Boj proti faiisma; jo boj THktft piilinut rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto---------------------- $3.00
Za pol leta--------------------— 1.75
Entered as second class matter st the Post Office Dept. Ottawa.
	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		y...	
Let. 3. št. 137.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 14TH, 1945.	Price 5c.		Vol. 3. No. 137.
NARODNA FRONTA ZMAGALA PRI VOLITVAH
NARODI JUGOSLAVIJE ODGOVORILI PRI SVOBODNIH VOLITVAH ČRNI REAKCIJI
NAD 90 ODSTOTKOV VOLIL-
CEV SE UDELEŽILI DEMOKRATIČNIH VOLITEV
Belgrad, 12 nov. — Glasom poročila Associated Press, ogromna večina kandidatov Narodne Fronte je izvoljena pri splošnih volitvah, ki so se vršile zadnjo nedeljo za Zvezno vlado in Ustavodajno Skupščino. Volitev se je udeležilo 8,020.671 volilcev, kateri so odali svoj glas za kandidate Narodne Fronte in z tem odgovorili črni in osovraženi reakciji, katera je skušala z in trigami in zunanjo intervencijo doseči svoje zlobne cilje.
Toda ogromna večina volilcev se je udeležila volitev kljub dejstvu, da so stranke tkzv. opozicije bojkotirale volitve z tem, da niso postavile svojih kandidatov. Ta drzna poteza je imela poslužiti ne samo za zlobno gonjo proti demokratičnemu načinu splošnih volitev, ampak kot krinka reakcije iz bojazni pred splošnim porazom kakršnega ni doživela nikdar prej v Jugoslaviji, število volilcev jasno kaže, da je splošna večina naroda za narodno vlado in narodne predstavnike, kateri so se vred z narodom borili proti fašističnih okupatorjev in njihovih pomaga-čev, a odločno proti mornarhiji in bivši črni izdajalski reakciji.
Prvikrat v povesti narodov Jugoslavije, volitev so se udeležile žene, matere in dekleta. Na ta način je izražena resnična narodna demokracija, katera določa enakopravne pravice za vse državljane ne glede na spol, vero ali narodno pripadnost. Vsak državljan
od 18 leta starosti, je imel pravico voliti in celo mlajši pionirji, kateri so se za česa vojne borili rama ob rami z narodno osvobodilno armada v osvobodilni vojni. One, kateri se sklicujejo na "de-
MARŠAL TITO
mokracijo" zadostuje vprašati,, kako da niso v dobi svojega vladanja predvideli potrebo dati pravice do volitev ženam v Jugoslaviji?
Med tem, če tudi zaenkrat dokler pišemo to poročilo nimamo podrobnejših podatkov o rezultatu volitev, smo lahko prepričani, da je narod odgovoril vsem sovražnikom Jugoslavije z isto in še desetkrat večjo zavestjo, kakor je odgovoril podpisovalcem sramotnega izdajalskega pakta na Dunaju dne 27 marca 1941 leta.
OGROMNA VEČINA NARODA GLASOVALO ZA VLADO MARŠALA TITA
Belgrad, 13 nov. — Ogromna večina naroda je pri splošnih volitvah minulo nedeljo glasovala za vlado Narodne Fronte, maršala Tita. Največji odstotek je zabeležen na podlagi dosedanjih podatkov o rezultatu volitev v Macedo niji, kjer je narod n. pr. v Skop lju in drugih volilnih okrožjih sto odstotno glasoval za vlado Narod.
Ghurchillova "dobrodušnost"
Bivši ministersti predsednik angleške vlade, Churchill, se seveda ni mogel vzdržati da bi ne pokazal svojih velikih "simpatij" napram Sovjetski Uniji z tem, da je opozoril premiera Attleeja, da na konferenci v Washingtonu naj ne prigovarja Združenim državam, da bi odkrile Rusiji podbrob-nosti o izdelovanju "atomske bombe".
"Prepričan sem, je pripomnil Churchill, ako bi Sovjetska Rusija lastovala kaj takega, bi nam in Amerikancem nedovolila dostop v ruske arzenale."
Churchill se je res "možakar-sko" odrezal, le da je pozabil na osnovno dejstvo v tekoči vojni, da je Sovjetska Unija zaupala nič manj kot 25 milijonov svojih državljanov na strani Vel. Britanije in Združenih držav za zmago nad Hitlerjevo Nemčijo v Evropi in japonskim impirializmom v Aziji. To je pozabil omeniti. In kot razvidno ne omenja rad preteklost, katera ga dolži za marsikaj neprijetnega napram drugim narodom.
NEMIRI IN IZGREDI V PALESTINI
Jeruzalem, 12 nov. —- Tukaj je bilo aretirano okrog 1,000 oseb potem, ko je izbruhnila velika a n t i - zionistična demonstracija. Kot znano v Palestini so skoraj na dnevnem redu notranji nemiri in izgredi med Židi z ene in z druge strani med Arabci, največ zaradi zunanjih intrig.
Med tem proglašena je tudi policijska ura in sicer med 5.30 uro popoldne in 5.30 uro zjutraj.
ne Fronte.
V Belgradu se je udeležilo 91 odstotkov volilcev, kateri so glasovali 81.53 odstotkov za Narodno Fronto in komaj 18.43 odstotkov za tkzv. opozicijo, še večji odstotek volilcev vprid Narodni Fronti je zabeležen v Zagrebu, kjer se je 96.01 odstotkov volilcev udeležilo volitev in od teh 88.02 glasovalo za vlado Narodne Fronte. Med tem ta vest zaenkrat ne-omenja rezultata volitev v črni gori, Sloveniji in Kosovo-Metohiji. Toda vse kaže, da je narod z ogromno večino se udeležil volitev in glasoval za vlado Narodne Fronte.
Po vsej Jugoslaviji danes vihra narodna zastava z petokrako na njeni beli progi, kot znak največjega praznika narodov Jugoslavije. Po mestih in vaseh je vladalo veliko veselje, narod je bil praznično oblečen in povsod so se slišale narodne pesmi in klici: "živela Narodna vlada! Živel naš maršal Tito!"
Povprečno nad 90 odstotkov volilcev se je udeležilo splošnih volitev.
Indonezi se obrnili za pomoč Sovj. Uniji
Batavia, 12 nov. — Vnanji minister nepriznane Indoneške republikanske vlade, Soebardjo, se je potom radia obrnil na zunanji svet za pomoč in tudi intervencijo proti britskega vojaštva, katero v intervencijski vojni podpira nacionalistične skupine in danske vele-posetnike proti republikanski vladi, katero je ljudstvo postavilo takoj po kapitulaciji Japonske.
Ta apel je naslovil obenem komisarju za vnanje zadeve Sovjetske Unije, Vjačeslavu Molotovu, da se zavzame za pravice Indo-neškega naroda, kateremu se z silo skuša povrniti bivšo oblast danskih veleposestnikov in izkoriščevalcev pod zaščito tujih bajonetov. Med tem v apelu obenem zagotavlja pripravnost indoneške vlade pomagati razorožiti in umakniti iz baz na Javi, japonske sile.
Fordova kompanija znaša odgovornost za nesporazum
PRIČAKUJE SE OKLIC SPLOŠNE STAVKE SALIDARNOSTI Z STAVKO AVTNIH DELAVCEV V WINDSORJU
Windsor, 13 nov. — Kljub vsem dosedanjim naporom unije avtnih stavkarjev v Windsorju in tudi posredovanja ministra federalne vlade za delo, ter ministra pro-vincijalne vlade za javni red, ni uspelo doseči nujno potreben sporazum med stavkarji in kompa-nijo. Kompanija je z vso ošab-nostjo, kako jo zna izvajati samo Fordova kompanija, je zavrnila ponudo avtne unije, da se stavi v pogon — pogonske priprave (Power House) vsled katerih je bilo skicevanje, češ da vsled zastoja lahko povzroči veliko škode sedaj v jesenskih dneh, ter kar je obenem poslužilo za izgovor pro-vincijalnemu ministru za javni red, da je poslal provincijalno in državno policijo v Windsor z namenom, da z silo stavi v pogon, pogonske priprave. Toda koliko je bilo na tem resnice, je najbolj razvidno sedaj, ko je kompanija odločno zavrnila to ponudo avtne unije, tembolj odločno vztraja pri svojih ošabnih zahtevah. Sedaj ne obstoja nobena bojazen, da bi zarjaveli stroji vsled zastoja ali pa nastala kaka nevarnost vsled eksplozije plinskih in vodnih cevi.
Federalni minister za delo, Humprey Mitchell je podal vče-
DELEGACIJA ODPOTUJE V OTTAWO
Windsor, 13 nov. — Unijska delegacija avtne unije najbrž odpotuje danes v Ottawo v svrho pregovora z predstavniki federalne vlade v očigled nevarnosti za izgrede med stavkarji in policijo.
raj v poslanski zbornici daljše poročilo o tekočih razmerah stavke avtnih delavcev, ter pri tem zvrnil vso krivdo na kompanijo, ker se noče udati kompromisnim zahtevam avtnih delavcev. Pogovor z predstavniki Ford Motor kompa-nije in predstavniki avtne unije, je potekal dokaj povoljno, toda brez da bi se bil dosegel sporazum, pravi federalni minister.
Med tem, ko se stavka avtnih delavcev nadaljuje brez vidnejšega
Adamič pojasnil ministru Bevinu
New Jersey — Pisatelj Louis Adamič je poslal angleškemu vnanjemu ministru Bevinu dne 29 oktobra naslednjo brzojavko: Right Hon. Ernest Bevin Foreign Office London, England.
"Kakor je poročal "New York Times" dne 27 oktobra, ste podali izjavo rekoč, da ne morete razumeti vzroka, zakaj maršal Tito drži močno armado v Jugoslaviji v tem času. Dovolite, da vam povem, da je resničen vzrok temu, ker Jugoslavija ne mara priti v tako nevarnost, da bi ji Angleži delili zadoščenja, kakor so storili v Grški. To mogoče ni zadosten in zaželjiv vzrok z angleškega stalič-ča, tada je zadosten s stališča narodov Jugoslavije."
Louis Adamič Milford, New Jersey
znaka za sporazum, unijski predstavniki Canadian Congress of Labor, predstavniki jeklarske unije, ter predstavniki avtne unije, izražajo mnenje na podlagi popularnega sentimenta med 350.000 organiziranih unijskih delavcev, za oklic splošne stavke v deželi. Unijski lokal United Rubber Workers of America, v Kitchner Ont., kateri šteje 2.600 članffv je oklical stavko solidarnosti z avtnimi delavci v Windsorju. Stavki solidarnosti so se priključili 700 delavcev zaposleni v topilnici v Sarniji. Popularnost stavke solidarnosti z avtnimi stavkarji v* Windsorju, se širi na vsa druga industrijska področja s zahtevo, da federalna vlada prevzame popolno kontrolo nad Fordovo tovarno v Windsorju in poravna zahteve avtnih delavcev.
Da je ošabnost kompanije, tem-večja, je ta naslovila ultimatum delavcem, da odstranijo piketno stražo pred poslopjem priprav za pogon in ogrev tovarne v splošnem. Termin je bil določen v ponedeljek do 12 ure po noči. Toda avtna unija je izdala izjavo, da je pripravna sprejeti ta termin pod pogojem, da kompanija zagotovi poglavitno zahtevo, ki se glasi: "Priznanje avtne unije!" Kompanija na to izjavo seveda ni odgovorila ničesar.
Situacija je resna in napeta. Danes je jasno, da je stavka avtnih delavcev v Windsorju, prav zaprav stavka vseh delavcev in delavk v deželi. Zato je potrebna moralna in tudi denarna pomoč avtnim delavcem, da zmagajo.
Sovjetska Unija je bila in tudi ostane odločna zaščitnica miru
Moskva — Ob priliki največjega praznika narodov Zveze Sovjetske Socijalističnih Republik, ter velikih proslav, ki so se vršile v znaku 28 obletnice Velike oktober-ske revolucije, komisar za zunanje zadeve, Vjačeslav Molotov, je odr-žal zelo pomemben govor o mednarodni situaciji, ogromni vlogi Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije, za popolno zmago nad silami fašističnega osišče, kakor tudj 0 zelo razgibani politični kampanji o atomski energiji. V naslednjem posnemamo le važnejše odstavke iz njegovega govora, dočim celoten tekst govora priobčimo v prihodnjih izvodih Edinosti.
O atomski energiji, Molotov pravi: "Skrivnost atomske energije se ne sme omejiti le na poedine države, kakor tudi uporabiti kot sredstvo v' mednarodni in diplo-matični politiki zoper druge države. Odkrito je povedal, da bo tudi Sovjetska Unija imela atomsko energijo in še več drugih važnih stvari.
Govoreč o zmagi nad fašističnimi oboroženimi silami, poudarja rekoč, da je poglavitna nevarnost fašistične agresije zoper Sovjetsko Unijo s zapad in vzhoda odstranjena. Ta zmaga je obenem kolo-salne važnosti za nadaljni demo-' kratični razvoj ljudstev v Evropi in Aziji. Sovjetska Unija je med tem na slikovit način kaže člo-večanstvu, kako se je treba boriti za svobodo in neodvisnost svojih držav. Dolgo pričakovani mir, je res nastopil za vse narode na svetu, ki ga je treba pod vsako ceno ohraniti.
Anglo-Sovjetsko-Ameriška koalicija je z uspehom izvršila svojo zgodovinsko nalogo v skupni borbi demokracij proti fašizmu. Pripomniti pa je treba, da je Nemčija poleg fašistične Italije, imela še druge zaveznice med temi Španijo, ki so ji napol in odkrito pomagale v tej vojni. In ako bi ne bilo radi moči Sovjetske Unije, bi danes še vsa Evropa ječala pod Hitlerjevo
peto. Osvobojenje Evrope iz pod Hitlerizma in njegovega množičnega uničevanja narodov, bo zapisano na svetlih straneh slavne zgodovine Rdeče Armade.
Molotov je nadelje pripomnil,
VJEČESLAV MOLOTOV
da ohranitev miru v svetu, nima prav ničesar skupnega s stališčem nekaterih držav, ki zagovarjajo močno oborožitev glavnih velesil. To istočasno velja za odkritje atomske energije.
Atomska energija ni bila še preizkušena kot sredstvo za sprečiti agresijo kakor tudi ne za sigurnost miru. Toda v tem času, nobena glavna tehnična skrivnost ne more ostati last bodisi poedine države ali celo sebičnih grup nekoliko držav skupaj. Odkritje te energije ne sme voditi v neodgovornost v kolikor se tiče sigurnosti miru.
Prav veliko "hrupa" se sliši o vprašanju blokov. Kdor zasleduje zgodovino Sovjetske Unije, bo kaj z lahka zapazil, da ni nikdar zagovarjala stališče z strani kogar koli, katero bi bilo naperjeno zoper druge države. Vsekakor se pa
nekaj takega prakticira na zapa-du. «
Zaradi bodočnosti Evrope, je vredno pripomniti, pravi Molotov, da nekoliko fašističnih in napol-fašističnih držav skuša pod rjuho demokracije narediti zvezo s zavezniškimi velesilami. Poleg tega pa tudi, da so se nekatere zavezniške velesile izpremenile. In to se izraža kot preizkušnja odločnosti Anglo-Sovjetsko-Ameriške koalicije, ki se je za časa vojne dosegla. Vse kar je bilo mogoče za normalne in dobre odnošaje s drugimi državami, je storjeno z namenom, da se odvrne sovražno prakticiranje nezaupanja Sovjetski Uniji. In sedaj nastane vprašanje, ali je Anglo-Sovjetsko-Ameriška koalicija dovolj močna v teh novih nastalih razmerah in problemih.
Londonska konferenca zunanjih ministrov ni dosegla uspeha, toda Združene države, Sovjestka Unija in Vel. Britanija so se srečale z nešteto težkočami, a je vendar bilo mogoče in celo za časa vojne najti pravilno rečitev istih. Sam izraz dobrega namena nezadostuje! Sovjetska Unija je vedno bila in tudi bo v bodoče zanesljiva zaščitnica miru, ter je obenem pripravna dokazati ne samo v besedah in obljubah, ampak dejanju.
V nekoliko državah so izvedene socialne reforme vključno razdelitev zemlje, toda kljub temu je še veliko dela, da se zagotovi pravilna aplikacija določb Krimske konference, ter uniči poslednji izmeček nazifašizma.
Nova Mednarodna Organizacija Varnosti ne sme postati bivša Liga Narodov, katera je bila nemočna postaviti se proti agresije in ne sme postati orodje nobene poedine velesile. Edino delovna kooperacija velikih velesil, katere so znašale vso težo vojne, zmore doseči dobre rezultate pričem pa nezado-stujejo samo dobre želje, ampak odločno delovanje po določeni poti varnosti mednarodnega miru."
ATOMSKA SKRIVNOST NI DOSEGLA SVOJEGA
CILJA
Washington — Glasom tukaj-šnih poročil o medsebojnem dogovoru premiera Attleeja, predsednika Trumana in predsednika Kinga, glede odkritja "atomske energije", je omenjeno, da pride pod nadzorstvo članov Sveta organizacije mednarodne varnosti. To priporočilo, katero smatrajo posamezni krogi za zelo "logično in modro" potezo, je podal premier Attlee.
Ta sestanek, ki se je vršil v Washingtonu, je odobril status Kanade, kot srednje velesile, katera naj bi vršila v gotovih zadevah vlogo posredovalca med Vel. Britanijo, Ameriko in Sovjetsko Unijo. Posamezni krogi izražajo mnenja, da ministerski predsednik King morda odpotuje v Moskvo glede dogovora o "atomski bombi", kakor tudi glede kontrole nad Japonsko. Koliko je na tem resnice, zaenkrat ni znano. Toda značilno je dejstvo, da sovjetsko časopisje ni omenilo ničesar o konferenci Trumana, Attleeja in Kinga.
Poročilo iz Berlina omenja v krajših potezah govor general po-Točnika, Telegin-a, vrhovni députât maršala Zhukova, katerega je održal ob postavitvi spomenika padlim vojakom Rreče Armade v
Berlinu. V tem govoru, ki se je vršil nedaleč Bradenbrških vrat ob navzočnosti vojaštva Sovjetske Unije, Amerike, Britanije in Francije, je dejal: "Velika, močna in blagostanja Sovjetska Unija bo zagotovo imela zadostno "atomsko energijo". Milijoni najboljših sinov in hčera narodov Sovjetske Unije, so položili svoja življenja v borbi proti fašističnih vpadnikov. Toda, Sovjetska Unija je ostala velika, zdrava in močna. V naslednjih letih bo njen napredek na ekonomskem in znastve-nem polju toliko bolj uspešen in obesežen".
ZNANSTVENIKI URGIRA-JO KONTROLO ATOMSKE BOMBE
Washington, — Okrog 2.000 znanstvenikov, kateri so na en ali drugi način delali za uspeh atomske bombe, so vstanovili federacijo atomske znanosti ter obljubili delati na tem, da se postavi atomsko moč pod kontrolo. Kot razlog zato navajajo, da je nemogoče zakriti tajnost atomske energije pred progresivnimi državami in da je vsled tega potrebna mednarodna kontrola.
VOLITVE IN NOVA DEMOKRACIJA V JUGOSLAVIJI
Washington — Jugoslovanska ambasada v Washingtonu, je podala na podlagi določb volilne komisije odgovor glede volilnih pravic in načina za splošne volitve, ki so se vršile minulo nedeljo v Jugoslaviji, število volilcev znaša 8 milijonov in 100.000, katero vključuje vse državljane ne glede na spol od 18 leta starosti. V bivši Jugoslaviji število volilcev je znašalo: 2.900.000. Način volitev se je vršil s gumnatimi kroglicami, namreč vsak volilec je dobil gum-nato kroglico, katero je spustil sicer v ono Skrinjico kandidata za katerega želi glasovati. Poleg volilnih škrinjic Narodne Fronte so bile tudi Skrinjice raznih drugih strank, katere so istočasno članice Narodne Fronte.
Te volitve so se vršile za poslance Zvezne vlade in senatorje za ustavodajno skupštino. Vsak volilec je imel svoboden dostop da oda svoj glas za kogar želi, razen onih, kateri so spoznani krivim za sodelovanje z okupatorji za časa vojne. Število teh, kateri se nahajajo največ izven Jugoslavije znaša okrog 200 tisoč.
Medtem, ko je tukajšno časopisje razvnelo večji krik, češ da v Jugoslaviji ne vlada demokra-
NAŠI MORNARJI PRIREDIJO KONCERT V MONTREALU
Posadka parnika "Princ Andrej" jugoslovanski mornarji priredijo partizanski koncert dne 17 novembra v dvorani, 3447 Lav-rence Blvd.
Med programom nastopi z govorom politični komisar Slavomir Lučev.
Ker je ta prireditev zelo pomembna tako z programom kakor tudi prvikrat nastopom naših mornarjev, se uljudno vabi vse Slovence, Hrvate, Srbe in ostale Slovane, da se udeleže.
Odbor Sveta K.J.S.
cija in da je celo zunanjim poročevalcem prepovedano svobodno kretanje, senator Claude Pepper, demokrat iz Floride, je izrazil svoje prepričanje rekoč: "Da je mišljenje jugoslovanskih narodov demokratično in da je senti-ment jugoslovanske vlade demokratičen." Senator Pepper se je zadržal dalj časa v razgovoru z maršalom Titom, pri katerem sta bila navzoči ameriški ambasador v Belgradu Richard C. Patterson, Jr., in Stanoje Simič, jugoslovanski ambasador v Washingtonu.
Iz tega razvidimo koliko resnice vsebujejo prejšne vesti v reakcionarnem in sovražno novi Jugoslaviji naklonjenem časopisju. Splošne volitve, smo prepričani, bodo ne samo odgovor raznim klevetam, ampak tudi polni izraz resnične narodne demokracije v Jugoslaviji.
Katenburški dekan pride v Toronto
HIROHITO NA LISTI ZLOČINCEV
Tokio, 12 nov. — Komunistična partija je postavila japonskega emperorja Hirohitija na listo kriminalnih vojnih zločincev kot soodgovornega za napad na Pearl Harbor in vojno na Pacifiku. To izjavo je podal Yoshio Shiga, eden voditeljev Komunistične Partije.
Partija je izjavila tudi, da otvo-ri nacionalno kampanjo za izsleditev japonskih vojnih zločincev, katera začne dne 8 decembra na dan obletnice zločinskega napada na Pearl Harbor.
Nacionalni odbor Kanadsko-Sovjetskega prijateljstva naznanja, da se je sloviti Katenbruški dekan odzval povabilu istega odbora, in pride v Toronto, kjer bo govoril na javnem zborovanju dne 21 novembra v Maple Leaf Garden.
Katenburški dekan, Havlet Johnson, kateri je na splošno znan kot veliki demokrat ne samo v Angliji, ampak tudi povsod drugod. Njegova dela zapazimo v znani brošuri "Soviet Power" ter drugih spisih v katerih na zelo popularen način razlaga pomen Sovjetske Unije kot najodločnejše zaš-čitnice človečansnih pravic. Njegov govor bo nedvomno pojasnil marsikatere zadeve točasno na dnevnem redu tako v narodnih kakor tudi mednarodnih vprašanjih.
Zatoraj se uljudno naproša vse-zainteresirane, da se udeleže tega zborovanja prihodnjo sredo zvečer. Začetek ob 8 uri zvečer.
KITAJCI NAJ SAMI PORAVNAJO SPOR
Chungking, 13 nov. — "Rdeča Zastava", glasilo Rdeče Armade na daljnem vzhodu pravi, da se sovjetske čete umikajo iz Mandžurije v sovjetsko okupacijsko cono, severno Koreo, med tem, ko se nadaljujejo boji v nenapovedani državljanski vojni med komunistično in nacionalistično vojsko.
Kitajci naj sami poravnajo notranji spor bez zunanjega vmešavanja je mnenje tega časopisa.
"edinost" Fašistično domobranski teror nad Slovenci
'	Published weekly at
ü	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se mo vrač«.
Pred resnimi problemi v svetu in domači fronti
V prejšnem uvodniku smo skušali kolikor mogoče v krajših potezah obdelati pomen "atomske propagande", katera je nastala sedaj po skončani vojni, ne kot predmet zdrave in temeljite diskusije kako zavarovati svet pred bodočo agresijo, kako poravnati prizadeto krivico narodom po prvi svetovni vojni, kako čim prej uveljaviti Atlanski čarter in Potsidiamsko deklaracijo. Ampak ta diskusija je postala predmet strašenja in političnih intrig.
Vsekakor priznati je treba, da je nemogoče obdelati ta predmet, kateri zaradi svoje osnovne razlike dveh različnih motivov v kratkih potezah ter dognati v sklad-enostaven odgovor. Da bi pa v resnici dosegli ta odgovor in si mogli pojasniti namen "atomske propagande" se moramo neposredno vrniti v razdobje predvojnega fašizma ter njegove prikrite in odkrite pomagače. Lahko bi rekli, da posamezni krogi kljub strašnim žrtvam v tej vojni ter nepobitnim dejstvom kam je zapeljala številne narode politika, apizerjev, skušajo sedaj na isti način z "atomsko bombo" igrati vlogo zborovalcev na konferenci leta 1938 v Munichu.
Spomnimo se tedajnih državnih voditeljev koliko jih je bilo takih, kateri so odločno nastopili proti nemški in italijanski fašistični agresiji v Evropi? Maksim Litvinov je zaman skušal dopovedati kakšno nevarnost predstavlja fašistična agresij,a za narode ne samo v Evropi, ampak tudi na tem kontinentu. Nekaj podobnega se dogaja danes z "atomsko propagando", toidia s to razliko, da sta poglavitna gnezda fašističnih razbojnikov poražena. Do tega zaključka pridemo, če trezno razsojamo govor Vjačeslava Molotova, kateri je na enak način odločno zastopal na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Londonu, čim prej mogoče resnično vpeljevanje Potsdamske deklaracije, kot najmočnejša zagotovitev proti vojni agresiji, zagotovitev da se povrne naroidom lastninske pravice na ozemlje, katero jim je z silo Odvzeto po prvi svetovni vojni, zagotovitev za samoodločbo in ustanovitev vlad v svojih državah po svoji svobodni volji. Toda ako primerjamo izjave nekaterih vaditeljev v Vel. Britaniji Združenih državah napram določbam Potsdamske deklaracije, je razvidno, da se jih skuša na en ali drugi način in celo z podtikanjem "atomske bombe" postaviti na drugo ali tretje mesto.
Na domači fronti, katera je zelo tesno vezana z problemi v svetu, na isti način industrijski magnati so pozabili na obljube, ki so jih tako na debelo delili za časa vojne. Kaj radi so ponavljali, češ tekoča vojna mora odpraviti za vselej socijalno in politično zapostavljanje. Navadni človek mora z.adt)biti večji delež narodnega bogastva, da lahko živi brez strahu na pomanjkanje. Toda žal temu, da se niso do Idlobra vojaki povrnili iz bojnih črt, kjer so za obrambo domovine in ljudske pravičnosti z.astavili svoja življenja zoper smrtnega sovražnika napredka in svobode in sploh civilizacije — fašizma, da bi v resnici po zmagi ljudstvo vživalo ploldove te vojne, danes pričamo številnim stavkam avtnih in drugih delavcev zaradi brezsrčnosti in trmoglavosti industrijskih baronov. In ne samo industrijski baroni, .ampak tudi odgovorni diržavni krogi se zelo mlačno ponašajo napram zahtevam delavcev in naroda v splošnem, da se izboljša resno situacijo.
Ali je mogoče, da so tako hitro pozabili na dane obljube, ali jih pa sploh niso nikdar v duši odobravali. Sleidnje je najbrž resnica, ker kako naj bi bil avtni mag-nat Ford danes drugačen od tiste dobe, ko je prejel Hitlerjevo odlikovanje!
Iz tega je razvidno, da se skuša igrati zelo Idirzno vlogo napram zahtevam delavcev in delavk ter naroda v splošnem. Namreč povrniti v predvojno dobo brezdelja in krušnih linij ter na ta način znižati mezidino lestvico na stopnjo mizerije in bede.
Izhod iz vsega tega je edino eden, to je narodno edinstvo in neposredna akcija v obrambi trajnega in pravičnega miru ter izboljšanje socijalnih razmer. Narodno edinstvo je igralo poglavitno vlogo za zmago nad fašizmom, a bo enako igralo poglavitno vlogo za zmago nad črno reakcijo ter njenimi peklenskimi načrti proti napredka in ljudskega progresa.
(Nadaljevanje)
Slični napadi so bili proti postojankam 109 in 116, en vojak ranjen. Pri postojanki Straža je bil poročnik Fiorelli Ugo od 98. legije od upornikov ujet med napadom na civilni vlak, kakor izhaja iz poročila 14, a se je sedaj mul.
Divizija "Cacciatore". Proga Ljubljana-Postojna je obnovljena.
Divizija "Lombardia". V spopadu patrol pri Sv. Magdaleni je ubit en upornik, pri Sv. Urbanu eden ujet.
30.	02-4588. Poročilo za 25. VIII. 1943.
Diviziji "Isonzo". Pri preiska-vanju cone Krmelj-Trebnje je bila patrola upornikov z izgubami pognana v beg. Ponoči so znatni oddelki upornikov napadli posadko Mokronog in utrdbo Bistrico, pa so bili odbiti. Preprečene sabotaže na železnico. Eksplozija mine v dolini Mirne je povzročila prekinitev proge.
Divizija "Cacciatore". Pri Iški vasi je bil raspršen oddelek upornikov v spopadu z našim oddelkom.
Divizija "Lombardia". Opisujejo se borbe onkraj Kolpe. Preprečena je sabotaža na progi pri km 44, 7, uporniki razpršeni z izgubami.
31.	02-4593. Poročilo za 26 avgust.
Divizija "Isonzo". Spopadi z uporniškimi skupinami v coni Kulova sela in Globodol so zaključeni z begom sovražnika. Proga porušena na 4 krajih.
Divizija "Cacciatore". Patrola
MVAC je vzdržala v coni Žimlje spopad z močno formacijo upornikov, ki so pustili dva mrtva.
Divizija "Lombardia". Pri sv. Urbanu so uporniki ponoči napadli, ojačenje iz Metlike jih je prisililo na umik z izgubo 13 mrtvih, na naši strani 1 mrtev in 4 ranjeni, med njimi en oficir. Pri Ka-nižarici smo utrpeli izgubo treh mož.
32. 02-4627. Poročilo za 27 avgust.
Divizija "Isonzo" Očiščevalni akciji v coni Hmeljnik, Dol. Ka-mnje je povzročila posadka Mirna peč, podprta z ojačenjem, v ponovnih silnih spopadih upornikom 60 mrtvih, ugotvljenih na terenu. Artilerija iz Novega mesta in minometi so učinkovito podprli akcijo. Naše izgube 1 mrtev in 6 ranjenih, med temi dva častnika. V spopadu v coni Žapuš in Podgo-ra in čisti breg, so bili uporniki pregnani. Poizkusi sabotaže na progi odbiti, proga je v dolini Mirne pretrgana pri km, 8,385.
Divizija "Cacciatore". Prehod tovornega vlaka je povzročil eksplozijo pri km, 581 na progi Ljubljana-Postojna in iztirjenje nekaterih vagonov. Naša reakcija je povzročila smrt enega upornika. Na progi Ljubljana-Kočevje prekinitev proge povzročila iztirjenje dveh lokomotiv in 4 vagonov osebnega vlaka.
Divizija "Lombardia" Preprečene sabotaže na progo pri Slanini vasi, en upornik ubit.
Naše izgube: 1 vojak mrtev, 7 ranjenih, od teh dva oficira. Sovražne: 63 mrtvih.
32. 02-4645. Poročilo za 28
avgust.
Divizija "Isonzo". Po zanesljivih informacijah iz več virov je bilo v coni Hmeljnik-Dol. Kamenje 27 VIII. ubitih 80 upornikov in 100 ranjenih. Preprečene sabotaže na progi. Proga je bila pretrgana na enem mestu, 1 vojak ranjen. Divizija "Cacciatore". 26. najdeni pri Stični dve trupli MVAC. Proga Kočevje-Grosuplje pri km, 10, 1 pretrgana, drugod sabotaža preprečena.
Divizija "Lombardia". Opisuje se akcija na posadko Predgrad. Preprečene sabotaže na progo.
34.	02-4674. Poročilo za 29. avgust.
Divizija Isonzo". Rapršitev uporniških skupin, ki so z avtomatskim orožjem skušale sabotirati progo. Ta je bila na dveh mestih pretrgana.
Divizija "Cacciatore". V coni Planinica uničena baraka za 30 z uporniškimi skupinami v coni št. Jurje. En vojak MVAC pogrešan.
Divizija "Lombardia". Opisujejo se borbe onkraj Kolpe.
35.	02-4679. Poročilo za 30 avgust.
Divizija "Isonzo". Spopad v coni Bistrica se je končal z begom upornikov od katerih je bil eden ujet, en MVAC ranjen. Pri postojankah ob progi km 100 in 105 so bile živahne akcije in uporniki rapršeni. Proga pretrgana na treh mestih.
Divizija Cacciatore". V teku je čiščenje cone Srebotnik.
Divizija "Lombardia". Opisuje se spopade onkraj Kolpe. Pri Ozlju porušena proga je povzročila iztir-
jenje potniškega vlaka in poškodbo 20 m tira.
3. 02-4718. Poročilo za 31 avgust.
Divizija "Isonzo". S številnim avtomatskim orožjem je formacija upornikov napadla posadko Mokronog, a se je morala umakniti. Pri žužemberku je bil ubit upornik, formacija partizanov v coni Dvor se je morala umakniti. Sabotažni poskusi odbiti.
Divizija "Cacciatore". Sovražni napad proti posadki Rob je bil brez naših izgub odbit.
Divizija "Lombardia". Številni spopadi patrol s sovražnimi oddelki severno od Kamnja končali z begom upornikov, enako pri Zdenčini s podporo oklopnega avta.
XI. skupina Gaf. Pri čiščenju cone Laze in Slivnica je bilo najdeno v neki kaverni 50 min.
37. 02-4748. Poročilo za 1 september.
Divizija "Isonzo". Uporniki so napadli utrdbe Dol. Suhadol, a so bili z izgubami odbiti. Ranjen en naš podčastnik. Preprečena sabotaža na progo. Ranjen en vojak. Pri km 81-8 proga pretrgana.
Divizija "Cacciatore". Pri vožnji osebnega vlaka na progi Ljubljana-Kočevje je pri km 43'8 eksplodirala mina na mostičkti, ki je bil poškodovan. Hkrati so uporniki napadli spremstvo vlaka, a so bili odbiti. En naš vojak mretv 8 ranjenih.
Divizija "Lombardia". Ujeta podčastnik in vojak na kamionu v smeri proti Karlovcu.
XI. skupina Gaf, pri kraju Rip-seni ujet en upornik.
O politični vzgoji narodnih množic, o množičnemu delu in organizacijskih vprašanj osvobodilne fronte
Zgornji posmetek slike -predstavlja napol porušeno poslopje v eni izmeldi številnih vasi ^ Sloveniji katere so napol in do cela uničene in izropane. To pove, kako nujno je potrebna pomoč tisočem v stari domovini. Ali si storil svojo dobžnost napram svojemu narodu, da mu olajšaš gorje? Stori to danes!
Referat tov. Borisa Kidriča
na zborovanju drugega Kongresa O.F.
Nekajkrat smo že poudarili, da so tri odnosno štiri leta osvobodilnega gibanja posegla globoko v značaj slovenskih narodnih množic. V tem pogledu sodi med osnovne uspehe Osvobodilne Fronte brez dvoma dejstvo, da je Osvobodilna Fronta slovenske narodne množice — spridom politično vzgajala.
Ko govorimo o politični vzgoji naših narodnih množic, ne mislimo na "politizacijo" v starem recimo predaprilskem pomenu besede. Za predaprilsko Jugoslavijo je bilo značilno, da je sicer obstajala vrsta političnih strank, političnih in polpolitičnih društev (kolikor so seveda njihovo delovanje dopuščali bolj ali manj diktatorski režimi), da pa so v vseh uradnih političnih strankah in društvih konec konca vendarle odločale — protiljudske klike. Protiljudske klike seveda niso storile ničesar, da bi se osnovne ljudske množice našega naroda dejansko in v celoti zavedle svojih pravic in vztrajale v borbi zanje, pač pa so nasprotno ukrepale vse, da bi se ljudske množice svojih pravic ne zavedale v celoti, da ne bi vztrajale v borbi zanje, da svojih stremljenj ne bi uresničevale z doslednim bojem.
Naravna posledica takega delovanja protiljudskih klik je bila, da je del naših narodnih množic ostajal brez jasne politične zavesti, kar je po aprilskem zlomu 1941 hitlerjevski socialni demagogiji brez dvoma pomagalo marsikje preprečiti začetni nacionalni odpor. Pomanjkanje jasne politične zavesti sodi tudi med vzroke, zakaj je na začetku osvobodilnega gibanja med večina slovenske inteligence vladala obupna zmeda glede poti in sredstev o-svobodilne borbe in zakaj je moralo vodstvo Osvobodilne Fronte vložiti vsepovsod precej truda da se je uveljavila pravilna zasnova osvobodilnega boja, namreč zasnova takojšnega oboroženega odpora.
Delovanje protiljudskih političnih klik se je torej v vsakem pogledu konec konca izkazalo ne samo kot izrazito protidemokra-tično in protiljudsko, temveč tudi kot izrazito protinacionalno.
Da je kljub temu po aprilskemu zlomu uspelo dejansko aktivizira-ti slovenski narod, je po eni plati zasluga živega ljudskega zdravja, ki je pod pogoji okupacije moralo z elementarno silo vzki-peti v ljudskih množicah našega naroda, zlasti med delavskim razredom, med osnovnimi kmečkimi množicami in med inteligenco, zraslo s svojim narodom in ljudstvom, po drugi strani pa zavest-
nega političnega prizadevanja avantgardnih sil našega ljudstva.
Ko torej govorimo o politični vzgoji, ki jo je vnesla Osvobodilna Fronta v slovenske narodne množice, govorimo o politični vzgoji nove vrste, o politični vzgoji, ki nima prav ničesar skupnega ne s starim 'bojem med liberalci in klerikalci, pa tudi ne z volilnimi pretepi in z dvajsetimi in štiriindvajsetimi volilnimi skrinjicami, s katerimi smo imeli opravka v časih pred šestim januarjem, da seveda "političnega življenja" v šestojanuarski JNS odnosno JRZ sploh ne omenimo.
I. Osnovne značilnosti politične vzgoje novega kova
Spregovorili bomo o osnovnih značilnostih nove politične vzgoje, ki jo je v slovenski narod vnesla Osvobodilna Fronta.
Prvič. Ta politična vzgoja je izrazita, namerna politična vzgoja osnovnih ljudskih množic, se pravi, množic delavskega razreda, kmečkega ljudstva, s svojim narodom in ljudstvom zrasle inteligence, obrtništva, mladine itd. Gre torej za tisto, prav za tisto politično delo, ki so se ga prejšnje, stare protiljudske sile najbolj bale, ki pa je predstavljalo edino trdno podlago za pravilno usmerjeno politizacijo vsega naroda, za pravilno usmerjeno vse-narodno širino, širino osvobodilnega gibanja, za pritegnitev najrazličnejših narodnih slojev in plasti v narodno osvobodilno borbo.
Razume se, da ostaja politična vzgoja osnovnih ljudskih množic bistveni pogoj za naše uspehe v bližnji prihodnosti in vsej svobodni bodočnosti. Nastopa namreč čas, ko se bodo po eni plati skušali vgnezditi v Osvobodilno Fronto prav tisti špekulanti, ki so nam doslej metali polena pod noge, in ko bo po drugi strani treba konkretno zajamčiti graditev srečne bodočnosti za naše ljudstvo.
Drugič. Politična vzgoja Osvobodilne Fronte je dosledna demokratična politična vzgoja. ki druži nacionalno politiko z dosledno borbo za demokratične nacionalne in človečanske pravice. Prav zaradi te njene lastnosti je politiki OF uspelo, da so se narodno osvobodilne borbe tako udarno in neodjenljivo udeležile osnovne in večinske ljudske množice našega naroda. Prav v tem pa je hkrati jamstvo, da prinaša zmaga narodno osvobodilnega gibanja tudi zmage ljudske demokracije in ljudskih pravic.
Nobenega dvoma ne more biti da ostaja demokratična politična vzgoja naših narodnih množic osnovna značilnost za vso našo politiko v bližnji in dalnji prihodnosti.
Tretjič. Politično delo Osvobodilne Fronte je vselej stremelo za tem, da se narodne množice v
borbi aktivizirajo, da se v borbi, ki se je razvila do svoje najvišje stopnje, v oborožen upor — uče na lastnih izkušnjah. Prav zaradi tega je Osvobodilna Fronta dosegla, da so se slovenske narodne množice v treh letih in pol narodno osvobodilne borbe več naučile, bolje vzgojile kakor prej v desetletjih in stoletjih.
Jasno je, da ostaja aktivizacija naših ljudskih množic, njihova vzgoja na temelju njihovih Lastnih izkušenj — osnovna vzgojna metoda za naše ljudstvo v vsej bližnji in daljni prihodnosti.
četrtič. Osvobodilna Fronta je ljudske množice vzgajala v izrazitem duhu njihove borbene enotnosti, solidarnosti, medsebojne povezanosti in zavestnega odpora proti vsem elementom iz preteklosti in sedanjosti, ki so v korist protiljudskih in narodno izdajalskih klik poskušali razbijati in preprečevati ljudsko ter narodno enotnost.
Vzgoja ljudskih množic našega naroda v duhu njihove borbene enotnosti, solidarnosti in medsebojne povezanosti, usmerjene k napredku in ustvarjalnemu delu za srečno življenje našega ljudstva, vzgoja naših ljudskih množic v duhu borbene budnosti proti razdiralnim pokusom protiljudskih sovražnikov ljudske enotnosti — bo tudi v bodoče sodila med temelje naše ljudske vzgoje.
Petič. Politično delo Osvobodilne Fronte je vzgajalo narodne množice v duhu nenehne budnosti ne samo v borbi proti odkritim sovražnikom, proti okupatorjem in njihovim pomočnikom, marveč tudi v boju proti vsem špekulantom, proti vsem tistim, ki so hoteli odvesti množice od prave borbene poti.
Da bo to značilnost našega množičnega političnega dela treba sedaj in v bodoče še stopnjevati, mora biti aktivistom organizacijam Osvobodilne Fronte danes pač več ko jasno.
Šestič. Politika OF je vzgojila ljudske množice v duhu vseljud-ske discipline, kar je med množicami zajamčilo učinkovitost ukrepom narodno osvobodilnega vodstva.
Vseljudska disciplina bo tudi v prihodnosti neogiben pogoj za hitro in udarno premagovanje vseh težav, za naglo obnovo in vsestransko izgraditev naše domovine.
Sedmič. Politična vzgoja OF je v množicah utrdila vero v njihove lastne sile. Utrdila je med njimi zavest, da ga ni sovražnika, ki bi mogel preprečiti njihovo borbeno pot.
Samozavest naših ljudskih množic, njihova vera v neizčrpne lastne sile je nujna zlasti danes, v končni bitki za osvoboditev domovine, v bitki za končno zmago naših nacionalnih in demokratičnih pridobitev, in bo prav tako nujna
v obnovitvenem delu in v v vsej graditvi po osvobojenju.
Osmič. Politična vzgoja Osvobodilne Fronte je nenehno dvigala samoiniciativo ljudskih množic. Brez samoiniciative ljudskih množic, ki se je v narodno osvobodilni borbi tolikokrat izkazala in to tudi takrat, ko so bile organizacijske in tehnične zveze pretrgane, ne bi mogli vzdržati okupatorjevega terorja. Brez take samoiniciative ne bi mogli danes na osvobojenem ozemlju uspešno graditi svoje narodne oblasti in poživljati gospodarstva. Brez take samoiniciative si v svobodni bodočnosti niti zamisliti ne moremo uspešnega obnovitvenega dela.
Devetič. Nadaljna značilnost za politiko in politično vzgajo OF obstoja v tem, da je nenehno dvigala nove kadre iz ljudskih globin. V treh letih narodno osvobodilne borbe je zraslo nešteno pristnih ljudskih kadrov, ki zavzemajo danes odločilna mesta v narodno osvobodilnem gibanju, v narodni oblasti, v Narodno Osvobodilni Vojski. V zadnjem času je samo ob volitvah zraslo več ko dva tisoč novih kadrov, ki so začeli aktivno sodelovati pri graditvi naše narodne oblasti in se udeleževati našega političnega življenja. Nenehno dviganje novih kadrov iz ljudskih globin sodi v vseh razdobjih naše borbe med osnovne pogoje za njene uspehe. Njegov pomen se bo še povečal v svobodni bodočnosti, ko bomo zlasti v prvih časih na vseh popriš-čih in neprestano občutili pomanjkanje kadra.
Desetič. Politično delo OF je slovenske narodne množice vzgajalo v duhu splošne demokratične povezanosti vseh resničnih demokratičnih sil v ožji in širši domovini, doma in v širokem svetu. Taka vzgoja je popolnoma skladna z vzgojnimi učinki narodno osvobodilnega gibanja med vsemi jugoslovanskimi narodi. Nobenega dvoma ne more biti, da bi brez takih učinkov jugoslovansko narodno osvobodilno gibanje nikoli ne moglo na ruševinah aprilskega razsula zgraditi nove Jugoslavije Nobenega dvoma tudi ne more biti da je taka vzgoja v sedanjosti in bodočnosti najboljša protiutež reakcionarnim ostankom ozkogrudno-sti, zaplotništva, lokalnega patriotizma in šovinizma, temeljno jamstvo za dosledno, ljudsko demokratično in človečansko smer našega gibanja.
Enajstič. Končno je značilo za politiko OF, da je znala v organizacijskem pogledu tako z zavestnim usmerjanjem kakor z upoštevanjem ljudske samoiniciative vselej najti pestre oblike, ki so vedno ustrezale danemu položaju, zrelostni stopnji ljudskih množic in pogojem borbe.
Pestrost organizacijskih oblik, ki ustreza dejanskemu ljudskemu (Nadaljevanje na 4 st.)
Letalska aktivnost. Včeraj bombardirana cona N. Pot in Mlake danes južno od Trebelnega.
38.	02-4773. Poročilo za 2 september.
Divizija "Isonzo". Pri Km 103'6 pretrgana radi eksplozije mine.
Divizija "Cacciatore". V akciji pri sv Pavlu zaplenjeni radio telegrafski material. V spopadu pri Mačkovu ubitih 7 upornikov. Na naši strani 5 ranjenih. Streljanje proti posadki Rob je povzročilo enega mrtvega MVAC.
Divizija "Lombardia". Opisuje akcije onkraj Kolpe.
XI. skupina Gaf. Najdena in porušena baraka upornikov v coni Pogače.
Letalska aktivnost. Napadi v pomoč trupam v coni Mačkovec.
39.	20-4796. Poročilo za 3 september.
Divizija "Isonzo". Pri Moravčah ujeta dva upornika. Zaščitni oddelek na Hrvaški meji je ras-pršil napadajoče upornike s sigurnimi izgubami.
Divizija Cacciatore". Akcija čiščenja v coni Mačkovec-Mali-njek je povzročila včeraj dva huda spopada z uporniškimi oddelki in je ves dan zaposlovala naše odelke. Uspešen poseg avijacije in borbenost težko zaposlenih oddelkov je zadal sovražniku silne izgube. Na terenu je bilo preštetih 51 upornikov mrtvih. Mi smo imeli 8 mrtvih, med njimi kapetana Arnaldo Cantu in 40 ranjenih. Akcija se nadaljuje s podporo oddelkov XI skupine Gaf.
Divizija "Lombardia". Opisuje akcije onkraj Kolpe. En sumljiv kurir upornikov ujet.
40. 02-4815. Poročilo za 4 september.
Divizija "Isonzo". Borbe v coni Pogled in Irča vas so se končale z begom sovražnika, ki je imel ne-ugotvljene izgube. Pri 81'8 pretrgana proga, na dveh mestih sabotaža preprečena.
Divizija 'Cacciatore". čiščenje v coni Mačkovec-Malinjek nadaljevano v južno vzhodni smeri proti coni Mikunca-Nova pot.
Divizija "Lombardia" opisuje borbe na Hrvaškem. Pretrgana proga pri km 48 na drugem mestu najdena nastavljena mina.
XI. skupina Gaf. V coni Mačkovec so bili napadeni in pognani v beg uporniki z neugotovljenimi izgubami. Na naši strani 4 ranjeni.
41. 02-4828. Poročilo za 5 september.
Divizija "Isonzo". Posadka v Mirni peči je pri Goriški vasi pognala v beg močno potrolo upornikov. Napadi na železniške utrdbe so bili odbiti in 1 komunistični razbojnik ubit. Proga pretrgana pri km, 91,5.
Divizija "Cacciatore". Napad proti postojanki Žvirče brez naših izgub.
Divizija "Lombardia". Opisuje opraoije onkraj Kolpe.
Dne 12. VII. 1944, je Ljubljanski radio povedal, da so se sestavljal« "črnih bukev" uredniki "Slovenskega doma". Gornji podatki nam jih predstavljajo kot lažnivce. Et^en od njih trdi, da je doživel, kako so savojci hoteli izigrati MVAC na Dolenjskem v roke rdečim. Vsagdo pa, ki bo gornje podatke prebral, se bo s studom odvrnil od teh izvrškov.
"KOMEDIJA Z BOJEM PROTI KOMUNIZMU"
Tako imenuje nasprotna propaganda vojno med partizani in italjanskim okupatorjem. Že v prednjem je z dokumenti dokazano, kako bridko resne so bile borbe. Naslednje poglavje pa naj pokaže tudi vso okrutnost italjanskega okupatorja proti partizanom, da bo "komedija" popolnoma jasna.
Vsi niže navedeni akti so poročila o ustrelitvi "B.C." briganti "komunisti", komunističnih tolovajev, v območju divizije "Isonzo". Uporablja se izraz: "Sono stati passati per le armi", so bili pokončani z orožjem.
1.	XIV. bat. kr. karab. tenenca Črnomelj st. 38-182 od 17. II. 1342, usmrcen Nikola Žunič.
2.	Ista formacija 19. V. 1942, štiri osebe usmrčene zaradi podpiranja uporniških tolp.
3.	Divizija "Isonzo", I. st. 08-3480 tajno, od VI. 1942, usmrčen Mirko Skrinkar.
4.	Vis. kom. Ljubljanske pokrajine st. 237 R. OM 24. VI. 1942, usmrčen Daniel Kordič.
o. Divizija "Isonzo" I. st. 08-4494 tajno, 3. VIII. 1942, usmrčen Martin Matjašič.
6. Poveljnik posadke Semič st. R. 6. VIII. 1942, zapisnik o smrti Alojzija štruclja.
'H ,km% STRAN S
Poročilo iz glavnega tajništva
Našim odsekom smo razposlali pole za nabiranje podpisov častit-ke Sovjetski Rusiji za zmago nad fašizmom in nacizmom. Vsakemu je znano, tudi sovražniku, ako bi ne bilo Sovjetske Rusije, bi nazi-fašistični teror zavladal po celem širnem svetu. Prav takšen, kot ga danes citate v pismih ki prihajajo v vaše roke iz domovine, oziroma starega kraja, kot ga mi tu imenujemo. Da ni zavladal teror tudi po Kanadi se imamo zahvaliti, komu? — Edinstvu vseh narodov v boju proti nacizmu in fašizmu, posebno pa Sovjetski Rusiji in njeni slavenj Rudeči Armadi, katera je slavila dne 7. novembra 28. o-bletnico njene revolucije. V teh 28. letih se je razvila, pod vodstvom komunistične partije, Lje-nina in Stalina v socijalistično državo, kjer vlada red in pravica, kjer ni izkoriščanje človeka po človeku, naroda proti drugemu narodu. Vsi mnogoštevilni Sovjetski narodi živijo v miru eden z drugim in delajo za dobrobit vsega človeštva osobito malega človeka. To je vse od njenega obstanka nam bilo dokazano z dejanji, posebno pa v ravno kar končani vojni, ko je moral tudj politični slepec sprevideti, da je Sovjetska Rusija njegova zaščitnica.
V teh 28, letih se je ona razvila tudi v ogromno silo, tako silo, da vsa reakcija vse nazi-fašistične in trige se lahko kakor muhe zaletavajo v granitno skalo, a jo ne bojo omajale Če tehtamo Sovjetsko moč je preprostemu človeku težko ugotoviti kako ogromna je njena sila. Obstoji se iz več faktorjev, katere bo morala nazi-fašistična reakcija vzeti v obzir, če bi se še kdaj upala vzdigniti rep. Ena teh faktorjev je Rudeča Armada, to poznamo, kaj ne?. Drugi je, Sovjetski narod, kateri stoji trdno za njegovo slavno Armado. Računati moramo tudi da njen teritorij ni majhen, ena petina zemljske
kroglje! Da, — tudi organizirano svetovno delavstvo ne bi držalo rok križem in tudi ne narodi kateri so še vedno teptani s katerimi se ne ravna mnogo ali pa nič bolje kot se je postopalo pod vlado nazi-fašističnega terorja.
Še mnogo bi se dalo tega naštevati, toda naj zadostuje. Resnica ostane da so oči teh teptanih narodov obrnjene proti tej ogromni sili, Sovjetski Rusiji za protekcijo ali zaščito. Med njimi je tudi naš Slovenski narod v Slovenskem Primorju in Slovenski Koroški. Njih ne bomo in jih ne smemo pozabiti. Zato je naša dolžnost dvojna da pošljemo častitke Sovjetski Rusiji v obliki podpisov in prispevkov kolikor more kdo dati. Kdor bo dal $1 ali več bo dobil nekakšen znak od "Sveta za Kanadsko-Sovjetsko prijateljstvo. Najvažnejši je podpis in obljuba prijateljstva. Naj ne manjka Slovenca da se nebi podpisal. Pole ohranite čiste, pod nobenim pogojem ne zgubiti nobene pole in čeprav bi bila prazna. Doba za nabiranje^ je od 7 nov do 15. (petnajstega) decembra.
Pole katere smo poslali našim odsekom so namenjene samo Slovencem, ker bojo enake pole dobile tudi druge narodnosti, in sicer vse druge narodnosti Hrvati, Srbi, Bulgari, Makedonci, Angleži, i.t.d. Ako je pa že med tem časom naše pole podpisal že kateri od druge narodnosti pa si ni treba beliti glave, ker nismo taki šovinisti da nebi sprejeli podpisa tudi od človeka druge narodnosti, če je že on to podpisal. Torej le naj ostane kot je. Toliko v dodatek že poslanim navodilom katere so bile poslane skupno z polarni. Če pa še komu ni kaj jasno, naj se obrne na naš urad, katerega naslov je:
League of Canadian Slovenes, 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
J. Smrke
Pismo iz vasi Sela pri Metliki
Naslednja pisma je dobila iz starega kraja od svoje nečakinje in brata iz starega kraja, Pepca Matjašič, stanujoča v Torontu. Pisma, ki jih je dobila se glase:
Sela, 4-8-1945.
Draga sestra Pepca!
Po dolgem času smo vendar prejeli toliko težko pričakovano pismo od vas, katero nas je razveselilo tembolj ko smo zvedeli, da ste vsi živi in zdravi, ker smo bili v skrbeh kako je z vami in menda tudi vi, kako je z nami tukaj. Od tukaj ni bilo mogoče pisati nikamor dosedaj, ker ni bilo nobene poštne zveze. Sedaj pa bomo lahko saj pisali eden drugemu in tako povedali svoje doživljaje.
Od brata Lojzeta smo dobili od-vestilo potom Rudečega Križa, da ste vsi živi in zdravi, na kar sem tudi jaz sporočil istim potom, da smo tudi mi hvala bogu še vsi živi in zdravi razen mame, ki so umrli naravne smrti oktobra meseca 1942 leta. Kako se je z nami dogajalo je težko popisati, ker bi bil cel roman. No, hvala bogu smo vse prestali. Preganjani smo bili po Talijanih, Nemcih in belogardistih, ker v naši ljubi Belokrajini je bila zibelka vsega protifašističnega gibanja in tu so se najprej začele borbe proti okupatorju. Mo-
Z leva na desno stoječi: POLDE, MIRKO, VINKO in IGNAC KLE-MENČIČ. V sredi ENIKA KLEMENčIč.
Pismo iz Lok vi ce pri Metliki
Three Rivers — Cenjeni urednik. Tukaj pišiljam dva dolarja za ponovitev moje naročnine za pol leta, ter se vam obenem zahvalim, ker ste mi redno pošiljali list Edinost, katerega bi zelo pogrešal. Prilagam pa tudi pismo, ki sem da dobil od svojih hčera iz starega kraja, Lokvice pri Metliki, Za katero prosim, da bi ga priobčili. Mogoče bo katerega zanimalo posebno domačine, ki so od tam doma.
J. Gnstin
Lokvica, 12 julija 1945.
Ljubi naš Ate!
Prej ko vam napišem par besed, Vas srčno pozdravljamo in vam želimo ljubo zdravje. Veste ljubi Ate, ko smo dobile Vaše pismo, smo od veselja jokale. Vesele smo bile, da ste vsaj vi živi, ker našo ljubo mamico smo izgubili še leta 1942. Mi smo jim pomagale na vse načine kar smo mogle, ker ni bilo za dobiti zdravil po mestih in tudi Italijani so skrbno pazili da bi kdo neodnesel njim izpred oči, ker so sumili, da gre za partizane. To je bilo jako težko, ker so bili na ram-pah in so vsakogar slekli skoraj do nagega, da so se uverili ali ne nese kaj za ranjence. V Metliki nismo bile cela dva leta. To je bilo tako hudo, da Vam ne morem vsega opisat. Mama bi bili radi tudi kaj boljšega, pa ni bilo nikjer nič za dobiti razen kar smo doma pridelali. Letos marca meseca je prišlo od Glavnega stana partizanov obvestilo, da kdor je kaj bolan naj gre na zdravljenje v Dalmacijo. Rekli so tudi pred veliko ofenzivo, da se naj vse bolne in starce umakne. Vsak dan je okrog 20 aeroplanov prevažalo v Dalmacijo bolnike, ranjence in tudi starce. Tako so tudi naša mati kljub temu, da smo jim branile z vso silo, odpotovali v Dalmacijo. Tam jim je bilo seveda dosti boljše, imeli so dobro postrežbo in tudi zdravniki so nudili pomoč s zdravili, pa ni nič pomagalo. Mati so bili tako ičrpani, da so tehtali komaj *0 klg. Saj ni nič čudnega, ko so bili 7 rri-esecev stalno v postelji. Umrli so 20 maja t.l. v Dalmaciji, to je ravno v dobi, ko so se drugi odpravljali domov. Ako bi bili živi še 5 dni, smo bile že pripravljene jih pripeljati domov. Tudi Turkovka je bila z njimi.
Pišete, da Vam je Janez pisal še 1943 leta. Tisto pismo Vam je pisal nekje iz Kočevskih hribov in poslal pismo po Angležih. Kasneje je bil jako ranjen v nogo in je bil en čas tudi doma na bolovanju. Zdaj je pa v Brežicah za komandanta. Saj je tudi zelo fanj fant. Sedaj smo same me dve doma. Dela je dosti sedaj in tudi prej ga je bilo. Mi smo morali zalagati našo vojsko in sicer smo dajali 270 klg. živeža vsak mesec. Dali smo
tudi enega vola in telico, ker nihče ni smel imeti več kot dve glavi živine. Micka je tudi sama, njega so odpeljali v internacijo 1942 leta, pa ga še ni domov. Ima samo eno deklico in je imela še močnega fantka 7 let starega, pa ga je sosedov po nesreči ustrelil. Najbrž da Vam ni znano, da je top ubil Žiškuvko hčerko Angelo in Cigalvo Katarino. Francu je pa jako hudo, ker so mu dva sina padla. Precej fantov manjka. Naš Janez je bil vendar toliko srečen, da je ostal živ. Zgorelo je vse do tal Briščevo in Zoznovo, drugega pa je tudi dosti razbitega od topov. Pri nas ni bilo nobene, ali je le po naključju tako ostalo. Do-stirat so vas obkolili in grozili da jo bojo zažgali. V Mihelovo hišo je priletela granata in so vsi bili notri, na srečo ni bil noben ubit. Martin Mihelov je padel in dosti drugih.
Ljubi Ate. Zdaj bom pa končala to pisanje, ker če bi vam pisala tudi tri dni ne bi mogla vsega opisati. Želim da bi kaj kmalu prišli domov. Kar se tiče drugih stvari, se na da popisati. Koliko straha smo prestali in včasih tudi toliko, da je naposled čudno da smo vse to prestali. Dosti bi vam imela za pisati, ker je že temno moram nehati.
Zdaj Vas srčno pozdravljamo Janez, Rozina in Neška in stric Me-helov in Zornov in več drugih.
Na svidenje. O.F. Svoboda narodu!
Pismo iz
Prekmurja
Port Arthur — Pred več kot dve leti sem skušala dobiti zvezo z mojimi starši in sorodniki v starem kraju, na kar sem dobila sporočilo, da ni mogoče poizvedeti ali so živi ali ne. Če tudi v skrbeh začasno sem odnehala od zamisli da še nadalje poizvedujem in čakala, da se morda moji pričakovani radosti sami oglasijo. In res. Sedaj sem dobila pismo kar naravnost od očeta in mane in tudi sestre, ki sem ga bila izredno vesela.
Poleg pisma, katerega želim da ga priobčite pošiljam denarno nakaznico v znesku $10.00 na račun treh ponovnih naročnin in en dolar je poleg ponovne naročnine priložil, D. Sekulič.
V. Marohnič Pismo iz starega kraja je datirano dne 8 avgusta in odano na pošto v Selebamih (-), namreč Slovensko Prekmurje, ki se glasi: Draga hčerka Vera, tvoj soprog in otroci! Po toliko težkih in napornih letih strašne vojne, smo dobili tvoj mili glas. Draga Vera, mi smo še vsi živi in zdravi, kakor tudi želimo vam vsem skupaj. Kako naj ti opišemo naš« težkoče, ko
MIRKO KLEMENČIČ, radio-telegrafist
ji štiri slnovj so v naši vojski, dva sta bila ranjena ali ne prehudo. Stanko in Vinko sta oficirja, Mirko je radio-telegrafist in Ivan je sedaj začasno doma. Vsi štirje so močni fantje. Jaz sem bil eno leto in pol zaprt v Italiji, bil sem obsojen na 12 let ječe. Iz vsega tega si lahko sklepaš in predstavljaš naše življenje. Sreča je pa edino ta, da nam ni požgana vas, da imamo kje stanovati in to samo zato, ker tukaj v naši okolici ni bilo izdajalcev.
Sestra Ana, je tudi še vedno na Selih, njena hčerka Enika je tudi v vojaški službi kot radio-telegra-fistka. V Bušinji vasi so tudi še vsi živi in zdravi, sin Jože, je pri vojakih, hčerka Micka je pa v Metliki v službi pri Narodno Izvršnem Odboru. V Drašičah so pa obe Reza in Stanka vdove, ker so jim oba moža mrtva. Nemci so jim pa vse izropali, živino, svinje in obleko. Na Božakovem so tudi že vsi
živi in zdravi, samo tam ni vse v redu, ker so bili belagarda. Več o njih napišem drugič.
Moja hčerka Milka, je tudi že velika in fanj punca Bila je ranjena v nogo, ali ji ne bo nič škodovalo, je popolnoma ozdravela. Tonček je tudi velik, sedaj ga bom dal študirat v Novo Mesto v gimnazijo, če tudi bo težko vzdržavati dokler se razmere ne zboljšajo. Sedaj bomo morali začeti skoraj iz novega in urediti gospodarstvo, ker štiri leta je vse zaostalo. Ni bilo mogoče v redu polje obdelovati, kakor tudi postaviti poslopja, katera so bila prizadeta ali uničena v vojni. Topovske granate so križale iz nad nas od Črnomlja proti Novemu Mestu in obratno. Iz Novega Mesta so večkrat pokušali z topovi uničiti mlin, kjer smo mleli za našo vojsko. Ali k sreči ga niso nobenkrat mogli zadeti.
Tukaj po Beli Krajini je požga-nih veliko vasi. Najprvo je pož-gan od Italijanov, Mačkovec, Hrast je pa porušen, da se skoraj ne pozna kjer je bila čegava hiša. Vas Draga je tudi jako porušena in požgana, ker so Nemci jo bombardirali, ker notri je bila angleška misija. V Suhorju je požgana šola in farovž. Po drugih krajih je enako veliko škode, ali upamo, da se bo kmalu vse to popravilo ker sedaj morajo Nemci tukaj delati, popravljati ceste in železnice. To leto je bila velika suša. krme nismo dobili skoraj nič, sedaj je bilo nekaj dežja in upamo da bo dober pridelek koruze, ajde in krompir, pa tudi trtje lepo kaže. Prilagam dve sliki od sinov, boste videli vsaj kako izgledajo "banditi", kakor so jih imenovali Nemci in njihovi pomagači.
Vsei vas najlepše pozdravljamo, Tvoj brat, Janez Klemenčič
skupno delili hrano. Naši fantje so 4 v vojski. Mirko in Vinko sta dovršila radio-telegrafski tečaj, oba odlično. Sedaj gresta v službo. Stanko in jaz sva bila ranjena, a. sva sedaj oba dobro. Ostali so bili toliko srečni, da ni bil noben prizadet. Papa je bil v Italiji 14 me-
Nove uredbe o gimnaziji v Sloveniji
Dne 3. septembra t.l. je dr. Fe-rdo Kazak, minister za prosveto v slovenski federalni vladi, objavil nov zakon o preuredbi sistema višjih državnih šol. Iz tega zakona je razvidno, da se je s šolskim letom 1945-1946 sistem višjih državnih šol drastično spremenil in se nudi prilika premožnim in ubo-žnim dijakom do višješolske izobrazbe. Odprle so se začetne gimnazije v vseh važnejših mestih in trgih Slovenije. Država bo nudila ubožnim dijakom vso možno oskrbo.
PISMO OD NEČAKINJE, MILKE KLEMENČIČ
Draga teta Pepca!
Z velikim veseljem smo prejeli vaše pismo, ki ste ga pisala 24 aprila, toda skoraj razočarani, da ste še vsi živi in tudi na istem mestu. Povem vam, da se nismo nadejali, da se še kedaj javite. Pišete, da neveste kaj povedati vojski, ali pri nas je bilo vse drugače, nekaj groznega kar se neda popisati. Stalno smo bili preganjani iz kraja v kraj. Vse smo pustili in zbežali v hribe tako, da ko smo prišli spet nazaj, je bilo vse oropano. In to se ni zgodilo samo enkrat, ampak vsak teden. Obleko smo si zakopali in kar niso odnesli Nemci, Italijani in belogardisti, to nam je segnilo. Tako smo ostali brez vsega. Ali vse to se bo nadomestilo samo, da smo ostali vsi živi. Z partizani smo si
Poročnik STANE KLEMENČIČ
secev v zaporu, sedaj je zopet doma. Bil je obsojen na 12 let ječe. Tudi mamica je doma, ki je marsikatero solzo pretočila v tem času.
Pišem vam samo površno, ker ni mogoče vsega opisati na enkrat. Pisala vam bom drugič ostale podrobnosti, kaj se je godilo v naši okolici.
To ste sigurno čitali že v časopisu, da smo od leta 1940 stalno pri partizanih in da smo bili stalno preganjani od sovražnika, ker smo bili na ta pravi strani. Okoli Suhorja se ni dogajalo kaj takega kar pri nas. Med vsemi porušenimi in požganimi vasmi ni nobena tako prizadeta kakor Mačkovec in Hrast. To pa zato, ker med nami ni bilo nobenega izdajalca.
Zavedali smo se, da smo Slovenci in kaj je naša dolžnost. Teta Anca in naša Papa imata velike funkcije. Tudi mi ostali smo obvezni z raznimi dolžnostmi, ki je vse v pomoč nam. Tako smo preživeli to grozno vojsko, ali šli so dnevi tako hitro, da jih ni bilo mogoče razlikovati. Z dneva v dan trpljenje in preganjanje.
Sedaj vam nebom več pisala, imeli bi prav dosti za pisati, bom, pa drugič več napisala.
Sprejmite mnogo lepih in prisrčnih pozdravov od vseh skupaj.
Milka.
To bo prvikrat v zgodovini slovenskega naroda, da bo izvajna tudi etična demokracija, se reče demokracija v vzgoji in izobrazbi, ki je bila do letošnjega leta odmerjena le premožnim študentom. Koliko talentiranih delavskih in kmečkih fantov je bilo, vsa ta leta izgubljenih za slovenski narod, ker jim ni bila dana prilika do višje izobrazbe in do praktičnega razvoja in uporabe svojih talentov!
Novi zakon v glavnem določa, da se ukinejo in združijo z drugimi gimnazijami vse dosedanje zasebne gimnazije, vse dosedanje državne in zasebne meščanske šole. Uradne šolsko leto se letos priT čne 15. oktobra, vpisi na vseh gimnazijah se pa vršijo od 15. do 20. septembra. Dijaki se morajo vpisati na gimnaziji, ki je njihovemu stalnemu bivališču najbližja. Ne zahteva se nobenih prestopnih listov iz ene gimnazije v drugo. Dijaki morajo navesti, kje bodo stanovali in se hranili; če bodo hodili ali se vozili iz oddaljenih krajev, ali zato potrebujejo delne oskrbe, dnevno zavetišče ali delno hrano; koliko jih potrebuje popolno oskrbo in koliko lahko vsak sam prispeva k vzdržavanju.
Ohranijo se naslednje gimnazi je:
V	okrožju Novo mesto: Črnomelj, mešana gimnazija s prvimi štirimi razredi; Metlika, mešana nepopolna gimnazija s prvim in drugim razredom.
V	Ljubljanskem okrožju: Stari trg pri Ložu, mešana nepopolna gimnazija, 2 razreda.
Obnovljene so naslednje gimnazije: v okrožju mesta Ljubljane: klasična gimnazija, Gajeva ulica, 8 razredov. S to gimnazijo se združijo klasične vzporednice I. ženske realne gimnazije; I. moška gimnazija, Vegova ulica, 8 razredov; druga moška gimnazija, dosedaj na Rakovniku, se prenese v poslopje I. meščanske šole (Pru-le) in se s to šolo združi, 8 razredov; III. moška gimnazija, Bežigrad, 8 razredov; IV. moška gimnazija, 8 razredov, v poslopju III. moške gimnazije; I. ženska gimnazija v starem poslopju na Poljanah, 8 razredov; II. ženska gimnazija, v novem gimnazijskem
mešana gimnazija, 8
gimnazija, 5 do odpiranja
Na diplomatični fronti
Napisal za ONA: Donald Bell
V Kini je izbruhnila meščanska vojna, v kateri pa še ni bilo mnogo žrtev. Ta vojna se je začela pred 35 leti in se bo nadaljevala še dolga desetletja, ako tega ne preprečimo. V to meščansko vojno smo Amerikanci že do neke mere zapleteni — ako pa se vmešajo vanjo še druge sile, kot na primer Sovjetska unija, bi bile posledice usodepolne za svetovni mir.
Jasno je, da je ameriška politi-
nas je sovražnik do kože popolnoma oropal. Srečni smo bili le zato, da se niso vodile krvave bitke tukaj, ampak je šla le ena ofenziva skozi. Prišli so bili Madžari, ki so nam vse pokradli in oropali. Toda ne za dolgo. Prišla je na našo srečo Rdeča Armada in naši partizani. Oni nas niso ne ropali in tudi niso kradli, pustili so nam vse kar smo mi imeli. Pozneje ti opišemo vse podrobnosti.
Za sedaj pa sprejmi še enkrat naše tople pozdrave.
Tvoji,
Oče in mati.
Matija Horvat
ka usmerjena proti takozvanim kitajskim komunistom. Ker radi tega podpiramo Čiang Kajšek-ovo samovlado, bo umesto, da pogledamo nekoliko nazaj v preteklost tega dolgotrajnega spopada.
Čiang Kajšek ni bil nikdar gospodar vsega kitajskega ozemlja. Njegova stranka, Kuomintang, katero je ustanovil dr. Sun Jat-Sen, je igrala v početku natančno isto vlogo, katero igrajo danes komunisti. Borila se je za socialne reforme, za odpravo fevdalizma in proti tujcem in njihovem impe-lijalizmu, katerega predstavnika sta bili takrat Anglija in Japonska. Zato je Anglija podpirala vojaške samodržce na jugu, a Japonska na severu — tako sta one preprečili reorganizacijo Kine in ustanovitev močne centralne vlade.
Po smrti dr. Sun Jat-Sena je reorganiziral nadarjeni čiang Kajšek vojaške sile Kuomintanga v južni Kini, premagal nekaj tamoš-njih tajkunov in se odločil postati tudi sam eden teh mogočnih vojaških samolastnikov — raje nekakšen cesar Kine kot le po-politični prvak obnovljene države.
Vse reakcionarne sile Kine so zdaj hitele pod njegov prapor, šang-hajski bankirji in fevdalni vele-posesstniki so se oklenili njegovega pokreta.
Dobil je tudi podporo Anglije in Japonske, pod pogojem, da nadaljuje svojo borbo proti takozvanim komunistom, ki so zdaj prevzeli ideje in cilje, katere je prej branila stranka Kuomintang. Tako se je stari boj nadaljeval — pod novo obliko in novimi imeni.
Toda japonska invazija Mandžurije je začela vzbujati med kitajskimi masami narodno zavest, kar so komunisti takoj spoznali in prevzeli vodstvo v borbi proti zavojevalcu. čiang pa se je brigal le za svojoj meščansko vojno, napadal komuniste in toleriral Japonce. šele ko so Japonci vdrli v pravo Kino, se je začel boriti tudi proti njim .toda znana je, da je tudi takrat držal večino svojih sil proti komunistom, katere je blokiral.
Tudi ako bi Amerika in Rusija odpoklicale svoje sile iz Kitajske, se bo ta borba nadaljevala — borba veleposestnikov in bankirjev
proti kmetom in kulijem. Treba je torej najti resnično rečitev tega socialnega problema. Borba se ne more končati s tem, da bo ustoličen nov samolastnik, temveč le, ako se bo moderniziral ta narod, ki je najštevilnejši na svetu.
Kina je daleč. Toda ako pogledamo v dežele, ki so bolj blizu, ne najdemo pravega miru. Med tem ko še moremo zvračati krivdo za nemire v jugovzhodni Aziji na Nizozemce ali na Angleže, in krivdo za homatije v jugovzhodni Evropi in na Balkanu na Ruse, imamo v našem neposrednem so-sestvu borbe med fašisti in diktatorji ter demokrati, borbe, katere le gledamo in opazujemo, brez vpliva. Revolucije in državni udari se širijo ko bolezen — Argentinija, Brazilija in Venezuela so že v revoluciji, a o drugih deželah latinske Amerike moremo reči, da so na robu revolucije.
Nekatera teh gibanj so usmerjena v našem pravcu, to je, prijateljska demokratičnim načelom. Druga pa so slična argentinskemu pokretu in so usmerjena naravnost v najčrnejšo fašistično reakcijo.
Naša zunanja politika se nahaja v precepu. Podrejena je dvojici bistveno različnih načel — prvo je politika, sile, drugo legalizem, zakonitost. Med tem ko poudarjamo, da smo najmogočnejša sila sveta in da bomo to svojo silo izkoristili, da uvedemo demokracijo širom sveta, naglašamo obenem, da se ne bomo nikjer vmešavali v notranje razmere drugih narodov. Noben drug narod se ne nahaja v tako težkem položaju, kot Združene države Amerike. Angleži, Rusi in Francozi najprej doženejo, kaj hočejo v predi ih sveta kjer so močni in si potem ustvarijo zakonito podlago za izvedbo svojih načrtov. Mi pa si najprej ogledamo vprašanje zakonitosti in ako vidimo, da je ni, zaključimo, da je nepotrebno, da bi si delali preglavice z ustvarjanjem jasne in smotrne politike.
poslopju uršulinskega samostana, 8 razredov. V Ljubljani je torej 7 gimnazij, poleg naslednjih novih:
III.	ženska gimnazija, 8 razredov v novem poslopju pri Uršulinkah;
IV.	ženska gimnazija v poslopju bivše II. deške meščanske šole za Bežigradom, 8 razredov. Ljublja-na-Vič, mešana gimnazija, 8 razredov.
Ljubljana-Moste, mešana gimnazija, 4. razredna.
Ljubljana-Zgornja šiška, mešana nižja gimnazija, 4. razredna.
Št. Vid nad Ljubljano, mešana nižja gimnazija, prvi štirje razredi, v poslopju dosedanje meščanske šole.
Kranj, razredov.
Jesenice, mešana razredov, s pravico višjih, razredov.
Kamnik, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Domžale, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Škofja loka, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Žiri, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred.
Bohinjska Bistrica, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred.
Radovljica, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Tržič, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Logatec, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Litija, mešana nižja gimnazija,
4.	razredi. Stična, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred.
Novo mesto, mešana gimnazija,
5.	razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov.
Kočevje, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Celje, I. in II. mešana gimnazija, vsaka po 8 razredov. Moška nižja in ženska nižja gimnazija, vsaka po 4 razrede.
Rogaška Slatina, mešana gimnazija, 4. razredi.
Krško, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Radeče, mešana nepopolna nižja gimnazija, prvi razred.
Trbovlje, mešana gimnazija, 5. razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov.
Zagorje, mešana nepopolna nižja gimnazija, 4. razredi.
Žalec, mešana nižja gimnazija, 4. razredi.
Šoštanj, mešana .nižja gimnazija, 4. razredi.
Mozirje, mešana nepopolna nižja gimnazija, 4. razeredi.
Konjice, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Vojnik, mešana nižja gimnazija, 3. razredi.
Slovenji Gradec, mešana nižja gimnazija, 4 razred.
Maribor, mešana gimnazija, 8 razredov; klasična gimnazija, 8 razredov; I. in II. nižja moška gimnazija, 4 razrede vsaka; I. in II. ženska nižja gimnazija, 4 razrede vsaka.
Ptuj, mešana gimnazija, 8 razredov.
Murska Sobota, mešana gimnazija, 8 razredov.
Sv. Lenart v Slov. goricah, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Ormož, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Ljutomer, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Gornja Radgona, nižja gimnazija, 4 razredi.
Dolnja Lendava, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Slovenska Bistrica, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Ruše, mešana nepopolna nižja gimnazija, 3. razredi.
Prevalje, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Brežice, mešana gimnazija, 5 razredov, s pravico odpiranja višjih razredov.
Ribnica, mešana nižja gimnazija, 4 razredi.
Na ozemlju federalne Slovenije bosta letu 1945-46 odprti dve učiteljišči, in sicer mešano učiteljišče v Ljubljani, od I. do V. letnika, ter prvi letnik učiteljišča v Mariboru, s pravico postopnega odpiranja višjih razredov.
Ukinjena so vsa privatna učiteljišča. Učenici teh se smejo vpisati v odgovarjajoče razrede državnih učiteljišč.
Na ljubljanski univerzi je odprta poleg prejšnih tudi tehnična fakulteta z pododdelkom za arhitekturo.
Ta uredba ne krije ozemlja v jugoslovanski okupacijski coni v Istri in Slovenskem Primorju. V teh krajih so šole podvržene jugoslovanski vojaški okupacijski oblasti, dokler ni definitivno odločeno, pod katero državo bodo te pokrajine spadale. Krajevni osvobodilni odbori pa so sami organizirali slovenske šole, ki dobivajo moralno in materialno podporo od slovenskih in jugoslovanskih o-blaati.
Zdravilišče Golnik v Sloveniji osnovljeno
(Slovenski poročevalec 15. sept.)
V lepem delu Slovenije na Gorenjskem pod Storžičem leži podgorska vas Golnik, obdana z vedno zelenimi gozdovi, v katerih je ob nekdanjem grofovskem gradu vz-rastlo važno zdravilišče za pljučne bolezni.
Ko so hitlerjevci zasedli naše kraje, so odslovili dotedanjega šefa dr. Neubaurja in ga zaprli, pregnali vse starejše špecialiste-zdravnike na bratski jug ali pa v Rajh, nato pa zdravilišče za pljučne bolezni spremenili v splošno bolnico.
Po osvoboditvi naše zemlje po jugoslovanski armadi je tudi v zdravilišču Golnik zaživelo novo življenje. Ministerstvo narodnega zdravlja Narodne vlade Slovenije je obnovilo zdravilišče Golnik za pljučne bolezni. V zdravilišče so se povrnili slovenski zdravniki-špecialisti. Sedaj vodi senatorij dr. Tomaž Furlan. Narodna vlada se dobro zaveda važnosti takšnega zdravilizča, zato je vložila vso skrb, da s pristojnimi oblastmi čim hitreje pomaga zdravilišču s potrebnimi sredstvi. Vprašanje prehrane se je znatno zboljšalo. Tudi oropano aparaturo in instru-mentarje smo toliko nadomestili, da je mogoče vršiti vse porebne operacije in izvide kakor pred vojno. Za zimo nas skrbi le pomanjkanje oropanih odej, za katere še nismo dobili nadomestil. Naša država bo zahtevala povrnitev vojne škode v obliki reparacij, saj znaša ta škoda na oropanem instrumentar ju, rentgenu (X-žarki), posteljnini in drugem 8 milijonov dinarjev. Zdravnišče bo potrebovalo veliko pomoč za obnovitev, ispopolnitev in za povečanje sa-natorija, da bo moglo služiti kot zdravilišče vsem potrebnim. Ministrstvi za narodno zdravje in za gradnje sta že poslali svoje strokovnjake, da pregledajo in izdelajo načrte za izpopolnitev zdravilišča.
Zdravilišče Golnik je najmodernejše zdravilišče za pljučne bolezni v Jugoslaviji. Ima najboljše klimatično lego. Pred letom 1930. se je tu zdravilo le do 150 bolnikov, dočim se jih danes zdravi 450 do 500. V svobodni Sloveniji se tukaj ne zdravijo, samo premožnejši, temveč vsi, ki so potrebni zdravljenja. Danes so tukaj tovariši iz borbenih edinic, tovariši iz koncentracijskih taborišč, ilegalni terenski delavci OF, izmučeni delavci in uradniki. Skoraj pri vseh se poznajo posledice štiriletne borbe, mučenja, napornega dela in slabe hrane.
Na Golniku je zaživelo tudi novo kulturno prosvetno življenje. Že pred tremi meseci smo organizirali kulturno prosvetni odbor, katerega naloga je, da vodi vse kulturno prosvetno delo v zdravilišču. Tudi politično delo se je razživelo. V okziru OF so se žene organizirale v AFŽ (antifašistič-na žena), mladina pa v ZMS (Zveza mladine Slovenije). Vsi uslužbenci zdravilišča so se organizirali v ESZDN (enotne stro-
O POLITIČNI VZGOJI NAROD
NIH MNOŽIC
kovne zadruge). Tudi bolniki so organizirani v političnih in kultur-no-prosvetnih aktivih. Na raznih prosvetnih večerih in prireditvah sodelujejo vsi prebivalci. Razna predavanja in debate, kakor vse prrieditve so izraz manifestacije novega svobodnega slovenskega človeka. Tako združeni pri delu si hočemo pomagati drug drugemu in skupnosti. .
NOVO ŽIVLJENJE V SLATINI RADENCIH
Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci na štajerskem je v zadnjih dneh zopet oživelo. Uspelo je, da je bilo kopališče s 1. septembrom za jesensko sezono, ki bo trajala do polovice oktobra, otvor-jeno.
Mineralne vode so ostale nedotaknjene, prav tako tudi zgradbe na zunaj. Uničen pa je skoraj ves inventar. Oprema razbita, divani razrezani, notranji prostori demo-lirani. Nekatere objekte so zapustili Nemci kakor hleve. Z voz-mi je bilo treha voziti več dni njihov gnoj proč. Da se je postavila kopalnica spet lahko v obrat, je bilo treba popraviti parovodne cevi in postaviti rezervni kotel. Ker je bila zdradba do 20. avgusta zasedena od baze za repatria-cijo, je bilo mogoče šele po tem času s pospešenim tempom kopališče toliko urediti, da lahko sprejme na zdravljenje najnujnejše slučaje.
Tako je bilo v kratkem času v svrho uporabe ognjikovih kopeli, ki nekaterim pacietom (to so starejši na ledvicah bolni ljudje) direktno podaljšujejo življenje, u-rejenih v 'Terapiji' 20 kopalnic, ki oddajajo čiste in dozirane ogljikove kopeli. Kopališče je odprto za enkrat dnevno samo dopoldne, ob nedeljah po ves dan. Celodnevna oskrba od 100 do 120 dinarjev je razmeroma nizka, če vzamemo v obzir, da je v tem računana soba, kopelji, zdravnik, hrana (v resav-racijah Benko in Domanjko), perilo in takse.
Ostali zdraviliški prostori, kakor tudi kavarna, to jesensko sezono ne bodo odprti. Kino bo v obratu, v kolikor bodo na razpolago dobri filmi.
V ostalem teče življenje v obeh zdraviliških obratih, t.j. v Bora-čevi in Radencih, ki sta pod eno upravo, normalno. Dnevno proizvajajo delavci iz treh vrelcev na 10 ur po 8500 steklenic mineralne vode. Izprva je bil uveljavljen de-seturni, zdaj je osemurni delovni čas. Občuti se pomanjkanje steklenic in embalaže. Oba obrata za-poslujeta trenotno deset namešče-poslujeta trenutno deset nameščencev, enajst strokovnih moči, enajst služinčadi in v Boračevi 30 in v Radencih 47 drugih delavcev, ki so organizirani v sindikalni podružnici. Uprava intenzivno dela na tem, da bo za naslednjo sezono meseca maja zdravilišče in kopališče tako zunanje, kakor notranje, popolnoma urejeno.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
(Iz 2 strani)
življenju in upošteva ljudsko sa-moiniciativo ob istočasnem zavestnem usmerjenjem s strani vodstv, bo tudi v bodoče bistveni primoček našim uspehom.
Odveč bi bilo posebej naglašati da je take vrste politična vzgoja naših ljudskih množic, kakršno smo pravkar orisali, v vsakem pogledu nasprotovala vsemu preda-prilskemu političnemu življenju.
S tako politično vzgojo naših narodnih množic je Osvobodilna Fronta svoje delo začela. Spomnimo se na vrsto političnih sestankov in konferenc, ki so odprli razdobje našega osvobodilnega gibanja! Za tako politično vzgojo ljudskih množic našega naroda je Osvobodilna Fronta ves čas svoje borbe z vso doslednostjo stremela. In s tako politiko je Osvobodilna Fronta tudi zmagovala! Jasno nam je, da brez take politične vzgoje naših narodnih množic ne bi bilo nobenega osnovnega našega uspeha in tudi ne naše Narodno Osvobodilne Vojske. Zlasti nam še mora biti jasno, da brez take politike danes ne bi bilo skupne pripravljenosti slovenskega naroda z vsemi drugimi jugoslovanskimi narodi na končno zmago, da brez nje naš narod ne bi bil sposoben krojiti si svojo usodo po svoji volji in si zajam-čiti nevmešavanje od zunaj.
Tovariš Edvard Kardelj je v svojem referatu izčrpno analiziral menarodni in domač politični položaj. Iz njegove analize izhaja:
Prvič. Da je mednarodni ugled nove Jugoslavije silno porasel in da je zato naša bitka tudi mednarodno dobljena.
Drugič. Da je pred nami borba za končno zmago.
Tretjič. Da je končna zmaga naša, samo naša, da pa so zanjo še potrebni napori in budnost proti silam, ki bi hotele oslabiti naš položaj.
četrtič. Da obstajajo v širokem svetu in doma procesi ki bodo delovali tudi po osvoboditvi nasprotno koristim naših narodov in našega ljudstva.
PROSLAVA V KIRKLAND LAKE NA IZID SVOBODNIH VOLITEV V DOMOVINI
VIHARNA NOČ NA BALKANU
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč narodu v stari domovini, priredi na dan 18 novembra Koncert z Predstavo, pod imenom: "Viharna noč na Balka-
Vabljeni ste vsi na sejo
Društveni odsek VPZ. Bled poživlja člane in članice Mladinskega oddelka št. 12, da se udeleže društvene seje, katera se vrši v nedeljo dne 18 novembra ob 2 uri popoldan, br. F. Mikoliču.
Ker bo na dnevnem redu več važnih vprašanj glede Mladinskega oddelka, je važno, da se vsi člani udeleže seje.
Tajnica
Vabilo na sejo
Prihodnja seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev v St. Catharines, se vrši v nedeljo dne 25 novembra pri rojaku John Saje, v Beamsville.
Začetek ob 2 uri popoldne.
Tem potom se vabi tako članstvo in tudi vse druge somišljenike, kateri so pripravni pristopiti v Zvezo Kanadskih Slovencev, edino narodno organizacijo v tej deželi, da se udeleže. Na seji bomo imeli več zanimivih vprašanj glede našega dela, kjer bo lahko vsak izrazil svoja mnenja za čimboljši uspeh.
Zatoraj nepozabite v nedeljo dne 25 novembra.
Tajnik
Iz vsega tega pa nazorno in nedvoumno sledi kategorična potreba, da danes poglobimo in stopnjujemo zgoraj obravnavane lastnosti in značilnosti naše politične vzgoje ljudskih množic, politične vzgoje novega kova, ki jo je v slovenski narod vnesla Osvo-bodiln Fronta.
Ob takem kategoričnem poudarku smo dolžni obravnavati še najnovejšo značilnost, v politični vzgoji Osvobodilne Fronte, značilnost, ki se odvija pred nami zadnje mesece in ki pomeni danes bistveno jamstvo naše končne zmage. Ta značilnost je — okle-panje naših narodnih množic za vse nacionalne in demokratične pridobitve, ki so si jih izbojevale v narodno osvobodilni borbi. Ta značilnost je še prav posebno važna v tistih predelih naše domovine, ki so bili podjarmi j eni in zasužnjeni že pred okupacijo 1941. Predvsem je trenutno važna v naši — Primorski.
II. O vsebini in organizacijskih
POZOR DETROIT IN OKOLICA
KNJIGA "NATION OF NATIONS"
nu".
Igra v dveh dejanjih in prav primerna za tekoči čas, da nam še enkrat obudi le tisti najžalostnejši spomin v povesti naših narodov, katerega sledovi bodo ostali neiz-brisani v naši povesti. To igro se poleg koncerta, vprizori obenem v znaku proslave na izid svobodnih volitev v naši rojstni domovini, kjer je narod prvikrat resnično svoboden volil svojo narodno vlado. Na podlagi poročil 90 odstotkov volilcev je volilo za vlado Narodne Fronte.
Zatoraj vsi: Slovenci in Slovenke, Hrvati, Srbi, Črnogorci in drugi Južni Slovani udeležite se v znaku proslave tega velepomemb-nega dne narodov nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije. To pa obenem tembolj, ker celoten dohodek od te prireditve je namenjen njim v pomoč.
Za časa povze bodo prečitana zelo interesantna pisma, ki so jih prejeli tukajšni rojaki od svojcev po osvobojenju izmučene naše rojstne domovine. Po zaključku predstave in koncerta, se vrši ples in prosta zabava ob zvokih izvrstne orkestre. Naše marljive članice bodejo v doljnih prostorih servi-rale kavo in čaj, kakor tudi razno pecivo. Tudi moški pripravljajo z svoje strani nekaj zanimivega in zabavnega. Kaj pripravljajo . . . to boste videli.
To prireditev se priredi v Ukrajinskem delavskem domu, 23 Hud-son Bay Ave, Kirkland Lake. Začetek ob 7.30 uri zvečer.
Odbor:
Vsem glavnim odbornikom, častnim odbornikom in namestnikom SANSa ter na tajnike vseh aktivnih podružnic smo razposlali te dni po en izvod Adamičeve nove knjige "A Nation of Nations". Vse prizadete prosimo, da pomagajo pospešiti čitanje te interesantne knjige med našimi člani, posebno med tu rojeno mladino. Namen te knjige je dvojen: seznaniti Ameriko o doprinosu, ki so ga pri graditvi Amerike prinesle razne narodnostne skupine, ki tvorijo ta "narod narodov", obenem pa spo-dbiti umetno zgrajeno mišljenje, da je naša nova domovina "anglosaksonska". Eno poglevje je posvečeno "Amerikancem iz Jugoslavije" in se bavi tudi z doprinosom Slovencev. Vsi zgoraj omejeni prejmejo knjigo brezplačno, v smislu tozadevnega zaključka gl. odbora SANSa. Nadaljne iztise si lahko naročite v lokalnih knjigarnah, pri zastopnikih, ali pa naravnost od Adamiča(L. Adamič, Mil-ford, New Jersey).
KNJIGA "NATION OF NATIONS"
AVTOGRAFIRANE KOPIJE NAŽIM KONGRESNIKOM
Vsi zvezni konkresniki in senatorji so dobili po en izvod avto-grafirane knjige. Znanemu reakcionarnemu senatorju Bilbo-ju iz države Mississippi je naš častni predsednik posvetil naslednje besede: "To Senator Bilbo — in sharp disagreement with practically everything he stands for."
Zadnji mesec je Louis Adamič bil izvoljen za člana Akademije politične znanosti (Academy of Political Science).
SANS.
Podružnica št. 1 SANSa sklicuje javen ljudski shod v nedeljo 25. novembra ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 17159 John R.
Na shodu bo govoril Dr. Slavko Zore, jugoslovanski poslaniški svetnik v WaShingtonu. Povedal bo kako se je slovenski narod uprl nasiljstvu tujca-fašista in ga pognal v teški osvobodilni borbi iz svoje zemlje. Kako je bila v narodu globoka vera v popolno zmago in kako danes slovenski narod gradi svoj novi dom svojo narodno oblast v težko priborjeni svobodi.
Po shodu bo večerja našemu odličnemu gostu slovenskemu partizanu v čast. Prilika bo dana vsem navzočim vprašati Dr. Zo-reta kaj se je dogodilo v rojstni občini. Morda bo tudi kaj zvedel o svojih ožjih sorodnikih ?
Vstopnine ni
Vsi, ki žele biti pri večerji se prosijo, da se javijo takoj po dopisnici ali telefonu na Mary Jurca 11423 Freeland Detroit 27 Da-vison 9783 ali
Mary Rant 2801 S. Geneva Dearborn, Mich. De-arborn 4474
Jože Menton
Toronto, Ont.
VABILO NA ZABAVO
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, priredi v soboto dne 17 novembra "Večerinko" z čajem in okusnim pecivom v dvorani, 386 Ontario St.
Ker bo to res družabni večer za vse, kakor za tiste, kateri radi plešejo, za njih bo igrala harmonika poskočne polke in valčke, dočim za one, kateri se pa radi drugače zabavajo, bodo imeli najboljšo priliko v družbi znancev in prijateljev.
Zatoraj uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže. Vstopnina dobrovoljni prispevki. Začetek 6b 8 uri zvečer.
Odbor.
The Canadian Yugoslav Youth Club is sponsoring a dance, which is to be held on December 1st, at 386 Ontario St., at 8.00 p.m. Music will be furnished by the popular "Tito Orchestra", and we can guarantee an enjoyable evening for everyone. Our "Club" dances seem to be very popular with our youth in Toronto, and every effort is being made to hold as many dances as possible. We hope that this will be good news for many of our readers, both young and old. Admission to the dance is 35 cents.
Proceeds will go towards financing our forthcoming National Youth Convention — a very worthy and needy cause. We are cordially inviting our Youth, elders and our west-end friends to this dance.
Publicity Committee
IMPORTANT NOTICE
Toronto — A regular meeting of the Canadian Yugoslav Youth Club will be held on Monday November 19th, at 8.00 p.m. sharp, at 386 Ontario St. Attendance has not been very steady lately and proceedings have been somewhat difficullt without the presence of all members. Many important issues have had to be postponed due to the fact that the executive body did not feel justified in passing through any of these issues without the full approval of all members. In order to clear up some old problems, and start in on new work, all members of this club are requested to attend this meeting. At this particular time we have to prepare for our forthcoming National Convention which will be held in Toronto, and it will be our duty to welcome delegates from all parts of Canada. The co-operation of oil members is needed, and in view of this we urge all our members to attend this important meeting.
Publicity Committee
vprašanjih Osvobodilne Fronte.
Iz prvega dela pričujočega referata je razvidno, da je treba danes močno stopnjevati in razvijati politično plat OF kot vseljud-skega osvobodilnega gibanja slovenskega naroda, se pravi, da je treba utrditi, razširiti, poživiti, razviti in poglobiti Osvobodilno Fronto kot politično gibanje.
Če se ozremo v preteklost, vidimo, da je Osvobodilna Fronta glede odnosov med političnim gibanjem in narodno oblastjo doživela tri oziroma štiri faze svojega razvoja. Začela se je kot politično vsenarodno osvobodilno gibanje. Taka je bila njena prva faza. Na temelju te začetne faze je bilo po eni strani mogoče pokreniti in razviti naše partizanstvo, po drugi plati pa je z elementarno silo rasla iz vseljudskega osvobodilnega gibanja našega naroda naša nova narodna oblast, ki je bila v svoji začetni dobi zunanje istovetna s politično organizacijo OF. Istovetnost političnega gibanja in narodne oblasti Osvobodilne Fronte se je izražala v tem, da so bili organi OF hkrati organi narodne oblasti, kar je tudi še danes pravilen primer v neosvobojenih predelih. Zunanja istovetnost političnega gibanja Osvobodilne Fronte in nove narodne oblasti pomeni potemtakem drugo fazo v obrav-nanem razvoju Osvobodilne Fronte. Nadaljni razvoj osvobodilnega gibanja, potrebe osvobojenega ozemlja, notranje in zunanje politične zmage jugoslovanske narodno osvobodilne borbe, bližajoči se polom okupatorja in naši, v vsakem pogledu demokratični smotri — vse to nam je narekovalo naj začnemo organizirati narodno o-blast bolj sistematično, s pogledom v svobodno bodočnost in z vsestranskim upoštevanjem njenih širokih potreb, skratka, naj našo narodno oblast organizacijsko oddvojimo od političnih organizacij Osvobodilne Fronte in jo tudi formalno demokratiziramo. S tem je nastopila tretja faza v obravnavanem razvoju OF.
Danes Imamo na pretežni večini osvobojenega ozemlja že opravka s sistematično graditvijo narodne oblasti in s pravilno oddvo-jitvijo organov oblasti od od političnih odborov Osvobodilne Fronte. Pri tem pa se dogaja, da so se naši aktivisti začeli izgubljati v suhem prakticizmu in se ukvarjati zgolj z Upravnimi vprašanji. Začeli so zanemarjati OF kot politično gibanje in opuščati politično delo Osvobodilne Fronte, skratka, pozabljati so začeli na tisto plat narodno osvobodilnega gibanja, ki smo jo obravnali, ko smo pravkar govorili o politični vzgoji slovenskih narodnih množic.
Več ko jasno je, da je zlasti danes, ko začenjamo borbo za svojo končno zmago, izredno nevarno zanemarjati politično plat našega narodno osvobodilnega gibanja, zanemarjati Osvobodilno Fronto kot politično organizacijo. Zanemariti politično plat narodno osvobodilnega gibanja bi za naš kader pomenilo, izgubiti se v sedanjem odločilnem času povsem v suhem upravnem prakticizmu in ostati nepripravljen na velike dogodke in naloge. Glede narodnih množic bi to pomenilo razvodeniti njihovo borbeno demokratično vzgojo in se odpovedati njihovi budnosti.
Naši aktivisti morajo torej s svojega II. zbora ponesti jasno zavest, da se je sicer treba s vprašanji naše narodne oblasti ukvarjati prav tako aktivno, o-dnosno še neprimerno aktivneje kot doslej, da pa je hkrati treba z silo oživljati in razvijati Osvobodilno Fronto kot enotno politično vseljudsko organizacijo našega naroda. S tem nastopa potemtakem četrta faza v razvoju O-svobodilne Fronte glede odnosov med narodno oblastjo in političnim gibanjem. Kar se tiče širine Osvobodilne Fronte, naj naglasi-mo, da ostaja Osvobodilna Fronta vsenarodna osvobodilna organizacija. Nikomur ni zabjanjen vstop v Osvobodilno Fronto, nikomur ni zabranjena odkritosrčna udeležba in pomoč v narodno osvobodilnem gibanju. Nasprotno. Slej ko prej se borimo za množičnost Osvobodilne Fronte, za njem značaj vseljudskega gibanja slovenskega naroda. To pa seveda nikakor ne pomeni, da smemo pozabiti na dejstvo spremenjenih okoliščin, na dejstvo v naš prid temeljito spremenjenega položaja. Dandanes, ko smo ne samo notranje, temveč tudi mednarodno svojo bitko končnoveljavno dobili, se bodo ob naših sedanjih in bližnjih zmagah, zlasti pa po končnem osvobojenju, skušali vriniti v OF vsi tisti elementi, ki so bili doslej proti narodno osvobodilnemu gibanju. Vgnezditi se bodo poskusili sovražniki in špeku-
v.
Iz francoščine prevedla K. N.
1.
"Prav za prav", je pričel, ne meneč se za Oranine proseče poglede,, "moje hčere niti prav ne poznate; kako si torej drznete trditi, da jo ljubite? En dan in ena noči pač še ne zadošča, da bi začutili tisti sveti ogenj ljubezni, ki je edina dovolj velika in močna za sklenitev zakona. Vi ste se s svojo poroko samo poigrali. Morda ste se z njo postavili pred svojimi tovariši. Mar mislite, da bi mogla ta vaša nenadna plemenita odločitev, rešiti nedolžno dekle pogube, igrati važno vlogo v naših pogaj.anjih? Nikakor ne. Kaj je skupnega med vami in med Orano? Zveza enega večera, človek božji, ali mislite, da vam bomo zato dali Orano, našo edinko?!"
Španec je poskočil, kakor da bi bil dobil zaušnico. Njegove temne oči je preletel divji blisk, ko je vzkliknil:
"Kaj je med nama skupnega, vprašujete,, gospod? Najino ime. Nevarnost, ki sva jo skupaj preživela. Tvegal sem svoje življenje da sem jo rešil. In .razen tega, toda to je postranska zadeva, sem zaradi nje razldrl zaroko s hčerko nekega španskega generala."
Gospodi Le Cadireron je za to ognjevito dokazovanje imel samo pomilovalen nasmeh. Vildleč ta nasmeh, se je mladi Španec se bolj razvnel:
"Da, gospod. Nikar me ne glejte tako nejeverno! Pred vojno sem bil dve leti zaročen s prav lepim lekle-tom, hčerko nekega španskega generala. Nikakor nočem podcenjavati vašega družabnega položaja, gospod, toda predivsem sem srečen zaradi dobrote in lepote svoje žene in samo zato priznavam, da sem imel .res srečno- roko pri izbiri svoje življenske družice. . ."
"Na koncu koncev", mu je segla v besedo Orana, ki jo je ta besedni dvoboj že utruj,al„ "pozabljaš, oče, da naju z možem veže krvni dolg, ki ga dolgujem svojemu možu. Tega dolga danes ne zanikavam, kakor ga nise/ tudi poprej nikoli tajila. Ponavljam ti, oče, tudi zdaj: njegova žena sem in njegova žena bom tudi ostala!"
Gospod Le Cadreron je ob teh hčerinih besedah čutil, kako se je pričela v njem nabirati jeza, še vse bol.» strastna in britka, ker so jo zbudile v njem besedie nji."' gove lastne hčere in ne marnje tega vsiljivega tujca.
"Molči, Orana, teh stvari ne razumeš!" je živčno vzkliknil.. "Pusti, da bom govoril jaz. To zadevo morajo urediti moški med seboj. Nikar ne misli potegniti v ta besedni dvoboj še svojo mater; samo jaz sem poklican razsojati v tej zade,vi!"
"Tod¡a, prijatelj," je solznih oči vzkliknila njegova žena,, ali ne čutiš, da sem tukaj potrebna prav tako kakor ti? Vse prehitro pozabljaš, da je ta gospod rešil na-jimo hčer in pri tem tvegal smrtno nevarnost . . ."
"Ničesar ne pozabljam," je zarohnel gospod Le Ce-dreron. "Sumim samo, da ta nevarnost ni bila tako strahovito velika, kakor zatrjuje ta gospod !"
"Oh, oče," je vzkliknila mlada žena in tudi njene oči so zalile solze: Kako le moreš tako govoriti! Vse moje tovarišice so tistega dne postrelili ali pa onečastili!"
"Denimo da je to res,," je suho odgovoril gospod Lé Cedreron. "Menim pa, da za tvojo rešitev ni bilo potrebno kakšnega posebnega junaštva; marsikdo bi tvega; nevarnost za tako visoko plačilo ..."
Puščica je zadela v črno. Moreno se je zganil, kakor da bi ga kača pičila Hotel je ugovarjati, toda Orana je položila svojo drobno roko na njegovo in po njenih očeh je spoznal njeno nemo prošjo, naj potrpi. Nehote jo je ubogal.
Čutil je, kako se mu je grlo posušilo, kakor da bi ga žejalo. In v nenadnem zanosu hvaležnosti in neznanega toplega čustva se je sklonil do te bele roke in jo nežno in strastno poljubil. Ko je nato dvignil glavo, je bil že bolj miren. Zdaj je lahko spet brez sovraštva pogledal njenemu očetu v oči.
Čisto drugače je pa učinkovala Oranina ljubeznivost na gospoda Le Caidirerona. Ta je pa dobra! Njegova hči je potegnila s tem pritepencem! Iskal je besed, dla bi ga pošteno poučil, kaj gre človeku, ki se hoče tako neob-zirno vriniti v tujo družino.
Naposled se mu je zazdelo, da je našel, kar je iskal. Visokostno in zapeto je dejal:
"Končajmo,, gospod. Koliko zahtevate?"
"Moreno je odskočil. Ledeno se je z a zrl v kratkovidne oči gospoda Le Cedrerona. Prav tedaj je pa spet 1 začutil Oranino pomirjujočo roko na svoji, zato je potla-jčil jezo in prav tako visokostno vprašal:
"Ne razumem vas,, gospod. Prosim, govorite razloč-neje!"
"Rad bi vedel, koliko zahtevate, tí» vendar že končamo to mučno zadevo, " je že nekoliko krotkeje dejal gospod Le Cadireron.
Mladi Španec je še bolj prebledel. Potem je počasi vstal in dejal glasno in razločno:
"Mislim da me hočete žaliti, gospod. Poročil sem se z vašo hčerjo, da sem ji rešil čast in življenje. Mislim, ida se tako dejanje ne plača z denarjem. Ali sem vas česa
prosil ?"	t
"Kaj naj pa potem pomeni ta vaš obisk?" je neko
liko negotovo vprašal graščak.
"Prišel sem po svojo ženo, gospod. Mislim, da imam pravico do tega. Njeno mesto je ob moji strani."
"Smešna zahteva! Če je ne ljubite, če jo niti dobro ne poznate . . ."
(Nadalje prihodnjič)
lanti, ki so na odprtem bojišču bankrotirali in izgubili možnost odkrite borbe proti nam. Svojo proti narodno in protiljudsko delavnost bodo poskusili prenesti z odkritega bojišča v samo Osvobodilno Fronto. Iz tega pa seveda jasno sledi, da poleg vse širine in izogibanja sektaštva za nas ostaja in se še stopnjuje kot temeljna
naloga — aktivizacija osnovnih ljudskih množic, poglobitev njihove demokratične -zavesti in budnosti, oslanjanje na te množice in na kadre, zrasle iz njih Zavedamo se, da nam je izpolnjevanje take temeljne naloge že doslej omogočalo pravilno usmerjeno širino.
(Konec prihodnjič)