Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 fira
Z*
ZINS
Kadar prve dni kimavca prav pogosto grmi, ob letu obilno bo lepkovca, pšenice, rži.
Slovenski rek
Leto XV.
V Ljubljani, 2. septembra 1943. štev. 35 (720)
»DRUŽlNo.;i TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. DrednlStio ln uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. PoStnl predal 6t. 345. Telefon 8t. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393	— Rokopisov ne vračamo,
nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v rnamkab.
NAROČNINA
Vi leta 10 lir, */s leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm m Širina 55 mm) 7 Ir: v oglasnem delu 4.51» lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod 8e posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes: MIMČEVE SANJE
Naša nova pravljica
(Gl. str. 4.)
SJs&sfoS it&lšianskega letalstva
Zadete sovražne ladje v pristanišču Auguste. — Bombardiranje sovražnikovih pristanišč
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1187.
. Naša letala so v srednjem Sredozemlju napadla neki sovražni konvoj, torpedirala neki rušilec in ga zaznala, poleg tega pa poškodovala še dva druga parnika s skupaj 15.000 tonami nosilnosti.
Sovražna letala so napadla okolico Napoliia in pokrajino Salerno
General Ainbrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1188.
Italijanska in nemška letala so uspešno bombardirala sovražne ladje, zasidrane v bizertski luki.
Sovražnik ie bombardiral mesto Foggio. Crotone in pokrajino Avellino.
Anglo-ameriško letalstvo jo pri bombardiranju izgubilo 16 letal. 4 letala So sestrelili naši lovci nad pokrajino Avellino. 8 so jih zbili nemški lovci nad okolico Foaaie. 4 na naše protiletalsko topništvo nad Foaaio in Cro-tcnom.
Nase ladie so zadele dve sovražni letali, da sta strmoalavilj v morje.
General Ainbrosio
. Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo Stev. 1189.
Nemška letala so bombardirala luko v Kataniji in zadela neko trgovsko ladjo. Vzdolž sicilske obale ie neka naša podmornica zadela s torpedom dve sovražni torpedovki.
Sovražnik ie bombardiral mesto Ta-ranlo in nekatere kraje v napolijski Pokrajini.
Italijansko-nemški lovci in protiletalska obramba so sestrelili 9 nasprotnikovih letal. Neka naša korveta je v 'firenškem morju sestrelila dve sovražni letali.
General Ainbrosio
Vrhovno poveljstvo. Voino poročilo Stev. 119».
Naši motorni splavi so vzdolž kalabrijske obale zbili 9 sovražnih letal. Naše pomorske enote so sestrelile eno sovražno letalo.
Oddelki sovražnih letal so bombardirali Sulmono. Catanzaro in nekatere kraje v Campaniji. V pokrajini Salernu je škoda precej občutna.
Italijanski lovci so v boju s sovražnikom zbili šest letal, nemški pa sedem. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo tri sovražna letala.
General Ainbrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1191.
Kr. korveta sMinerva« pod poveljstvom poročnika Maria Baroalia iz Casal-Monferrata ie v Tirenskem morju potopila angleško podmornico Saracen«. Analeško poveljstvo ie o njeni izaubi že poročalo. Ujeli smo 5 častnikov in poveljnika ter 41 mož posadke.
Nemška letala so bombardirala sovražne ladie v pristanišču Auguste. Zadela so tri parnike s skupaj več ko 18.000 tonami nosilnosti, eno križarko in eno prevozno ladjo.
Sovražnik ie bombardiral Taranto, Cosenzo. Terni in še nekatere druae kraje v okolici Napoliia in Cosenze. Izaubil ie 24 letal; 16 izmed niih so jih sestrelili naši lovci. 8 pa nemški. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo pet sovražnih letal. Nad Sardinijo so nemški lovci sestrelili tri ameriška ‘e a^a-	General Ainbrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1192.
Skupina naših letal ie skupai z nemškimi bombniki napadla pristanišče v Auausti in zadela štiri sovražne enote z 21.000 tonami skupne nosilnosti. Nemški bombniki so zadeli neko 8000-lonsko traovsko ladjo, da ie eksplodirala.
V zahodnem Sredozemlju so nemška letala poškodovala neko sovražno križarko in eno oklepnico.
Sovražnik le bombardiral okolico Napoliia. pokrajino Salerno in Catan-zaro. Naši lovci so sestrelili 7 napada-iocih letal, nemški lovci na dve Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo eno letalo tipa Spitfire.
General Ambrosio
Sožalje Nj. Vel. Kralja Viktorja EmanveSa HI.,
Hitlerja in drugih vladarjev, maršala Badoglia in ministrov
Sofija. 31. ava. Ob smrti kralja Borisa III. je dobila Nj. Vel. kraljica Giovanna sožalne brzojavke državnih poglavarjev in ministrskih predsednikov. Brzojavili so: Ni. Vel. Viktor Emanuel III.. Hitler, švedki kralj, romunski kralj, predsednik francoske republike Petain, predsednik portugalske republike aeneral Carmona, pačeliiik^špaiLske države aeneral Franco. madžarski reaent Nikola de Hor-<hv. predsednik švicarske zveze Celio. Predsednik finske republike Risto Rity.
Predsednik vlade Filov ie dobil naslednjo brzojavko predsednika italijansko vlade maršala Badoglia: >Ita-lijanskn vlada in italijansko ljudstvo Sta z globoko ginjenostjo sprejela poročilo o nenadni smrti Ni. Vel. kralja Borisa III. in se pridružujeta žalosti prijateljskega ter zavezniškega naroda. Prosim Vas. sprejmite izraze najglobljega sožalja vlade skupno z mojimi; hvaležen Vam bom. če boste tolmačili ta čustva nri Ni. Vel. kraljici in kraljevski hiši. Podpisan: Ba-doglio.«
Brzojavili so ludi nemški maršal Goring. zunanji minister von Ribbentrop. kondukator Romunije general Antonescu in romunski zunanji minister.
Visoke politične osebnosti so se poklonile in položile venec pred krsto kralja Borisa v stolnici sv. Aleksandra Nevskega. Velika množica ljudstva prihaja v stolnico, ko ie ure in ure molče vztrajala v dolgi vrsti, ki se razteza po celem trgu pred katedralo po trgu Carja osvoboditelja ter po veliki ulici, ki vodi iz tega traa do kraljeve palače. Med osebnostmi, ki so izkazale poslednjo čast truplu kralja Borisa, je bil aeneral Mihov, ki ie položil venec cvetja v imenu bolgarske vojske.
Sožalje iz Rima
Rim. 31. avg. Izredni komisar za Timski guvernatorat senator Notta je ob smrti bolgarskega kralja razposlal naslednje brzojavke:
»Ni. eksc. dvornemu ministru Ni. Vel. kralja in cesarja: Prosim Vašo ekscelenco, naj tolmači vdano sožalje rimskega mesta zaradi žalosti, ki ie s smrtio bolgarskega kralja Borisa zadela Savojsko hišo.«
pčastni dami Ni. Vel. bolgarske kraljice. Sofiia: Prosim Vas. da bi hoteli Kj_ Ve], bolgarski kraljici tol-inaciti globoka sožalja v veliki žalosti Vzvišene vladarice.«
»Sofijskemu županu: Prosim Vas, <>a bi hoteli sprejeti izraze toplega sožalja mesta Rima zaradi žalosti, ki ie
zadela Vaše mesto s smrtjo ljubljenega bolgarskega kralja.«
Dvorno žalovanje v Italiji
Rim. 29. avg. Ni. Vel. Kralj in Cesar je ob smrti Nj. Vel. kralja Borisa III.. kralja Bolgarije, odredil trimesečno žalovanje.
Ustanovitev narodnega odbora za Sicilijo
Rim. 26. avg. Danes so se zbrali pod predsedstvom državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu Ba-ratona sicilski senatorji, da ustanove narodni odbor za Sicilijo. Podtajnik Baratona ie predsedstvu odbora takoi dal na razpolago znatne vsote, ki so že prispele v korist sicilskim begun-cem.v Med druajm je predsednik vlado maršal Badoglio nakazal milijon lir kot dar vladarske dvojice, nadalje 100.000 lir kot dar princa in princese Piemontske. 100.000 lir zadružne banke v Novari ter 100.000 liv g. Parodija Bel ti no. Sicilski narodni odbor bo imel svoj sedež v palači Braschi.
Razdejanje v Pompejih
Napoli, 27. avgusta. Pri letalskem napadu 24. avgusta na Pompeie je to odkopano mesto utrpelo ogromno škodo tudi v tem. da ie razdejano tudi nekaj starinskega gradiva, ki v umetniškem pogledu pomeni največjo vrednost. Prva bomba te padla pred tako imenovani »Arco di Druso« poleg Jupitrovega svetišča ter ie podrla stebrišče. Druga bomba ie padla med stavbi »Tritolomo« in »Romolo e Remo« ter podrla krilo stebrišča, tretja bomba pa ie v polno zadela pijmpei-ski muzej. Ta bomba ie naredila največ škode, sai ie uničila velik del zbranih arheoloških stvari, ki so iih bili proučevali učenjaki vsega sveta, dalje pohištvo v Pomoeiekem domu. od naidragoceneišeaa do nainavadnei-šega. kipe iz mavca, ki so predstavljali žrtve vezuvskega izbruha in mnogo drugih, nadvse dragocenih stvari. Po vsem tem ie s takšnim divjaštvom udarila sovražnikova slopa in okrutna nasilnost, da ie namerno uničila celo tiste cilje, ki jih je bil sovražnik prej osvetlil s številnimi raketami.
Prof. Maiuri, pod čigar varstvom so bile pompeiske izkopanine, je o tem razdejanju obvestil ministrstvo za ljudsko vzgojo ter ie izdal vse potrebne ukrepe za ohranitev vsega, kar ie razkopal amslosaški uničevalni bes.
In una fabrica ilaliana di carri armali. — V neki italijanski tovarni za tanke.
Sprl baSgarskega kralja Bailsa IH.
Dva proglasa vlade. — Prestol je zasedel kralj Simeon II. — Žalovanje po vsej kraljevini
Sofija. 28. avgusta. Bolgarski k ral i Boris III. ie danes ob 18.20 umrl v kraljevi palači v Sofiji. V istem trenutku so sneli zastavo s kraljevimi znaki, ki je plapolala na palači.
Proglas bolgarskemu narodu
Sofija. 29. avgusta. Besedilo prveea proglasa, ki ga ie naslovil ministrski
svet na bolgarski narod, se alasi:
Bolgari! Ni. Vel. kralj Boris III.. naš ljubljeni vladar Zedinite!i. je danes 28. avgusta 1943. po kratki mučni bolezni umrl v svoii palači v Sofiji obdan od kraljevske rodbine. Ogromna ie ta izguba za Bolgarijo. Velikanska ie bolečina vsega bolgarskega naroda. Velikanska ie hvaležnost vsega bolgarskega naroda do velikega carja Zedinitelja. Mi vsi imamo vsveto dolžnost slediti njegovi neomajni volii. da bi bili zedinjeni v delavni vdanosti do napredka zedinjene Bolgarije. Večen naj ostane v nas nieaov spomin.
Drugi proglas pa pravi:
Bolgari! Danes. 28. avgusta 1943.. le Ni. kr. Vis. princ prestolonaslednik Simeon Tirnovski. ljubljenec in nada bolgarskega naroda, v skladu, s čl. 34. ustave zasedel prestol bolgarskih kraljev z imenom Simeon If.. kralj Bolgarov. Zaradi mladoletnosti Ni. Vel kralja Simeona II. in v skladu s čl. 151 ustave prevzema ministrski svet vlado države do ustanovitve regentstva. kakor ga določa ustava. V tem. težkem trenutku za našo državo pozivamo vse Bolgare, naj se. še trdneje združijo okrog prestola Ni. Vel. Simeona II.. da bi se moglo nadaljevati svetlo delo Bolgarije z vero v srečno bodočnost našega naroda in z. zaupanjem vseh nas Bolgarov. /C i velo Ni. Vel. Simeon II.i Živi la Bolgarija! Živelo bolgarsko ljudstvo!
Oba proglasa, ki nosita datum 28 avgusta 1943.. so podpisali člani ministrskega sveta ter predsednik Bogdan Filov.
Splošno žalovanje po vsej Bolgariji
Sofija. 28. avgusta. Vest o smrti Nj. Vel. Borisa III. ie bila uradno objavljena ob 20. v trenutku, ko so se oglasili zvonovi bazilike sv. Aleksandra Nevskega. Vest ie obiavil minister za tisk. ki ie nato razglasil da stopa princ prestolonaslednik Simeon po čl. 34. bolgarske ustave na prestol z imenom Simeon II. Predsednik ministrskega sveta ie naslovil na bolgarsko liudstvo dva proglasa; v enem sporoča smrt bolgarskega carja Borisa III. in nastop Simeona II. na prestol. v drugem pa. da prevzema ministrski svet na podlagi čl. 151. bolgarske ustave oblast, dokler se ne imenuje regentstvo. Množica ie zvedela za vladarjevo smrt po 20 udarcih zvonov vseh sofijskih cerkva. Na cestah so se videli prizori globoke bolesti. Ministrski svet ie izdal odlok, po katerem ie bolgarski narod zavoljo smrti bolgarskega caria v žalosti.
Življenje kralja Borisa
Princ Boris Trnovski se ie rodil dne 30. januarja 1894. v Sofiji kot &in Ferdinanda 1. in princese Marije Luize Burbonsko-Parmske. Bolgarsko ljudstvo ie pozdravilo njegovo rojstvo z naj večjim navdušenjem. Naslov in ime Nj. kr. Vis. Borisa Trnovskega so mu dali na čast prestolnice stare bolgar-
ske države Trnove. Mladi princ je pokazal že v prvih letih svojega življenja veliko liubezen do študiia in žilav ter neupogljiv značaj. Mati. ki ii ie bil izredno vdan. mu ie dejala ob svoii smrti: iKo boš nekega dne k rali. poskusi biti najboljši kralj. Če boš hotel, da te bo ljudstvo ljubilo, moraš s svojim življenjem in z vsem svojim duhom stopiti v njegovo službo. "Pomni. da ie domovina nailepša in nai-svetejša stvarnost. .. K rali Boris ie uresničil na najlepši način to zadnio materino voljo.
Za vzgojo mladega princa so kar moči dobro poskrbeli. Naiznamenitei-še domače in tudi tuje profesorle so pozvali, da bi ga izšolali, in v tej šoli stroge discipline in dolžnosti ie zrasel princ močan'in bistroumen. V vojaško akademijo so ga sprejeli, potem ko ie obiskoval redni licealni tečai in ie imel priliko, da pokaže v svetli luči vse svoje velike umske in nravne darove. Promoviral ie na pravni fakulteti in se naučil '-'adko vseh evropskih jezikov, v katerih se ie izpopolnil s številnimi in dolgimi potovanji v inozemstvu. Čeprav ie bil močno zaposlen, mu ie vendar uspelo dobiti časa. tudi za naravna nagnjenja svojega značaja. Kot učen prirodoslo-vec ie podaril Sofiji velikanski muzej, ki obsega dragocene zbirke črnomorske favne in flore.
Balkanske vojne leta 1912.. se ie udeležil kot major, med veliko voijio pa ie bil član glavnega stana svojega kraljevskega očeta. Ko ie kralj Ferdinand odstopil, so aa proglasili dne 4. oktobra 1918. pod imenom Boris III. za kralja Bolgarov. Že v prvih letih svojega vladania 'se ie izkazal kot strog ustavni vladar, ki želi spraviti politiko svoje države v sporazum z velesilami, zlasti pa z Italiio. S spretnostjo mu je uspelo izogniti se sporom s sosedno Jugoslavijo, s katero so bile česte težave. S.svojim odkritosrčnim značajem in svojo energijo si je pridobil naklonjenost vse Evrope. Bil ie častni doktor vseučilišč v Sofiii. Berlinu. Rimu in Varšavi.
Dne 25. oktobra 1930. se ie v čarobnem okviru svetnikovega mesta, v Assisiju. poročil s princeso Ivano Savojsko. četrto roienko italijanske vladarske dvojice. Ta poroka, ki ie pripeljala prvič na bolgarski prestol italijansko princeso, ie rodila v obeh državah, ki sta si bili vedno prijateljici. aloboko zadovoljstvo in zato čuti italijanski narod danes tem večjo bolest zaradi težke žalosti, ki ie zadela plemeniti bolgarski narod in njegovo kraljico. Iz teaa zakona sta.se rodila dva otroka, princesa Marija Luiza 13. januarja 1933. in prestolonaslednik princ Simeon 16. junija 1937. Med to vojno ie znal kralj Boris navzlic neizogibnim težavam privesti svojo državo do politike, ki ie naibolie ustrezala koristim lijegoveaa naroda, zavedajoč se stvarnosti trenutka in v zavesti neizogibne usode bolgarskega naroda.
Sofija žaluje
Sofiia, 30. avgusta. _Truplo kralja Borisa ie ležalo vso noč od sobote na nedeljo in vso nedeljo v dvorni k.v peli sv. Petra in Pavla, kjer so včeraj zjutraj ob navzočnosti kraljeve rodbino. članov civilne in vojaške hiše ter uslužbencev kraljevega dvora opravili molitve za mrtve. Žalovanje na dvoru 1)0 trajalo leto dni: šest mesecev bodo imeli strogo žalovanje, šest mesecev pa običajno žalovanje., Kraljevo truplo
bodo danes prenesli v stolnico sv Aleksandra Nevskega, kier se bo ljudstvo lahko poslovilo od svoieaa ljubljenega vladarja.
Včeraj ob 15.30 jp v spremstvu vseh? ministrov prišel v dvorno kaoelico ministrski predsednik Filov. da bi se poklonil zemeljskim ostankom kralia Borisa 111 Po tem obisku so prišli-v kapelo še mnogi drugi odličniki.
Pogreb bo v nedeljo
Pogreb lio 5. septembra v stolnici sv. Aleksandra Nevskega in do teaa dne bo vladarjevo truplo ležalo v te i cerkvi. Ura pogreba še ni določena.
Mladi kralj ob mrtvem očetu
Iz Sofije ie prišlo poročilo o zelo ganliivetn prizoru: Včerai zjutraj ie k ra 1 i i ca Ivana pospremila mladega kralja ter princeso Morilo Luizo v kapelico. kier je ležalo truplo kralja Borisa. Mladi kralj Simeon se ie približat mrtvemu očetu ter ga pobožal po čelu in rekel: »Spiš. kajne, atek!« Princesa pa se ie zavedala ter jela ihteti. Kralj Simeon jo je za hip pogledal ter se potem z vprašujočim oo^ aledom obrnil k materi kraljici. Mati pa ie ostala brez besede, ker io ie prevzela tako huda žalost. Ko so se nekaj časa pomudili v kapelici, je kraljica Ivana prijela mladega kralja za roko ter odšla, za njima pa ie šla princesa Marija Luiza ter venomer ihtela. Včerai popoldne so kralia Simeona II. ter princeso Marijo Luizo odpeljali v podeželski dvorec Cian-turia.
Sofiia. 30. avgusta. Bolgarska telegrafska agenciia poroča: Sporočilo, o smrti Nj. Vel kralia Borisa, objavljeno od pravosodnega ministra, pravi, da ie bila vzrok kralieve smrti trom-bosis cornaria. komplicirana od otekline pljuč in vreten. Vsi glasovi in poročila o bolezni in smrti Ni.Veličanstva kralia. ki se ne strinjajo s podatki, navedenimi v poročilu o smrti, sp brez osnove ter popolnoma fantastični.
Delo Dopolavora za prizadete po letalskih napadih
Rim. 29. avausta. Med ustanovami, ki so naiboli požrtvovalne v podpornem delu za prizadete ob letalskih bombardiranjih, je Narodna ustanova Dopolavoro.
Pokrajinski Dopolavori so v vseh krajih takoi z vsemi svojimi obsežnimi napravami priskočili na pomoč oblastem. Iz Napoliia. Torina. Milana. Genove, iz središč Puglie in Kalabrije in iz mnoaih drugih področji poročajo o skrbi Dopolavora za listo, ki so se znašli brez strehe. Mnogi pokrajinski Dopolavori so organizirali s prostovoljno pomočjo podjetniških in medpodjetniških Dopolavorov ter velikodušnih doplavorovskih krogov prevoze na deželo za prizadete. Napravili so pravcate majhne avtomobilske kolone, ki so prevažale na stotine oseb. zlasti pa stare ljudi, ženske in otroke.
V Napoliju. v Rimu in v drugih mestih skrbijo Dopolavori za okrepčevalnice in javna zaklonišča, zlasti v krajih, kjer trajajo letalski alarmi zelo dolgo. Drugi Dopolavori so priskočili na pomoč prizadetim in beguncem. uporabljajoč naprave za taborjenje. ki so služile v normalnih časih za izlete na morje ali v gora. Dopolavoro v Rimu ie n. pr. spravi! takoj v Rim vse taboriške naprave i? Oimina.
Pri tem delu braUke vzaiemnostt
to Dopolavori često premagovali iz-
rodne ovire. Kakor nrei v mirnih časih. ko ie Donolavoro organiziral za delavstvo oddihe in kulturne prireditve. tako zdai pomaga delavcem in lih vzpodbuja v smislu notranjega prostovoljnega razumevanja.
Varnostni ukrepi na Danskem
Berlin. 29. avgusta. Mednarodni obveščevalni urad javlja: Poveljnik nemških čet na Danskem ie uvedel stanje pripravljenosti na Danskem in izvedel varnostne ukrepe za zaščito evropskih obal in kot odgovor na ojačeno delovanje sovražnih agenlov na Danskem. Ti ukrepi so bili izvedeni brez incidentov. Nikjer ni bilo omembe vrednih komplikacij. Po nekem proglasu glavnega poveljnika nemških čet na Danskem so oblasti v glavnem izdale naslednje ukrepe:
Funkcionarji in uradniki morajo lojalno nadaljevati svoje delo po navodilih nemških nadzorstvenih oseb. Zasebna ali javna zbiranja več ko petih oseb so prepovedana. Javni lokali se morajo zapirati ob nastopu mraka. Od tega trenutka ie prepovedan tudi sleherni promet po cestah. Začasno ie prepovedano objavljanje civilnih obvestil. prepovedana ie vsaka stavka, Podžiganie k stavki v škodo nemških oboroženih sil se smatra za delo v prid sovražnika in se kaznuje s smrtjo. Kršitve določenih predpisov bodo soiene pred posebnimi nemškimi vojaškimi sodišči. Proti uporabljanju sile, proti nezakonitemu zbiranju in drugim kršitvam se bo uporabljalo orožje. Vsakemu prebivalcu Danske, ki se podvrže naštetim določilom, pa bo zajamčeno življenje in premoženje v okviru obstoječe zakonodaje.
 ---------------------
Divjaški napad na Berlin
Berlin, 25. avg. Churchill ie hotel, da sledi padcu Harkova velik teroristični napad na Berlin, napad, ki verjetno pomeni začetek »totalne letalske voine«. sklenjene v Quebecku. DNB ie izvedel v zvezi z napadom na Berlin. da ie bila škoda v nekaterih četrtih zelo velika in prav tako veliko tudi število človeških žrtev. To ie bil brez dvoma najtežji letalski napad, kar jih je bilo doslej izvedenih na nemško prestolnico. K sreči je bilo že mnogo prebivalstva iz Berlina izseljenega. Več sto tisoč oseb. starčkov, žen in otrok je že zapustilo mesto, mnogi drugi pa jim bodo še sledili.
Pristojni nemški krogi g primerno pozornostjo registrirajo angleške komentarje, ki označujejo napad na Berlin kot odločilen korak k zlomu nemške notranje fronte. »News Chro-nicle« piše: »Totalna vojna se ie začela in v kraikem bo dosegla višek, čigar značilnost bodo strahotni množični napadi na Berlin in na glavna nemška mesta, tudi tista, ki ]im ie bilo doslej prizaneseno.«
Ne dvomimo — pripominjajo v Berlinu — da bo razdiralni bes divjal proti vsem nemškim mestom ter sejal razdejanje in smrt. Prav tako pa ne dvomimo, da bodo morali Angleži nekega dne plačati svoje zločine. JNem-ška obramba postaja čedalje močnejša in pri napadu na Schweinfurth in Regensburg je bilo sestreljenih 101 šti-rimotornikov. to je 33% vseh napadajočih letal. Nemška protiletalska obramba nad Berlinom pa ie tudi sestrelila 00 strojev, kar pomeni zelo velik odstotek bombnikov, ki so izvedli napad na Berlin. (»II Piccolo«)
 ---------------------
Anglosasi groze s ponovnim bombardiranjem Rima
Lizbona. 25. avg. Po poročilih iz vojaških krogov so bile številne angleške vojne ladje — med Primi tudi nekaj bojnih ladii — ki so iih doslej uporabljali v Sredozemlju, namenjene za Vzhod. Pravijo, da bodo kmalu odšle na Tiho morje, kjer pripravljajo veliko ofenzivo proti japonski pomorski sili. Mnogim pa se zdi da' imaio ta poročila le namen potolažiti Kitajce.
Londonska agencija »Harakas« poroča, da ie med štirimi najpomembnejšimi sklepi, sprejetimi v O.uebecku. tudi sklep, da bo treba snet bombardirati Rim. ker bi imel tak napad velike politične posledice. Nadaljnji sklepi se tičejo nadaljevanja bojev na Sredozemlju, letalske ofenzive proti Nemčiji ter obnovitev bojev proti Japonski. Nič se ne govori o tnkozva-nem Stalinovem drugem bojišču.
Tudi znani pisec Liddel Hart piše v »Dailv Mailv« v zvezi z Italijo, da ie treba uporabljati proti Italiji boli prekanjeno diplomatsko taktiko. Vsekakor — trdi pisec — bodo naši izgledi boljši, če bomo našli način za izboljšanje množičnega bombardiranja in prisilili tako italijansko ljudstvo, da bo delalo tako kakor mi želimo.
Poročajo tudi. da se brigadnj_ general William Donovan. znani bivši Rooseveltov zaupnik in voini mešetar.na Balkanu, nahaja s še nedoločenimi nalogami na Siciliji in da ie bil tudi on poklican v Oueheck. kier ie moral poročati o nekaterih zadevah. (»Stain-pa Sera«.)
Visshi komisar v logoicm
Ekscelenca Visoki komisar senator Riccardo Moizo ie obiskal Logatec, kjer so ga sprejele krajevne oblasti.
Ko ie položil venec na tombo. ki spominja na vojake, padle v tem kra-iu. ie obiskal različne ustanove in cerkev.
Na sedežu civilnega komisariata ie govoril uradnikom in iih spodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bo zdravstvena •vtotkoloua opravljala brezplačno zdravniško službo v Ljubljani v Lichten-
turnu 2. in 3. septembra, v Vevčah fl., 7. 8.. 9. in 10. septembra, na Ježici 13.. 14.. 15.. 16. in 17. septembra, v Dravljah (v šoli v Zg. šiški) 20.. 21.. 22.. 23. in 24. septembra in spet
v	Ljubljani v Liehenturnu 27.. 28.. 29. in 80 septembra. Uradovala bo voak dan od 8. do 12 in cd 16. do 18.30.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ie določil nov čas za zatemnitev. O.d ponedeljka 30. avgusta dalie velja čas za zatemnitev od 21. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Prepoved prodaje nahrbtnikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredho o prepovedi prodaje in o zapori nahrbtnikov, ki ie objavljena v »Službenem listu« 25. avgusta in ie od dne obiave stopila v veljavo. Naredba določa naslednje:
Prepovedana je vsaka prodaja nahrbtnikov veeh vret in oblik. Vsi nahrbtniki. ki jih imaio v Ljubljanski pokrajini v zalogi proizvajalci, uvozniki in trgovci na debelo ali na drobno, so pod zaporo in na razpolago Visokemu komisariatu in so iih morali imetniki prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu v petih dneh od dneva objave te naredbe do vključno 30. p. m.
Prav tako ©o pod zaporo in na razpolago Visokemu komisariatu nahrbtniki, ki bi 6e izdelali ali uvozili v pokrajino po objavi te naredbe. Proizvajalci morajo do 5. dne vsakega meseca prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu količine, ki eo jd-izdelali prejšnji mesec. Prav tako morajo uvozniki vložiti prijavo v desetih dneh od uvoza.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942. št. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25, novembra 1942v št. 215 v denarju do 5000 Mr ali združeno z zaporom do dveh mesecev. Lahko se odredi tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice.
Najvišje cene za prodajo krompirja
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na osnovi določil člena 1. odredbe z dne 9. maja 1941. št, t? Službeni list št. 38/41. v zvezi z odlokom čl. 2, naredbe o ureditvi cen. Službeni list št. 238/26/41. in na osno-
vi	določil čl. 2. naredbe o nadzorstvu cen. Službeni liiet št. 68/15/41.
po prečitaniu vloge Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino z dne 6. avgusta 1943. s katero je bila zaprošena potrditev cene za prodajo krompirja domačega pridelka, ugotovil. da je taka zahteva osnovana in je odobril naslednie najvišje cene za prodajo krompirja letine 1943:
1. rdeča vneta tipa Woltmann za 100 kilogramov Lir 145.— :
2. vse d,ruge vrste za 100 kilogramov Lir 170.—. nakladalna postaja.
V	nadrobni prodali v Ljubljeni sA povišajo zgornie cene za 30 lir pri 10 kg in je potrošna cena naslednja: pod 1. za 1 kg Lir 1.75. pod 2. za i kg 2 liri v trgovini vključno vse javne dajatve.
Cene morajo biti v smislu določil čl. 4. naredbe z dne 9. maja 1941. iz-vešene v prodajnem prostoru. Neupoštevanje teh maksimalnih cen bo kaznovano po naredbi o cenah v zvezi z naredlro z dne 26. Januarja 1942. št. 8. Službeni list št. 8/42.
«
Pasji kontumac, razglašen 6. novembra 1942. ie ukinjen. kex zadnjih šest mesecev v Ljubljani in njeni okolici ni bilo nobenega primera stekline.
Predpise o obvoznem razkuževanju semen je tudii za prihodnje leto izdalo glavno ravnateljstvo za poljedelstvo v ministrstvu za narodno gospodarstvo nu Hrvaiskem. Razkuževalna sredstva bo preskrbelo ravnateljstvo
samo. kmetje iih bodo pa dobivali po zelo nizkih cenah.
Letošnja riževa letina v Italiji ie
zelo dobra. Presegla ie doslej naivečji pridelek za 200.000 stotov.
Rektorat ljubljanskega vseučilišča ponovno opozarja, da ima telefonski številki 46-42 in 46-43, medtem ko je telefonska številka 46-41 rezervirana za Inšpektorat za univerzitetne zadeve Visokega komisariata.
Zaradi dodelitve kuriva za ogrevalno dobo od 1. oktobra 1943 do 31. marca 1944. mora vsak podnajemnik, ki-potrebuje kurivo za ogrevanje svoje sobe, izpolniti posebno prijavo, ki jo dobi pri Poikrajinskem svetu korporacij. uradu za kurivo. Beethovnova 10. Priiiavne tiskovine lahko dobi vsak podnajemnik sanjo do 4. septembra, in sicer samo med popoldanskimi urami od 16 do 19. ure. Izpolnjeno in overjeno prijavo mora vrniti uradu za kurivo vsaj do 11. septembra, prav tako samo med popoldanskimi uradnimi urami. Poznejše prijave 6e ne bodo mogle upoštevati in se zamudnikom nakaznice ne bodo izdajale. Ob izročitvi prijave mora vsak prosilec predložiti tudi naiemno pogodbo in prijavnico anagrafckega urada o bivanju.
Moški nad 50 let in ženske, ki so
doslej vložili prošnje za izmenjavo osebnih izkaznic, lahko dobe nove izkaznice od, 6. septembra dalje. Dvignejo naj iih vsi na magistratu, soba št. 37 v I nadstropju, nad trgovino mestne elektrarne. Mestni trg 2.
V kratkem bo izdan dekret italijanske vlade, ki prepoveduje prefektom in kveetorjem kraljevine vpis v kakršno koli politično stranko. Podobna prepoved velja tudi za vse uradnike te funkcionarje pri ••policiiji. za vse občin'k e uradnike in pripadnike gasilskih formacij.
Prehranjevalni urad sporoča potrošnikom. da bodo na podlagi odrezka »804« septembrske navadne živilske nakaznice lahko 2. te 3, septembra dvignili uri trvdkah Gregorc. Marinko. Niklsbaeher. Jelačin, B-hov°c, Trgovska nabavljalna zadruga te Železničarska nabavlialna zadruga po
1	kilogram krompirja na osebo.
Prehranjevalni urad sporoča, da ie
cena skuti v nadrobni prodaji določena na 20.10 lire za kilogram.
Rdeči križ sporoča, da sprejema epet zavitke za civilne internirance v taborišču v Viscu. Ker 6e bodo zavitki odrrcmljali direktno s tovornim avtomobilom. iih n.i treba več zašiti v juto ali platno. Zadostuje lesen zabojček ali močnejša škatla iz lepenke, zavita v papirnat ovoi. Za ostala taborišča civilnih internirancev in pa za kaznjence je pošiljanje še zmerom ukinjeno.
V kratkem bo nova izmenjava ujetnikov med Italijo in Veliko Britanijo,
■kakor poročajo 'iz Lizbone. Med inter-ndranej je naivec prebivalcev, ki so živeli na arabskem ozemlju in so bili tudi tamkaj, internirani. Italijanski ujetniki eo že prispeli preko Gibraltarja ter se bodo izkrcali v nekem portugalskem pristanišču.
Davčna uprava za mesto Ljubljano
obvešča vse davkoplačevalce, da pripluje uprava zn stranke samo dopoldne od S. do 12. ure, blagajna ie pa odprta od 8. do 11.30.
Razdeljevanje raeioniranih živil za mesec september
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Za nakup raeioniranih in kontingen-tiranih živil v mesecu septembru 1913. veljajo v Ljubljanski pokrajini sledeča določila:
A.	MESTO LJUBLJANA.
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani se lahko nabavi:
1. Navadna živilska nakaznica (modre barve):
na dan: 150 g kruha ali 124 gr krušne moke ald 225 gr koruzne moke:
na mesec: 2000 gr živil za juho (1600 gr riža in 400 gr testenin), 5" gr sladkorja. 500 gr soli. 200 gr fižola na odrezek »801«. 109 gr paradižnikove mezge na odrezek »802«. 100 gr pralnega mila in 100 gr toaletnega urila na odrezek »803«.
na teden (vsako sobote): meso. v količini, ki bo spreti določena proti odvzemu odrezkov »810. 811 812 in 813«.
Glede delitve.maščob te drugih raeioniranih živil‘bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2. Dodatna živilska nakaznica S"’ (za ročne delavce): na dan; 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 15 gr koruzne moke.
3. Dodatna živilska nakaznica SDII (za težke delavce): na dan: 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr riža.
4. Dodatna živilska nakaznica SDI+ II+III (za najtežje delavce: na dan: 30 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr riža.
.5. Posebna dodatna živilska nakaznica za kruh (za zavodarje. noseče žene itd.): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
6. Dodatna živilska nakaznica Gib (za ojroke do 3 let): na mesec 1000 gr riža, 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade (in sicer 500 gr na že določeni odrezek te 250 gr na odrezek »4«).
7. Dodatna živilska nakaznica GMb (za otroke od 3 do 9 let): na mesec 500 gr marmelade.
8. Dodatna živilska nakaznica GM<-(za mladino od 9. do 18. leta): na mesec 500 gr marmelade.
9. Nakazilo za nabavo marmelade (za osebe stare nad 65 let); na mesec; 500 gr marmelade.
10. Dodatna živilska nakaznica za kruh za bolnike: na dan 100 ar kruha ali 82.6 gr krušne moke ati 150 gr koruzne moke.
11. Dodatna živilska nakaznica za meso za bolnike: na dan 180 gr mesa.
B.	OBČINE V POKRAJINI.
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od ostalih občinskih preskrbovalnih uradov se lahko nabavi:
1.	Navadna živilska nakaznica (rumene barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr akruzne moke: na mesec: 2000 gr živil za juho (1600 gr riža in 400 gr testenin). 500 gr sladkorja. 500 gr so-
li.	100 gr pralnega mila. 100 gr toaletnega mila na odrezek »301«.
2	Na dodatne živilske nakaznice »SDI«. »SDI+II«. SDI+11+III« ter posebno dodatno za kruh pripadate isti obroki kakor v mestu Ljubljani.
3. .Dodatna živilska nakaznica G MA (za otroke do 3 let): na mesec 1000gr riža. 500 gr sladkorja. 500 gr marmelade.
4. Nakazilo za nabavo marmelade (za otroke od 3 do 9 let): na mesec 350 gr marmelade
Oddaja odrezkov živilskih nakaznic
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo prevzemal odrezke živi,tekih nakaznic za avgust v sobi št- 8 v Mestnem domu na Krekovem trgu 2-11 no naslednjem redu: dne 2. septembra od trgovcev z začetnico
3.	septembra pridejo na vrsto trgovci z začetnico B. 4. septembra z začetnicami C do F. 6. septembra z začetnicami I in .J. dne 8. septembra z začetnicami K do Kom. dne 9. septembra z začetnimi zlogi Kon do konca,
10.	septembra z začetnico L. 11. eep tembra z začel a,im zlogom Mu, 13. septembra z začetnimi zlogi Me do konca.
»Japonci so ljubeznivo povabili vso tuje narode, nai si ogledajo prireditev. med seboj so se pa hkrati vneto posvetovali, koliko zastarele in obrabljene modele lahko razstavno, ne da bi zbudili sum in pozornost ogledovalcev. Naposled so izbrali tako nemoderne in zastarele tipe. da Se ie eden izmed navzočnih tujih vojaških atašejev pomirjen vrnil domov in škodoželjno poročal svoji vladi, v kako obupnem stanju je japonsko letalstvo.«
Dozdevna divizija za vojaške atašeje
Ta razstava in to sporočilo sta, bili menda pričetek tiste iluziie.„ki io ie Japonska tako skrbno vzdrževala, z namenom, da preslepi tuje države. Japonska ie šla tako daleč, da ie v Ameriki in na Angleškem še dalie naročala letalske motorje in cela letala; ta naročila nai bi anglosaške dežele zibala v prijetnih sanjah, da ie japonsko letalstvo še zmerom od njih odvisno.
Major Morris je v tej zvezi povedal še nekaj zanimivega: japonsko armadno poveljstvo ie vojaškim atašejem tujih držav pri neki priložnosti pokazalo neko divizijo, sestavljeno nalašč tako. da bi pri njih zbudila vtis
o	slabi pripravljenosti Japoncev za vojno.
In tako so atašeji tujih držav lahko •poročali, da iaoonska armada splcn niina avtomatskega orožja, da so oklepni avtomobili in topništvo zastareli. telefonska in brzojavna služba pomanjkljiva in da na splošno niso videli prav ničesar, kar bi bilo-omembe vredno.
Bliskovito zavojevanie Singapura in pohod proti Burmi sta tujino kaj hitro poučila, da ie resnica nekoliko drugačna.
dne 14. septembra z začetnicami N te
O	dne 15. septembra z začetnicami P do Pir. dne 16 septembra z začetnicami Pl do konca. 17. septembra z začetnicama R in S. dne 18. septembra z začetnicama S in J’, dne 20. septembra z začetnicama U in V ter 21. sep-tembra z začetnicama Z in 2.
Od pekov bo mestni preskrbovalni, urad prevzemal odrezke tako. da prPj delo na vrste 22. septembra peki » začetnicami A do .J. 23. septembra z začetnicami K do G. 24. septembra a začetnicama P in R ter 25. septembra peki z začetnicami S do Ž.
Mestni preskrbovalni urad opozarja trgovce in peke. nai oddajajo odrezke samo na zanje določene dni. dane bi tratili časa onim. ki bodo"od-j dali odrezke na določeni dan.
Na pasice odrezkov, ki moraio hi til še nadalje dvoine. ie treba na obe označiti vrsto blaga, ki ga predete'-Pa posamezni. snopič, a število odrezkov te odpadajočo količino blaga ie treba napisati samo na eno pasico pnopiča. Posebej na se opozarjate peki. nai ne lepijo odrezkov zmešano, temveč vsako vrsto odrezkov zase. da bo mogoč hitrejši pregled in natančnejše poslovanje.
.Usnjene izdelke barvajte ie s specialno barvo ki usniu ne 'kuduje. Efaks — Napoleonov trg.
Osek« e vee£i
UMRLI SO:
V Ljubljani: Anton Letonja, železn. uslužbenec v pok.; Karl Detela, stotnik v pok., b;1.. i ravnatelj Velesejma in Prometnega zavoda za premofr; 4!etni Mirko Gregorič; 741et-n; Franjo Arko. podinšpektor finančne kontrole v pok.; Spletna Marija Miku lova; Nuša Tavzesova. profesorica; Marija Završnikova.
V Novem mestu: 621etna Franja Malafikova. Na Teharjih pri Ce!$u: S41etiu Ludvik Spari
hakl, organist in posestnik.
V št. Juriju pri Litiji: 71 letni Andrej Žagar, posestnik.
V Marbsru: 221etna Francka Marčičeva in TOletna Marija Cer jakova.
V Beogradu, Jerica Zorkova, gostilničarka in trgovka iz Limbuša.
Naše sožalje!
t++44444444444444444444444444*44++4^
MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED
za mesec september 1943. Sestavil dr. Vital Manohin
VREMENSKA NAPOVED
2. septembra, četrtek: nestalno, del dneva sončen, nekaj dežja.
3. septembra, petek: isto.
4. septembra, sobota: isto.
5. septembra, nedelja: v toku dneva vpad močnega deževja, nevihte s plohami.
6. septembra, ponedeljek: razjasnitev. a nekako ponoči spet dež.
7. septembra, torek: jasno.
8. septembra, sreda: zjutraj msgla, ali oblačno, nato zvečine jasno.
9. septembra, Četrtek: zjutraj megla, ali oblačno, nato jasno.
Točnest naš:h napovedi Je v splošnem naslednja: v 80°'o rapovedano vreme st- dobro ujema i dejanskim: v 10 °<n se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 5°/o nastop) za 1 dan prezgodaj: v 5°/o ee napoved ne obnese
V boju z nesrečo
Kadar se enemu izmed članov plemena kaban na otoku Borneo zuodi velika nesreča, ali ie prebolel iežko bolezen, takoj spremeni svoje ime. Veriame namreč, da se bo tako skril pred hudobnim duhom, ki ie poslal nesrečo nadeni, če io nc pomaoa. si po večini nadene krinko na obraz in se obleče v žensko obleko:
In tako ie v boju med Intelligence-Servioeom in tokiriko protivohunsko službo zmagala poslednja.
.Centrala* ic bila prebogata
Na Daljnem vzhodu ie bila pred vojno .centrala* v Hons-Kongu glava in srce angleške obveščevalne službe. Razpolagala ie z ogromno mrežo agentov. ki se ie raztezala čez velik del Azije. Tako se je neki stotnik raipu-tanskega polka menda tako zagledal v čas vzhoda, da Se ie za stalno naselil nekje v delti Iravadiia. v resnici ie bil pa dopisnik .centrale* v Hong-Kongu. Prav tako se ie godilo s tistim misijonarjem, ki ie Kitajce v Se-Cuenu učil brati sveto pismo in z uvoznikom, čigar okna so gledala na zaliv v Nagasakiju. .Centralo* ie obdajal nimb moči vpliva in važnosti. Sleherni pomembnejši dogodek, ki se ie pripetil mod Bangkokom in Mukdenom. so niei pripisovali. Včasih ie to držalo, vselej pa tudi ne.
Predolga doba gmotnega procvita ie pa počasi zrahljala trdnost mreže.( ki
io	ie spletla hongkonška .centrala*.
Po dogovoru z angleško obveščevalno službo ie imehj .centrala* dovoljenje. da ie na svoio nest špekulirala, da ie smola uporabljati za, borzne špekulaciie podatke, ki iih ie sama izbrala. Če ie cena kakšnemu produktu v še tako Skritem azijskem gnezdu iz kakršnega koli vzroka poskočila, io .centrala* lahko vse druge prehitela in pokupila vse delnice. Tako ie postala špekulantka in zapravljivka brez primere. Obvladovala ie ves Daljni vzhod. Tako — in to ii ie poslalo usodno — se ie navadila, daiati prednost gospodarskotehničnim informacijam in ie pričela zanemarjati politična in vojaška poročila. Po malem t®
m _____________—M——II — ■■■■■!■■» »I 1.1111 ]■■ ■■ ■!■!lIMII I IWmT~M— MU —IT r OSB
lakovmrus&m boiuioš® $e držaje skrivnosti svomga boievanla
NA JAPONSKEM
Na pokrovu japonske škatlice za vžigalice ie narisano veliko uho. In v drugem vogalu stoji japonski vojak s kazalcem na ustih, pozivaioo svoie roiake k molčečnosti.
To je samo en primer propagandnih gesel, ki iih uporabljajo Japonci, da spomnijo ljudi, da ie. sovražnik na preži. Kajpak moraio biti tla za takšno propagando dobro pripravljena. Japoncem so vsi tuici sumiiivi. Japonec ostane do tuica zmerom vliuden, zvest tradiciji svoie dežele, toda hkrati nadzoruje sleherno njegovo besedo in sleherni niegov gib.	.
Prava domovina voiaške tainosti ie Japonska.	J.
Ob zaliodni japonski obali lezi voino pristanišče Kure. Viie se v polkrogu okrog zaliva, ki ga zapirajo zelo utrjeni griči. Zavezniki se ne motijo, če mislijo, da ie Kure eno najvažnejših oporišč japonske mornarice. Vendar se deset let ni niti enemu tuicu posrečilo. da bi se mestu samo približal.
V	okolici Kura ie fotografiranje pod smrtno kaznijo prepovedano. Kdor ima brez dovoljenja pri sebi svinčnik in papir, ga čaka prisilno delo. Denarci v orožarnah moraio nositi posebne obleke, ki iih moraio pred odhodom domov pod policijskim nadzor; stvom spet sleči. V drugih deželah bi se morda delavci tako strogim pregledom upirali, toda na Japonskem se iim zdi to samo po sebi umevno, zato nihče ne ugovaria proti takšnim in podobnim varnostnim ukrepom.
Posledica tega ie bila. da tudi v mirnem časn admiralitete drugih po-
morskih sil niso mogle izvedeti točne številke japonske mornarice.
Kako so Japonci svet vlekli za nos
Razen tega so Japonci namerno vsemu svetu prikrivali svoie boine sile. Ko so pred desetimi leti pričeli voi.no proti Kitajcem, ie neki angleški voini izvedenec napisal tole domnevo: »Ja; ponska se ie lotila naloge,, ki zdaleč presega niene moči. Po dvajsetih letih vojne bo morala izčrpana odnehati.«
Na dlani ie. da celo zmage, ki so jih pozneje Japonci izvoievali. niso mogle odpreti oči tistim, ki iih niso marali odpreti. In ali ni svet še tik pred vstopom v to voino pomiloval .uboge Japonce*, češ dav vstopajo v svetovno voino brez orožia. brez za; log. brez surovin in brez živil? Tedai so sovražniki trdno upali, da bodo spravili Japonsko z blokado v nekaj mesecih na kolena.
Lani septembra se ie nekai angleških civilnih internirancev vrnilo iz japonskega ujetništva in se izkrcalo v portugalskem pristanišču Laurenco-Marques. Preživeli so bili sedem mesecev v bojujoči se Japonski, kier so živeli na videz svobodno in kier so ravnali z niimi skoraj pretirano ljubeznivo. Kajpak so pohiteli, da povedo svetu svoie vtise.
Maior Charles John Morris, ki ie sedem let poučeval na tokijskem vseučilišču angleščino, ie rad pripovedoval. kakšna ie bila poslednja letalska razstava, ki so io priredili v japonski prestolnici tik pred začetkom sedanje voine.
Listek „Družinskega tednika*1
110 LETNICA TUJSKE LEOIJE
.Leta 1941. je francoska tujska legija praznovala 110 letnico svojega obstoja. Pred 110 leti. v avgustu leta 1881. jo je priklical v življenje francoski meščanski kralj Ludovik Filip (1830—1848). Tedaj je v Parizu mrgolelo dvomljivih tujcev in Francozov, ki sta bili njih bodočnost in preteklost enako temna. V kraljevem dekretu je bilo izrečno pripisano tudi tole: »Vsi nezadovoljni tujci, ki bodo odslužili določeno število let v tujski legiji, bodo prejeli francosko državljanstvo.«
Usoda in življenjska pot te udarne francoske kolonijske čete sta tako barviti in razgibani kakor pri nobeni drugi vojaški ustanovi te vrste. Tudi Španija in Holandska imata za kolonijsko službo v Afriki in Indiji tujske polke, toda ustanovljeni so v novejšem času, organiziram čisto na drugi podlagi in še zdaleč ne tako proslule kakor francoska tujska legija.
Zgodovina o slavi in trpljenju te ,Legion glorieuse' nas vodi malone čez pol sveta. V teh 110 letih so se legionarji hrabro borili v vseh francoskih kolonijah: v Alžiru. Maroku, Dahomeyu, Guyani, na Madagarskar-ju, v Senegalu, v Sudanu, Siriji in Tonkinu. Legionarski bataljoni so stali vselej v prvih bojnih črtah. Legija je gradila mesta, ceste, železnice, trdnjave, krčila pragozdove^, izsuševala neplodna in kužna močvirja, kanalizirala izsušene puščavske predele, ,pacificirala‘ za Francijo velika arabska, maroška in indokitaj-ska področja, skratka, pripomogla je 'c ustanovitvi in razširitvi ogromnega francoskega kolonijskega imperija.
V krimski vojni leta 1855. in pri oboroženi fz-ancoski intervenciji leta 1802.—1865. v Mehiki so legionarji Neštetokrat dokazali, kaj znajo. V Prejšnji svetovni vojni ie bila legija trikrat uničena — na Galipoliiu. na argonnenskem bojišču in v bitki pri Cambraiiu —- in trikrat je spet vstala. General Negrier, nekdanji poveljnik tujske legije, je v nagovoru na svoje vojake pred nekim spopadom v Indokini dejal: »Vaša usoda je. da umrete, in poslal vas bom tja, kjer smrt kosi!« In v resnici je to usoda tujske legije.
. Nekateri tuji pa tudi francoski vojaški strokovnjaki trdijo, da je že kdaj odbila ura tujske legije, da da-ites ni več tisto, kakor nekdaj in da je prav kakor ostala francoska ar-biada pomeščanjena in torei nič vevt tako zanesljiva. Morda to drži. toda kdor je imel priložnost, da je samo enkrat opazoval legionarje v boiu Proti rifskim Kabilom ali pa pri delu v Oranu in Soussu, kjer živi posadka tujske legije, ne bo več dvomil v nje vojaško vrednost in udarno moč.
Čeprav je legija med dvema svetovnima vojnama od leta 1918. do leta 1939. tako rekoč mirovala, ker se francoski trobojnici razen Abd-el-Krima v Rifu in Druzov v Siriji nihče ni postavi po robu, čeprav tudi v sedanji vojni ni žela kakšnih posebnih uspehov, vendar tradicija tujske legije ne bo tako kmalu obledela
V legiji služijo ljudje vseh mogočih narodnosti, razne starosti in vseh mogočih poklicev. Tako ie Nejrrier nekoč napisal o svoji ljubljeni četi: »Med mojimi šestimi tisoči hrabrih Vojakov so ljudje vseh narodnosti in Poklicev. Če potrebujem zdravnika ali kemika, pokličem Nemca, če bi rad urarja, se spomnim Švicarjev, Madžari so izvrstni glasbeniki in izborni kuharji, Avstrijci pa nedosegljivi poznavalci starin.« Z ramo ob *ami se borita Belgijec in Poljak, ■*talijan in Rus. Madžar in Skandinavec. Leta 1930. je bilo v legiji naivec Nemcev, kmalu za njimi so bili Poljaki, nato Italijani, Rusi. Švicarji, Spanci, Grki, Portugalci in Srbi. Anglija in Združene države so po poslednji vojni sklenile s Francijo do-
govor, da ne bo več sprejemala angleških in ameriških državljanov v tujsko legijo. V 110 letih obstoja tujske legije je služilo v legiii okrog
200.000	Nemcev, okrog 30.000 Poljakov in več ko 10,000 Švicarjev. Okrog 70 »/o vseh teh je padlo na polju dogodivščin, zakaj vedeti moramo, da ima polovica vseh tistih, ki se zapišejo tujski legiji, kaj na vesti in da jih v domovini po navadi išče policija. druga polovica pa sodeluje iz želje po pustolovščinah, iz lahkomiselnosti, lakote, zaradi brezposelnosti ali pa iz nekega nezdravega, nemirnega notranjega gona.
*
Po našem je ves ustroj tuiske legije, pa tudi nje uporaba v kolonijske ali celo imperialistične namene zastarela in spotikljiva.
Nemoralen je že način, kako izvabljajo neizkušene mlade ljudi v tujsko legijo, kjer morajo služiti najmanj pet let, da jih nato meni nič tebi nič postavijo na cesto, ljudi, ki so pet let tvegali življenje za tujo državo. Ni neznano, kakšni so .nabori' v tujsko legijo. Po navadi mladega človeka upijanijo, mu nato opisujejo službovanje v tujski legiji v čudovito lepih barvah, dokler ne podpiše pogodbe in se ne obveže, da bo najmanj pet let služil v tujski legiji. Ko siromak že tiči v uniformi in dobi svoje listine, ga nihče več ne more rešiti.
Le prekmalu novopečeni legionar spozna, da v tem življenju ni našel
NAPAČNA SMER
NAPISAL J. S.
Jim ie imel smo'o. sicer rra sploh ne bi bili prijeli. Obsodili so aa na sedem let ieče. Prvi dve leti ie presedel čisto mirno in vdano: če ima človek v teh slabih časih trikrat na dan hrano, toplo celico in čisto obleko, tudi ni kar tako. Zato ie potrpežljivo lepil zavitke iz papirja in šival vreče. A nekega dne ie prišel ukaz. da morajo kaznjenci na delo v kamnolom! Jetniki so že ob sami besedi od strahu zlezli v dve subi. V kamnolomih je moral človek pod nadzorstvom ves dan prenašati težke granitne ploščo in jih nalagati v železniške vagone, da so mu pekale kosti in zvečer ni vedel, ali se bo še kdaj lahko vzravnal ali ne. In prav Jimu se ie moralo to zgoditi! Potem pa še jetniški paznik Bill Watson. ki Jima zaradi nekih pritožb soloh ni mogel trpeti in mu bo zanesljivo priskrbel naitežie delo. Vse to Jima ni prav nič veselilo. t Kai naj torei stori? Ali nai se upre? Na to niti misliti ni, še Predobro so mu bili v si>oniinu oni trije dnevi ki jih ie prebil ob kruhu in vodi. In potem bi naposled^ le moral v kamnolom. Ne. potem že rajši takoi pobegne in io Bilu \Vatstomi še nrei dodobra zagode. Če bi vso zadevo dobro premislil, aa gotovo ne bi^ izsledili. Ne. prav aotovo ne. Takšne in podobne misli so brodile Jimu po glavi. dokler ni naposled skoval načrta za beg, da bo kljub Billovi čuječnosti lahko odnesel pete. Čakati je moral samo še prave priložnosti.
Priložnost je kmalu prišla. Nekega poznega popoldneva ie Jim odnesel kamenje v vagon. Tedaj se mu je zde-
lo.	da ie prišel čas. ko mora izvesti svoj načrt. Svoje tovariše 'bi moral pustiti nekaj korakov^ pred seboi potem bi Bi la s kakršno^ koli nakano pripravil do te<?a, da bi še enkrat prišel na železniški tir. Tam bi paznika z la h ko i o tako treščil s pestjo pod brado, da bi za nekaj časa pozabil, kako se piše.
Tako se ie tudi zgod'lo. Jim ie bil prost. Pohitel ie čez železniško progo na obronek gozda, kier se ie skril pred radovednimi pogledi ljudi, katere je njegova obleka lahko takoj zbo-
tistega, kar je iskal. Namesto ro- J mantike, ki ie o njej sanjaril, doživlja samo neprijetnosti in dolgočasje. Le koga bi moglo takšno življenje ! zadovoljiti? O petih zjutraj pokonci, nato zajtrk. Vojaške vaje. Ob sedmih južina, nato težaško delo pod žgočim soncem ali dolgočasna služba na straži. Opoldne kosilo. Popoldne spet vaje, težaško delo. ob sedmih večerja. Večer do desetih ima legionar zase. Pije. kvarta. bere.
In tako gre pet let. vsak dan isto: jesti, potiti se, kaditi, piti. lenariti. Nobenega doživetja ni. nrav ničesar se ne moreš naučiti v tej samoti, težko delo, bridkost, borna plača, surovi predstojniki, sovraštvo domačinov in večno, neutešeno domotožje so edini spremljevalci legionarja.
Življenje v legiji je brezupno. Duševno zdrav človek Dač ne vzdrži petih let takšne enoličnosti v kakšnem majhnem, umazanem arabskem gnezdu Bogu in ljudem za hrbtom. In tako se v tej družbi nasedlih romantikov. razočarancev in zločincev pri-čno plesti namesto niti tovarištva strašne verige sovraštva, ki si daje duška v vseh mogočih šikanah. Samo tisti, ki so duševno in telesno popolnoma zdravi, lahko prežive teh pet let. ne da bi se dali zavesti v kakšno nasilje, ali zagrešili kakšno drugo nerodnost. Koliko jih je pa, ki nikoli več ne vidijo svoje domovine in umro kot številke pri gradnji cest in železnic ali pa v boju za Francijo.
Schiveizer Feuilletondienst, Zttrich.
dla v oči. Potem pa dalie v gozdove, kjer ga tudi policija iz bližnjega mesta ne bi mogla tako hitro izslediti.
K sreči ie bilo zdaj že tenmo in bo trajalo nekaj časa preden se bo Bill zavedel in o niegovem begu obvestil jetnišnico. Jim ie Pa hvala Bogu znal teči in še kako. Pred seboi ie zaghv dal lesene hišice. Zdai ie moral biti posebno previden. Poleg tega ie moral za vsako ceno nekje dobiti drugo obleko. Ali sem v začetku dejal, da je imel Jim smolo? To pač ne drži. sicer ne bi možakar že takoj v prvi vrtni hišici, ki se ii ie previdno približal. dobil čisto dobro delovno obleko. Lepa sicer ni bila in hlače , že dolgo niso videle likalnika. A v zameno za kaznjenčevo obleko, ie bila vendar idealna.
Ko se ie Jim preoblekel v ponošeno sivozeleno delovno obleko, je bil drug človek. Počutil se ie čisto drugače ko v svoii progasti kaznilnični uniformi. Odšel je po stranskih ooteh proti mestu. Zavedal se ie. da so zdai v letnišnici njegov beg že gotovo opazili in ga zasledujejo. A zanesljivo bodo najprej preiskali gozd ob kamnolomu. sai si ne morejo misliti, da bi bil tako predrzen in bi bežal proti mestu. Jim ie dobro vedel, da policiia zaradi enega samega človeka ne bo preiskala cele dežele. Naivečia nevarnost mu pač preti v bližini jetnišnice. Moral ie torei misliti na to. kako bi najhitreje prišel iz njenega območja. Zavil bo čez nekaj časa spet proti železnici. skočil na enega izmed mimo-vozečih tovornih vlakov in se odpeljat. Jim že na s-voiih prejšnjih potovaniih ni nič kai rad kupoval vozovnic. Zato ga takšna vožnja ni prav nič skrbela.
Res preneumno, da sem v začetku dejal, da ima Jim smolo. Narobe, sreča mu ie bila mila. kakor se ie obr-inil Ko ie Jim korakal po deželni ce-! sti. ie pred prvo vilo. mimo katere j ga ie^ vodila pot. zagledal motorno kolo. To ni bit stroj, ki ne zmore več | ko trideset kilometrov na uro in ope-iša na vsakem večjem klancu. Ne. motorno kolo. kakršno ie zagledal Jim.
I ie kar izdihavalo moč. človek si ie bil j lahko v svesti. da. bo kilometre kar I požiralo. Stroi ie bil naslonjen na drevo ob vhodu v vilo in se zapeljivo svetlikal.
Jim se ie že od nekdaj težko upiral čarom motornih koles. Tudi teh sedem let. ki bi iili moral presedeti za zamreženimi okni. ie dobil samo za-! radi Drevelike ljubezni do niih. Tudi I tokrat je podlegel svoii želji. Trenutek (nato ie že sedel na gumijastem sedežu in pognal. Z vso naglico ie zavozil na cesto, da je merilcu hitrosti
sapo vzelo. Zdaj nai ga le skušajo zasledovati. Smešno. Po tei cesti v večernih urah drvi sto in sto motornih koles, vseh mogočih vrst. Kdor bi ga hotel zaslediti, bi naletel na iste ovire. kakor če bi hotel v vreči polh poiskati stenico.
Jim se sploh ni zavedel koliko sto kilometrov ie v tei noči prevozil. Sicer pa to tudi važno ni. Ko ie pa zdaici zagledal pred seboi železniški prelaz, si je bil rešitve popolnoma v svesli. Previdno ie položil motorno kolo v grmovje, sani pa leael poleg proge in čakal. Prav tu ie moral vlak počasi voziti, ker ie bil klanec in bi Jim z lahkoto skočil v enega izmed vagonov Pol ure nato ie že prisopihal stroj in privlekel za seboi celo neskončno vrsto tovornih vagonov. Nai-prei ie drdralo miipo Jima nekai zaprtih vagonov, potem hišica za zavirača in naposled štiri, pet odprtih va-aonov, pokritih samo s prevleko proti dežju. Jim ie tekel nekai časa vzporedno z vlakom, skočil in že 'e bil v vagonu. Pod prevleko ie bilo sicer nekoliko temno, a nič zato. Jim se ie s strokovnjaškimi prijemi takoi prepričal, da ie vagon popolnoma prazen. Prekrasno, tu se človek lahko zlekne in odopčije. dokler hiti vlak skozi temo po potj v svobodo. Lahko noč. Bill. morda si si že opomoael od krepkega Jimovega udarca. Zbogom, kamnolom. brez Jima boš moral nadaljevati delo.
Jim se ie nekajkrat med vožnio zaradi velikega ropota prebudil in zaznal. da k vlaku priklepaio nove vagone. Vlak ie nekai časa stal, potem je stroi sunkoma potegnil in vagoni so spet peli prejšnjo enolično uspavanko^ Dokler ie bilo zunaj temno, je bilo Jimu vseeno, ali vlak stoji ali pelje. Dobro ie vedel, da vagonov ponoči ne bodo natovariali. Ko se bo pričelo daniti, bo že premislil, kaj nai stori.
Na lepem se je Jimu zazdelo, da se vlak že celo večnost ne pomika več naprej. Ko je pozorneje pogledal okrog sebe. je opazil, da skozi špranjo v pregrinjalu že lije pramen svetlobe v vagon. Zdai ie bil torej čas. da pogleda. kie prav za prav ie in se umakne. še preden ga zapazijo železničarji. Železniško osebie namreč navadno za slepe potnike nima nič kai razumevanja.
»Na delo! Ta vagon bomo najprej natovorili!« je zdajci zaklical neki glas. Sveta nebesa, ta glas ie Jim po-znal! Ali sania. ali kai. Jim se ie prijel z obema rokama za glavo.
Trenutek nato so pa že neznane roke od zunaj odvezale pregrinjalo in ga urno .potegnile z vagona. Jimu se je na lepem odprl razgled.
Pred njim je stal Bill Watson z nekai jetniki. Sprva ga ie paznik gledal presenečeno, takoi nato pa razumevajoče. Že ie zgrabil službeni revolver, ga naperil v Jima in ga z ironično vljudnostjo povabil, nai stopi bliže. Jim je tisti trenutek zagledal pred seboi kamnolom.
»Ali si se peljal v nanačno 9mer?< se mu je zarogal Bill VVatson.
Ali vam nisem takoi v začetku povedal. da se Jima smola drži?
Osemnajs! let brez hrane
Tudi v živalskem svetu imamo .fakirje*. ki znajo stradati ne samo več dni ali mesecev, temveč celo več let. Rekord med njimi je qotovo postavil klop. ki lahko strada reci in piši celih osemnajst let.
Klop mora nehote stradati, tudi če ni ujet, in sicer zato, ker živi v gozdu, prilepljen k drevesni skorii in le redkokdaj dobi priložnost, da se lahko spusti na kakšno žival ali na človeka in mu izsesa kri. Ves ta čas se mora pa zadovoljiti s postom. Narava, ki tako čudovito ureja vsa dogajanja, je pa tei živalci dala dovoli odpornosti, da vzdrži .suha leta4, ne da bi poginila.
ZHCAL9
naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Neuvidevnost
Ko sem ondan odnesla k čevljarja čevlje v popravilo, sva se zapletla v zanimiv pomenek.
Čevljar, resen, starejši človek, mi je potožil, koliko sitnosti in jeze ima zaradi strank, ker so neuvidevne. Prinesejo mu več dela. kakor ga utegne zmagati, nato se pa pritožujejo, če ni gotovo, čeprav jim je bil poprej povedal, da ne more prav nič obljubiti, kdaj bo delo končal, ker ga ima preveč in ker je pomočnik bolehen. Neljubi prizori, očitki, surovosti in grožnje so posledica te preobremenitve.
»Vsak večer sedim na temle stojcu do enajstih, in še na zrak ne hodim, samo da dovršim delo. ki ga obljubim. In vseeno moram vsak dan požreti kakšno pikro. To mi je že tako zrahljalo živce, da nimam več pravega veselja do dela in do življenja.«
»Zakaj pa prevzamete toliko naročil?« sem ga vprašala.
»Saj jih odklanjam, toda ljudje so neuvidevni in vsiljivi, da mi pustijo čevlje kar na mizi. čeprav jim ne morem obljubiti, kdaj bodo rotovi; pozneje me pa priganjajo in se pritožujejo, češ da jih jim nočem o pravem času narediti. Pomisliti pa morate, da moram najprej zadovoljiti svoje stare stranke, ki so že pred pet in dvajsetinfi leti naročale pri meni čevlje. Ker je še pomočnik večkrat bolehen, res ne morem biti sam vsemu kos. Ljudje so pa tako neuvidevni...«
Videla sem. da ima možak prav.
V	določenem roku je dolžan dovršiti samo tisto delo, ki ga je prevzel in obljubil zanj, da bo gotovo. Če mu pa ljudje sami puščajo čevlje na policah, češ ,jih boste že naredili, ko boste utegnili*, tudi nimajo pravice, da bi pozneje godrnjali in ga priganjali.
Neuvidevnost danes lahko vidiš prav povsod. Na trgu. kjer kupoval-ka na vse mogoče načine žali prodajalko, češ da je roba slaba — ko je vendar takšna prispela po dolgem transportu in prodajalka ni prav nič kriva za to — kjer prodajalka godrnja. ker mora prodajati po naj-višji dovoljeni ceni itd. In povsod ie mnogo žaljivih, ostrih besed, ki res niso prav nič lepe in potrebne.
•	S. S.
Ali že veste...?
... da ie mehiška vlada pred nekai leti izdala ukaz, po katerem so se vsi prebivalci dolžni enkrat na teden kopati.
... da so v Point-Hopu na Alaski opazili, da se ietmšnice ob nastopu zime vsako leto napolnijo z Eskimi, ki so zaqrešili kakšen majhen prestopek. Očitno se torei ti ljudje pre-greše zoper zakone samo zalo. da so čez zimo na toplem.
... da so hišne številke uvedli šele
v	tridesetletni vojni, m sicer nekako okrog leta 1632. Po dotedanjem označevanju hiš z imeni njihovih lastnikov, se namreč liudie niso mogli več orientirati. Čez nekai let so že z lihimi števili označili hiše na eni sirarn ceste, s sodimi pa na drugi strani,
®K V 8 II JI
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE, G0BELIKE
KLEIN
J LJUBLJANA, Woltova 4
Jela .centrala* gledti v Japonski samo se gospodarskega tekmeca in ie pozabila. da ie Japonska prav za prav D red vsem vojaški nasprotnik.
Tako ie prišlo do voine s Kitajsko, Ha obzorju so se pa že ieli kazati obrisi velikega svetovnega spopada. Zdai se ie London zganil. .Centrala' ie morala preurediti svoio obveščevalno službo na Japonskem: lamošnii Jaslopniki so dobili izrečen nalog, ugotovili stanje japonske mornarice .in Posvečati posebuo pozornost velikim ladjedelnicam v Kuru. Saseboiu in Janusenku.
Usodno iutro za f>''"teško vohunsko službo
V	začetku se ie načrt lepo razvijal. Zdelo se ie. da japonska obveščevalna služba spi. V resnici ie pa presneto bdela, toda ravnala se ie samo po brvem pravilu vsake sovražne obveščevalne službe: počakati, dokler ni-hiaš v rokah vseh niti. šele potlej vrzi hi režo, ki iz nje ni izhoda.
In tako ie prišla iesen leta 1910.
Ta čas se ie ravnatelj agencije Reuter. James Cox. mudil v Tokiu. Lepena jutra so ga nenadno aretirali pa i britanskega konzula so zaslišali, *e preden se ie mogel poznimati za y,zroke aretacije svojega prijatelja. *.akoj ie bil namreč prihitel v Coxovo J^Sarno. menda upaioč. da bo lahko “ničil nekai važnih listin, ki bi vrgle *Uaj (n na Coxa kai čudno luč. Tedaj le pa vsa zadeva tragično zasukala, aines Cox se ie v pisarni policijskega komisariata iztrgal voiakom iz rok m ,K skozi okno. Bil je takoi •artev.
v V vsem . Tokiu so oblasti priredile Hi t/	'e- Zaprli so mnoao vpliv-
moz. zastopnikov pomembnih an-
gleških družb in podjetij. Te racije so segle vse do Kitajske in Koreie.
Proti pričakovanju Anglija ni kaj prida protestirala, da. zdelo se ie. da nalašč zadevi ne posveča mnogo pozornosti.
Vendar je na dlani, da ie angleška obveščevalna služba tedai doživela hud poraz. Prizadevanje dolgih let^ ie bilo Čez noč uničeno. Intelligence-Servicea na Japonskem ni bilo več.
Vohun mora biti dandanes izvrsten tehnik
Klasične, trike malih oglasov in raznih nevidnih črnil pozna dandanes sleherna obveščevalna služba, zato ie na dlani, da so morali naiti vohuni nova pota in načine za obveščanje. Nov je na primer mikrofilm. Danes smo tako napredovali, da lahko na površino, ne večjo od navadne pisemske znamke, spravimo več ko tisoč besed. Vendar ne zna vsakdo ravnati z mikrofilmom.
Dandanes ie postal poklic vohuna neverjetno težak. Dober vohun mora biti — kakor nekdai — pogumen, previden. hladnokrven in izvrsten igralec. razen tega mora biti pa še izvrsten tehnik. Moderni obveščevalni agent mora znati razbrati komplicirane risbe, poznati kemijske obrazce, razumeti zapletene račune, izvrstno, obvladovati brzojavne aparate in biti doma v mikrofotografiji.
Nemčija pa V obrambo svojih vojaških* skrivnosti vzgaja tudi svoio javnost. V' nemških časopisih lahko večkrat bereš primere, kako neverjetne posledice utegne imeti še tako majcena neprevidnost 3 tega področja.
Tako so na primer Angleži bombardirali Mitteldorf. Mitteldorfa na nemškem zemljevidu sploh ni. ker ie izum
nemškega časopisa »Berliner Borsen-zeitung :. ki si ie ta primer izmislila, da bi ponazorila, kako hitro se širi io razne vesti in kako zelo mora človek paziti, kai dela. govori in piše. Angleži nai bi bili torei po navedbah tega lisla bombardirali Mitteldorf. ki ie vse dotlej na videz mirno in tiho počival med svojimi vrtovi. "Zakaj?
Ce predavaš o faraonih in najdeš orožarno
V	začetku so .Mitteldorfske novice* priobčile vest, da je šef podietia X te dni predaval o izrabi vode v času faraonov. Ali more biti kakšno predavanje še boli oddaljeno od sedanie vojne? Ali more biti kakšna snov še nedolžneiša?
Molimo se!
Angleška obveščevalna služba ie slučajno brala te vrstice. In iz niih sklepa naslednje: v Mitteldorfu mora biti industrijsko podjetje, ki o njem doslej se ničesar ne vemo. Ker ni mogoče nič novega ugotovili, se zadovolji s kartotečnim listom, z napisom .Mittel-dorf iu velikim vprašajem ob robu.
Nekai tednov pozneje cenzurira cenzura na Bermudih neko nismo. Gospod. Y sporoča svojim strnakam v južni Ameriki, da la in ta nemška tvrdka zaradi voine ne more več nadaljevati svojih dobav in da iih mora preložiti na poznejši čas. Trgovsko pismo, nič drugega ko nedolžno trgovsko pismo...
Že res. toda britanska obveščevalna služba pozna gospoda Y. V kartoteki ima svoj list in na n!em piše. da ie v trgovskih zvezah z Mitteldorfom.
Že vdruaič Mitteldorf...
Kmalu nato — piše dalie .Berliner
Borsenzeitungc. izve angleška obveščevalna služba, da neki nemški industrije« išče v Švici strokovniake-urarie. Zdi se. da industriiec nima vzroka, da bi prikrival svoje prizadevanje. Vendar sovražnik ve. da tudi ta industriiec živi v Mitteldorfu.
Te ugotovitve so dovoli tehtne, da pošlje Anglija lepega dne nad mestece izvidniško letalo. Letalec kroži nad nič hudega ne slutečim krajem in fotografira. Ko se vrne. planejo fotografski strokovnjaki — pravi čarovniki! — na film. ga razvijejo in i>o-večajo. Kljub izvrstnemu maskiranju odkrivio obrise novih industrijskih stavb. Laiku te ugotovitve ne pomenijo bogve kai. strokovnjaku t>-> povedo. da mora biti v Mitteldorfu nova panoga voine industrije, tovarna, ki se ie naibrže na kai specializirala in ie torei zelo važna.
Neke viharne noči — končuje .Berliner Borsenzeitung* doživi nemški mitionosec brodolom v an/deških vodah. Posadka požene ladiiske razbitine v zrak. sai nikoli ne veš. ali ne bo sovražnik skrbno preiskal vseh ostankov. Vendar odkrije sovražnik na neki precizijski napravi, ki ie slučajno ostala skoraj nepoškodovana, podatke, ki bi bilo,o niih bojišč, da iih ne bi bilo. Precizijska naprava ie bila namreč izdelana v Mitteldorfu.
Zdai ie stvar jasna. Idilični Mitteldorf je za angleške bombnike postal tisto, kar glavni stani ponavadi označujejo za vojaški objekt. In neko noč kmalu nato padejo bombe.
.Tako ie ta polet sprožilo nekai na videz nepomembnih malenkosti. Tisti, ki so bili krivi, da so prišle v javnost, niso bili ne vohuni ne izdajalci. In vendar imajo, ue da bi vedeli, kri na vesti.
V	LONDONU Angleški cenzorji moraio brati pisma v GO jezikih
Med največjimi težavami, ki iih mora premagovati angleška obveščevalna služba, ie gotovo pisemska cenzura. London bi lahko imenovali moderni Babilon. Pisma, ki gredo skozi roke angleških cenzorjev, so spisana približno v 60 jezikih, med njimi v azijskih narečjih, ki so prav tako nerazumljiva kakor redka.
Sumljiva pisma prevleče cenzor z neko rdečkasto tekočino, ki taV)i odkrije vsa sicer nevidna črnila, ki iih po prejšnjih postopkih ni bilo tako lahko odkriti, ker ne puščaj« nika-, krinega s.edu. Če cenzor ničesar na najde, pismo zalepi in odpošlje na naslov. Tisti, ki pismo dobj. se pač ne more zibati v iluziji, da ni šlo skozi cenzuro.
Že v prejšnji voinj ie bil London razdeljen v več P5U?6v: v vsakem sta bdela nad tujci izšolan častnik obveščevalne službe in izkušen detektiv. Brž ko se ie v tem alj onem kraju pokazal' kakšen tujec, sla ga vzela čsatnik in detektiv na piko. ga zasledovala in opazovala. Verjetno ie. da so se tudi v tej vojni Angleži zatekli k temu načinu.
Kljub tei zapleteni in do podrobnosti izdelani organizaciji ie pa opazili, da znajo osne države bolie varovati skrivnosti svojega bojevanja kakor Anglija in Amerika. Ti dve drža-
vi	se sicer vse iznova zatekata k neštetim konferencam, ki na niih iščejo polov iu načinov, kako bi bolie organizirali varnostno službo. Najboljši uspeh, ki so ga doslej dosegli, ie bila velika propagandna kampanja po vsej Angliji, z namenom, prikazati Angležem. kako bi bilo. če bi znali bolje molčati,	*7	i	o	ur	tu,	Lyon
Zelcai pekel
V BRAZILSKIH PRAGOZDOVIH
Svojevrstni običaji Indijancev ob bregu Amazonke
Tropska lužna Amerika, ki leži ob srednjem in gornjem teku reke Amazonke, je še do danes najmanj znana in raziskana pokrajina na svetu. Ta predel zemlje se razprostira na površini več ko treh milijonov kvadratnih kilometrov. Na zahodu obdajajo pokrajino velikanski praqozdovi, ki so na nekaterih krajih popolnoma neprehodni in se zdi, ko da bi tu na-*eva ustvarila varnostne meje proti prodiranju civilizacije.
Sladkovodni »morski psi«...
Edini ljudje, ki še dokaj pogosto in »edno prodirajo v ta »zeleni pekel«, »o mestici, mešanci med belci in Indijanci. Ti tvegajo življenje samo zarodi dragocenega soka gumijevih dreves, ki ga je dokaj težko dobiti. Človek, ki prodre v to džunglo, se izpostavi tisočerim nevarnostim. Če ■e postane žrtev divjih živali ali vročega podnebja, potem ga prej ali slej zadene zastrupljena puščica domačinov, ki smrtno sovražijo vsakega tujca in ga zasledujejo, dokler ga ne dobe v roke.
Belec, ki bi dolgo ostal v teh tropskih pragozdovih, bi zanesljivo zbolel zaradi izredno vročega in vlažnega jjodnebja. ki ga preneso samo domačini. Poleg tega preži nanj še sto in sto drugih nevarnosti. Tu žive strupene mušice, ki napadajo v celih »oiih in žrtev inficirajo z vsemi mogočimi boleznimi, nevarne stonoge, velikanski pajki, kače, ki se z drevja spuste nič hudega ne slutečemu človeku za vrat, in požrešni sladkovodni morski psi »piranhi«. ki jih kar mrgoli v teh tropskih rekah.
Po reki navzgor—
Za vožnjo po rekah tega tropskega pasu so najpripravnejši kanuji (čolni iz drevesne skorje). Z motornimi čolni je boi s to divjino nemoqoč. Potnik bi namreč ne mogel nadomestiti potrebnega goriva, ko bi mu zaloga
eošla. Poleg tega je v Amazonkinem :ku nešteto brzic, ki se s čolnom ne dado premostiti. V teh predelih reke mora pač potnik peš vleči čotn za seboi.
A tudi potovanje v čolnu iz izdolbenega drevesnega debla ie zelo nevarno. Kanu je namreč izredno lahek in se prevrne, še preden se človek zave. V tem primeru potnik lahko izgubi vso opremo in zalogo živil. Caziskovalec, ki ostane sredi divjine Drez svoje opreme, si lahko šteje V »rečo, če še kdaj živ pride domov.
Naselbine domačinov
Ob srednjem in gornjem delu Ama-ironke, prav teko pa tudi ob nienih •pritokih, živi sto in sto raznih, bel-
cem neznanih plemen. Tu vidiš velikane in pritlikavce. Domačini v teh krajih imajo črno, bakrenoriavo, rdečo, nekateri celo skoraj belo polt. Med seboj se prepirajo in bojujejo, a vsi skupaj smrtno sovražijo belce.
Naselbine domačinov tujec zelo težko najde, ker so skrite v najgostejšem pragozdu in nimajo razen skrbno skrite poti k vodi nobenega drugega dohoda.
Indijanci, ki žive ob bregu Amazonke, si zgrade čebelnim panjem podobne koče. v katerih često prebiva po več družin. V njih imajo samo zdravniki in poglavar postelji podobno ležišče. Vsi drugi člani družine spe kar na tleh.
Kako izqanjaio hudobnega duha
.Običaji divjakov so zelo svojevrstni. Poleg borbe za vsakdanji kruh poznajo še boje s sosednjimi plemeni, ki so po navadi izredno kruti. Bo-iuiejo se s strupenimi puščicami in loki in so po večini izborni strelci. Glavni bojni plen zmagovalca so ženske, ki jih. kakor se zdi. precej manjka.
Najsvojevrstneiši pri teh divjakih so pač poročni običaji. Pri plemenih Angoninov in Huitotov zapro dekleta v pubertetni dobi v svojevrstno jet-nišnico, kjer jih hranijo s kasavo tmoko, ki jo pridobivajo iz gomoljev nekeqa zelišča). Brž ko dekle zasnubi eden izmed vojščakov, jo izpuste, potem pa zunaj ietnišnice privežejo na drevo. Nato se pred drevesom zbero vse ostale ženske tistega plemena, ki se za to priložnost posebno praznično poslikajo, in obred se začne. Po taktu udarcev na man-guares (svojevrstni bobeij) začno ubqqo dekle pretepati s šibami iz rastlinskih vlaken, med katerimi je pritrjeno kamenje. To delajo zato, da iz ženske izženejo hudobnega duha.
Britje obrvi
Ko privezana nevesta pod udarci omedli, zgrabi nien ženin baklo in z njo zažge drevo za onesveščenko. Po vraževernosti teh domačinov se >e namreč hudobni duh pod težo udar.cev izselil iz dekletoveqa telesa in zbežal v drevo. Ce drevo zažgo, hudobni duh v ognju pogine.
A uboqo žrtev čakajo še nove muke. Brž ko se zave, ii z ostrim kamnom obrijejo obrvi in z nekb modro-črno tekočino potegnejo preko niih črne &4e. Tako zahteva tradicija. Po teh Črnili- črtah se ločiio poročene od neporaženih žensk. Ko je vse to opfa-vHeno, se š®le zadne prava por ijiofcns gostija ob glasbi, plesu, ledi •in pijači.
Zaupniki poročajo
Henrik VII. anqleški se ie nameraval poročiti z mlado neapeljsko kraljico. Leta 1509. je poslal v Italijo posebno komisijo, ki naj bi si ogledala kraljico in zaupno sporočila vladarju, kakšen ie način njenega življenja, kakšna je njena izobrazba in kakšne zunanjosti ie.
Eden izmed zaupnikov te poslal svojemu kralju zelo podrobno sporočilo, ki se je ohranilo vse do da-našljih dni. V njem med drug:.m piše: Njena visokost je okrogle, nekoliko falite postave. Obraz ie zdrave barve in zelo prijazen. Nos ie precej iiolg. nekoliko i-zbueen in zdi se, kafer da bi hotela konica nosu poljubiti gornjo ustnico, hna nekoliko puba, vendar ne dovoli, da bi moqli ijovoriti o brkih. Visoka qospa tehta fiienda okroq 100 kil. Noqe in roke *o čvrste, o dihanju pa zaradi dostojnosti ne bom pisal. Nisem zavo-■jal. da bi uporab>liala dišave ali roz-■o vodo. V bližini brade ima dve irednjeveliki bradavici, ki se pa skripta v gube mesa, da se iu takoi ne opazi...«
Menda ie bil la čudoviti opis Jako aatančen m veren, <ta se je kralj Henrik premislil in da neapeljska kraljica nikoli rii postom vladarica An,-
Peneče se jezero
V južnoameriškem pogorju Sierri Nevadi leži jezero Mone, katerega S*>da vsebuje zelo veliko boraksa in i*>de. Predmet, ki pade v to jezero, *e sploh ne more potopiti temveč t>lava kakor kork na površini.
Če iezesrsko vodo razburkaš, se •peni kakor milnica, na predmetu, ki <ja vanjo potnočfs. *»a v kratkem fesu nabere kamnitna pre>ieka.
Svojevrstnost lenivca
Medtem ko vsem sesalcem raste blaka tako. da po§eka od hrbta proti ffebuhu. ie lenivec v tem pogledu izjema. Pri njemu raste dlaka od trebuha proli hrbtni slrani in se tam Stvori v greben. Zato ni čudno, da
tlovek, ki vidi lenivca obešcnen.a na reviu, pogosto misli, da žival visi iiarobe.
Barve človeškega očesa
Po ugotovitvah očesnih specialistov v človeškem očesu lahko razločimo nič manj ko dva milijona barv in barvnih odtenkov. Vendar imamo za komai /000 teh barv imena.
Nova oljčni ca
Iz Srbije poročajo, da so pričeli jua nekaterih posestvih gojiti nove vr|te oljčnico, ki ima za zdai samo •ere znanstveno ime, in sicer lalle-numtia iberiea.
i Rastlina je zelo skromna in ne po-trobuie drugačne nege kul- r clruqe v’iiiiucc. uspeva tudi na zelo suhih
•tleh in doseže višino pol metra. V njenih semenih je sveilorumeno, ne-žnodišece olie, ki bo uporabno kot jedilno olje, pa tudi v industrijske namene qa bo mogoče uporabiti.
fseti. .
UGANKE
Križanka 123 4567 8 9 « «
Sinora la medicina conosceva solianio l’eIeltrocardioqrafo, Tistrumento di precisione per misurare le pulsazioni del cuore. A tale prezioso apparec-chio si. e ora associato Toscilloorafo, istrumenlo di precisione per misurare il funzionamenio del cervello. La fotografia ci mostra Tazione dell’istru-menlo. II paziente viene rinchiuso in un letto di ferro per isolarlo da oqni minima perturbazione elettrica, tanto frequenle nelle grandi citta. Sulla testa gli mettono delle piastrine d’arqento avvolte in flanella inumidita, deniro una fascia di gomma. Le piastrine sono congiunte a mezzo di fili con il calcolatore, pošto accanto al letto. Due accumulatori aumenlano di 70.000 volte le tenui correnti del cervello che daH’oscilloqrafo venqono registrate su una lastra affumicata e nello stesso tempo fotoqrafate su una pellicola. Le fotografie in basso ci mostrano le curve del funziona-mento del cervello. La prima ci mostra il funzionamenio del cervello di una persona psichicamente calma ed equilibrata. La seconda ci mostra le onde »alfa« di un cervello turbato o intento a intenso lavoro spirituale. Ouesta linea curva piii movimentata o meno reqolare ci mostra le onde »beta«. Dopo lunfjhe ricerche, gli scienziati sono riusciti cosi a penetrare nei piu misleriosi reconditi della vita deH’uomo. — Doslej so v medicini poznali samo elektrokardiograf, precizijsko napravo za merjenje srčneqa delovania. Temu dragocenemu aparatu se je pa pridružil zdai še oscilo-graf, preciziiska naprava za merjenje možganskega delovanja. Gornja slika nam kaže, kako deluje oscilograf. Pacient mora leči v zaprto železno posteljo, ki izloči sleherne morebitne električne motnje, tako poqoste v velemestih. Na glavi ima gumijasto obvezo, v njej pa v vlažno flanelo zavite srebrne ploščice. Z njih vodijo žice v merilec, stoječ tik postelje. Zunaj postelje ojačujeta dva ojačevalca 70.000 krat neskončno šibke možganske tokove, osciloaraf jih pa beleži na megleno ploščo in jih hkrati fotografira na papirnat film. Spodnji sliki nam kažeta krivulji možqanskeqa delovanja. Prva od obeh slik kaže krivuljo možqnnskeqa delovanja pri človeku, ki je duševno miren in uravnovešen. Takšne valove so krstili za valove alfa. Druga slika nam kaže možganske valove človeka, ki je razburjen ali napeto duševno dela. Ta krivulja je razqibanejša in neenako-mernejša in nam kaže valove beta. Tako so znanstveniki po dolqem raz-iskavanju prodrli v najskrivnosfnejše predele človeškega življenja.
■SA3A HofcvoM
U
.. .IN HODITI NA LOV !
»I
m
KAKO LEPO 3E BIVATI TU .SREDI DŽUNCfLE.
REVČEK,TAK0 HLAD ) PA BO MORAL ŽE/ UMRETI )}y
Vodoravno: 1. športna panoga 2. Priznati, potrditi (uradno). 3. Pot k poboljšanju; oče: dva samoglasnika.
4. Osebni zaimek; papige; ptič-plo-vec Severnega morja. 5. Prevara + svetopisemski nesrečnik. 6. Rimski svečenik in vedeževalec; pojav pri vrsti orožja. 7. Vrsta kolača! 8. Del obleke; klic na pomoč (dve črki zamenjani} ; medmet. 9. Latinski to, ono; grška črka; nemška črka. 10. Geometrijski lik. 11. Takšni so oni, ki ga radi preveč pijejo.
Navpično: 1. Vrh v Julijskih Al-pah, blizu Škrlatice. 2. Domača ži-val; vdor. napad. 3. Gorivo in gradi-Jvo- nota; prva in zadnja črka v be-' sedi pod 10. vodoravno. 4. Nemški on; medmet; junak Gotovčeve opere.
5. Oblika pomožnega glagola; beseda ali stavek, ki ga dajo začetne črke vrstic v kaki pesmi (gr.š.). 6. Ober (dvoj.); nedoločni zaimek. 7. Nazaj, navzad; pivo. 8. Oblika pomožnega glagola; gl. srednje v 3. vodoravni vrsti; osebni zaimek. 9. Ke-
jmijski znak za titan; pojav na ko-* vinah in rastlinah (obrnjeno} ; stopnja, vrsta (prva črka *ia koncu). .10. Vrsta afriških lili i. ki ima mes-J nate liste in se uporablja v zdravil-► stvu (množ.); moško ime (obrnje-Eno). 11. Prešeren ga je opeval.
PREMIKALN1C A
NAVZOČNOST
NEREDNOST
SLABOGLAV
II E D U Š Č A N K A
ŽURNALIST
CAPABLANCA
Če besede vodoravno prav premakni ete, se navpično zložijo imena treh [rastlin, ki jih goje na vrtu.
ENAČBA (a—b) + (c—c) + (d—e) '+’ (f—g) + (h—i) + (j—k) + (1—m) + (n—o) + (p—r) + (s—š) ,+i (t—u) + (v—z) + (ž—y) = x.
a = povrtnina, b = sibirska reka; c = sadež, č = sprememba; d = lepotni grm (rumeni grozdasti cvetovi), e = odpadki, smeti; f = vodna |pot, g = žalost; h = znak na listi-Jnah in pismih, i — šahovski rezul-
♦ tati; j = ptica pevka, k = koroška »gora; 1 = hrvaški pisatelj, m = del »cerkve; n -= žensko ime, o = vojno {orožje; p = trdost, r = trs; s =
{duplina, š = gajt = jagoda, u f*
► hrana, ki je deževala v pustinji; «v = pripadnica neke veroizpovedi, Jz = ivje; ž = povrtnina, y =■ del
• rastline; x = znana resnica.
t	$
{	ČRKOVNICA
t	2.	— OK — —------------—
t 3. OK — — — —
*	4.----------------oK	— — —
i	Z--------------------0 K -
|	7.--------------------— OK
{ A. a. a. a, a, a. 2. d. e. i. i, i. 5, fk, k. k, 1. 1. 1. 1. 1. n, o. o. o. o. o, ?P. P. r. r, r, r. r. s. s. t. t, t. v. v. v.
♦	1.	prebivalec,	2.	pokrov.	3.	plazilec,
♦ 4. igralec kvart. 5. Ahilov prijatelj. t6. križemgleda. 7. spomenik zmaae.
t	*
|	O DVEH ŽARNICAH >
f Imamo dve popolnoma enaki električni žarnici, razen da ima ena
► brezbarvno steklo, druga pa barvano
► ali medlo steklo, čeprav obev enako-
► dolgo gorita, se brezbarvna žarnica fmnogo manj ogreje. Kako bi to po-[ jasnili?
*	*T5^S|3»	\>9A
[uusBJd ‘ufid.v 01«m di ot nul voiiiju?
•oioidoj a. vfuiuiOJds on jop uiJ uj <«j;qjo9 i -qi:>	PP UttlsoOJj aqon»A8 pp 31 «,>3
►-ndoJd oiJpjs oujoui outjajtj2 :joa3£po
/2
Jaša uobr.Tl-4
»tlbodajiC
[Rešitev uiorik iz prsjšnie številk
Križanka:	vodoravno:	1.	Aristoteles. 2.	Fe*
jtrova pora.	U. oda, p<>,	gt	(r= pot). 4. Kako-
pak, Bor. 5. ar, Arosa. 6. nada, tp. 7. iliri* Janke. 8. Jard. 9. safir. 10. avanti, kr. 11. et, igo, Ana. — navpično: 1. apokalipsa. 2. redar, ve. 3. itak, nitrat. 4 s. r., ar. 5. tor-, pedirati. 6.	ov, aj, lg.	7.	tapka. 8. ego,	ra*
njak. 9. lo,	bo, kafra. 10.	ergosterin. 11.	e*'
trap, drva.
čaroben kvadrat: 1. pokal, 2. olika, 3. k i-nin, 4. Abika, 5. lanac.
l2P0ln]nka: Tudi molčanje Je laliko laž. | Premene:	kobila,	koliba,	kobali,	oMik**
oblaki, bokali.
čaroben lik: 1. pot, 2. pilot, 3. Gotove* 4. tovor. 6. ter.
»Sovražim te, Mark!«
»Prav lepa hvala. Ali je to vse?«
Dafna je zalučala slušalko na vilice.
.»Kmetavzar domišljavi!« je vzkliknila. »Res ne vem. zakai si tako prizadevam, da bi ga pridobila.« Sedela .le vzravnana v postelji in divje strmela v telefon. »Nikoli nisem slutila, da zna biti Mark tako grd, tako nehvaležen in trmast!« je mislila. »Če bi me resnično ljubil, bi se veselil, da mi dobro gre'. Tako mi pa ves ta čas se ni privoščil prijazne besedice. No, zdaj se bom pa nalašč poročila s Ho-jrardom. Bomo videli, kdo od naju bo prej odnehal!«
Mr. in Mrs. Darleyeva sta bila Prva gosta, ki sta v soboto zjutraj prišla na krov ,Mayflower-Castla‘. Dafna ju je zelo prisrčno sprejela.
»Ljuba moja Mrs. Darleyeva, ve-me, da vas snet vidim! In vas, Mr. Darley!« Dafna se je kar cedila od ljubeznivosti.
Mrs. Darleyeva je prezrla ponujeno desnico, toda Mr. Darley jo je krepko stisnil.
»Lepo jahto imate,« je pohvalil,, ogledujoč se okrog sebe. »In kako je 'Velika! Komai da je manjša od navadnih potniških parnikov, ki vozijo na otočja.«
»Da. prijeten čolniček je,« je odgovorila Dafna. »In prenese prav to-hko kakor kakšen oceanski parnik. Ze dvakrat sem z njo objadrala svet.« .T,Mrs. Darleyeva se je zasmejala. Njen mož jo Je začudeno pogledal.
Mn zdaj bi radi videli svojo kabi-n°. kajne.« je povzela Dafna.
»Ivje so pa vsi drugi gostje?« je nestrpno vprašala Mrs. Darleyeva. . »Niso še prišli, vidva sta prva,«
ljubeznivo odgovorila Dafna.
»Šla bom v svojo kabino in ostala mm, dokler ne bodo prišli,« je vzkliknila Mrs. Darleveva.
, Dafna je molče namignila nekemu ‘fdijskemu strežniku, ki je oba pohabljenca odpeljal v spodnje prodore. Mr. Darley je bil zeio neje-!0lJ,en zaradi nevljudnega vedenja bvo.je žene.
. »Takšna surovost!« je vzkliknil, ko
#	zaprl za seboj vrata kabine, »česa »kšnega še svoj živ dan nisem do-jhel! Kakor da ne bi bila dovolj Dobra zate, se boš zaprla v to luknjo, _ dokler ne bodo prišli drugi gostje. Kaj neki si bo le mislila o tebi?«
»Prav vseeno mi je, kaj si misli!« je odvrnila Mrs. Darleyeva. »Dokler Je, kaj si jaz o njej mislim, mi je to *aj malo mar!«
, Mr. Darlev je pustil svojo ženo v Rabini in odšel na palubo. Jel se je Sprehajati, beleč si glavo, kaj neki t® šinilo v Estero. Vojvodinja jo je mla pač že morala nekako užaliti, B‘cer se ne bi tako vedla.
.. Mrs. Darleyeva je bila slabe volje, r^zna je bila sama nase, ker je bila TTva prišla na krov. Bila bi morala Pritr pozneje. Depo, torej bo ostala {tekaj ur tu spodaj in počakala, da bodo prišli še drugi gostje. Ta čas *i bo pa uredila garderobo. Sklonila *e je nad kovčeg. ko je tiho potrkalo Ja vrata. Mrs. Darle. eva je bila trkanje preslišala in tako so se vrata odprla.
»Ali vam smem pomagati, ma-Game.« je vprašal znan glas.
«-	'• Darleyeva se je obrnila. Ot>-
**- ,	or vkopana, ko je zagle-
dala j)red seboj Mary Sullivanovo v *nežno beli poškrobljeni obleki.
1' »0!:. saj ste samo vi,« je vzklik-Jua Marv, »mislila sem bila, da je *do izmed drugih veličin.« v.»Kaj pa počnete tu?« je vprašala •Mrs. Darleyeva.
»Vojvodinja me je najela kot ladijsko strežnico za svojo jahto. Njena Spletična sem, razen tega je pa moja Oplžnost, da pomagam tudi njenim co zele.«
v vojvodinja! Mislite to manekenko?«
, »Ne, mislim vojvodinjo Mayflower-»Ko^ je odgovorila Mary.
»Prav tako dobro kakor jaz veste, ga m prava vojvodinja,» je razdra-*ono_ vzkliknila Mrs. Darleveva. »Vi ®ami ste ji predlagali, naj igra to »togo. Ali se ne spominjate več?«
»Res ne vem, o čem govorite,« je odvrnila Mary. »In če me ne potre-
•	*JM* n P/ct\3 o
i’-	.V J vK J itt
.;.t...»
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA
bujete več, da bi vam pomagala pri pospravljanju, bom rajši šla in si poiskala kakšno drugo delo.«
»Ne. Ostanite!« je zapovedala Mrs. Darleyeva. »Ali ste ves ta čas sodelovali s tem dekletom, odkar se je lotila svojega nečednega dela?«
_ »Ne vem. o katerem dekletu govorite,« je odvrnila Mary in sedla na eno izmed postelj.
»0 tej nesramni ženščini, ki se izdaja za vojvodinjo.«
»A, o vojvodinji Mayflowerski! Ne, prišla sem šele pred nekaj dnevi k njej. Iskala je po oglasu ladijsko strežnico in ponudila sem se. Izmed tri sto in pet in sedemdeset prosilk je izbrala mene. Pravim vam, da sem imela srečo!«
»Ali ste blazni?« je zakričala Mrs. Darleyeva.
. »Iti moram,« je _ odgovorila Mary m vstala; »Dovolj imam pametnejšega dela kakor posedati tod pri vas, poslušati vaše govoričenje in še celo prenašati vaše žalitve.«
»Počakajte trenutek.«
■ »Ne. Plačana sem zato. da opravljam svoje delo in ne da posedam okrog in klepetam. Če bi me vi za to plačevali, bi bilo pač drugače,«. Mary je odprla vrata in obstala na pragu. »Delam tisto, za kar sem plačana,« je pomembno dejala. »Če me boste potrebovali, prosim, pozvonite. Zvonec je tamle na steni.« Zaprla je vrata m pustila razjarjeno gospo Darleye-vo samo.
Medtem so jeli prihajati Dafnini gostje. Ni bila posebno živahna in vznemirljiva družba. Skoraj vsi udeleženci so bili Howardovih iet. To so biii železno jedro stare newyorške garde, ki je vse bolj in bolj izumirala. Bili so starokopitni in niso prav nič radi videli, če se je kakšen nov član vrinil v njihov krog. Med pozdravljanjem je Dafna že premišljevala, kako strašansko dolgočasen bo ta teden v njihovi družbi in obžalovala, ker Mark ni hotel priti. Kako lepo bi bilo, če bi premagal svoj smešni ponos in vseeno prišel!
Z nekakšno škodoželjnostjo je tehtala, kakšne obraze bi neki naredili, če bi jim zdajle povedala, kdo je v resnici, in če bi vedeli, da jih je povabila na to jahto samo skromna hči .letečih vragov* in ne prava modro-krvna angleška lady.
»Če bo, vreme ostalo takšno, bomo imeli zelo prijetno potovanje. Moja zena se je nekoliko bala, voziti se ob Lepi letnem času po morju. Menda je mislila, da bo prišla na tekmovalno jahto z jadri,« je dejal. Mr. vom Boul-den. Hahahaha!«
»Ne, nisem tega mislila, toda slabega vremena ne prenesem, tudi na velikem oceanskem parniku ne. Vidim pa, da bo ta vožnja čudovita, če bo vrane ostalo lejoo.«
»Vožnje na moji jahti se vam ni treba bati, Mrs. van Bouldnova,« je zagotavljala Dafna. »Plove tako enakomerno. da ne boste čutili niti tresljaja.« Kako strašna človeka, je pomislila sama pri sebi.
»Kapitan pravi, da bomo imeli mirno vožnjo do Nassaua,« Mrs. Chuckova je že legla na ležalnik, si ovila okrtg kolen volneno odejo in si .položila knjigo v naročje.
»Vi znate pa udobno potovati, vojvodinja. To je ena najlepših 'jaht, kar Etin jih kdaj videl,« je hvalil Mr. Appleby, debelušen sladokusec, čigar žena se je pravkar zaradi ločitve mudila v Parizu.
»Saj vendar menda igrate bridge? To je eden izmed vzrokov, da tako rada potujem na parnikih. Ves dan lahko igraš, ne da bi imel *l*čutek, da bi ti bilo^ treba kaj drugaga delati, ker pač ni nobenega drugega dela.» Lokave eči ^Mrs. Dumas-Itea-deove so že iskale žrtev, ki naj bi zadostile njeni igralski vnemi.
. »Sama ne igram posebno dobro,« je odgovorila Dafna. »Nikoli nisem
t imela dovolj priložnosti, da bi igrala
•	bridge. Vojvoda je iniel navado, da je ob večerih igral cribbage. Vendar mislim, da ne bo težko, sestaviti ijjro.« Ozrla se je po svojih gostih. Nikakor ne bo težko, je sama pri sebi pomislila, zakaj na vseh obrazih je brala tisti prazni izraz, tako značilen za obsedene igralce bridgea.
»Cribbage igrate, potem se pač morava poskusiti v tej igra. Igrala sem cribagge s svojim očetom vsak večer — do dne. ko je umrl,« je vzkliknila gospodična Spencerjeva. Bila je stara devica okrog petdesetih let, vse prej ko prikupna, toda po njenih žilah se je pretakala modra kri.
»O, z največ jim veseljem,« je odvrnila Dafna. V resnici pa še pojma ni imela o cribbageu. To igro je omenila samo zato. ker je nje ime zvenelo tako imenitno in ker se je tako dobro podala k osemdesetletnemu vojvodi. Želela si je, da bi si. gostje že zdaj izbrali zabavo ali kakšno razvedrilo, namesto da bi postajali tod okrog in neumnosti kvasili. Hvala Bogu, kmalu bo čas za južino. Po njej se bodo gostje počutili na jahti že bolj domače.
»Kdo neki je to?« je zdajci vzkliknila Mrs. van Bouldnova. I.ežala je dotlej v ležalniku in neskrbno klepetala z več starejšimi damami. Zdaj so se vse vzravnale in pogledale v isto smer. Ena izmed njih. nekoliko svobodnejšega vedenja, se je pritajeno zasmejala.
Čez krov je proti njim koračila Mrs. Darleyeva. Bila je oblečena v težko krzneno jopo, okrašeno z nežnimi orhidejami, na glavi ji je pa
V 24 U R A H
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi m svetlolika srajce, ovratnike, za-' pestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno cisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
koketno postrani čepela mornarska čepica. Howard, ki je bil pravkar pristopil k Dafni, jo je zagledal hkrati kakor Dafna.
»O,, tu pa prihaja Mrs. Darleveva,« je vzkliknil s posebnim naglasom. »Bojim se. da ste napak storili, ko ste jo povabili,«
»O!« Dafna je le s težavo zatajila l smehljaj, ko ja zagledala Mrs. Dar-; leyevo v mornarski čep ci. »Prav nič I se mi ne zdj, da bi. bila napak sto-j rila,« ja dejala. »Ljudem tega kova bo prav dr ero delo. če bodo v svoji sredi imeli čl o v	kakor je Mrs.
Darleyeva. Razširili si bodo obzorje in spoznalg da žive razen njih na svetu še drugačni ljudje. O. vendar ste prišli, Mrs. Darleveva! Čudili smo se ze, kje tako dolgo tičite.«
| »Mrs. Darleveva!« /je zašepetala nvss Spencerjeva Mr. Applebyju. »Kdo je pa ta Mrs. Darleveva?«
»Za zdaj še samo Mr. Darleveva, ne več ne manj,« je zašepetal Mr. Appleby. »Hahahaha!«
Tudi gospodična Spencerjeva se je glasno zasmejala pri opombi Mr. Ap-Plebyja. Bila je vsa srečna, da sme nekaj dni preživeti v njegovi družbi. Upala je, da bo pri njej iskal tolažbe, ko bo spet prost. Pred nekaj tedni je gojila iste upe za Mr. Ho-warda, toda zdaj se ji je ždelo, da ga je ta mlada vojvodinja tako omrežila, da jev boljše, če pokoplje svoie visokoleteče sanje in se zadovolji z Mr. Applebvjem. »Strašen človek ste. Mr. Appleby!« je vzkliknila kar se je dalo očarljivo.
»Mr. Ilovvarda že poznate,« je rekla Dafna Mrs. Darleyevi.
»Kakopak,« je hladno odvrnila Mrs. Darleveva. »Če se prav spominjam, je bil gost v moji hiši. ko ste v i njega spoznali.«
»Oh, saj res!« je ljubeznivo vzkliknila Dafna. »Le kako sem mogla to pozabiti!«
»Pozabiti!« je sarkastično siknila Mrs. l)arleyeva.
Gostje so začudeno poslušali ta nenavadni razgovor in z neprikritim nezadovoljstvom ogledovali Mrs. Dar-leyevo.
»Kakšna strašna ženska!« je zašepetala Mrs. van Bouldnova Mrs. foivnsendovi,
»Rada bi vedela, zakaj ji vojvodinja dovoli, da tako govori z njo.«
»Ker je vojvodinja dobro vzgojena in izobražena dama,« je dostojanstveno odgovorila Mrs. van Bouldnova »in ker je ta ženska iz neznanega vzroka njen gost. Jaz se vsekako ne bom zmenila zanjo. Hvala Bogu, saj ni moj gost!«
»Ali ostale gospode še ne poznate?« je vprašala Dafna Mrs. Dar-leyevo.
Mrs. Darleyeva je zardela do ušes.
»Ne,« je odgovorila.
»Dajte, vas bom seznanila,« jo je povabila Dafna. Prijela jo je pod roko, toda Mrs. Darieyeva se je je zlovoljno otresla. Vseeno jo je peljala od gosta do gosta in jo vsakomur posebej predstavila. Toda na vnete pozdrave gospe Darieyeve so gostje odgovarjali samo s kratkim, nemim prikimanjem. Dame, ki bi jih tako rada spoznala, so si pa imele prav tedaj, ko sta se jim z Dafno približali, očitno nekaj zelo važnega povedati, ker so venomer stikale glave, da jih nista mogli motiti.
»No, mislim, da se zdaj vsi med seboj poznat;,« je naposled prijazno rekla Dafna. »In zdaj pojdimo in izpijmo vsak cn coctail. Pridite. Mrs. Darieyeva.«
Dafni se je Mrs. Darleyeva nenadno zasmilila, ker si ie tako brezuspešno prizadevala, da bi zbudila pozornost. Mrs. Darleveva se pa ni zmenila za njeno povabilo, temveč je v;s čas frfotala okrog Mrs. van Bouldnove in Mrs. Chuck Tovvnsen-dove, in naposled se ji je le posrečilo, da je legla na ležalnik, stoječ čisto blizu njiju.
»Prijetno je tu,« je rekla, »človek si vsaj nekoliko odpočije od vrveža ne\vyorških zabav in prireditev.«
Mrs. van Bouldnova je pomembno pogledala Mrs. Chuck Tovvnsendovo in pritajeno dejala:
»In vseeno ne razumem, kako je mogla vojvodinja to storiti.«
»Angležinja je,« je odvrnila Mrs. Chuck Tovvnsendova.
»Ali govorite o vojvodinji?« je vpr#.;ala Mrs. Darlev va in se zasmejala. »Rada bi vedela, kako si ta more privoščiti jahto. Vem, da nima niti prebite pare. Najbrže jo kdo financira.«
Mrs. van Bouldnova je ledeno premerila Mrs. Darleyevo od nog do glave in oa nato v svojem ležalniku talce obrnila, da ji je pokazala hrbet.
Tedaj je pristopila Mrs. Dumas-Rcadova.
»Komu se ljubi, po kosilu z menoj igrati bridge?« je vprašala.
»Meni,« se ie hitro ponudila Mrs. Darleveva, »obožujem bridge!«
»Mislim, da ne bom igrala,« je tedaj čisto nepričakovano dejala Mrs. van Bouldnova, »rajši bom nekoliko legla. Prvi dan na ladji se vselej nekam čudno počutim.«
»O, jaz bi pa vrgla karte,« je rekla Mrs. Towsendova. »in vem. da bo tudi Chuckova igrala.«
»Dobro, z Mr. Applebyjem bomo štirje,« je odgovorila Mrs. Duraas-Readova.
»Ne, pet,« je vzkliknila Mrs. Dar-lcyeva. »Kaj naj storimo? Ali naj premen jamo?«
»Ob treh v kadilnem salonu. Ne pozabite!« je zažvrgolela Mrs. Du-mas-Rcadova in odhitela.
Mrs. Darleyeva je začudeno gledala za njo. Morda je gluha, je pomislila. Kadar govori, nekoliko vpije, kakor imajo navado gluhi ljudje. Obrnila se je k Mrs. van Bouldnovi.
»Ali je gluha?« je vprašala.
Hrbet Mrs. van Bouldnove pa ni ničesar odgovoril. Počasi se je gospe Darleyevi zasvitalo, da ti ljudje nočejo z njo govoriti. Ozrla se je po svojem možu; stal je pri baru sredi gruče gospodov, eden izmed njih je bil Mr. Chuck Townsend. Videti je, da se je že znašel med njimi, je pomislila sama pri sebi. in prav on je bil tisti, ki se je zmerom najbolj norčeval iz njene družabne vneme.
Dafna je opazila zadrego gospe Darleyeve. Obrnila se je k Hovvardu.
I »Posadila bom Mrs. Darleyevo pri | mizi k vam,« je rekla .»In vi morate i govoriti z njo in poskrbeti, da je. i tudi drugi ne bodo prezirali. Ne ma-j ram, da bi ji ti snobi zagrenili vso . j vožnjo.«
»Bilo bi boljše, da je ne bi bili povabili,« je nekoliko zlovoljno od-| govoril Hovard. »Nevarno je, ljudi j njenega kova uvajati v družbo.«
»To pa ne bi smelo biti,« je resno odvrnila Dafna. »Meni osebno se zdi najzabavnejša oseba na ladji.«
»Zabavna —- no da,« je zdolgoča seno odgovori! Mr. Ho\vard. »Kako-; pak njena prostaščina je zabavna...«
| Meni se ne zdi niti pol tako pro-; staška kakor vse te drug?. In razen i tega je prav tako moj gost k? kor druge dame. Kdor ravna z njo tako neprijazno, s tem tudi mene žali. To je nevljudno.«
Mr. Ho\vard ni nič odgovoril. Angležinja je. je pomislil, in Angleži so po naravi bolj demokratski kakor mi. če se bo pa poročila z menoj, se bo morala naučiti, da no vabimo v svojo hišo nikogar, ki je iz nižjih slojev. Za moškega je to drugače. Darlev je drugega kova in razen tega dobra stranka. Bilo je lepo in prav. da je enkrat večerjal v njegovi hiši, toda samo enkrat. No, Dafna se bo morala pač privaditi, da ne bo občevala s takšnimi ljudmi. Na Angleškem je najbrže drugače. Bila je že groba napaka, da jo je sploh povabila. Že , od početka je bil proti. Vendar je i hotela, da .je njena obveljala. Da, .moral je priznati, da ie zelo samo-
I	stojna. Howard se je nasmehnil,
i	Imel je rad ženske, ki znajo uveljaviti svojo vol,jo. In Dafna je razen 'tega še lepa in nenavadno izobraže-. na. Da, v Nassauu jo bo zaprosil za roko — v tropski mesečni noči.
Kakor ie bila Dafna pričakovala, se je družba šele po južini prav udomačila. Pri treh mizah so vneto igra-
li	bridge, nekaj gostov je odšlo v kabine, ostali so pa mirno dremali v ležalnikih na krovu. Dafna je legla s knjigo v roki v kotiček, kjer je bilo precej zavetja, in si #d srca zaželela, da bi bilo dolgočasne vožnje že konec.
»O, vojvodinja, tukaj ste. Prinesla sem s seboj desko za cribbage.« Miss Spencerjeva je žarečega obraza stala pred Dafno.
»žal mi je, toda zdaj mi res ni do igre,» se je izvijala Dafna.
»Menda vam vendar ni slabo? Vem, morje marsikomu ne de dobro, čeprav je mirno kakor olje. Jaz se pa j lahko vozim v najhu jšem viharju, ne da bi izpustila eno samo .južino.«
»O, ne, prav nič slabo se ne počutim,« ji je zagotavljala Dafna.
Miss Spencerjeva je prisedla.
»Kako lepa vožnja!« je rokla. »In vsi se tako dobro zabavamo!«
»To me veseli.« Zakaj neki ljudje mislijo, da morajo zmerom govoriti, je pomislila Dafna.
»Povejte mi — kje na vsem božjem svetu ste pa iztaknili to Mrs. Dar-leyevo?« je vprašala miss Spencerjeva.
»Zakaj?«
»O — ne vem. Mr. Applebv je prejle nekaj tako smešnega reksl o njej.« Miss Spencerjeva je ponovila Dafni basede Mr. Applebvja in spet udarila v smeh.
Dalje prihodnjih
Morda je le pomola
Zdravnik ves vesel telefonira qo-•Dodu Godrnjaču:
, »Čestitam vam, srečni očka. troič-"e ste dobili.«
»Res?« prestrašeno vzklikne Godr-»Gospod doktor, prosim pre-®{erfe jihi se enkrat, če se morda ni-*te zmotili.«
Zvestoba
d Grobar nekaj časa začudeno ocjle-mlado ženo, ki qrabi zemljo na ^Vezeni qrobu. potem pa pristopi k ,eUn jo vpraša:
*Kaj pa delate, qospa?« sj,Mravo sejem,« mu odqovori žen-
ie orob vendar še svež in neželen. Počakajte, trava qa bo tako 5f)ma porasla.«
»Vern. a to qre prepočasi. Svoje-n	k'	leži	v	tem	qrobu,	sem
tkirn'CV ebjmbila. da se ne bom prej hr..e.a, dokler ne bo nieqov qrob ■•ava zarasla «
Ltolq jezik
beŽmk(?mS«IŽI<in'a Se 'e Doro^i'<1 z nl"
»Gotovo qa ie pri tebi spoznala.«
Preizkušnja K Gospodar naiarne noveqa hlapca.
<Ja skfLm" n?zd<nic kaj pameten, sklene preizkusiti.
vU sm',!,lei' ,ail<aX‘ Hju otavi »Tu v hle-čeber i	'	bi	Predeni	postavil
b> izpit?« m Ccber z vmom- kil'
»Vedo,« odgovori laka.
»Zakaj?« fla dalje preizkuša qo-spodar.
»Zato, ker ie osel!« se odreže hlapec.
V kinu
»Gjospa, bodite tako ljubeznivi in odJozite_ klobuk. Za sedež sem namreč plačal osem lir, a zdaj prav nič ne vidim na platno.«
»2e moqoče — jaz sem pa plačala za svoi klobuk sto osemdeset lir.«
Dobro ji je zagodel
Gospod Mainik ie že prekoračil Petdeseto leto. a se še nikakor noče prištevati k starejšim gospodom.
Pred nekaj dnevi se je peljal v tramvaju. Ko je že nekaj časa stal, zasliši za seboi neko mlado damo, ki poučuie svojega malčka: »lanezek. vstani in ponudi staremu gospodu prostor.«
Gospod Mainik se ie užaljeno obr-nd in rekel tako glasno, da so qa slisnli še drugi potniki v tramvaju:
»Janezek, le povej svoji babici, da še prav lahko stojim.«
Moderna hči
»Očka, denar potrebujem.«
»Zakaj neki?«
»Za pohištvo«
»Cernu ti pa bo?«
»Poročila se bom. Kaj nisi še bral današnjih časopisov?«
Radovednost
»Le zakaj si ga potem odbila, če sama priznavaš, da ga ljubiš?«
»Veš. dejal mi je. da ne more brez mene živeti, zato sem se hotela prepričati, ali je to res «
Filatelija
fi©ife snmmk®
(Gl. začetek v prejšnji številki!)
Za razstavo znamk, ki jo bo v začetku septembra priredil U.K. S., bo izšla znamka za 18 + 9 kn. Bakrorez po oljnati sliki Vladimiria IGrina »Dolac« ie oskrbel graver Karel Sei-zinger. tiskata pa bo znamke državna tiskarna na Dunaju. Znamka ho imela velikost 42-t-58 mm. Izdali pa bodo:
a) pole po 40 kosov znamk na gladkem bolem papirju v modrem tisku in nakladi 2S0.0UO kosov:
b) zobčane bloke izmere 10X13.6 cm v nakladi 70.000 kosov. Znamka ho na njih rjave barve, papir pa bo rumenkast japonski. Po vsej priliki bodo to zelo lepe znamke.
Nova frankovna seriia bo obsegala naslednje vrednote' znamk s sliko Po-glavnika:	0.25.	0.50.	0-75.	1 —. 1.50.
2.—. 3.—.	4.—.	5.—.	8.—	9.—. 10.—.
12.—. 12.50. 18.—. 32.—. 50.—. 70.— in 100.— kn. Popolnih serij bo 250.000.
Nova. po številu četrta seriia por-tovnih znamk se od dosedanjih razlikuje po velikosti. Nove znamke merijo 24 X 24mm (prejšnje merijo 25 X24i/i).	Tudi	so zdaj vrednote po
0.50 l._	2.-.	4.-.	5,-	in 6.- kn
svetlomodre in črnosive. po 10.—, 15.— in ‘20.— kn pa ultramarinaste in črno-modre. Popolnih serii bo 100.000,
Liechtenstein je izdal že tretjo serijo s slikami knezov. Vrednote: 20 rp rdečerjava (Alois II.). 30 rp temnomodra (Johann II.). 100 rp sivoriava (Franz Josef II.) in 150 rp sivozelena (Franz Josef II.).
Madžarska ima spet novo seriio s pribitki v korist Hortyjevega letal-
skega sklada. Seriia «!»swa štiri znamko. in sicer: 8 + 8 f zelena, 12 + 12 modra. 20 + 20 rjava in 30 + 30 kar-m in.
Nizozemska je izdala kot prvo vrednoto nove frankevne serije karmina-sto znamko za 7l/a ent s sliko admirala M. A. de Ruyterja
Norveška. S sliko skladatelja Griega so izšle znamke: za 10 orov olivna, 20 rjavordeča 40 črnozelena in 00 zs-lenomodra. — Seriia službenih znamk se je pomnožila za novo vrednoto:
1.— Kr vijoličaste barve.
Nemčija. Za »delovno službo-r so izšle štiri znamke. Slike prikazujejo posamezne vrste dela; vrednote so naslednje: 3 + 7 rjava. 5 + 10 zelena, 0 + 14 modra in 12 + 18 rdeča. Globinski tisk. Za letošnje konjske dirke za »Rjavi trake ie spet izšla znamka za 42 + 108 pf v rjavi barvi.
Za konjske dirke na Dunaju sta izšli dve znamki: (i + 4 pf indigaste barve in 12 + 88 karmin. Znamka predstavi ia konja; zgoraj iyju napis: Gro-fier Preis vom Wien — 1943 — Freu-denau.
V	spomin na P. Rosaggerja sta izšli zelena znamka za 0 + 4 in karmina-sta za 12 + 8. Na poslednji ie slavljenčev portret.
Romunija ie proslavila dveletnim vstopa v vojno s seriio treh znamk in blokom. Znamke so izšle v nakladi
50.000	serii: vrednote: 30 + 104 lejev (rdečerjava). 02 + 128 (modra) in 70 + 124 (oranžnordeča). V bloku sta združeni znamki za 62 + 138 in za 76 + 124 lejev: prodajna cena 600 lejev: naklada 25.000 blokov.
San Marino ie na iilaslo znamko za 30 cat in na škriliasto za 50 ent iz se-
rije »propaganda časopisja« natisnil v karminasti barvi priložnostno besedilo: Giornata Filatelica I Rimini — San Marino / 5 luglio 1943 / (1642 d. F. R.).
Slovaška ie izdala tri znamke s pribitkom v korist vdov padlih vojakov. Vrednoto: 70h + 2.—Ks karmin. 1.30 + 2.— Ks modra in 2+2 Ks olivno-zeleiia. — Znamka za 30 h iz seriie »Tatra« ie izšlavto pot zobčann 101/’. — Nova seriia časopisnih znamk ima stilizirano črko N (začetnico besede Novinv — časopis), v ozadju pa časopis. Seriia obsega zeleno znamko za 10 ti. riavo za 15. modro za 20. rdečo za 50 h. zeletiosivo za 1.—Ks in šftri-lj stomodro za 2.—Ks. Znamke so ne-zobčane.
Švedska ie za 85. rojstni, dan svojega kralja Gustava V. izdalavtri zelo lope znamke: za 20 orov rdečo, za 30 modro, za 60 vijoličasto. Znamke so zobčane le vodoravno: vrednota za 20 orov. ki je izšla tudi v znamkovnih snopičih, pa ie ali zgoraj ali spodaj nazobčana, tako da ima ta vrednota tri različna zobčanja.
Turčija bo izdala nr.ivišjo vrednoto sedanje frankovne seriie. t. i. za 200 kurusov s sliko Izmeta lnoniia kot posebno znamko še v bloku.
Letošnji katalog Zumstein bo po dospelih sporočilih izšel v začetku septembra. Stal bo 5.75 švicarskega franka. Podrobnejše o teni solidnem kala-logu. ki se čedalje boli uveljavlja tudi pri nas, ob izidu.
Katalog Yvert 1944. bo izšel v malenkostni nakladi, ki ne bo krila potreb uiti Francije same.
O novem katalogu Michel š(! ni no benih obvestil.	O. Gruden.
Petrček, naposled sama!
Teoretsko si moj že dva tedna. Petrček, toda pravim samo teoretsko. V resnici si zdai. odkar si se rodil, mani moj kakor prej. ko sva liila še tesno združena. Komai si zagledal luč sveta, že si ie aospa babica zavihala rokave in pripravila tvoio pi vo toaleto. Silovito si kričal, ko se ie smela prvič človeška roka dotakniti tvoieaa nežnega telesca in te pomočiti v toplo kopel. tti nato te ie zavila v snežnobele pleničke, pogladila tvoi plavi čopek in te položila v svežo posteljico na kolesih. Meni so povedali samo. da si deček, da pa imaš hud sias, si mi sam dokazal. In nato so te odpeljali v sobo za dojenčke, Rekli so mi. da bi me tvoje kričanje utrudilo, toda iaz bi bila še tako rada poslušala tvoi glasek, glasek drobcenega človeškega bitja, ki ie moje. čisto moje.
Morala sem potrpeti. Tudi naslednje dni si smel priti samo. či si bil lačen. Tedaj sva pa bila vendar nekaj minut sama. Smela sem te pobožati po nežnem čeku. le potipati za ušesce, prešteti trepalnice in se čuditi srčkani obliki tvojega privihanega nosu. toda že je spet prišla strežnica, rekoč, da imaš že dovoli in da moraš spati.
Želela sem si že. da bi smela domov. Tam boš vsaj res moj. Malo hudo mi je bilo. ko te nisem smela sama nesti po stopnicah, rekli so mi. da bi mi to škodovalo, toda zdai. zdaj sva naposled sama!
Hvala Bogu nikogar ni doma. Zdaj smem sesti k tvoii košari, smem te gledati in poslušati, kako rahlo in enakomerno dihaš. In da te ne bi zbudila — šele čez pol ure boš večerjal — sem zagrnila že tako zastrto nočno svetilko s trikrat preeanienimi pleničkami. Kmalu bo devet. Splazim se po prstih v kuhinjo, kjer imam pripravljeno tvoio ,menažo‘.
Zdai te moram zbuditi, a le kako? Tega mi v kliniki niso povedali. Pocukam te za lase. požgečkam pod na-skoin. skušam odpreti peščico, ki io tako trdno tiščiš. »Peter. Petrček. ali me nič ne slišiš?«
Še malo pihnem vate — uh. kako nehigienično! — glei. nekaj bo. Le dobro se pretegni, tako. da! Zdai zde-haš. pogledaš okrog sebe — in v jok. Zakaj neki. mali mož? O. kako težko te ie dvigniti iz košare, da ostanejo nožiče in glavica skupaj, kakor ie treba!
Plenice so pripravljene. Kar težko jih je zaviti okrog tvojega okroglega trebuščka in okrog nožič, ki tako djv-je brcajo. In pri vsem tem ves čas kričiš, kakor bi te na meh drla. Tako. lepo. vidiš, še čopek in gotova sva. Zdaj pa v košaro s teboj. Nesem te v tvojo spalnico1, prav počasi, da te lahko malo popestujem, O. kako mehko je tvoje. ličece, kako topla tvoja glavica! Zdaj čutim tik ušes tvoj rahli dih. Čudovito lepo ie s teboj, moj mali sinko, tako sem srečna, res! Zdai pa spat. Kolikor znam previdno te polo-
žim v košaro in te za slovo poljubim nav čelo. (Če bi to videla voditeljica tečaja za vzgojo mladih mater!)
Kar vesela sem. da ie moral tvoi očka po opravkih, da sva nocoi še nekaj časa sama. Bogve. zakaj ne morem zaspati? Ali je to odgovornost, ki io prvič danes čutim zate. Petrček? Vrata v tvojo spalnico so pol odprta. Prisluškujem, vse tiho. Zdi se mi. kakor da bi se moralo nekaj zgoditi, toda kai? Ali te morda nisem dovoli odela? Takoj moram pogledati. Oh ne. ves rožnat, odet do bradice ponoino ležiš in spančkaš.
I očno ob treh četrtih na šest sem se brez budilke zbudila. Prav nič ne čutim, kako ie hladno v kuhui'i. lano zelo se moram posvetiti pripravljanju tvoje, .menaže*. 0. kako težko te bo zbudi4}' Kako pridno si spal vso dolgo noč! Tiho pristopim h košari. Že se nekaj giblje v njej. Ko dvignem zavese, zagledam svojega sinka. Že gleda in še prav zadovoljen se zdi, čeprav ie tako modut'. ];akor da bi bil v parni kopeli. Hm zdi se mi. da se mi je nasmejal. Kdaj neki se otroci prično smejati? No. Petrček. še enkrat!
In zdai tvoj zajtrk. Petrček. Najprej boš pil pri mami. lepo počasi, da se ti ne bo zaletelo. Tako, zdai smeš pa še pogledati v stekleničko. Pii. pii. do poslednje kapljice. Tako. čez tri ure se bova pa kopala, dotlej se pa sam zabavaj, sinko moj.
Oh. koliko ie treba pripraviti za iu-trnjo toaleto malega prestolonaslednika! Pogreti vodo. pripraviti tople pleničke, milo, ščetko za čopek, toplomer, puder, vato. povojčke ... Sonce sije skozi okno naravnost wa naju. ko te razvijam. Čih! Čili! Čili! Bog pomagaj. Petrček! Na tihem me skrbi, ali je morda prehlajen, ali pa kiha sam« tako .za zdravje*, kakor je rekla so spa babica.
Taka kopalna zadeva ni tako preprosta. kakor se zdi. Le zakai tak« tiščiš peščice, da moram vsak prstek posebej odviti in umiti? Hej. ne z rokami v usta. milo ni dobro! Na. tukaj imaš ščetko! Vidiš, saj znaš držati, samo ne po čelu z njo. te bo bolelo!
Skoraj sva že gotova. Še vazelino v nosek, beži no. ali ie to tako hudo? Za tolažbo boš smel ležati na trebuščku. O kako ie glavica težka! In preden moraš v plenice, še en poljubček na tisti maiceni rožnati mezinček, tako podoben sladki rdeči jagodi. Kai. že spet lačen? Nikar mi ne poiei palčka. že grem. že grem!
No. zdai smo siti! Obe ročici nad i glavo, rožnatih ličk Petrček spi V luštnem kotičku se mu še drži kapljica mleka. Zdai se ie nasmehnil, prav na-ra'.i!o in se zresnil, kakor bj se bil premislil. Smej se. Petrček moj. smei. dokler si v košari in pri mami. se le smei!
Tiho zaprem vrata za seboj, tla aa ne bi zmotila v sladkem snu, (n)
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v lei rubriki, plačamo 10 lir
Krompirjev pire z marmelado
Jz *V4 kilograma kuhanega krompirja naredr pire. Dodai 1 rumenjak, 1 zavitek vanilijeveg« sladkorja in 2 žlici marmelade. Vse skupaj dobro zmešaj in stresi v okroglo porcelanasto skledo. Iz beljaka slepi sneq in ga slresi čez pripravljen krompirjev pire. Skledo posiavi v neprevročo pečico in jo pusii v njej 10 minut, da sneg lepo zarumeni. Daj še toplo na mizo.
N. B.t Zg. šiška
Koruzna pogača
Vs kile koruzne moke praži 20 minut na 1 žlici maščobe. Polem zalij z 1 litrom vrele vode in pusti kuhati še 20 minut. led mora biti srednje mehka in jo, če ie še pregosta. še zalij. Ko je kuhana, io odstavi, stresi vanjo 2 pesti grozdičev. dobro premešaj in zloži na krožnik. Po okusu potresi še s cimetom in sladkorjem, tako pripravljena koruzna pogača ie zelo tečna in dobra večerja.
Z. š.. Ljubljana
Zapečena polenta s stročjim fižolom
V 1 liter slane vrele vode stresi pol litra koruznega zdroba in 2 žlici olja. Ko zdrob zavre, ga s kuhalnico predrl in kuhaj pokritega 10 minut. Potem ga dobro premešaj, stresi v kozo, kjer si segrela malo olja, in postavi v pečico. Tako pripravljeno polento stresi na sredo velikega krožnika, obloži s praženim stročjim fl-žolom in daj s solato na mizo.
M. S., Ljubljana
Žličniki
Vtepi 1 beljak v sneg. Vani vsui 10 žličk enotne moke, 1 zavitek va-nilijeveoa sladkorja in tri kavine žličke sladkorja. To dobro zmešaj 10 minut. Pekačo potresi z moko in nanjo polagaj žličnike, ki jih zajemaš iz pripravljenega testa. Peci jih približno 40 minut v zmerni pečici. Dobila boš tino in rahlo pecivo.
M. F., Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za Praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni pre-
Lekarna v našsm dom«
Domača lekarna se nam je že precej izpraznila. Prišel je čas, da jo spet izpopolnimo in nadomestimo vsa tista domača zdravila, ki nam manjkajo. Ker po lekarnah ne moremo več kupiti raznih tovarniških izdelkov, jih bomo zamenjali, s preizkušenimi in dobrimi domačimi pripomočki.
Arnika: Iz arnikinih cvetov smo junija in juliia pripravili arnikovo žganje, ki ga uporabljamo za masiranje revmatičnih obolenj in izpiranje ran. Očiščene korenike posušimo in skuhamo v zdravilen čaj. Na enakem delu vode in kisa skuhamo koreniko. odceT dek pa uporabljamo za obkladke pri trebušnih in želodčnih krčih.
Encijan je tudi zdravilna rastlina. Iz korenike kuhamo čaj in pripravljamo encijanovo žganje. Čaj je izborno zdravilo za kronično zaprtje in napihnjen trebuh. Žganje pijemo, če nas tišči v želodcu. 1 žlička žganja na pol kozarca vode že zelo pomaga. Za gliste je pa dobra v prah zdrobljena encijanova korenika.
Kolmež: Zdravilna je samo korenika. čaj krepi želodec, odstranjuje vetrove in poživlja tek. Prav tako ie tudi dobro zdravilo za prsne bolezni in hud kašelj. Na skodelico kolmeže-vega čaja vzamemo žličko medu in spijemo, čaj omehča kašeli in se po njem hitro in dobro odkašljamo.
Urejuje A, Preinfalk
Problem št. 261
Sestavil O. Nemo
Beli: Kd8; Tb5. g5; Pa4. c2, d5, f2. (7)
Crni: Kd6; Sa8, h4; Pf3, f4. g6. (6)
Mat v 3 potezah
Teoretična past
262. Damski gambit G. Berner—Pitscliak
(Tl trije modeli 50 risani Izrečno za »Družinski tednik« In niso bili Se objavljeni.)	♦	Dunaj,	junij 1943
Bliža se šola. Pripraviti in popraviti bo potrebno to in ono. Iz prekral-	♦	1. d4	Sf6	2.	c4 e6 3 Sc3	<15.
kega svetlega plašča ssš.jemo tričetrtinsko jopico k temnejšemu krilu. I4 inS ’ I hi s	'c	„
Jopica ima velik štirioglat ovratnik. Iz ostankov škotskega blaqa preno- X/ 1 yrT'	,	,	•	~\'
vmio staro obleko. Oblekca se zapenja na hrbtu s preoblečenimi gumbi.	*	'	:	,	. ' !0	lc	divja dunajska	va-
Zadnji model nam pa kaže Ijufcko črno šolsko haljo, pošito z belimi trakovi	*luiniu,	ki je	navadno nadaljujejo s
   ________________________________________________________________________________j7. e5, cd4. 8. Da4 + , Sc6 0 0-0-H
Ld7 itd. z nejasnim položajem, ber-
Ljubka in mehka pričeska, kakršno vidite na zqornii sliki, je zelo hvaležna. Ob obrazu so lasie valovito dvignjeni, zadaj pa počesani v majhne, toda čvrste kodre.
Kamilice so zdravilo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni domači lekarni, čaj blaži »razne prebavne motn je in je dobro sredstvo za obkladke pri ranah in raznih izpuščajih. Tudi v kozmetiki uporabljamo kamilice, in sicer za odstranjevanje gub- in mozoljev.
Baldrijan, tudi kozlikovec imenovan, daje dober čaj za pomirjenje. Znane so tudi baldrijanove kapljice, ki prav tako ne smejo nikjer manjkati.
Lipovo in beegovo cvetje nam dajeta čaj, ki pospešuje znojenje.
Suhe borovnice so izboren pripomoček proti driski. Zauživamo jih kuhane. lahko pa tudi presne.
Žajbelj ali kadulja je dobro domače sredstvovza izpiranje ustne votline. Priporočljiv je zlasti za izpiranje rane, ki jo pusti izdrti zob.
Poleg teh domačih zdravilnih čajev ne smejo manjkati še ostala zdravila za prvo pomoč. V prvi vrsti ne bi smel manjkati toplomer. S toplomerom ugotovimo, ali je bolezen resna. Pri otrocih, zlasti dojenčkih, moramo biti pa previdni, da se toplomer ne razbije, ker utegnemo z drobci otroka raniti. Pri dojenčkih, pri katerih merimo temperaturo v danki, pa lahko pri neprevidnem ravnanju nastane zastrupljenje z živim srebrom.
Škatlica vazeline nam bo dobro došla pri manjših ranah. Če nimamo drugega domačega ali kupljenega mazila, namažemo rano z vazelino, da se obveza ne prime. Prav tako je vazelina poceni, a kljub temu zelo dober pripomoček za nego rok.
Benčin in salmijak sta dobri razkužili pri piku raznega mrčesa. Za razkuženje manjših ranic in prask imamo pripravljeno stekleničko joda. Večje poškodbe in rane pa izpiramo z lizolovo raztopino.
Za odstranjevanje katrana. smoleJ ■	,	...	...	.
in borve uporabljamo čisti terpentin.? . ^ potezo so uvedli l<usi in ofnfl* Obroček, ki ga terpentin pusii, po-|nla belemu rahlo prednosti cd4. 8. sebno na svetlih oblekah, zdrgnemo* SXd4, LXc3+. 9. bc3, Da5. 10. LXf&!. z bencinom ali špiritom.	}DXc3+?
Madeže od črnila odstranimo izt (To je vabljivo, a tvegano; prav ie pralnih blagov z limonovim sokom al!Xnf<,	a a c,i7	i/Vi	cu,
kislini mlekom, iz volnenih stvari pai?i	jhv ^	u	-7r' n £
z limono in soljo.	•	Lb3 Ld7. 14. Df3 Ke7 15 De3.
Krvave madeže iz oblek, ki jih ne*ny ,	■.	n!Ln r/ ri •>-'
moremo namočiti in oprati kakorl	a	•	P' faradi gr°z'
ostalo perilo, odstranimo takole: |nle Tel edino, seveda pa zdai beli
gospodari; zdi se, da za črnega sploh ni več rešitve.) 13. Tel, Db4. 14. Dq4. g6. 15. e5 (grozi s SI5 do-4bil: damo; močno' 16 pa “tudi TO DT4. jSd7. 17. e5, SXf6. 13. ef6. Kh8. 19-}Dh6, Tg8. 20. Sf3, Df8. 21. Sg5! Tg7. $22. Tc7 in zmaga.)
| Te8. 16. Dg5, Sd7. 17. Sf3. b6. 18. Jh4, h5. 19. Tc7, Df8. 20. q4 (Crni po-Jložaj je omajan in povezan ier ga j beli z lahkoto osvoji, čeprav črni po-} skuša vse kar se da) SXf6. 21. ef6. jTd*. 22. gh5, Td5. 23. Se5. TXe5 (Da ♦ malo zavleče.) 24. DXe5. Dh6. 25. «hq6, DXg6+. 26. Kh2, Df5. 27. Tql+. ♦Kh8. 28. Dq3, Dh7. 29. Dq7 + , DXq/. «30. TXg7.
S Crni je klonil pred obema stolpo-*ma, ki ga v kratkem uničita. Berner
► je odločno izpeljal napad, ni mu pa S bilo treba rešili težkih strateških na-llo*. Kadar že sama otvoritev nakaže tnadaljno pot, je to užitek, ne gara-
► nje; potrebna ie pa seveda točnost tali, kakor se strokovno reče, dobra ! tehnika.
DARNOL
najboljše «dvaj«lna sredstvo
Tudi čiščenje madežev je umetnost
Kadar čistimo madeže, moramo biti zelo previdni, da ne pokvarimo tkanine in ne povečamo madeža. Ugotoviti moramo tudi, ali je madež svež. ali je že zastarel.
Popolnoma sveže mastne madeže odstranimo z mlačno vodo in dobrim milom. Moker madež zdrgnemo s krpico istega blaga ali pa s svežo čisto krpico, da se osuši in obroček izgine.
Nekoliko starejše mastne madeže pa odstranimo iz temnejših blaqov z bencinom, s svetlejših pa s špiritom. Ko madež odstranimo, moramo prav tako mokro mesio zdrgniti s krpico, da se posuši.
2e zelo stare in strjene mastne madeže, madeže od voska, stearina in loja, ki največkrat ostanejo na vrhu blaga, stopimo s segreto žlico ali likalnikom. Med žlico in blago položimo pivnik, ki hitreje vpija maščobo kakor blago. Madež toliko časa topimo, da povsem izgine. Pivnik menjavamo, da lahko čim hitreje vpije vso maščobo.
Sveže madeže od mleka iz temnejših blagov odslranimo s toplo vo-dov iz svetlih pa s špiritom. Na isti način odstranimo tudi madeže od kave.
Madeži od prahu in govna hitro izginejo. če jih oščetkamo s salmiia-kovo raztopino. Na 1 liter vode vzamemo 1 žlico salmijaka. Potem madež splaknemo s čisto mrzlo vodo in blago zlikamo narobe.
Škrob zmešamo s iohko vode, daj dobimo gosto kašo, ki io debelo na-J mažemo na madež. Ko se škrob po-* suši, obleko narobe stepemo. Ce ma- » dez_ ni prvič izginil, ga še enkrat na- J mažemo s škrobom.
SKRBi ZA MILO
Od 15. do 28. t. m. igrajo na Dunaju turnir za velikonemško prvenstvo. Udeležujejo se ga lanski prvak 5 Schmidt, ki bo tudi letos glavni Jmec, dalje dunajski prvak Hans Mii!-jler, Lokvenc, Rellstab. ki mu bodo ; iS®1 m? ♦najnevarnejši nasprotniki, m se Kie— : f tsihffl^CBii!**ninger, Zollner, Ropsdorl, licinrich, JElm, Loose, Mecking, Dorner Precej ako vzamete za pranje pen/atimenitnih imen manjka; Lešnika niso
»EVO« pralni prašek. PraJcfične|pnpus*il'
poskušnje so pokazale, da vešča $	*
gospodinja ne potrebuje	Rešitev	problema	št.	2C0.
pranju z »EVO« pralnim pra-% Beli mora samega sebe patirati; pri ten*
-i	i___-x5si niora zapreti lastno trdnjavo. Toda inane*
Shortl IlOuQTl6QCl mila; posebno	Xfl—f3—li3—115 in nato	h2—h4	traja za
če perilo tudi namoči v »EVO« *,’ot,ezo1.p^.(,.olg°'	Ti2+’	Kia'.^ ,Kbl <?!
♦ ka3 ali kb3; beli s 2. If3+ takoj pridobi PTaŠkU.	A rešilno potezo. Večnega žalia ni. ker črni
Jkralj-uteče na el ne pa na e2 zaradi Tal.
Z »EVO« praškom oprano pe-t2. Tf3, bs. 3. tu3, b2. 4. Ta3-h km. &•
  x u	.	^	_	.	♦TXa4, Ke2, zdaj mora beli žrtvovati stolp
"za kmeta, nakar kmeta f4 resda ne more braniti, toda potegne li2—h4 in nilia g kraljem na h5 in g5 in potem ga črni patira. če pa v 3. potezi črni zapravi potezo s 3. Ka2, tedaj belemu uspe lastnj pat s 4. ThS in 5. h4.
rilo je snežnobelo in ima prijeten svež duh.
Pralni prašek »EVO« je sestavljen iz temeljito preizkuše-\ nih, perilu popolnoma neškod-\ ljivih sredstev.
Pralni prašek »EVO«, Zobna krema »VAN K A IT«. Brivska krema »VAN KAIT«,
Zastopstvo:
Drago Križaj Ljubljana - Medvedova 24/It
Rešitev problema št. 261.
1. c4? SfGf. torej le počasneje, kmetiček! ;1. c3! Sf5. 2. TXg6-h Ke5. 3. Tefl mat; 1. . . * ;Sg2. 2. c4! in 3. c5 ‘mat; 1. . . . Sa8 poljubno* Tb6-J- in 3. Tc6 mat.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Izdaja K, Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. V Ljubljani; ?a tiskaino odgovarja 0. Mihalek — vsi ? Ljubljani.