3
Politične stvari.
Avstrija še zmirom na cedilu!
Nemški centralisti so po novi volilni postavi dosegli to, kar so nameravali — večino imajo v državnem zboru, in zopet so gospodje oni, ki imajo za seboj le manjšino narodov Avstrijskih. To je nenaravno, in ker je nenaravno, ni druzega nič, kakor neprestali boj za ustavno pravo. Tak državni stan pa ni zdrav; v pravi ustavni državi morajo vsi narodi ravnopravni biti, in v Avstriji centralizem ni druzega kakor večna nevarnost za državo samo. Tako imenovani „ustavoverei" nočejo ustave poštene; oni se kot smfila držijo po Schmerlingu narejene ustave,   ki je njih za
„gO$ppdef'. naredila v Avstriji; z rokami in nogami so se lata 1867 branili d vali zm a, ki je Magjare rešil njihovega* gospodstva; ko pa jim vendar ni obveljalo, llagjare spraviti v centralistični Dunajski zbor, sprejeli so- ga iinrmraje in. ne voljni, zdaj pa se dvalizma še trdnejše držijo kot Magjari sami, da tem krepkejše morejo gospodovati Slovanom v Avstriji. Njih ustavno obnašanje je le terorizem proti posamesnim kraljestvom in deiželam Avstrijskim.
21. dne t. m. se začne zopet državni zbor Dunajski. Ena prvih obravnav v tem zboru bode predlog grofa Hohenwarta, ki se opira na deklaracijo Čeških poslancev, katero so poslali državnemu zboru, raz-loživši razloge, zakaj niso prišli v državni zbor. Grof Ho h en wa rt se je prijel te prilike, da bi ustavoverce v državnem^zboru napotil na pot porazuml jenj a in sprave s Cehi in vsemi druzimi narodi, ki stojijo na stališču državopravne opozicije. Grof Ho h enwart — to spoznava ves svet (in potuhnjeno tudi ustavoverci sami) — je resne besede govoril v duhu najspoštenej-šega patrijotizma Avstrijskega; živo jim je na vest po-kladal, naj opustijo trmo nemškega gospodstva, naj ne odbijajo roke, ki jo jim prijazno podajajo drugi narodi, — al žalibog! že govor njegov so vzlasti nemški Pemci z viharnim ugovorom motili! Vendar predloga njegovega niso mogli odbiti in pobiti; — on tedaj v malo tednih pride v obravnavo. Ustavoverci imajo dokaj časa premišljevati veliko važnost Hohenwartovega predloga; Če jim pravica in svoboda niso le prazne marnje, morali bi po besedah cesarjevih: „naredite mi mir med narodi!" in po nasvetu Hohenwartovem porazumeti se z ostalimi narodi in mir narediti.
Malo je upanja, da bi se to zgodilo. Ustavoverci so fanatiki, od katerih ni pričakovati, da bi se poboljšali. Če tudi bi sam sveti duh čez te ljudi prišel in z gorečimi jezici k njim govoril, ne bi mu verjeli, ne bi ga ubogali. Oni prav dobro ved6, da so krivični; al krivico sučejo za pravico. Njih ^liberalizem" je despoti zem drugim. Oni so — kakor je Hohenwart dobro rekel, vso moč na se potegnili in te oblasti po no- . beni ceni ne dado iz rok, naj bi zato tudi Avstrija propala. Vsaj so v predrznosti svoji tako daleč segli, da so že mnogokrat očitno rekli: „Ce nismo gospodarji v Avstriji, naj gre Avstrija rakom žvižgat!" Prav podobni so tedaj tistim hazardirarjem, ki ves svoj denar stavijo na eno srečko , naj dobijo vse, ali naj se pogubi vse.
Finančni polom („krah") že so zakrivili; ako ne popustijo krivične svoje politike , zakrivili bodo tudi še politični polom.
Prilika, pogubno to pot popustiti, jim je dana po predlogu Hoh en warto vem; Hohenwart jih resno opominja, naj spregledajo in postanejo pravični, — enajsta ura že bije.
Ali se bode zgodilo to na blagor Avstriji, videli bodemo še ta mesec. Bojimo se, da blagi patrijot je — bob v steno metal.