bilo silvestrovanje v na novo otvorjeni Grajski kleti, s katero je dobri Maribor pod vodstvom g. Petana nov gostinski lokal. V gledališču So pred
razprodano dvorano igrali »Cigana barona«, nakar je sledila novoletna alegorija. Primadona ga. Jelka Igličeva je občinstvu želela srečno novo leto, nato pa je bilo tradicionalno žrebanje novoletnih nagrad, ki je bilo letos posebno naklonjeno dijakom, kateri so odnesli vse tri dobitke. Kino predstave so bile razprodane. Tudi na periferiji mesta so bila vesela silvestrovanja' Sokolov in gasilcev, tako v Studencih, na Pobrežju, v Radvanju itd., mnogi pa so sc založili s potrebnimi dobrotami ter se poslovili od starčki Silvestra doma v topli sobi za radijskim aparatom, saj so dajale vse postaje v slovo od starega leta izbran zabaven spored.
Kako druga leta, je Maribor tudi letos nasmejan silvestroval. Ljudje so se za trenutek sprostili vseh skrbi, v razposajeni borbi s serpentinami in bombicami so pozabili na vojne dogodke v svetu. Ko
pa so si po dvanajstem udarcu gonga opolnoči drug drugemu želeli srečno novo leto, je vendarle pri tem marsikdo želel, da bi ostalo tudi v novem letu vsaj tako kakor je bilo letos. Za kratek hip so pogovori in debate o sodobnih vprašanjih prekinile tok silvestrovanja, kmahi pa so zopet zapele čaše v pričakovanju boljših dni. Pri vsem silvestrskem razpoloženju se je vendar videlo, da tudi mi v veliki meri sodoživljamo svetovne dogodke, manje je bilo letos novoletnega šampanjca, celo vina si ljudje niso privoščili kakor sicer. Gostinski podjetniki so na novega leta dan bolj zgodaj zapirali svoje lokale, kakor druga leta. Skoroda spomladansko, blatno vreme je sprejelo pozne goste, ki so deloma odšli domov, deloma pa na periferijo mesta, kjer je bilo še do svetlega jutra živo in glasno, saj je bil Novega leta dan.
Apel na mariborska dobra srca
Na poziv, ki ga je i/.dal mestni župan 15. oktobra 1940, je darovalo za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora oziroma za zimsko pomoč do sedaj skupno 170 oseb. Nabrani znesek din 263.562.— je sicer lep, toda iz števila darovalcev se vidi, da niti imovitejši stoji niso vsi storili svojo dolžnost, kajti v mestu, ki šteje skoro 40.000 prebivalcev, bi število darovalcev plemenite patriotične akcije moralo biti vsekakor mnogo večje. Iz tega pa se tudi vidi, kako potrebna je Ma zbirka za zimsko pomoč, ki se vrši ta teden v vsej državi na pobudo cen-
tralnega odbora za zimsko pomoč, ki mu predseduje Nj. Vis. kneginja Olga. Pri tej zbirki bo imel vsak, ki do sedaj še ni ničesar prispeval, priliko, da zamujeno popravi. Zbirka po hišah se bo vršila z nabiralnimi polami. Ob koncu pa bo zbirka po ulicah, živimo v težkih časih. Kdor količkaj more, je dolžan, da po svojih močeh prispeva za omiljenje bede. Ne odklanjajte nabiralcev, ki iz požrtvovalnosti vršijo neprijeten in nelahek posel. Poskrbimo, da se bo Maribor tudi pri tej zbirki izkazal, kakor že večkrat pri podobnih akcijah.
Odmera prispevkov za fond narodne obrambe
Davčna uprava poziva vse davčne za-vczance, da od 1— 31. januarja 1541 v svrho pravilne odmere specialnega prispevka za fond narodne obrambe prija-jvijo stanje rodbinskih elanov na dan 1. januarja 1941. Prijave morajo vložiti vsi davčni zavezanci, ki so nad 30 let s'tari in samskega stanu, vdovci brez otrok in oženjeni brez otrok (prijave so takse proste), dalje vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanj 3 ali več mladoletnih otrok (do il let starosti). S!ednje prijave sc taksirajo z din 10.— ter morajo biti potrjene od pristojne občine. Netočna prijava in opustitev prijave (pri prvoinicnovani •skupini davčnih zavezancev) se bo kaznovala kot utaja davka. Predpisane tiskovine se dobe pri davčni upravi, soba št. 6.	,
m Za okrajnega šolskega nadzornika
prvega Šolskega okraja v Šmarju pri Jelšah je bil postavljen s kraljevim ukazom Franjo Cioek, bivši učitelj v Pobrežju pri; Mariboru. Tako ima sedaj Šmarja dva šolska okraja.
m Poro^Ia slu se v beltinski župni .cerkvi abiluricntka Mara Ounvilarjrva, liči šolskega upravitelja iz Lipovec, ter Branko Rudolf, profesor in pesnik iz Maribora.
m Lepo priznanje jc dobil na nagradnem tekmovanju društva ,.Cvijetu Zuzoric' v lleogradu mariborski glasbenik prof- Karel Pahor, ki je dosegel prvo mesto s pesmijo „Vočer-jo, večer". Tudi ..Tam nad zemljo" Je bila deležna posebne polivale.
Predavanje o pridelovanju zelenjave
a Kraljevo ,fi. januarja, od 9. dop. na
m Umrla je gospa Franja Pestevšek. Po
daljši bolczJili. je tmirno za vedno zaspala gospa Franja Pestevšek. roj. Ružička, so. proga policijskega svetnika v Mariboru. Po izrecni želji blago pokojne so njeno truplo 31. dec .prepeljali v Gradec, kjer je bilo v tamkajšnjem krematoriju upei»eljeno.
m Namesto venen na grob blago pokojne, gospe Franje Pestevškove, soproge policijskega svetnika v Mariboru, jc darovala ga. Ana Pcstevšck. vdova po nadučitelju, po 100 din za CMD in za revne otroke stivnii-ške šole; v isti namen jc darovala za CMD rodbina ge. Elize Sijanec 100 din.
m l'Wteljskl diplomski izpiti na drž. učiteljišču v Mariboru sc začnejo v ponedeljek. 13. januarja, popravni izpili za V. letnik pa bodo v soboto, 11. januarja.
m bo na
Vinarski in "sadjarski šoli v Mariboru. Pre. daval bo banov. viš. kmet. svet. inž. C. Jeglič.
m Limbuški tolarji bodo uprizorili 5.
jan. ob 15. v šolski telovadnici mladinsko 'igro s petjem ,,Triglavska roža". Ker jc čisli dobiček namenjen božičnici revninih šolarjev, naj javnost z obiskom podpro plemenito stremljenje mladine.
m Združenje pekovskih mojstrov naznanja ,da se od novega leta dalje nahaja tajništvo v Vetrinjski ulici št. 11.-I., desno in ne več Ob jarku št. H. Uradne lire pa so še vedno vsako sredo od 16. do IS. v gostilni Dermastja, Aleksandrova cesta 18.
m Glasbena Matica. V petek ob 20. običajna pevska vaja mešanega zbora zaradi bližnjega nastopa m Mraz je ob koncu leia močno popustil. Toplomer je kazal na Silvestrovo maksimalno temjieraluno 8.9 C nad ničlo. Zaradi tega jc skopnel skoro ves sneg v Maribora,
močan vihar, škodo.
»• noči na sredo pa ie divjal <i je povzročil ponekod tudi
Stolp stolnice je župnijski, ura pa mestna
V stolpu mestne stolne eerkve jc že od nekdaj posebno stanovanjc za požarnega čuvaja, ki je bilo zgrajeno »ajkas-'itje I. 1623, kakor je to razvidno iz različnih zapiskov; takrat so namreč stolp temeljito preurcjcvali. Ker je imela mestna (;bčina v stolpu svojega požarnega čuvaja, se je razSirilo mnenje, da jc stolp last incsiilc 0V)£jne. Še pred nekaj leti je javnost smatrala stolp za mestno last, zaradi te K a se je tudi med meščanstvom udomačilo zanj ime ■2.- ni stolp«. Požarni čuvaj tia stolpu je bi! v Mariboru žc v srednjem veku, bil je uslužbenec mestne obline ter je pazil na požare v ttteslu in bližnji okolici. Mestna občina je t'.)di vzdrževala njerovo stanovanje,. in r.! •! jc pr.?! o tudi na dnevni red zadnje 'o me;- , s •ra svet?, n:? d dr;ig!m vpra-o n'-st "v1:-v -'a ro?ravila na Mm sto'11-ce, o čemer smo že p >roča'i. ‘>o Izrazitega spora med mestno ob-
čino in stolno župnijo zaradi stolpa nikoli ni prišlo. Da pa je bilo vprašanje lastništva nerešeno, dokazuje dokument iz I. 1880, ko je bilo pri pisanju nove zemljiške knjige s posebno izjavo stolnega župnika in mestnega župana ugotovljeno, da je stolp lastnina mestne stolne cerkve Zanimivo je, da je kljub temu še pred 17 leti mariborski mestni svet na nek: razpravi smatral stolp za mestno last. Ker pa je mestna občina prostovoljno vzdrževala na stolpu stanovanje čuvaja, jc bil tudi na zadnji seji dovoljen večji znesek za kritje stroškov, ki ‘jih ie imel stolni župnik s popravilom na stolpu.
Zanimivo .ic tudi, da ;c ura v zvoniku stolnice last mestne občine, ki jo vzdržuje ter srnnn pb.čnje nagrado nesebne-uni navijalcu. Tudi ura v stolmi je že stara ureditev, današnja ura pa jc bila kupljena in nameščena v stolpu
m Davčna uprava za mesto Maribor razglaša ,da je plačevati specialni doprinos od
1.	decembra 1910 dalje z naloženimi znamkami: in Sicer bodo morali delodajalci, ki plačujejo uslužbeni davek v znamkah plačevali tudi specialni doprinos v znamkah. Ostali delodajalci, ki plačnjeje uslužbemsld davek v gotovim, bodo plačevali ta davek Se' naprej v gotovini. Posebne znamke za specialni doprinos sc prodajajo v trafikah. ■Opozarjamo obenem vse delodajalce, da morajo predložiti do 31. »jan. 1911 vse knjižice za uslttžbenski davek na pregled.
m Dva vloma sta zaljeležena v mariborski silvestrski kroniki. Neznani vlomilci so vdrli ponoči, ko ni bilo nikogar doma^ v Rižnarjevo stanovanjc v Pipuševi ulici' ter odnesli 1500 din gotovine. — S pomočjo ponarejenih ključev pa je nekdo obiskal stanovanje Uršule Močnikove na Pristanu 6 ter ji odnesel 1800 din gotovino ter vložno knjižico na 700 diu.
m Dvo ovci sta ukradla dva moška r. ograjenega travnika ob Einspielerjevi ulici špediterju Stevu Tončiču ter jih odpeljala na garali. Tatvino je opazil čuvaj ter jo prijavil. Stražniki so našli prvo ovco v veži neke hiše na Meljski cesti ter tam tudi aretirali hišnika Stanislava Hrnčiča ter delavca Franca Kranjca, ki jih je čuvaj prijavil. Kol tretjega pa so kmalu nato prijeli delavca Jurija Nazdraoeviča, ki jc ravno drugo ovco hotel skriti v nekem hlevu. Pri preiskavi so našli pri slednjem tudi del gonilnega jermena sumljivega izvora.
m Fanlie so se zgrabili včeraj pred neko gostilno v Podvelki. Po stari žalostni navadi se jc tudi tu zabliskal nož. V boiir-nišnico so pripeljali 36 letnega delavca Martina Laknerja iz Podvelke, ki ima za-bodljaje v glavo, hrlct in roko, ter 30 letnega Pavla Petroviča, voznika iz Podvelke, ki je zaboden v prsi in hrbet.
m Z nožem je zabodel v prsi neznan* moški včeraj v jutranjih uran na cesti v Dolnji Počehovi 20 letnega delavca Ivana Avguština ter ga laže poškodoval.
m Na črepinje je padel ter si prerezal nogo 12 letni, posestnikov sin Jože Klamfer iz Pobrežja.
m Na poti v trgovino si je zlomila nojio v gležnju 14 letna šoferjeva žena Ljudmila Knošljeva iz Ceršaka pri St. liju.
m kazen je zvtfalo na pritožbo državnega tožilca apel arijsko sodišče v Ljubljani 35 letnemu posestniku Andreju Lazarju iz Cvetkovcev zaradi zločina proti zakonu « zaščiti države odt 3 na 4 in pol leta roliij■: ter na 4 leta izgube častnih državljanskih pravic. — Ravno tako je bila povišana kazen bivšemu 39 letnemu občinskemu uslužbencu Josipu Kolariču iz Studencev zaradi poneverb v znesku 30.000 din ' občinskegu denarja oci 6 mesecev na 1 leto in 3 mesece strogega zapora in na 3 leta izgube častnih pravic.
m V Novi vasi pri Marilwu so na Silvestrovo našli v kuhinji njegovega sta-siovanja obešenega 42 letnega trgovskega potnika Viktorja Cvarja. Kaj ga jc gnalo > smrt ,ni znano.
* Jadranska noč". V sobolo, 1. januarja vabi odbor J. S. v Mariboru cenj. občinstvo, člane J. S. in zastopnike društev, da se udeleže naše vsakoletne tradicionalna prireditve. — Odbor.
* Staribor ima danes dne 2. januarja 1.1 ob 20. uri svoj mesečni sestanek v re-stavraciji Narodnega doma.
* PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejeme obiske v hotelu „Zan»orc“.
* Trdo kožo In kurja očesa odstranim n brez bolečin, „BATA“.
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 28. decembra 1940 do vključno 3. jan. 1941 dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Narocfno glmdaUiim .
Četrtek, 2. jan.: zapilo.
Petek, 3. jan.: zaprlo.
Sobota. 4. jan., ob 20.: ,,Ljubim te". Red B. Gostovanje članov zagrebškega gledališča.
Nedelja, 5 .jan., ob 15.: „Habakuk“. Ob
20.: „Cigan baron". (Za zimsko pomoč,.
Gostovanje članov zagrebškega gledališču.
V	soboto, 4. januarja, gostujeta odlična člana zagrebške drame, ga. Ervina Drag-man in g. Mato Grkovič v veseli in fini komediji ^Ljubim fe“, ki jo je napisal znani poljski komediograf Roman Niewia-ro\vicz. Ta veseloigra, ki jo je zrežiral naš rojak g. Ferdo Delak, je žela v Zagrebu zelo velik uspeh.
Mariborska drama pripravlja Kozakovo novost »Lepo YWo“ v Skrbinškovi režiji.
Kino
* Grajski kino Danes krasen fiim ^Nesmrtno sree“ Ifeinrich George, Paul Wege-ner, nepozabna vsebina. Pride. „Trgovet
Ttf
* Esphmade Idno. IV> vključno nedelj« prekrasni dunajski film ^NJeno Svljnnje" s Paulo Wcssely. Sledi „Ljnbint te" z Luizo Uhlrich.
* Union kino. Danes zadnji dan popularni šlagerfilm „Pesem zlatega zapada" z Jeanetto Mac Donald in Edy Nelsonom.
Smuimnkm poreflfa
Sr .Lovrenc na Pohorja: -j-4 C, oblačno,
odjuga.
Iffmski vrelec: —2 C, jasno, prisojna pršič, osojno sren 20 cm.
Peca: -j-3 C, oblačno, 15 cm južnega snega na podlagi 20 cm.
RogaSIta Slatina: —1 C, oblačno, 10 cm južnega snega.
fpprP
Smučarske prireditve v januarju
Zimsko športna zveza je sestavila spored oficielnih smuških prireditev, razen katerih bodo klubi gotovo priredili šc druge. Koledar prireditev za januar je sledeč:
5. in 6. Klubski dan za vse. klubeSZSZ,
5.	otvoritev nove slalomske proge v Dragi, prireditelj SmK Bohinje.
12. Medklubska skakalna tekma SK Ilirije v Ljubljani.
11.	in 12. III. zimsko športne igre KID na Jcscnicah z mednarodno udeležbo. Prireditelj SK Bratstvo. ,
19.	Državno prvenstvo v štafeti 4x10 km, prireditelj Hrvatski skijaški savez. —Medklubski smuk SK Ilirije z Mecesnovcga
vrha. — Medklubska sankaška tekma s črnega vrha nad Jesenicami, prireditelj SK Gorenjec. — Medklubska tekma v smuku izpod Uršlje gore, prireditelj SmK Gu* štan j—Kotlje.
18. in 19. Norveška kombinacija Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani ah na Gorenjskem, kjer bo kraj šele določen.
24.-26. I. izlet slovenskih smučarjev v Celju v okviru državnega in zvezi nega prvenstva v norveški kombinaciji in skokih z mednarodno udeležbo, alpske kombinacije za zvezino prvenstvo in mladinsko državno prvenstvo in izletno prvenstvo v slalomu za dame v izvedbi SZSZ.
Letošnji klubski dan
SZSZ jc določila letošnji obvezni klubski dan za vse svoje člane na 5. in 6. januar. Namen teh prireditev je, da klubi pred začetkom prvenstvenega tekmovanja izvršijo nekako revijo svojih smučarjev ter med njimi izborejo trenutno naji>ofjše za-sledcče. prvenstvene naslo|x‘. Južno vreme, ki je. nastopilo zadnje dni, je sicer sneg pokvarilo, vendar se smučarji nadejajo vremenske izpremembe ,tako da ne bi bilo treba prelagali smuškega dneva.
Kakor smo izvedeli. 1» ISSK Maribor priredil v Ribnici na Pohorju 5. in 6. januarja čolvomo kombinacijo. Po vsej priliki, lx> prvi dan tekmovanje v teku in slalomu, drugi dan pa smuk in skoki. Ocenjevalo sc bo v vsaki disciplini posebej, v obeh kombinacijah in v četvorni kombinaciji.
Zimsko sporini odsek SPI) Maribor bo imel 5. januarja kol klubsko prireditev alpsko kombinceij i pri Kenjorjovem domu. SSK Maraton bo na klubski dau priredi i 1898. dve tekmovanji, tek na 10-15 km ter smu-
ško tekmo. Tek bo v bližini Maribora, na že znanih terenih pod Pohorjem v Radvanju, smuška tekma pa bo pri Sv. Lov-vencu na Polioriu. V kolikor vremenske prilike v okolici Maribora ne bi dopuščale, bo tudi ta prireditev preložena v Sv. Lovrenc na Pohorja.
SK DVE TEKMOVANJI SSK MARATONA
SK Maraton bo kot svojo prvo večjo smuško prireditev v letošnji sezoni organiziral 23. januarja medklubsko tekmo v teku na 18 km. Proga bo šla tokrat za izpremembo v Slovenske gorice ter bo start predvidoma pri Treh ribnikih ali pa pri Meljskem hribu. Za 2. februar pa pripravljajo tradicionalni Stauglov smuk od Ruske Koče v Ruše v spomin znanega športnika in slovenskega novinarja Zdravka Stangla.
ISSK Maribor (zimski spori). Drov: ob 19. obvezen važen sestanek pri Štiblarju (Kirbišu;
SLUŽBO DOBI
STANOVANJE ODDA
ŽENITBE - DOPISI
VOZILA
PREHRANA
PRIDELKI
ŽENSKI KOTIČEK
tiAZNO
SOBO ODDA
ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. F E L I C I T A S
daje nasvete ob torkih in petkih Sodna ulica 26, I1I-5.
21481-18
OPREMLJENA SOBA
se odda solidni osebi. Naslov v osti odd. »Večernika«.
21551-8
Sprejmem
DEKLE
iz poštene hiše ali oa brez staršev od 15 let naprui na kmetijo za pomoč h, gospodinjstvu- l^aslov v osi. odd. »Večernika«. __________21561 -2
Mlajša
POSTRE2N1CA
pridna in poštena, se takoj sprejme Sirec, Tyrševa 4.
21571-2
Maslavf|««icl Gra/akaga kina se svojemu šefu g. Guštinu
najiskreneje zahvaljujejo za novoletno nagrado in zopetno povišanje plače ter želijo g. šefu mnogo uspeha in sreče.
Udani nastavljene#
Nastavljene) Kina Esplanade in Union se najlepše zahvaljujejo svojemu šefu g. Gjuro Valjaku za izdatno novoletno nagrado in obenem tudi za tretje povišanje plače.
Želimo s. šefu mnogo steče v Novem letu
do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda ! din
Proda se
ŽENSKO KOLO
pokroniano, skoro novo Pogledati v trgovini Linzner. Meljska cesta 31.	21569-22
Našlo se ie staro
MOŠKA KOLO znamke »Centrih« št. 34.197 Vprašati: Lah* Dobrava .44-21548-22
do 20 besed !5 din. vsaka nadaljnjo beseda 1 v! in
Sprejme se gospod kot SOSTANOVALEC v celo oskrbo. lstotam se izve za prazno sobo v centru mesta s souporabo štedilnika. Frančiškanska 21-1.. levo.________________ 21.545-7
Sprejmem boljšo * GOSPODIČNO
na dobro hrano in lepo stanovanje Lahko tudi boljša dijakinja. Aleksandrova cesta 83-1- Maribor. 21562-7
KANC
V	globoki boli naznanjamo tužno vest, Oa je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Valentin Verlič
nadpreglednik fin. kontrole v pok.
v četrtek, 2. januarja 1941, ob 1. uri zjutraj, v 81. letu starosti, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere Bogu vdano preminul.
Pagreb nepozabnega pokojnika ho v soboto, 4. januarja 1941, ob 15.30, iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša žadusnica bo v torek ob 7. zjutraj v mestni stolni cerkvi. Ma‘ribor, 2. januarja 1941.
žalujoče rodbine Verlič in Stepanov.
OSKRBNIK
se takoj sprejme na vfno-sradno posestvo blizu Maribora- V poštev t,ride trezen.-oošten, zanesljiv upokojenec, ki sc razmne na razna dela v vinogradu ter v kleti. Stanovanjc brezplačno tej- primerna mesečna plača. Ponudbe je poslati na osi. odd. ^Večernika ^ ppd »Vesten«.
21572?
dn 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
JABOLKA
naprodaj. 1000 ks mo.šanck in 500 kg bobovca. Naslov v ogl. odd. »Večernika«
2156U-23
io ?o besed 15 din.--vsota! nadaljnia beseda 1 din
nogavice .
rokavice, perilo trikotaža-volna, pletenine, Oset »Mara* Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
do 20 Besed 15 din. vsaka nadallnla beseda X din
HALO!
Ugodno se proda štedilnik z bakrenim ko-tlom. Aleksandrova 3Pa, Studenci 21564*28
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
OPREMLJENA SOBA
sc Odda solidni osebi Jelačičeva 7, v bližini nove magda-lenške šole.	21563*8
V’ ■ lepo. sončno SOBO
s posebnim vhodom iščem k drž. uradniku takoi sostano* valca. Pall. Razlagova 24*11. _______________________21550-8
OPREMLJENO SOBO
oddam KtfroSkk Cesta 26 21549-8
Grafolog P. T. Karmah.
sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamore skoz celi dan.
Javna zahvala
Delavstvo in nameščenci tovarne »Jugotekstik se zahvaljujemo svojemu šefu gosp. Marku Rosner*ju za izdatno božično obdarovanje in mu ob tej priliki žalimo uspešno Novo letol
Od. ŽMorave do Save od 3)onave do 3)rave oioti kaši/u vzemi
Delavstvo in nameiienci „Jugotekstil
Zavojček din S** v apotekah
Za vedno nas je po daljši bolezni zapustila naša ljuba soproga in draga mamica, gospa
OivotUev
Franja Pestevšek, ^ Ružička
Cenjenemu občinstvu vljudno javljam, da otvorim TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM oa Pobrežju, Aleksandrova cesta 18, v
hiši R. VerhovSek-a.
Postregel bodem cenj. odjemalce dobro >n solidno.* — Se priporočam
J. BmbU
soproga policijskega svetnika.
Na izfecno željo blagopokojne bo njeno truplo upepeljeno v krematoriju v Gradcu, kamor je bilo odpeljano dne 31. decembra 1940.
Nad zvezdami se najdemo zopet!
Maribor, 31. decembra 1940.
žalujoči soprog Karel in sin Anton ter ostalo sorodstvo.
Prodaja v Mariboru
SCHHEIDEB
bi sinova
jurčičeva t
Od 2. januarja dalje inventurna razprodala damskih modnih ievlievpo Izredno nizkih cenah, dokler še traia zaloga» Zato prodalo veljalo tudi vse nakaz-n«te Mariborske nabav, zadruge.
Oglelte si tene v izložbah I
KARO
industrija čevljev