PoStnlna plačana v gotovini.
Izhaja 15. vsakega meseca.
£ck. konto 11.033
POŠTAR
Letna naročnina . .	Din 24--
Polletna naročnina.	.. 12-—
Posamezna številka	2-—
Strokovni list poštnib nameščencev
Štev. 4a.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1931.
III. leto.
V veljavo je stopil 1. t. m. novi Uradniški zakon za vse državne nameščence
civilnega reda razen za železničarje in brodarje.
Nekaj najvažnejših razlik med starim in novim
uradniškim zakonom.
Novi uradniški zakon, ki je dobil obvezno moč dne i. aprila t. L, je plod dolgotrajnega intenzivnega dela. Presojati ga je mogoče s stališča države, ki jasno odseva iz določb samih, dalje s stališča neprizadetega interesenta ter s stališča prizadetega uslužbenca, čigar bodočnost in usoda sta za dolgo pisani v tej drobni knjižici. Imam utis, da je ta zakon tehnično dovršen, vkljub obsežnosti koncizen in po možnosti izčrpen. Njegove finese se bodo pokazale seveda šele po temeljitem študiju in po praktičnem izvajanju. Odpravljen je marsikak dvom in marsikatera vrzel prejšnjega zakona je izpopolnjena. Nekatere razveljavljene določbe starega zakona navaja sedanji ponovno, vsebuje pa tudi nekaj docela novih predpisov, ki jih je tako s socialnega stališča kot s stališča smotrenosti treba pozdraviti, dasi je v obče — če izvzamemo povišanje prejemkov, ki je bilo pač že neizbežno — prevladalo fiskalno S'tališče, temelječe bržčas na splošni gospodarski krizi.
Kategorije so odpadle. Navedenih je za uradništvo vseh strok X položajnih skupin z enotno plačilno lestvico. Razvrstitev zva-ničnikov in služiteljev pa je ostala pri starem številu skupin. Takozvanih pridobljenih pravic novi zakon ne respektira v polnem obsegu. Izgube časa in naporov mlajših uslužbencev v vojni ne upošteva sorazmerno niti v primeri s starejšimi niti v primeri z najmlajšimi uslužbenci tako, da ostane za marsikoga na ta način nastala škoda nepo pravljiva, čeprav smo gojili nado, da se bo v tem zakonu uveljavilo načelo sorazmernosti bremen. Koristi vojnih let, ki so jih prejšnji zakoni obetali, so ostale skoro neokrnjene le starejšim uslužbencem, dočim so za mlajše s pomočjo novih pokojninskih predpisov proti pričakovanju zreducirane na minimum. Pa tudi v ostalem se nekatere neenakosti oziroma neprimerne razlike niso izravnale, marveč le utrdile, če ne celo povečale. Zlasti je k temu pripomogel ne baš ugoden kriterij, da v bodoče ne odločuje pri napredovanju v višjo skupino dolgost službene dobe v efektivnem trajanju, temveč dolgost službovanja v sedanji položajni skupini (§ 253).
Upamo, da bo novi zakon z doraščajočo generacijo manj trd, pa bolj dosleden, zato tudi bolj pravičen.
S tem prehajam k nekaterim važnejšim določilom, prej pa naj še omenim, da je ta zakon razdeljen na poglavja, sestoječa iz paragrafov. Zadnje poglavje, ki vsebuje le razvrstitev uradniških zvanj, je torej tudi sestavni del zakona samega.
Po § 11 se zahteva za službo služitelja zgolj pismenost, ne pa več odsluženi rok v vojski (§ n). Poleg podoficirjev morejo v bodoče tudi zvaničniki po 10 letni neprekinjeni, dobri službi v isti stroki doseči polo-
žaj dosedanje III. kategorije (sedaj X. položajno skupino (§§ 8, 114). Za službo zvanič-nika se zahteva odslej poleg 2 razredov srednje ali njej enake šole tudi 2 leti trajajoča prav dobra dnevničarska služba v isti stroki in neposredni prestop iz take službe v zva-ničniško službo (§ 10).
Pripravniku, ki polaga državni strokovni izpit izven službenega kraja, se priznava pravica do potnih stroškov pod pogojem, če položi izpit(§ 14).
Poleg plače pripada tudi uradniškim pripravnikom rodbinska draginjska doklada (§ 23). Ta doklada znaša za ženo in za vsakega otroka po 150 Din mesečno. Prejemki (plača, perijodični poviški, osebna in rodbinska draginjska doklada — višja ali nižja) pripadajo oziroma se izpreminjajo vedno le vsakega prvega naslednjega meseca po izpolnitvi pogoja. Na pr. pri premestitvi se izpremeni osebna draginjska doklada šele naslednjega prvega po razrešitvi (§ 30).
Novi zakon pozna samo letno oceno, ki more biti »odlična«, »prav dobra«, »dobra« ali »slaba« (doslej »odlična«, »dobra«, »slaba«) (§ 40). V bodoče se bodo ocenjevali tudi kontraktualni uradniki in denvničarji (§ 174). Stalnost je ukinjena za vse državne uslužbence (§§ 104, no).
Zvanja uradnikov z nepopolno srednjo šolo so razvrščena od X.—VII. položajne skupine. Zvanja uradnikov s popolno srednjo šolo (z maturo) od IX________V. skupine,
zvanja uradnikov s fakultetno izobrazbo pa od VIII.—I. skupine (§ 45). Razvrstitev zvanj zvaničnikov in služiteljev bodo izvršili pristojni ministri z uredbo. Z zakonom-se bo za vse stroke določilo število službenih mest (sistemizacija). Postavitve in napredovanja se bodo vršila samo na izpraznjena mesta. Ministrstva bodo morala za posamezne stroke sestaviti seznam svojih uslužbencev po rangu (§ 48). Minimalni rok za napredovanje uradnikov v višjo položajno skupino znaša v X. in IX. skupine štiri leta, v skupinah od VIII. do IV., 2 stopnji pa po tri leta efektivne službe. Minimalni rok za napredovanje zvaničnikov odnosno služiteljev znaša za prve po devet let, za druge pa 12 let. Seveda napredujejo tudi ti le na izpraznjena mesta.
Perijodični poviški se dobivajo avtomatično vsaka tri leta, prebita v dotični skupini (§ 52). Kdor prestopa iz stroke v stroko, mora imeti odgovarjajočo šolsko izobrazbo, razen tega pa mora pred prestopom opraviti predpisani strokovni izpit za stroko, v katero prestopa (§ 35). Zvaničnik, ki prestopa v uradniško zvanje (X. skupino), mora imeti odgovarjajočo šolsko izobrazbo, tri leta zvaničniške službe in državni strokovni izpit. Če pa prestopa v stroko, za katero se zahteva popolna srednješolska ali fakultetna izobrazba, more prestopiti le v pri-
pravniško službo te stroke (§ 66). Služitelj more po izpolnjenih pogojih prestopiti zgolj v najnižjo skupino zvaničnikov, pri prestopu v uradniško zvanje pa le v pripravniško službo dotične stroke. Rok za napredovanje v novi stroki teče v splošnem od dneva prestopa dalje.
§ 76 ureja vprašanje organizacije strokovnih društev drž. uslužbencev, ki je postavljeno na popolnoma novo podlago. — Za škodo, ki jo je v službi prizadejal tretji osebi drž. uslužbenec bodisi z nezakonitim bodisi z nepravilnim ravnanjem, odgovarja v prvi vrsti uslužbenec sam in sicer kot iz-vršilec, v drugi vrsti pa odgovarja država, toda pod pogojem, da je bila ista tožba hkrati naperjena tudi proti njej, ker v nasprotnem slučaju prestane njena odgovornost. Tozadevna tožbena pravica zastara v 9 mesecih oziroma v 1 letu. Država bo morala plačati odškodnino zgolj takrat, če je od uslužbenca ne bi bilo mogoče izterjati. Odgovornost za škodo, ki bi jo prizadejal kak uslužbenec, pa bo smela država prevzeti le v slučaju, če bi se dognalo, da je škoda nastala zaradi prevelike službene gorečnosti dotičnega uslužbenca (§ 78). Prepoved, da ožji sorodniki, svaki in svakinje ter mož in žena ne smejo biti v neposrednem službenem odnošaju starešine in podrejenega uslužbenca, ne velja za učitelje meščanskih in narodnih šol ter za poštne uslužben-ce (§ 79)- Uslužbenec, ki izostane iz službe zaradi bolezni, mora opravičiti svoj izostanek z zdravniškim izpričevalom, če starešina to zahteva. Komisijski pregled je obvezen, kadar uslužbenec neprenehoma boluje nad 6 mesecev ali če bi mu morala zaradi telesne oziroma duševne bolezni prestati aktivna služba. Komisijski pregled odreja uslužben-čev starešina, ki je poleg dveh javnih zdravnikov sam član komisije. Nagrada ne pripada državnim zdravnikom, kadar vršijo preglede po določilih tega paragrafa. Odsot-stvo v svrho okrevanja ali zdravljenja, čigar trajanje mora biti v naprej določeno in z odlokom pristojnega obfastva tudi v naprej dovoljeno, se vračunava v čas bolovanja (§ 84). V dobo odsotstva zaradi okrevanja ali zdravljenja se vračunava letni odmor (§ 86). Odsotstvo po privatnem poslu se všteva v letni odmor, razen če pristojni minister drugače odloči (§ 87). Uslužbenka na porodu ima pravico do 6 tedenskega odsotstva (§ 89). Iz rodbinskih pokojninskih prejemkov se ne morejo plačevati pokojnikovi dolgovi, niti kake druge terjatve (§§ 93, 264). Po smrti kontraktualnega uradnika se izdaja na račun pogrebnine polovica njegove enomesečne nagrade (§ 95). Selitveni stroški ne pripadajo uslužbencu, premeščenemu po natečaju (konkurzu) (§ 99). Starešina ima napram podrejenim uslužbencem najvišji rang (§ 102). V VII. in v višje položajne skupine se postavljajo uradniki s kraljevim ukazom (§ 103). Za uradnike z akademsko izobrazbo je VII. skupina še pomožna, dočim je za ostale uradnike že glav-
na (§ 336). Pripravniške položajne skupine ne obstojajo več (§ 23, § 22 ter XIII. poglavje). S § 103 je tudi poštnim direkcijam odvzeta pravica upokojevati zvaničnike in služitelje.
Uslužbencu prestane služba tudi takrat, kadar po bolovanju, ki je trajalo v 2 zaporednih letih skupaj nad 15 mesecev, še vedno ne more nastopiti službe; kadar se do-žene, da je zatajil svoje prejšnje službovanje v državni službi, ki pa mu je prestala iz taksativno določenih razlogov; kadar dopolni 70. leto starosti in kadar nadrejena oblast določi, da mu je služba prestala. Tozadevni odlok se more izdati, kadar se minister ali pooblaščeni starešina prepriča, da je dotični uslužbenec za službo nesposoben ali neprimeren, ali če to sicer zahtevajo službeni interesi (§§104,110). Uslužbenec, ki je dopolnil 35 let efektivne drž. službe ali 40 let, ki se računajo za pokojnino, ali je dopolnil 65. leto starosti, se mora na prošnjo upokojiti v 1 mesecu od dneva, ko je prošnja prispela na pristojno mesto (§ 109).
Državni uslužbenec pridobi pravico do pokojnine, ko dovrši 10 let efektivne drž. službe. V ta rok se ne šteje služba v svojstvu kontraktualnega uradnika ali dnevničarja. Pripravniška služba se računa v rok za pridobitev pravice do pokojnine le, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se sicer všteva v rok za pridobitev te pravice (§ 113). V omenjeni rok se računa tudi doba, ki jo je civilni drž. uslužbenec stvarno prebil v aktivni službi pri drž. prometnih ustanovah; doba, ki jo je uslužbenec stvarno prebil v aktivni vojaški službi v takem svojstvu, ki mu daje pravico do pokojnine v zmislu določil zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in doba 10 let, če se uslužbenec v službi tako poškoduje, da postane nesposoben za svojo dotedanjo službo (§ 118). Doba podoficirske službe se ne računa v označeni rok v slučaju prestopa po § 8. V ta rok se všteva tudi čas, prebit na razpoloženju (§ 114). — Uslužbencu, ki je že pridobil pravico do pokojnine, se priznava za odmero količine pokojnine v stvarnem trajanju: Doba, ki jo je kot tak prebil v aktivni civilni drž. službi ali v takem svojstvu pri drž. prometnih ustanovah ali v svojstvu, ki v zmislu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice računa voj. osebam iz rezerve za pokojnino; doba pripravniške službe pod pogoiem, izraženim v § 113; doba, prebita na delu v službi države v svojstvu kontraktualnega uradnika, če je bil prehod iz kontraktualnega stanja v drž. službo neposreden, t. j. brez vsake prekinitve (slede še drugi primeri) (§ 116). Drž. uslužbencem, ki so podali ostavko, pa se kasneje vrnejo v službo, se všteva v rok za pridobitev pravice do pokojnine, kakor tudi za odmerjanje količine osebne pokojnine zgolj polovica tiste službene dobe, ki jo je kdo imel pred ostavko (§§ H7> 2^)-penzijo se ne priznava: Doba pred dopolnjenim 18. letom starosti; doba, prebita v suspenziji, če disciplinsko sodižče obsodi uslužbenca na kazen upokojitve; doba po preteku roka, po katerem uslužbencu prestane služba (§§ 106, 155); doba, prebita v pokoju; doba pred upokojitvijo, kadar upokojenec po § 126 (na poziv ne nastopi aktivne službe) izgubi pravico do pokojnine in doba, ki jo je uslužbenec izgubil po § 237 (če je bil obsojen na zapor, krajši od 1 leta) (§ 119). Osnova za odmerjanje količine osebne pokojnine uradnikom sta plača in položajna doklada, ki sta jim pripadali' ob času upokojitve z omejitvijo, da se upošteva položajna doklada kot osnova šele po 20 letih efektivne službe, ki se šteje v 10 letni r<>k za pridobitev pravice do osebne pokoj-nine (§ 120). Osnova za odmerjanje pokojnine zvaničnikom in služkeljem je plača, ki jim je pripadala ob času upokojitve (§ 121).
Civilnim državnim uslužbencem pripada za prvih 10 let službe 50% plače kot pokojninske osnove. Za vsako nadaljno polovico leta, ki se šteje pri odmerjanju pokojnine, jim pripada še 0.9% plače. Če se pa drž. uslužbenec upokoji pred dopolnjenim 30. letom starosti ali pred dovršenim 30. letom službe, mu pripada, v slučaju da ni dovršil 15, 20, 25, 30 let službe ali ni dopolnil 35, 40, 45, jo let starosti, za vsako nadaljnjo polovico leta službe še 0.5, 0.6, 0.7, 0.8% plače. Začeta polovica leta službe se šteje za celo (§ 123). Osebna pokojnina ne more biti večja od 93 % pokoj n i n sk e osnove. Od položajne doklade, ki jo je uradnik ob upokojitvi imel, mu pripada po 20, 25, 30, 35 efektivnih službenih letih 30, 60, 70, 93 % (§ 124). Uslužbenec, ki je bil iz taksativno naštetih razlogov upokojen, se sme tekom 5 let po upokojitvi zopet pozvati v službo, če ni medtem dovršil 60. leta starosti. Če se pa ne bi hotel odzvati takemu pozivu, bi izgubil pravico do pokojnine (§ 126). S § 127 ie določena po draginjskih razredih minimalna draginjska doklada tako za uradnike, kakor tudi za zvaničnike in služitelje. Rodbinska draginjska doklada za ženo in za vsakega otroka znaša po 130 Din mesečno (§ 128).
Za rodbinske pokojnine drž. uslužbencev se ustanavlja uradniški pokojninski fond, ki je samostojna pravna oseba. Fond upravlja drž. hipotekarna banka pod nadzorstvom finančnega ministra. Račune dohodkov in izdatkov, ki se objavljajo letno v »Službenih Novinah«, pregleduje koncem vsakega leta glavna kontrola, ki daje tudi razrešnico. Dohodki fonda so: prvomesečni prejemki vsakega drž. uslužbenca vključno pripravnike; prvomesečna razlika med starimi in novimi prejemki ob napredovanju; mesečni prispevki (vloge) (za uradnike 5 % od plače in položajne doklade, za zvaničnike in služitelje 3 % od plače); obresti od kapitala, naloženega pri hipotekarni banki in disciplinske denarne kazni (§ 134). Civilni državni uslužbenci, poročeni(e) ali neporočeni(e) morajo vlagati v uradniški pokojninski fond. Isto velja tudi za uslužbence na razpoloženju ali v pokoju. Za upokojence tvorijo osnovo za vlaganje njihovi zadnji aktivitet-ni prejemki, po katerih jim je bila pokojnina odmerjena. Pri uradniških pripravnikih tvori osnovo polovica njihove plače (§ 136). Mesečni prispevek znaša 5 % osnove za vlaganje. Vlagatelj (njegova rodbina namreč) pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz tega fonda, če ie vlagal vanj najmanj 3 let in če je umrl kot vlagatelj fonda (§ 138). Rodbinska pokojnina se odmerja procentualno od prejemkov, od katerih je vlagatelj v zmislu § 136 ob smrti vlagal v fond in sicer: po preteku 5 let vlaganja za enega uživalca rodbinske pokojnine 23%, za dva 35%, za tri 43%, za štiri in več 55 %• P° preteku 10 let vlaganja se ti odstotki povečajo za j %, a za vsako nadaljnje leto za 1 % z omejitvijo, da rodbinska pokojnina ne more biti za enega uživalca nikdar večja od 35%, za dva od 63%, za tri od 73% a za štiri in več od 83 % (§ 139). Vlagatelj, ki mu prestane služba, izgubi pravico do nadaljne-ga vlaganja v fond. Na zahtevo mu mora fond vrniti vplačane prispevke, zato pa vlagatelj izgubi pravico, da bi se mu pri jx)-novnem vstopu v drž. službo štela za rodbinsko pokojnino doba, za katero so mu bili prispevki vrnjeni. Na vrnitev prispevkov nima pravice vlagatelj, ki mu je služba prestala pred potekom 3 let, pač pa obdrži pravico, da se mu doba prejšnjega vlaganja šteje za rodbinsko pokojnino pri ponovnem vstopu v drž. službo (§ 140). Če umre vlagatelj pred potekom 3 let vlaganja ali kateri tistih uslužbencev, ki so po § 140 izgubili pravico do vlaganja, ima njihova rodbina pravico do
vrnitve vseh vplačanih prispevkov, razen če so bili vlagatelju vrnjeni, dokler je še živel (§ 141). Ob vrnitvi prispevkov plača fond obresti. Za rodbinsko pokojnino se šteje samo tista doba, za katero je vlagatelj vplačal prispevke. Naknadno vplačilo prispevkov je omogočeno. Drž. hipotekarna banka sme dovoliti naknadno vplačevanje prispevkov tudi na obroke. V slučaju vlagateljeve smrti, se šteje za rodbinsko pokojnino od naknadno priznane dobe le toliko, Zja kolikor časa je vlagatelj vplačal prispevke. Prispevki za fond se odtegujejo uradoma od službenih prejemkov. Izplačilo rodbinskih pokojnin bo prevzela drž. hipotekarna banka osmo leto od ustanovitve fonda, do takrat pa bo izplačevala pokojnine država sama. Če vlagatelj brez lastne krivde zaradi službenega posla umre ali se v službi tako poškoduje, da zaradi tega umre, se sme pri odmerjanju pokojnine njegovi rodbini upoštevati, da je pokojnik vplačeval prispevke v pokojninski fond 10 let dalje (§ 146). Rodbinska pokojnina pripada vlagateljevi ženi in njegovim zakonskim ali pozakonjenim otrokom. Žena ločena po predpisih rimsko-katoliške cerkve, nima v nobenem primeru več pravice do rodbinske pokojnine (§ 147). Rodbine pokojnih drž. uslužbencev, ki uživajo rodbinske pokojnine, imajo iste draginjske doklade, ki so jih imele ali bi jih imele osebe, po katerih imajo te rodbine pravico do pokojnine, če bi bile označene osebe ob času smrti upokojene (§ 148). Odlok o rodbinski pokojnini se izdaja uradoma tekom 1 meseca od smrti aktivnega uslužbenca oziroma od pravilno opremljene prijave upokojenčeve smrti. Dokler se ne odmeri rodbinska pokojnina, se izdaja rodbini uslužbenca, ki je umrl kot aktiven, na račun pokojnine ’/» vkeh pokojninskih prejemkov (§ 150). Udovi in hčeram vlagatelja se sme z namenom, da se ponovno poroči oziroma poroče, na prošnjo, ki se mora vložiti že pred poroko, izplačati enkrat za vselej triletne pokojninske prejemke. Izplačilo triletne pokojnine pa se sme dovoliti samo pod pogojem, če je oseba, ki zahteva izplačilo, edini uživalec pokojnine (§ 151). Pravico do rodbinske pokojnine izgube otroci ženskega spola šele s poroko, moški pa s polnoletnostjo. Slednji ohranijo pokojnino izjemoma do 23. leta, če obiskujejo kak učni zavod kot redni dijaki ali če služijo rok v stalnem kadru. Pod pogojem duševne ali telesne nesposobnosti za pridobivanje smejo moški uživati rodbinsko pokojnino tudi po dopolnjenem letu starosti, neglede na to, ali so jo prej že uživali ali ne. Prejemajo jo, dokler traja nesposobnost (§i5 3)-
Hčere, ki s poroko izgube pravico do pokojnine, imajo pravico do rodbinske pokojnine po očetu zgolj v slučaju, če dokažejo, da nimajo pravice do pokojnine po možu, niti kake druge preskrbe (§ 134)-Osebni pokojninski prejemki teko od P*jvcT ga dne tistega meseca, ki sledi razrešitvi (§§ UT 119)- Nihče ne more brez dovoljenja uživati pokojnine v inozemstvu. V takem primeru se zmanjša upokojencu draginjska doklada za 30%, razen če živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroci, katerih domicil je v inozemstvu, ali pa če je prekoračil 60. leto starosti.
Znesek, ki ga prejema kontraktualni uradnik ali dnevničar za svoje delo, se imenuje nagrada. Ta se izplačuje za čas od dneva nastopa službe dalje (§ 163). Nagrada kontraktualnih uradnikov se določa s pogodbo, nagrada dnevničarjev pa z odlokom o postavitvi. Prvi se morajo javiti v službo tekom 10 dni od dneva, ko je bila pogodba potrjena, dnevničarji pa tudi v istem roku, toda od dneva priobčenja odloka, če kontraktualni uradnik ali dnevničar ne opraviči svojega izostanka, mu prejemki za čas od-
sotnosti ne pripadajo. Če neupravičeno izostane nad 3 dni, se odpusti. V ponovnem slučaju se odpusti, če izostane le i dan
(§ i/i)-
Odsotstvo po privatni potrebi s pravico do nagrade se sme dovoliti v 1 letu največ do 15 dni. Prvi kakor drugi imajo v bolezni, zaradi katere ne morejo opravljati službe, pravico do nagrade največ 60 dni v letu. Kontraktualni uradniki si v pogodbi lahko izgovorijo tudi daljši rok, ki pa ne more prekoračiti 90 dni. V slučaju daljše bolezni jim prestane delo v službi države. Obojim prestane služba razen iz drugih taksativno navedenih razlogov tudi zato, če se obsodijo na izgubo svobode, daljšo od mesec dni; če po dovršenem 21. letu niso odslužili kadrskega roka z izjemo, če so tuji državljani, ali če so po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice stalno ali začasno nesposobni ali kot edini hranilci oproščeni službe v stalnem kadru, odnosno če so zavezani plačevanju vojnice, pa je niso plačali (§ I77)> Odpovedni rok za dnevničarje znaša 15 dni od dneva priobčenja. S pogodbo o kontraktualni službi se morejo izpremeniti le tista določila zakona, za katera zakon to izrecno dopušča. Točke, ki jih mora pogodba vsebovati, so naštete v § 180. Prepisi o kontraktualnih uradnikih in dnevničarjih ne veljajo za honorarne uslužbence in nadni-čarje.
Kazni za nerednost so sedaj tri (pismeni opomin, pismeni ukor in denarna kazen), ki jih izreka tudi neposredni starešina. Denarne kazni se vlagajo v pokojninski fond. Nerednosti zastarevajo v 1 letu (§ 187). Starim disciplinskim prestopkom kot težjim kršitvam službene dolžnosti so se pridružili še tile: Zaračunavanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade bodisi za sebe ali za koga drugega, neposredno od strank ali posredno in sicer za posle, ki se obavljajo uradoma; sprejemanje podkupnin; naklepno netočno poročanje o službenih zadevah; razsipno trošenje službenega materijala; slabo izvajanje starešinske oblasti napram podrejenim, posebno nedostojno, surovo ali nepravično postopanje z njimi, nezadostno nadzorovanje le-teh ali trajno zanemarjanje njihovega strokovnega izobraževanja; naklepno ščitenje ali priporočanje nesposobnih in nemarljivih uslužbencev, kakor tudi opuščanje uvedbe disciplinskega postopka; vsako delo ali obnašanje, ki bi pripomoglo k izzivanju plemenske ali verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija proti ideji državnega in narodnega edinstva, kakor tudi obstoječega reda in vsako opuščanje preganjanja takega nastopanja (§ 188). Kot disciplinska kazen je izločen ukor. Novi kazni sta izguba določene dobe za napredovanje in premestitev z le delnim povračilom selitvenih stroškov ali celo brez povračila stroškov. Dopuščeno je nekatere kazni tudi hkrati uporabiti. Kazen zmanjšanja preide ob upokojitvi, če sc ta izvrši med trajanjem kazni, z istim odstotkom na pokojnino. Kazen izgube določene dobe za napredovanje obsega napredovanje po skupinah ter perijodičnih poviških plače in sicer za 1, z ali 3 leta. Kazen zmanjšanja pokojninskih prejemkov se nanaša na pokojnino in draginjsko doklado ter sme trajati največ 10 let, vendar v posameznih mesecih ne sme biti večja od 20 %. Upravna sodišča sodijo disciplinsko kazniva dejanja drž. uslužbencev, izvzemši dejanja uradnikov od I. do IV. skupine 2. stopnje. Oddelki, v katerih sodijo, so sestavljeni iz treh sodnikov (§ 199). Novi zakon torej ne pozna več strokovnih tovarišev, ki sta dosedaj pripadala kolegiju kot sodnika-lajika. Pritožba ne preprečuje odstranitve iz službe (§ 238). V disciplinskem postopanju se takse ne plačujejo.
Drž. uslužbenci, ki so bili na dan ob-
javljenja tega zakona aktivni drž. uslužbenci, ostanejo v skupinah, ki odgovarjajo njihovim dosedanjim skupinam, odnosno v skupinah, v katerih bi morali biti na ta dan po razsodbah drž. sveta. Popravki stanja na dan objavljenja tega zakona t. j. 1. aprila 1931 se ne smejo vršiti administrativnim potom (§ 252). Po publikaciji tega zakona se všteva v rok za nadaljnje napredovanje samo tisti čas, ki ga je uslužbenec efektivno prebil v skupini, v kateri se je nahajal na dan
1.	aprila 1931 (§ 253). Roki za napredovanje iz § 49, prvega odstavka, ze zmanjšujejo za Va tistim drž. uslužbencem, ki so bili na dan objavljenja tega zakona v drž. službi in so bili zaradi vojne ali zaradi izgube svobode s strani neprijateljskih oblasti med vojno iz političnih razlogov ovirani bodisi pri do-končavanju študija bodisi pri vstopafiju v službo. Izvzeti so tisti, ki so na tej podlagi že prej ugodnejše napredovali (§ 254). če bi uslužbencu pripadala po tem zakonu manjša plača, kakor je prejemal prej na račun osnovne in položajne plače, bo sprejemal razliko med temi prejemki tako dolgo, dokler njegova plača po tem zakonu ne doseže višine prejšnje osnovne in položajne plače. Isto načelo velja tudi za razliko med višino dosedanje doklade na službo in novo položajno doklado. Predpisi o izpitih se morajo tekom 6 mesecev prilagoditi določilom tega zakona. Do 1. oktobra veljajo torej dosedanji tozadevni pravilniki. Dokler ne izide nova uredba o draginjskih dokladah, veljajo dosedanji predpisi. Drž. uslužbenci, ki bodo po 1. aprilu 1931 napredovali v višjo skupino in bi morali doseči vsled tega večje prejemke, obdržijo za eno leto še vedno prejemke tiste skupine, ki so jo imeli do dneva napredovanja. Po preteku tega enoletnega roka bo uslužbenec prejemal neokrnjene prejemke, ki mu po zakonu pripadajo, vendar pa se mu ob tej priliki odtegne povišek za pokojninski fond (§ 263). Do uveljavljenja zakona o izvršbi in zavarovanju se sme izdati za drž. uslužbence, aktivne ali upokojene, kakor tudi za njihove rodbine, ki uživajo rodbinske pokojnine prepoved v višini ’/a njihovih prejemkov izvzemši osebno in rodbinjsko draginjsko doklado. Od te tretine se odbija tudi davek in prispevek za pokojninski fond. Za vzdrževanje rodbine ali za drz. terjatve se sme glasiti prepoved tudi na več od Va prejemkov vključno osebno draginjsko doklado. Za terjatve, ki izvirajo iz odkupa zemljišča in od zidanja hiš s strani zadrug za grajenje stanovanj, se sme dovoliti prepoved do 50% aktivnih ali pokojninskih prejemkov za člane teh zadrug, izvzemši rodbinske draginjske doklade (§ 264). Drž. uslužbencem, ki so bili na dan i. aprila 1931 v aktivni državni službi ali so bili prej v njej, pa se po tem datumu zopet vrnejo v aktivno službo, se računa v dobo vlaganja v pokojninski fond ves tisti čas do publikacije tega zakona, ki se s tem zakonom priznava za pokojnino. Ne priznava se čas, ki ga je uslužbenec odkupil po določilih prejšnjih zakonov (§ 265). Drž. uslužbencem, ki so podali ostavko pred objavljenjem tega zakona, pa so bili na dan 1. aprila 1931 v aktivni službi ali so kasneje ponovno vstopili vanjo, se šteje služba pred ostavko v celoti tako za pokojnino, kakor tudi v dobo vlaganja (§§ 266, 117). Zvaničnikom, ki ostanejo po dovršenih treh letih efektivne službe brez prekinitve še nadalje v službi kot dnevničarji, pa so bili ali bodo kasneje zopet neposredno sprejeti v drž. službo kot zvaničniki ali uradniki, se računa čas, ki so ga prebili v svojstvu dnevničarja tako v rok iz § 8, kakor tudi v rok za pridobivanje pravice do pokojnine in za odmerjanje količine pokojnine (§ 267). Oseba, ki se je iz pokoja vrnila v državno službo ali je bila podala ostavko ali je bila odpuščena v času ve-
ljavnosti prejšnjega zakona, ko za uslužbence njene stroke še ni bila predvidena doklada na službo, ne more dobiti pokojninskih prejemkov po tem zakonu, temveč po zakonu, po katerem je bila upokojena, odpuščena ali pod katerim je podala ostavko (sledijo nekatere izjeme) (§ 268). Tistim civilnim drž. uslužbencem, ki so to bili pred 1. septembrom 1923, pa bodo upokojeni po publikaciji tega zakona in so pridobili pravico do osebne pokojnine po § 113, se šteje za odmerjanje količine pokojnine poleg dobe iz § 116 tudi še tale čas: Ves čas, prebit pod točko 1.
§ 116 s prekinitvami ali brez njih; čas, prebit po dopolnjenem 18. letu starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničarja, pisarniškega pomočnika ali dnevničarja z mesečno lačo), če je prestop v zvanje, ki po tem za-onu daje pravico do pokojnine, izvršen najdlje v roku 6 mesecev z omejitvijo, da se v ta rok ne šteje vojaška služba; čas, ki ga je drž. uslužbenec v aktivnem stanju ali kot upokojenec prebil v vojaški službi med vojno, se računa tako, da se šteje za vsako voj-no ^et.°v^ P° eno l^to; čas, prebit efektivno v vojaški službi preko obveznega roka v stalnem kadru največ 2 let in preko orožnih vaj. Tistim uslužbencem, ki so vstopili v civilno drz. službo pred 6. septembrom 1919 in tistim, katerim se je po prejšnjih zakonitih predpisih priznaval tudi čas obveznega roka in orožnih vaj, priznava se tudi ta čas v efektivnem trajanju, če so dobili drž. službo do dopolnjenega 32. leta starosti (sledi še več manj pogostih slučajev) (§ 270).
Drž. uslužbenci, ki so bili na dan objavljenja tega zakona upokojeni s pokojninskimi prejemki po zakonu iz leta 1923, morajo od 1. aprila 1931 dalje vlagati prispevke v uradniški pokojninski fond. Za čas od upokojitve pa do publikacije novega zakona morejo omenjeni upokojenci naknadno vplačati prispevke v pokojninski fond. Ta doba se jim potem šteje za odmerjanje rodbinske pokojnine. Upokojencem, ki so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923, se prizna v dobo vlaganja v pokojninski fond tisti čas, ki jim je bil z izvršnim odlokom ob upokojitvi priznan za pokojnino. Tudi ti upokojenci smejo postati sedaj prostovoljni vlagatelji pokojninskega fonda ter naknadno vplačati prispevke za čas, za katerega sami to žele. Doba, za katero bi vplačali prispevke, se računa za odmerjanje količine rodbinske pokojnine (§ 272). Rodbinam drž. uslužbencev, ki jim je pripadla rodbinska pokojnina pred 1. aprilom 1931, ostane pokojnina po predpisih prejšnjih zakonov (§ 273). Do 31. julija 1931 morajo aktivni drž. uslužbenci, v kolikor tega še niso storili, vložiti v svrho popolnitve uslužbenskih listov po službeni poti na pristojna ministrstva v originalu ali overjenem prepisu vse tiste dokumente, iz katerih je razviden čas, ki se po tem zakonu priznava za pokojnino. (§ 274, 129). Vsi predpisi dosedanjih zakonov, ki urejajo odnošaje drž. uslužbencev, prenehajo veljati z dnevom publikacije tega zakona izvzemši tiste, ki se s tem zakonom puščajo v veljavi.
Ta nepopolni in pomanjkljivi izvleček ima le namen opozoriti čitatelje na važnejša določila. Če koga kaj pobližje zanima, naj si zanesljivo ogleda v originalnem tekstu, ali pa v slovenskem prevodu zakona, ki izide baje že te dni v »Službenem listu«.
V zakonih je lahko vsaka beseda odločil-nejšega in usodnega pomena!
NAROČAJTE »POŠTARJA«! NAROČAJTE »POŠTARJA«! NAROČAJTE »POŠTARJA«!
Kavčič J.:
§ 78.
2eljno pričakovani ter tudi dočakani novi uradniški zakon ne govori samo o plačah in tabelah, po katerih smo, mislim, vsi najprej planili, temveč prinaša tudi druga važna določila. Ker mnogi tovariši teksta zakona še niso čitali, bodisi, da ga še niso dobili v roke, ali pa nimajo časa, zato ne bo odveč, če spregovorim na tem mestu par besed o poglavju novega uradniškega zakona, ki je za nas poštarje precejšnje važnosti. Gre za § 76 navedenega zakona, ki vsebuje določila glede strokovnih organizacij državnih uslužbencev. Poštarji smo podeljeni na več organizacij, ki so si bile včasih celo več ali manj v laseh. Zadnje čase je pa nastala mirnejša doba, vršili so se prijateljski razgovori med funkcijonarji posameznih organizacij in od več strani se je poudarjala potreba za združitev. Nekateri so bili mnenja, da naj bi bila la nova tvorba, kar stara OPO. Nekaj organizacij je na to pristalo in se tudi včlanilo v OPO, vse so pa še obdržale formalno svojo samostojnost. Nase maturantsko društvo sc pa s tako rešitvijo ni zadovoljilo, temveč je zahtevalo popolnoma novo stavbo. Da bi pokazalo svojo dobro voljo, je naše društvo nameravalo vstopiti kot samostojno telo v »Savez« v Beogradu.
Tak je bil položaj in razmere med našimi poštnimi organizacijami, ko nas je zatekel novi uradniški zakon. Vsled določil v § 76 tega zakona se bodo sedanje razmere nujno spremenile. Dotaknil se bom v naslednjih vrsticah vseh navedenih določil ter tu-patam pristavil kako opazko.
Prvi odstavek § 76 določa, da državni uslužbenci ne morejo osnovati strokovnin organizacij brez dovoljenja svojega resornega ministra. Dalje je važno določilo v drugem odstavku, ki se glasi: »u ovakva udruženja mogu se udruživati i biti primljeni za članove samo službenici iste struke i istog službeničkog reda.« Če vzamemo za primer našo poštno stroko, bi lahko v glavnem našteli cele uslužbenske vrste: konceptni uradniki, maturanti, uradniki bivše tretje kategorije, zvamčniki in sluzitclji. Do te razdelitve me je privedlo dejstvo, da so za vsako navedeno vrsto v zakonu določena posebna zvanja. Ni pa izključeno, da bi se ta vrsta dala še raztegniti. Po tem določilu smejo torej konceptni uradniki le v svojo organizacijo, maturanti v svojo itd.
Na ta način bo nastalo, oziroma ostalo v našem resoru precej organizacij, ki jim pa bodo večkrat interesi skupni. Nastane vprašanje, kako zastopati skupne interese. Zakonodajalec je predvidel tudi^ ta slučaj, kajti v it. odstavku § 7^ 1® določeno, da je treba za vsako sporazumno akcijo raznih organizacij odobrenje pristojnega ministrstva. Torej, kjerkoli bo šlo za skupne interese, ki jih bodo hotele organizacije skupno zastopati, bo treba izposlovati ministrovo dovo-
Ijenje.	_	.	.
Obstojati pa sme iz iste stroke in iste uslužbenske vrste samo po ena organizacija za celo državo. Torej, če se n. pr. organizacija naših uradnikov bivše tretje kategorije prijavi g. ministru in prilagodi svoje delovanje določilom § 76, kot je predpisano, potem postane ona edina organizacija v poštni stroki za uradnike, katerih zvanja so razporejena od X. do zaključno Vil. razreda, to je za bivšo tretjo kategorijo. Nikdo od uradnikov, ki spadajo v to vrsto, ne bi smel biti potem drugje organiziran. Včla-njenje seveda ni prisilno, če se pa kdo že hoče organizirati, mora pač vstopiti tja, kamor po svoji razvrstitvi spada.
^ Zakon določa tudi, da mora tisti, ki po včlanjenju v organizacijo izstopi iz stroke
ali prestopi v drugo uslužbensko vrsto, izstopiti tudi iz organizacije, ki ji je dotlej pripadal. V slučaju, da si, recimo uslužbenec, član maturantskega društva, pridobi naknadno višjo šolsko izobrazbo ter je postavljen za konceptnega uradnika, mora vsled gornjega določila izstopiti iz maturantskega društva. Enako mora organiziran zvaničnik, ki preide v uradniški stalež, izstopiti iz svoje dotedanje organizacije. Izjemo pa je napravil zakonodajalec za uslužbence, ki službujejo v ministrstvu. Če ti prestopijo iz ene uslužbenske vrste v drugo, jim ni treba izstopati iz njihove organizacije, vendar pa v njej ne morejo prevzeti nobene funkcije in če jo imajo, jo morajo odložiti.
Organizacije ne smejo imeti ne pokrajinskega, ne verskega in tudi ne plemenskega karakterja. Imajo pa lahko svoje sekcije ali podružnice po banovinah, toda ne več kot eno za vsako banovino.
Tudi glede upokojencev ima zakon več določil o organiziranju. Oni so lahko redni člani organizacij, ne morejo pa biti funkcijonarji v njih. Če pa niso bili kot aktivni uslužbenci člani organizacije, potem kot upokojenci ne morejo vstopiti vanjo. To ne velja v slučaju, ko gre za novo organizacijo, ki je v času njihovega sužbovanja še ni bilo.
Člani organizacij tudi ne morejo ostati oni uslužbenci, ki jim preneha služba po razsodbi disciplinskega sodišča in pa oni, ki po-dado ostavko na službo.
Za delo v organizaciji veljajo za člane predpisi o čuvanju ugleda in dostojanstva državnega uslužbenca, enako tudi vsi drugi disciplinski predpisi, v kolikor bi delo organizacije ali njenih članov prišlo v stik s službenimi odnosi in službenimi interesi.
Strokovne organizacije državnih uslužbencev stoje pod nadzorstvom resornih ministrov. Njim so organizacije dolžne poročati vsako leto o svojem delovanju. Proti državnim uslužbencem, ki se ne bi ravnali po vseh teh odredbah, se bo uvedel disciplinski postopek. V organizacijah, ki bi delale protivno odredbam tega zakona, bo resorni minister v sporazumu z ministrom notranjih zadev razpustil upravni in nadzorni odbor ter postavil komisarja. Ta bo polnoveljavno opravljal vse posle upravnega in nadzornega odbora, dokler ne dovede poslovanja organizacije v sklad z odredbami zakona. V težjih primerih kršitve predpisov pa resorni minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta organizacijo lahko razpusti. Proti taki odločbi ni pritožbe.
Na uradniške zadruge in njihove zveze se gornji predpisi ne nanašajo, torej pri naši »Gospodarski zadrugi« in »Poštnem domu« ostane vse pri starem.
V prehodnih odredbah (§ 345) so še predpisi, ki se tičejo sedaj obstoječih strokovnih organizacij. V roku treh mesecev, to je do 1. julija t. 1. se morajo vse obstoječe uradniške strokovne organizacije prilagoditi določilom § 76 in o tern poročati resornim ministrom, odnosno predsedniku ministrskega sveta. Organizacije, ki bi to opustile, morajo v daljnem roku treh mesecev, to je do 1. oktobra t. 1. likvidirati. Sledi še določba, kako se naj uporabi imovina likvidirane organizacije.
Taka so torej določila novega uradniškega zakona o uradniških strokovnih organizacijah. V uvodu sem na kratko omenil, kakšni so bili odnošaji med posameznimi organizacijami pred 1. aprilom. Kako pa za-naprej? S skupno organizacijo ne bo nič, predpisi zakona so v tem pogledu jasni. Vsaki skupini se bo pač treba posebej organizirati, skupne težnje bomo pa še vedno lahko skupno zastopali, le seveda ministrovega dovoljenja bo treba za vsako tako akcijo. Tu pa mislim ne bo zaprek, ker kakor znano, je naš g. minister naklonjen upravičenim
težnjam uslužbencev svojega resora. Za naše maturantsko društvo položaj ni nezadovoljiv. Brez večjih formalnosti se društvo že takoj lahko prijavi g. ministru.
V teh razmerah nam za skupno organizacijo ni treba žalovati, saj se bomo vsak pod svojo streho medsebojno tudi lahko dobro ali pa še boljše razumeli.
ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«!
Kako skrbi naš minister za svojo stroko I
Komaj je bila pošta prideljena ministrstvu za promet, že je sklical minister, g. inž. Radivojevič Lazar, k sebi vse poštne direktorje, da sc dogovori ž njimi o lokalnih razmerah ter v sporazumu z njimi uredi važnejša strokovna in personalna vprašanja. Ta poziv očito kaže umevanje g. ministra za našo stroko in skrb za svoj personal. Prepričani smo, da bo na ta način mogoče omiliti vse neprilike, ki jih je trpelo do sedaj baš poštno osebje. Je pa to tudi najhitrejši in najtočnej-ši postopek, če povedo svoje mnenje šefi, ki o v neposredni zvezi s svojimi uradi. Zato z zaupanjem gremo v bodočnost.
Nove ali stare titulature poštnim nameščencem?
Bo kdo menil, da je to popolnoma stranskega pomena, smešen pohlep po cenenih, donečih naslovih, drugega nič. Temu pa ni tako! Pri prometu je pač težko, da bi zadostovalo samo krstno ime Miha, Janez ali Jože, tudi s priimki se težko operira, ker navadno se misli le na funkcije, ki jih je treba opravljati, ne na osebe in imena, ki se pogosto menjavajo v službah. Pa tudi občinstvo naj ve, če ima opravka s takim ali drugim funkcijonarjem. Občinstvo in ves nadrejen in podrejen personal bi rad klical sodelavce po funkcijah. In če tega res ni treba in Če zadostuje za vse le »činovnik« pa čeprav p., t. ali 1.1. 1.1., zakaj pa je to potrebno povsod drugod?! So »redovi«, »kaplari«, »pod-narednici« in »narednici« itd., pa vsi mogoči kontrolorji in nadzorniki, tudi inšpektorji višji in nižji, restavratorji in prepara-torji ter drugi laboranti in rektorji, asistenti, faktorji in ekonomi in vse mogoče, samo poštni nameščenec naj bo le »činovnik«, »zvaničnik« in »služitefj«, kakor da drugi to ne bi bili.
Ker smo že tega tako vajeni in je bolj kratko rečeno L, II. in III. kategorija kakor nova delitev po razredih in stopnjah, za primerjanje pa je tudi potrebna še stara razdelitev, govorimo kar o kategorijah ter se omejimo le na direkcije. Doslej je imela in ostanejo I. kat. nazivi (ti so: direktor, svetnik, inšpektor, višji pristav in pristav), II. kat. je imela administrativne, računske činovnike, tehničarje in p. t. činovnike, kar pa po naših pojmih niso nazivi. Pri tem ostane tudi po novem določilu. Ostane še pač edini naziv upravnik, ki velja sedaj menda tudi za bivše starešine. III kat. obdrži arhivske činovnike, kondukterje, telefonistke, manipulantke in praktične tehničarje. Vse vrste pa pripravnike. Kakor adm. in pošt. činovnikom, so izostali naslovi za VI., VIL in VIII. razred (po novem), gl. § 45, točka 3.
Qui tacet, consentire videtur.
Na našo ugotovitev v zadnjem »Poštarju« o statistiki, na podlagi katere nas je tako napadla beograjska »Naša Pošta«, sedaj trdovratno molči.-----Pač, kakor kdo zna.
Društvena poročila.
Iz zapisnika odborove seje nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani, dne 11. marca 1931.
Predsednik Penko otvori sejo ob 7. uri zvečer, pozdravi s primernim nagovorom polnoštevilno zbrani, na novo izvoljeni odbor, ter preide k dnevnemu redu:
1.	Čitanje zapisnika zadnje redne odborove seje z dne 5. marca t. 1. Tajnik, Bizovičar prečita dobesedno zapisnik. Ker se glede zapisnika samega nihče ne priglasi k besedi, ga da predsednik podpisati tovarišema Sovdatu in Bizovičarju. O vsebini pa bo še pozneje govoril.
2.	Došli dopisi:	Tajnik prečita razne
došle in odposlane dopise krajevnih skupin kakor posameznih članov, z večine zaradi primanjkovanja osobja, razdelitve nove službene obleke itd.
3.	Predsednikovo poročilo: Predsednik Penko priporoča novemu odboru, da ga vsestransko podpira v začetnem delovanju. Na to se razmotriva o dopisu Poštne gospodarske zadruge v Ljubljani glede nadomestila treh odstopivših funkcijonarjev. Po krajši debati se izvolijo namesto odstopivših tovarišev Grudna in Rotarja preds. Penko Josip in Smolnikar Jakob. V nadzorstvu ostane še nadalje tovariš Bizovičar Joško. Tajniku se naroči, da o tem obvesti Gospodarsko zadrugo. Predsednik poroča tudi, da se je začela razdeljevati službena obleka ob enem s čevlji, ponošena obleka se pa za enkrat mora oddati, ker dosedaj še ni mkakc-ga odgovora od ministarstva na društveno vlogo, da se to opusti. Radi izdaje letne obleke bo društvo interveniralo pri direkciji,
da jo čimpreje izda.	-voj
Nadalje stavita predlog tovariša Sovdat in Tešar, da naj se v bodoče važni dopisi ne odpošiljajo preje, dokler jih odbor ne odobri, da se tako odbor izogne gotovim neprili-kam. Ta predlog je bil enoglasno odobren in vstavljen v zapisnik.
Oglasijo se še razni odborniki z dobrimi nasveti v prid društva, na kar sc je razmotri-valo o zadnji točki dnevnega reda:
4.	o slučajnostih. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se ni nikdo več prijavil k besedi, je zaključil predsednik sejo ob 9.45.
Tovarišem, članom nižjih poštnih uslužbencev v vednost.
Ker prihajajo zadnje čase pogostoma prošnje tovarišev članov za izvanredne podpore kljub temu, da dolgujejo že več mescev članarino, opozarjamo vse take člane krajevnih skupin, da se po društvenih pravilih takorekoč že sami izključujejo, društvo se pa na take prošnje ne bo več oziralo. Isto velja tudi za obolele člane.
Ako se član javi bolnega in je razvidno iz zdravniškega izpričevala, da bo bolezen trajala dalje nego 8 dni, naj bolnik nemudoma pismeno ali osebno obvesti blagajnika krajevne skupine, da mu dostavi 2 bolniška izkaza. Ako traja bolezen samo 8 dni, ne pripada bolnemu članu nikaka bolniška podpora. V primeru, da bolezen traja preko 8 dni, naj da bolnik po možnosti pred nakazilom podpore podpisati bolniška izkaza poverjeniku, kateri tudi pobira članarino, ali pri poštnem uradu, pri katerem je (bolnik) nameščen, da se pismeno ugotovi resničnost obolelosti.
Iz vseh tu navedenih razlogov prosimo člane, da plačujejo redno mesečno članarino, ker s tem prihranijo društvu veliko dela in stroškov, sebe pa ne izključujejo od ugodnosti, ki bi jih lahko uživali.
Za pobiranje članarine je pri vsakem uradu določen poverjenik, V interesu vsakega posameznega člana pa je tudi, da ne čaka na terjatve, temveč da sam prispe-v a , kar mu je določeno.
Po zadnjem občnem zboru društva, ki se je vršil v marcu t. 1., je pristopilo več starejših in tudi mlajših tovarišev v društvo, kar je dokaz, da so se člani začeli zavedati, kako potrebna je za nas ordinacija. To pa tudi dokazuje, da smo na pravi poti in da se prav dobro zavedamo svojega položaja.
Ostale tovariše, ki še niso včlanjeni, vabimo, da to nemudoma store. Zaradi tega je društvo razposlalo na vse pošte svojim poverjenikom prijavne izkaznice. V slučaju pa, da bi jih kdo ne prejel, naj se obrne na društvo neposredno.
Zato, tovariši, le v organizacijo, kajti samo v slogi je moč — Odbor.
*
ZA SVOJ LASTNI	DOM!
Občni zbor zadruge	»Poštni	dom«,
ki se je pri lepi udeležbi vršil dne 8. februarja v dvorani pri Mikliču je bil predvsem posvečen razgovorom in določitvi načina realizacije gradbe lastnega doma.	Zbor je vodil agilni	predsednik to-
variš Smerdu, ki je tudi poročal ^o delu in uspehih prošlega leta, ki pa žal z žrtvami in trudom, niso bili v pravem sorazmerju. Po daljši in stvarni debati je občni zbor soglasno sklenil dati novemu načelstvu najširše pooblastilo, da razpiše notranje posojilo, s katerim naj bi se iz vrst lastnih ljudi dobil cenen kredit, ki bi nam omogočil pričeti s čimprejšnjo gradbo toliko potrebnega doma. Po poročilih in sklepu glede notranjega posojila so sledile volitve novega načelstva, v katero so na predlog tov.	Čampe bili soglasno	izvoljeni	sledeči
tovariši: za predsednika ponovno tov. Smerdu, v načelstvo pa: Ban Martin, Epich Tilen, Jakše Joško, dr. Kurbus Bogdan, Markelj Leopold, Poharc Janez, Pokorn Tomo, Ša-lehar Fran, Zajc Franc in Zupanec Ivan. Kot namestniki pa: Čampa Joško, Rakovec Ivan, Ljubič Slavko in Plevelj Edvard. V nadzorstvo so bili takisto na predlog tov. Čampe izvoljeni kot člani tov. Čeh Karol, Dular Joža, Hauptman Jože, Luznar Miro, Rabič Ivan in Stanič Ivan. Kot namestniki tov. Knez Stanko in Metelko Ivan.
Tov. predsednik se je zahvalil za ponovno zaupanje ter apeliral na nove člane načelstva, da se z vsemi močmi poprimejo dela, katerega bo po delovnem programu, kakor si ga je za tekoče poslovno leto zamislil, zelo veliko. Pri slučajnostih se je razvila še krajša debata o ostalih točkah delovnega programa v tekočem poslovnem letu ter se je poudarilo, da moramo vselej in povsod pobijati sleherne pojave pesimizma, kajti jaka volja in optimizem značita že sama na sebi pol uspeha.
Novo načelstvo je šlo takoj energično na delo ter je v kratki dobi enega meseca imelo že tri seje. Prvo posvečeno konstituiranju načelstva, v katerem so zavzeli mesto podpredsedstva tov. Šalehar, tajništvo Poharc, nam. tajnika Markelj, mesto blagajnika Pokorn in njegovega namestnika tov. Jakše. Na prvi seji se je tudi točno določil delovni program, ki obsega v prvi vrsti razpis notranjega posojila, dalje prireditev loterije, event. tombole, ako bi ta ne bila dovoljena, prireditev vrtne veselice poleti, pridobivanje novih članov zadružnikov itd. Druga in tretja seja pa sta bili namenjeni že realizaciji delovnega programa samega. Prvi uspehi se že kažejo; širom naše banovine že imamo svoje zaupnike, razpis notranjega posojila je že pripravljen in proglas že razposlan, vložene so prošnje za loterijo itd.
2e v tej kratki dobi beleži tajništvo nad 80 došlih ter odposlanih dopisov, kar je v tem kratkem času vsekakor že lepo število. Velika volja do stvarjajočega dela v na-
čelstvu naj bi pa našla odmev tudi med ostalimi poštnimi nameščenci brez razlike, kateri organizaciji sicer pripadajo, veliki optimizem, ki navdaja člane načelstva, naj objame širom naše ožje domovine vse naše poštarje, da se dvigne stanovska zavest ter da bo notranje posojilo tudi res uspelo. Za vse nas veljaj načelo: Dom mora stati, četudi še s takimi žrtvami!
*
ZAHVALA.
Na predvečer mojega godu me je presenetilo lepo in ubrano petje našega pevskega odseka, ki mi je kot svojemu predsedniku priredil podoknico. Morda takrat nisem našel pravega izraza in pravih besed, s katerimi bi se bil mogel zahvaliti svojim tovarišem za krasno presenečenje, ki so mi ga pripravili. Zastala mi je beseda ob lepih akordih zbora in ob mogočnem glasu našega dragega pevca, g. Deržaja. Videl in čutil sem veselje svojih tovarišev do petja in v mojem srcu je zrastla poleg drugih željž tudi ta misel: Združimo se, tovariši, v lepi pesmi, pridite vsi oni, ki imate dar petja med nas, da bomo ustvarili močan zbor, ki naj poveličuje našo pesem, priča pa tudi o lepi slogi poštnih uslužbencev. Vsem vam pa, počenši od g. pevovodje, ki je s srcem pri svojem zboru in od g. Deržaja do zadnjega pevca: Iskrena hvala za lepo petje in pozornost!
Penko Joško.
ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«!
To in ono.
Slovenska izdaja telegrafskega in telefonskega pravilnika. Prihodnje dni izide v slovenskem prevodu telegrafski pravilnik o notranjem prometu z vsemi naredbami, odloki in pojasnili, objavljenimi do konca marca 1931. Prihodnji mesec izide v slovenskem prevodu tudi pravilnik o notranji telefonski službi z vsemi odredbami, odloki in pojasnili, objavljenimi do konca aprila 1931. Cena vsakega pravilnika je za poštne uslužbence 20 Din, sicer pa 30 Din. Naročila sprejema dr. Joško Lebar, svetnik pri Dravski direkciji pošte in telegrafa (ček. rač. 14.235).
Knjiga »Brzojav in telefon, II. del«. — Gospod Janez Napotnik, adm. ur.^direkcije p. in t. v Ljubljani, ki zbira naročila za ta pripomoček, prosi, da blagovolite takoj poslati naročila (cena 78 Din), ker bi rad že zaključil subskripcijo in knjigo natisnil. I. del te knjige je še na razpolago a 52 Din.
Nov poštni pripomoček. »Poštni krajevni leksikon za Dravsko banovino in Be-lokrajino« je izdal v privatnem založništvu upravni uradnik tuk. poštne direkcije, g. F. Pirc. Poleg abecednega seznama krajev z navedbo pristojnega sreza, okr. sodišča, občine, pošte, brzojava in telefona je knjigi pridejanih še sledečih 10 pregledov:
t. Poštne, brzojavne in teefonske pristojbine.
2.	Seznam pošt z navedbo, če je pošta državna ali pogodbena, če ima brzojav oz. telefon in v katerem srezu in sodnem okraju se nahaja.
3.	Seznam železniških postaj, ki sprejemajo in izdajajo tudi privatne brzojavke.
4.	Seznam srezov in okrajnih sodišč z navedbo pošt v vsakem okraju.
5.	Seznam občin z navedbo sreza, pošte, brzojava in telefona.
6.	Seznam župnij z navedbo škofije, dekanije, pošte, brzojava in telefona.
7.	Seznam osnovnih šol z navedbo števila razredov in učiteljev ter pošte, brzojava in telefona.
8.	Seznam davčnih uprav z navedbo sodnih okrajev, ki pripadajo posameznim upravam.
9.	Seznam orožniških postaj z navedbo čete in voda, kamor postaje pripadajo, ter pošte, brzojava in telefona.
10.	Seznam oddelkov finančne kontrole z navedbo pošte, brzojava in telefona.
Veliko preglavico povzročajo pri usmer-jevanju pošiljk pomanjkljivi, netočni naslovi. Je sicer predpisano, da mora pošiljatelj navesti v naslovu pravo pošto, ali, če je ne ve, napiše na pismo le naslovni kraj, češ: pošta mora že vedeti, kje je to. In res bi »pošta« morala ugotoviti oddajno pošto, toda kako, če tudi sama za to nima nobenega zanesljivega pripomočka. — Odslej se pošiljatelji ne bodo več mogli s tem izgovarjati — vsaj za Slovenijo ne, da nimajo kje poiskati pravih podatkov. Ker netočni naslovi povzročajo po poštah, kjer že povsod za redno poslovanje primanjkuje časa, toliko nepotrebnega dela, kakor tudi zaradi razbremenitve osebja je umestno, da opozore poštarji lokalne urade in vsa industrijska ter trgovska podjetja na to knjigo in jim jo pri-poroče v nabavo. — Knjiga obsega z/a strani, je trdo vezana in stane 80 Din, po pošti 86 Din. V kratkem jo bodo prejele kot službeni pripomoček večje pošte.
Poštarjem, ki naroČe knjigo zase ali za koga drugega in skrbe za točno plačilo, priznava avtor po 10 Din popusta oz. provizije za vsako knjigo.
Kako je razpreden po velikih mestih telefon? V Newyorku ima od vsakih 100 pre-
bivalcev 27 od njih telefon, v Parizu le 12.5 od 100 prebivalcev, v Fan Franciscu pa ima 34 odstotkov stanovalcev telefon. Tudi v Stockholmu ima po 30 ljudi od 100 svoj telefon. Na Ziirich odpade 15.5 odstotkov, potem pa slede Berlin, London, Dunaj, Budimpešta s 14 odstotkov vseh prebivalcev, potem Praga, Rim in Madrid.
Nove ambulančne pristojbine. Kakor smo poročali že v št. 2 »Poštarja« po prvih vesteh, je odredba, ki smo jo tedaj navajali, stopila v veljavo 1. t. m.
Posledica slabih ali nezadostnih naslovov. »Nar. Politika« je nedavno prinesla poročilo o velikanskem številu nevročljivih poštnih pošiljk v Ameriki. V tej deželi je izšla naredba, da mora imeti vsako pismo ne samo natančen in čitljiv naslov prejemnika, temveč tudi enako dober naslov pošiljatelja. Kdor te naredbe ne upošteva, mu pošta ne jamči za dostavo in mu ne izplača pristojne odškodnine. Ameriško poštno ministrstvo je izdalo rečeno naredbo v interesu občinstva in jo publicira navzlic temu, da bi v nasprotnem primeru imelo samo od nevročljivih pošiljk svoj lepi dobiček. Priznava ga iz preteklih let in je v istini neverjetno visok. Neizmerno mnogo poštnih pošiljk obtiči v oddelku za nevročljive pošiljke. Tega pa ni kriva pošta, ampak zadene krivda pošiljatelje, ki so pozabili napisati na pošiljko še svoj natančen naslov, da je mogoče pismo dostaviti njim, če ne bi bilo mogoče najti naslovnika. V Washingtonu se tako nakopiči vsako leto povprečno 20,000.000 pisem in 450.000 paketov, ki niso našli poti do naslovnika. Ko je vsak poskus ugotovitve, odkod je pošiljka prišla ali kam je bila namenjena, brez uspeha, je večina — približno 80% — vseh pošiljk uničena kakor brez vsake vrednosti. Ostalih 20 % je poštnih paketov, katerih vse-
bino je prodala na javni dražbi. Znesek te dražbe dobi pošta. Po ugotovitvi poštnega urada se uniči vsako leto za 325.000 dolarjev (skoraj 18 milijonov dinarjev) nevročljivih božičnih in novoletnih listkov. Na tisoče teh
zašlih gratulacij vsebuje denarne zneske, s katerimi se zdaj pa zdaj obogati vladna blagajna. Vsako leto v januarju je oddelek nevročljivih pošiljk preplavljen s tremi ali štirimi milijoni takih zašlih gratulacij. Pošta dobi vsako leto tisoče dolarjev od prodanih predmetov, ki so bili v nevročljivih pošiljkah. V letu 1929 je bilo razprodanih 269.869 različnih predmetov in čisti dobiček je znašal približno 81.000 dolarjev (4,463.000 Din). V istem letu je dobila Dead Letter Office več ko 23 milijonov nevročljivih pisem in dopisnic, od katerih so uničili okoli 19,125.000 pošiljk. — Tudi naša poštna direkcija uniči vsako leto veliko število nevročljivih pisemskih pošiljk. Ko bi občinstvo delalo čitljive in natančne naslove, bi se število naročljivih pošiljk skrčilo na minimum. Vsled slabih in pomanjkljivih naslovov se pa zastonj trosi denar, pa še pošiljke ne dosežejo svojega namena. Najhujše je pa to, da zvrača občinstvo krivdo za nevzdržljive pošiljke na pošto in njeno uradništvo.
Vesten ambulančni poštar. »Railway Post office« pripoveduje to-le zanimivo dogod-bico: Dne 8. septembra 1930 bi moral Milton C. Norberg, uradnik potujoče pošte, nastopiti v Aberdeenu službo v ambulančni pošti, ki je odhajala ob 3.43 popoldne. Norberg je pred odhodom v službo nekoliko legel; nesreča je hotela, da je vlak zaspal. Hitro se je odločil za letalo, s katerim je dohitel vlak v Morbridge in je odtod lahko opravil svoje delo v potujoči pošti. Za uradnike potujočih pošt bo ta dogodbica še posebno za-
nimiva.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pii nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežba točna
In solidna!	24__19
€LIT€
8—5
Izdelava in prodaja damske, moške in deške l/rmfpkriip na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
Veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske v zadnjih novostih ima vedno na zalogi po solidnih in konkurenčnih cenah tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU**, LJUBLJANA
LINGARJEVA-MEDARSKA-ULICA IN PRED ŠKOFIJO ŠT. 3
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu!
Laneno olie, firnež, emaJlne in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEOlĆ-ZUHRb,
d. z o. z. tovarne olja, firneža. laka in bani
Ljubi jana-Medvode, lastnik Franjo Medič.
24-20	Podružnica Maribor - Novi Sad.
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. 24—20
JOSIP KVEDER
Ljubljana, Krekov trg 10
priporoča
šivalne stroje
kolesa „MIT
otroške vozičke od priprostih do najfinejših.
Dobavlja tudi potom Gospodar, zadruge poštnih nameščencev.
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Franc Pirc v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista .Poštar” v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61