ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical PriniLrg of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU,
sploh po in izven Amerike
Vol. xxxvin.—leto xxxvin.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 28, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 141
Zadnje vesti
Vremenska napoved za danes ^Poveduje dež sem in tja in ^ hkdno vreme. Najvišja J'nperatura dneva bo 84 sto-najnižja nocoj 65 stopinj.
j® j® spremljal veter, je včeraj popoldne v v	znižala temperaturo
j^troitu, Mich., od 100 sto-
divii'^	Nevihta je
jala vec kot štiri ure. Obrež-straza je poročala, da je po-
ggwakll meb, Ш »o si L,
J a za časa nevihte v majh-colnih na jezeru St. Clair.
ra7hif	porušena, šipe
John promet je bil oviran. » Barnes, star 45 let, se je
da J	»» parkališče,
Deli«	svojega avta. Od-
je	^ bolnišnico, kjer
1Ц ^®gel srčni kapi. Howard Ubit ^ ®tar 69 let, je pa bil »j^gov	P^dlo na
^efeoit je doživel tako hudo
kot 40 ОоГл /
Pustil« delavcev je opoldne dela v protest« ra-
Uila ^''^jšnjim dnem se je uki-'Jeniu P® posebnem dovoza, a J ^*'o doslej potrebno ske	britske in franco-
sko »n '	obiskati ru-
let^T	Več kot 10
bi	turisti imeti pri se-
zi огем ^ hoteli iti sko-pod Sovjeti, bilo	dovoljenje je
'i os?afe^ '»Potniki hot^ žoni. ^ noci v sovjetski
Co^e	& Copper
%nŠi v naznanila, da pri-iiih dveh . ® ^ obrat v nje-laudu Za"	tu v Cleve-
prekinil, vsled po-
'^ižniS	^^djetje je
Copp J. . Kennecott Copper
stavkg	prizadeta vsled
^sna I, f. je oklicala neod-
4radnikTb^ jilija. Unijski % vče>.a - ' Vstopajo delavstvo, be га J.^^^rnili ponudbo druž-цгд	plače 15.2 centa
%ht6va 20 centov P'^čo v slučaju brez-Xri h« ? druge ugodnosti. Cev PHzadetik 2,000 delav-
)fn, .Industrial Rayon ''®^е1апл dve tovarni tu v iii„ n, po eno pa v Paines-
Coi CI,
^oy'ngton, Va., je
^ PHČalf dnevi okrnilo obrat
nastopa stavke.
л polnoči So nikofnp 4tra-t ^stopile e •	a"« sjjiaviia v %ep vsaK po aeset ao-
,	mesta pred larjev. Za krajevo baptistovsko
»avc^v	tekstilnih de- cerkvijo so dali v zemljo naj-
bolj preprosto rakev in—vse tiho je bilo.
Uradni zastopniki okraja Madison in Franklin so bili opozorjeni na ta dogodek, to sedaj po devetih letih. Krajevni mrliški oglednik je odredil izkop.
GENERALI ADOLFA HITLERJA-CENERALI ADENAUERJA
BONN, 27. julija—Zapadnonemška vlada je dokončno prodrla s svojim načrtom o rekrutiranju nemške mladine v novo nemško vojsko, ki bo štela pol milijona vojakov. Enako so se odobrile pogodbe, da bodo Združene države vsaj delno oborožile novo nemško vojsko.
Med nemškimi politiki je šlo"
pri teh debatah za dve struji.
Prva je zahtevala popolno premoč civilistov nad bodočo nemško vojsko, druga se je potegovala za vlogo bivšega nemškega generalnega štaba. Zmagal je nek kompromis, vendar pa je značilno, da sta prišla v novo vrhovno nemško poveljstvo dva generala, ki sta imela tudi pod Adolfom Hitlerjem važno vlogo.
Prvi je Hans Speidel, ki je bil šef generalnega štaba v službi pokojnega nemškega maršala Erwina Rommela. Maršal Rommel je bil nemški vrhovni poveljnik na severnoafriškem bojišču. Tam so ga združeni Angleži in Amerikanci premagali. Rommel je moral oditi v Francijo in voditi tam utrjevalna dela, da bi preprečil izkrcanje zavezniških čet v Francijo iz Anglije. To izkrcanje- se je izvršilo junija 1944 in je bila znana izjava Rommela, da če bodo zavezniki poskušali vdor iz Anglije v Francijo preko morskega kanala, bo ta 'kanal za te čete eno samo ogromno pokopališče. Vdor se je posrečil.
Di ugi geneial je Adolf Heu-singer, ki je bil pod Hitlerjem enako general, njegova naloga pa je bila izdelovati vojaške načrte.
Speidel je star 58 let, Heusin-ger pa 57 let. Oba sta dobila nazaj iste čine, ki sta jih imela pod Adolf om Hitlerjem; postala sta generalna polkovnika.
Njuno imenovanje je vojaški odbor nemške zbornice že odobril.
Nova ustava za Japonsko
TOKIO, 27. julija—V zadnji vojni premagana Japonska je morala ubogati Amerikance, ki so od nje zahtevali, da sprejme novo ustavo, ki je bila precej prikrojena po ameriški, deloma pa je prišel vanjo angleški duh.
Japonski parlament ima obravnavati predlog za predlogom, kako naj se obstoječa ustava spremeni. Japonska je dobila tudi pravico, da se zopet, čeprav omejeno, oboroži. Veljajoča ustava to prepoveduje—in podobno, pa se je japonska vlada odločila, da bo izdelala krat-komalo načrt nove japonske ustave, kakor bo to odgovarjalo sedanjim željam japonskega ljudstva.
Nemci se vežbajo v USA
WASHINGTON, 27. julija— Ko je dobila Zapadna Nemčija pravico, di-iKhstavi na noge novo armado, se je med Združenimi državami in Zapadno Nemčijo tudi dogovorilo, da se bodo bodoči nemški vojni pilotje vež-bali v Ameriki. V Ameriko je prišlo nekaj mladih nemških oficirjev, za katere je ameriška vlada najprvo poskrbela tečaj za angleški jezik; ko so se Nemci delno privadili angleščini, so bili poslani na ameriško letalsko bazo v Lacklandu, Texas, da se tam vežbajo kot pilotje lovskih letal, obenem pa spopolnju-jejo tudi—angleščino.
KDO JE NEZNANI MRTVEC?
Pred devetimi leti se je pri dveh farmarjih javil neznanec, bilo je to v Big Darby okraj Madison, oziroma v Plain City, Ohio, in ju prosil, da цај mu pomagata izkopati grob, obljubil pa je istočasno vsakemu $10 nagrade.
Farmarja sta pomagala in spravila v žep vsak po deset do-
»'cev r
■ vod: pogajanja z za novo pogodbo.
Potniško letalo je ^ plamenih na štirje Д ® ozemlje. Najmanj
sovjet-
P^tniki I,	j® bHo med 51
^elkg^ ^ Icitalu Constellation
d	so po nezgodi
^^Isk;	bolgarski proti-le-
' sestrelili letalo na ^ Dri" Krški vojak, ki j® izjavil, fti, , stotno gotov, da ni taij^ splozija od znotraj le-
^Hes •
^J'^traj je bolgarska
^'^tvo	da je njeno top-
^tlikov • ktalo. Vseh 51
k bil« n
Iz
Rakev je bila dvignjena, po devetih letih je t)ilo v njej le okostje pokopanega. Kdo je pokojni in kdo je neznanec, ki ga je dal tako skrivnostno zakopati? Oglednik trdi, da je šlo za moškega belca v starosti 18 do 20 let, da nad njim ni bilo storjeno nobeno nasilje. Verjetno je da je umrl po dolgi bolezni. V kolikor gre še za ostanek oblačil, v katerih je bil pokopan, so bila ta najskromnejša. Nekateri hočejo v pokopanem videti žensko in naj bi šlo za 24 letno ljudskošolsko učiteljico Lolo Celli, ki je dne 23. februarja 1946 iz kraja skrivnostno izginila in to brez sledu.
ŠE VEDNO ZMEŠNJAVA RADI POLIA
PES—DA JE BOLJŠI OD "PAPERBOYA"
Raznašalec lista "paperboy" je tudi ena od ameriških besednosti. Ne samo, da na tem zaslužku mnogi zidajo svojo bodočo karije-ro; tudi ker so, vsaj kolikor pričajo pritožbe, ti razna-šalci precej svobodni. Da se zamenjajo stranke, naročniki, ni nič posebnega. Tudi ni nič posebnega, če "paperboy," ki raznaša list manjšega obsega, na biciklju, odvrže časopis pred hišo, pa naj pade kamorkoli. Da pa puščajo časopise na verandi —"porchu," je že nekaj vsakdanjega. Naročniki pa le zahtevajo, da se jim časopis dostavi na varno mesto ali v poštni nabiralnik, ali pa v omarico za mleko.
Baznašalci krajevnega lista v Kinstonu, Sev. Carolina, so metali časopis brez ozira na vremenske prilike, kratkomalo na "porch." Neki naročnik je izgubil potrpežljivost, pa je streni-ral svojega psa, da je ta ča^ kal vsako jutro raznašalca lista, list, ki je bil vržen na "porch" pobral in ga prinesel gospodarju. Slučaj se je raznesel med sosede. Tudi sosedje iste ulice sp naprosili gospodarja psa, da ga jim posodi, pa pobira tudi pri njih časopis na "porchih," da ga naročnik dobi pravilno v roke. Seveda ni bilo zastonj!
Ta "pasji raznašalec" je prišel na uho uredeiStvu in lastništvu lista, ki sta začela s svojevrstno tožbo, češ, da gre za kršitev pravic o svobodi tiska, ker tako pride časopis do tega, da z njim dela posle nenaročen pes, pravi "paperboy," ki je bil pravilno najet in plačan, pa je porinjen ob steno.
REVOLUCIJA TUDI V LETALSKEM PROMETU; MESTO NAVADNIH. LOVSKA POTNIŠKA LETALA
moštvo sedmih mož
se javlja, da je
^le
i	K.
"Vvef	predsednik Eisen-
' Rusijo In da bodo v 3_,y®!^te|ji prišli na '"jene države. To bo
WASHINGTON, 27. julija— Kongres je sicer sprejel zakonski predlog, da se podeli dr. Salku„ ki je znašel novo cepivo zoper polio, kongresna medalja.
V vprašanju cepiva zoper polio, pa je še vedno zmešnjava. V uradu za narodno zdravje je šef oddelka dr. Leonard Scheele, ki je objavil naslednje zanimive podatke: V letošnjem letu epidemije polia v Ameriki ni bilo. Do sedaj je bilo 4,682 na poliu
posledica sporazuma za prosto izmenjavo obiskovalcev ene države v drugo, o katerem se je razpravljalo na ženevski konferenci.
obolelih ljudi, lansko leto pa ob istem času 6,517. Res pa je tudi, da jih je bilo v letu 1950 v tem času le 4,318 in v letu 1951 le 3,855. Sezona polia še ni na višku. Ameriške države ne postopajo enotno. Idaho, Illinois, Maryland, Nevada, Utah, Kansas, Arkansas in Washington D. C. so se odločile, da cepljenje sploh odložijo. Zdravstveni urac federalne vlade pa je ppln opti mizma. Cepivo zoper polio se zboljšuje in dr. Scheele postavlja tole napoved:
V treh ali štirih letih bo ne varnost polia v Združenih drža vah dokončno odstranjena.
USA in ZN
NEW YORK, 27. julija—Članstvo pri Združenih narodih tudi stane. Združene države nosijo nekaj več kot 33 odstotkov vseh stroškov Združenih narodov. Federalna blagajna je za leto 1955 nakazala vse stroške in to $13,212,012. Toliko znaša ame riški prispevek.
Iz bolnišnice
Mr. Ludvik Vadnal se je vrnil iz Charity bolnišnice na svoj dom na 3620 Beyerle Ave., kjer se še nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in voščilne kartice. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu.
LETO 1958 BO POMENILO NOVO OBDOBJE V LETALSTVU
WASHINGTON, 27. julija—Ameriške letalske družbe, ki skrbijo za civilni promet z letali, so se odločile, da uvedejo brzovozna potniška letala—lovce na svojih progah. Tehnika v letalstvu je toliko napredovala, da bodo sedanja potniška letala prej ali slej postala zastarela. Ker pa izdelovanje novih letal traja nekaj let, so družbe ta letala naročila že sedaj. Računajo s tem, da bodo v prometu leta 1958.
Gre za tri. tipe brzovoznih le-"^
tal in to Viscounts, ki je originalno britanskega izvora, ki ima lahko na krovu 44 potnikov 1ц ki vozi 320 milj na uro. Drugi je tip Electra, ki bo sprejel na krov 64 potnikov, navadna brzina pa bo 400 milj na uro. Tretji je tip Douglas, ki bo sprejel na krov 130 potnikov, vozil pa bo z brzino 550 milj na uro.
Ideja brzovoznih potniških letal ni originalno ameriška, ker so s temi poskusi že začeli tako Angleži, kakor tudi Rusi.
Koliko bomo prihranili na času?
Polet z letalom iz New Yorka v London je znašal normalno 11 ur in 50 minut. Z bodočim brzim letalom bomo isto progo prevozili v sedmih urah.
Iz Los Angelesa v Washington rabi sedaj potniško letajr šest ur in 50 minut, brzovozno bo rabilo le štiri ure in 30 minut.
Letalski polet iz Miami v New York traja tri ure in 45 minut. Z brzovoznim letalom bo trajal le dve uri in 15 minut.
Letalski polet iz Miami v New York traja tri ure in 45 minut. Z brzovoznim letalom bo trajal le dve uri in 15 minut.
Iz San Francisca v New York rabi letalo sedem ur in 30 minut; brzovozno bo ta čas znižalo na pet ur in 15 minut.
Ko bodo brzovozna letala praktično že v službi, se bo do tedaj brzina verjetno še zvišala.
Grki in Angleži
LONDON, 27. julija—Novi predsednik britanske vlg,de Anthony Eden se je odločil, da čim preje reši nesporazume s Grčijo, v kolikor gre za vprašanje otoka Cipra v Sredozemlju, ki je sedaj pod angleško oblastjo, Grki pa ga zahtevajo zase. Ogromna večina prebivalstva je grška. Na otoku Cipru je zainteresirana tudi turška republika. Dne 29. avgusta se bo v Londonu začela konferenca zastopnikov treh omenjenih držav o vprašanju, kakšna naj bo bodoča usoda otoka Cipra.

Molotov le gre
BEOGRAD, 27. julija—Jugoslavija je imela na zadnji konferenci "štirih velikih" v Ženevi svoje opazovalce, ki so prišli v stik z nekaterimi Rusi, tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Ko so se ti opazovalci povrnili v Beograd, so trdili, da jim je Molotov privatno zaupal, da se on osebno konference štirih zunanjih ministrov meseca oktobra v Ženevi ne bo udeležil, ker ne bo več zunanji minister Sovjetske zveze.
Zaroka
Mr. in Mrs. Ludwig Prosen, 19716 Arrowhead Ave., naznanjata, da sta se zaročila njuna hčerka Bernice Marie in Edward Plivelich, sin Mr. in Mrs. Michael Plivelich, 845 E. • 197 St. Poroka se vrši 5. novembra t.l. Čestitamo!
ANTONIA WESS
Kakor smo včeraj že poročali, je preminila v Mt. Sinai bolnišnici dobro poznana Antonia Wess, rojena Lederer, stanujoča na 16420 Arcade Ave. Rojena je bila v vasi Šmarje pri Jelšah, Spodnje Štajersko, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica društva Lunder Adamič št. 28 S.N.P.J.
Zapušča sina Louis, dobro poznanega bivšega councilmana v Euclidu, ki zdaj biva v Paines-ville, O., ter hčer Marie, ki je poklicna bolničarka, tri vnuke in sedem pravnukov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški
oder danes popoldne ob dveh.
#
FRANK BRATUŠ
Snoči. ob sedmih je preminil Frank Bra tuš (Bratush), star 75 let, bivajoč v Madison, Ohio. Rojen je bil 15. julija 1880 v Ipa-vi, Spodgorica pri Št. Vidu.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Majcen, hčer Mrs. Mary Csizi, sinova Charles in Joseph ter šest vnukov. Pogreb se vrši soboto zjutraj ob 9. uri iz Paine pogrebnega zavoda v Orwell, Ohio, v cerkev St. Mary's in nato na ondotno pokopališče.
Vile rojenice
PERLE MESTA-ELEANOR ROOSEVELT
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Art Gabriel, 1290 Tropical Ave., Pasadena 8, Calif., in jima pustile luštkano deklico, ki bo v družbo sestrici Wendy. Dekliško ime matere je bilo Daniella Simončič ter je hčerka poznane Mrs. Emilie in pokojnega Louis Simončič, ki so pred preselitvijo v Califomijo bivali v Maple Heights, O. S tem dogodkom je postala Mrs. Rose Verbič iz 983 E. 76 St. drugič prastara mama. Čestitamo!
Amerikanka Perle Mesta, ki pripada demokratski stranki, je bila ena izmed dveh ženskih po-slankinj, ki ste zastopali Združene države v tujini. Mesta je bila poslankinja v Luxenburgu. Luxenburg je sicer mala državica, Mesta pa je bila le poslankinja! V Washingtonu se je na javnem polju prvič pojavila leta 1920. Čeprav demokratinja, je imela zveze tudi z republikanci in ženami demokratskih in republikanskih politikov.
Kot ameriška poslankinja v Luxenburgu je bivala pač v Luxenburgu, bivši general Eisenhower kot poveljnik zavezniških vojaških čet v Evropi, pa v Parizu. Mesta in Eisenhower sta izmenjavala obiske. Eisenhower se je večkrat ustavil na ameriškem poslaništvu v Luxenburgu, Mesta pa na vojaškem poveljstvu v Parizu. Mesta je znana obiskovalka Bele hiše v Washingtonu.
Ko jo je republikanska administracija poslala v pokoj. Mesta ni mirovala. Tri mesece se je nahajala v Sovjetski zvezi, kjer je prepotovala 12,000 milj.
tudi z uradnimi zastopniki Sovjetske zveze. Po kronanju sedanje britanske kraljice Eliza bete II je tudi Mesta smatrala za potrebno, da se za to priliko, četudi kasneje v javnosti uveljavi. V Londonu je priredila prijateljski sestanek, kateri jo je stal $15,000.
Perle Mesta je zopet na svetovnem potovanju. V mestu Saigonu v južni Indokini je prišlo te dni do velikih antikomuni stičnih demonstracij in zoper dogovor v Ženevi, ki je bil sklenjen pred dobrim letom, ki je Vietnam razdelil na dvoje. Demonstrantje so napadli hotel, v katerem je stanovala tudi Perle Mesta. Mesta je bila življenski nevarnosti in se je na srečo nepoškodovana umaknila Med demonstranti so bili namreč tudi študentje, s katerimi se je Mesta nekaj dni popre je osebno spoznala, se z njimi razgo-varjala, pa so jo sedaj rešili iz mučnega položaja. Mesta bo svo je potovanje opisala v posebni knjigi, Amerikancem pa javlja da bo imela na televiziji tudi svoj posebni program. Mesta
govorila z delavci in kmeti, pa gre za Rooseveltovo.
ODŠKODNINA DIXON & YATESU
WASHINGTON, 27. julija— Pogodba znana pod imenom Dixon & Yates, po kateri naj vodno silo v Tennessee začne skoriščati privatni kapital, je Dropadla. Obe družbi Dixon in Yates sta imeli z raznimi intervencijami svoje stroške. Vsaj ti naj bodo povrnjeni, pravijo in komisija za atomsko energijo jim priznava $4,000,000 odškodnine. Demokratje pa pravijo, da je bil načrt pogodbe od vsega početka nezakonit in federalna blagajna za nezakonitost ne bo plačala niti centa.
KRUŠČEV O NEMCIH
BERLIN, 27. julija—Glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Kruščev je vzhodnim Nemcem ponovno zatrdil, da Sovjetska zveza ne bo dovolila zapadnonemške oborožitve, ne združene Nemčije, ki bi bUa kot oborožena v zapadnem bloku.
Pozdravi
Pozdrave z obiska v stari domovini pošiljata vsem prijateljem in znancem Mr. in Mrs. Andrew in Frances Krvina iz Girard, O. Pišeta, da se pri svojih domačih prav dobro počutita in za tri tedne se podata v Dolenjske toplice.
Čistka obuvala
V Mandelnovi trgovini z obuvalom na 6125 St. Clair Ave. imajo v te^u veliko čistko poletnega obuvala za vso družino. Cene so bile zelo znižane. Oglejte si oglas za več podrobnosti.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) ________-______________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)___________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)__________________$12.00
For Six Months -_(Za šest mesecev)________7.00
For Three Months—(Za tri mesece)______4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
IKE EISENHOWER-GEORGIJ ŽUKOV
{0\
Dne 7. novembra leta 1945 sta se sestala general Eisenhower in ruski maršal Georgij Zukov. Sestanek je bil V Potsdamu blizu Berlina. To je bil prvi osebni sestanek med dvema vojaškima poveljnikoma, ki sta imela v zadnji svetovni vojni poleg angleškega, maršala Montgomerya, na zavezniški strani čisto gotovo najbolj odločilno vlo^o. Čisto gotovo sta se oba vojaška poveljnika v vojni odlično izkazala.
Pod vodstvom Stalina je sovjetska zveza odlično vodila obrambno vojno, je pa vodila tudi ideološko vojno. Po vojni so se radi teh ideoloških načelnih vprašanj začele homatije in sta da divša zaveznika postala močna nasprotnika. Iz krvave vojne smo prešli v hladno vojno. To se pravi, da je bilo podano nasprotovanje kjerkoli se je dalo nasprotovati, samo, da bi se dosegel politični cilj, to je, čim več razširjenja komunizma.
November 1945 in julija 1955! Zopet sta se sestala Eisenhower in Žukov, to pot v Ženevi.
Pa obudimo spomine na sestanek dne 7. novembra 1945 v Potsdamu. Takrat sta se izkazala tako Eisenhower, kakor Žukov kot taka kar sta. Eisenhower kot Amerika-nec, Žukov kot Rus pod komunističnim režimom. Vendar sta imela obadva velika poveljnika neko skupno potezo, da vržeta na mizo karte odprte. Bilo je več spornih vprašanj med zonami, kakor je bila Nemčija razdeljena. Eisenhower je govoril odkrito, sta vi j al Žukovu odkrita vprašanja, Žukov mu je odgovarjal odkrito, seveda v mejah vojaškega poveljnika, ker je vedel, da končno besedo imajo v Moskvi politiki, predvsem pa stranka. Mi še enkrat povdarjamo, da po zapiskih o teh razgovorih nujno sledi, prvič, da sta oba vojaka res govorila odkrito, da pa sta se zavedala človeške osebnosti vsakega, torej tudi navadnega vojaka, ki naj ne izgublja svojega življenja po nepotrebnem. Zavedala pa tudi, da na svojem polju sicer odločujeta, pa je nad njima še druga oblast, ki ima končno besedo. Toda Eisenhower in Žukov sta se sestala kot človeka v najbolj originalni besedi vzeto. Človek je rojen, da živi, ne pa da umrje po nepotrebnem.
Pod Stalinom vsaj kolikor se da po dobljenih informacijah sklepati, Žukov po končani vojni v Sovjetski zvezi ni imel važne besede. Sedaj jo ima. Žukov ima položaj vojnega ministra sovjetske vlade. Žukov ima dalje važno vlogo v komunistični stranki. Morda je ravno v zvezi z maršalom Žukovom, da hoče Rdeča armada naglasiti svoj pomen pri splošni upravi Sovjetske zveze. Morda bodo sestanki med Eiisenhowerjem in Žukovom v Ženevi v vseh svojih posledicah pomenili praktično vzeto največji pomen te konference. Končno—zakaj je šlo v Ženevi? Da se odstranijo razna nasprotja in da živimo v miru brez strahu pred vojno. Kaj pa pomeni vojna, občutita, če sta na mestu, oba vojaška poveljnika, pa naj gre za Eisenhower-ja, ali za Žukova.
Demokratski režim v Ameriki stremi za tem, da bo človeku dobro na tej zemlji. Sovjetskemu režimu v Rusiji gre enako za to, da bo sovjetskemu človeku dobro na tej zemlji. Napredek, blagostanje in uživanje življenja je brez dvoma tako vladi v Washingtonu, kakor vladi v Moskvi pri srcu.
Še nekaj se je izkazalo v Ženevi, da je namreč šlo ne toliko za Anglijo in Angleže, Francijo in Francoze, kolikor za Rusijo in Ruse, Ameriko in Amerikance. Bivši svetovni veljak Velika Britanija stopa v ozadje. Francija kot taka ima življenske krče in je vprašanje ali bo ozdravela ali ne. Na vsak način je oslabljena. Gigantski podvig Združenih držav, ki se je začel s prvo svetovno vojno, nadaljeval z drugo in šel po tej vojni rekord za rekordom, enako napredovanje Sovjetske zveze v njenih danih prilikah, je danes faktor, ki je svetoven.
Tudi to smo opazili, daje Eisenhower nastopal kot pravi Amerikanec. Ameriška vljudnost je znana, je edinstvena, ker je odkrita. Tudi so Amerikanci znani po svoji človekoljubnosti in dobrodelnosti. Izrazit predstavnik te miselnosti je bil Eisenhower, ko je v vseh vprašanjih v Ženevi položil vse karte odprte naravnost na mizo. Toda diplomatsko ozadje?	L, ^
VELIK PIKNIK SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE
CLEVELAND, Ohio—Velike priprave za proslavo 45-letnega jubileja naše domače organizacije Slovenske dobrodelne zveze 30 v polnem razmahu. V nedeljo, 31. julija pa bo pohitelo tisočero zavedno članstvo s svojimi prijatelji v St. Joseph Park, na znano bivšo Močilnikarjevo farmo, da se v polni meri poslu-ži slastnih produktov, ki jih bodo zanje nagrmadile pridne roke in spretnost naših veščakov, in da se kot dobri člani številne družine zopet enkrat snidejo ter v veselem razpoloženju medsebojno pokramljajo o tem in onem kot v dobrih, starih časih.
Tu bo veselja in razigranosti na pretek tudi za otroke vseh starosti, kajti naš Mladinski odbor bo tudi to pot aranžiral vsakovrstne tekme za mlade in odrasle. Vsakomur'se bo izplačalo potruditi se za prvenstvo in lepih nagrad bodo deležni ponosni zmagovalci. Ta privlačnost Zve-zinega piknika je vsekdar višek nestrpnosti našega naraščaja, od katere že marsikdo hrani dragocen spomin na nepozaben trenotek, ko je bil proglašen zmagovalcem ter obilno nagrajen kot prvak gotovega športa ali tekme. Res zanimiva olimpi-jada—bodisi za tekmece ali gledalce !
Nadaljna zanimivost tega dne bo tudi predstava zmagovalcev v letošnji Zvezini jubilejni kampanji. Naš gl. predsednik bo nalašč radi te izredne točke, ki je na programu, pohitel na lice mesta iz daljne Slovenije, da bo kot vrhovni činitelj naše organizacije dostojno in svečano opravil tozadevne važne ceremonijalne obrede. Razumljivo, da se kaj takega more učinkovito opraviti le v prisotnosti večine Zvezi-nega članstva. Zatorej v nedeljo vsi na plani
Da bo za plesaželjne igrala dobra godba—je itak samopose-bi umevno—prav tako bodite tudi uverjeni, da je za vse ostale želje in potrebe, ki bi utegnile nastati, najboljše preskrbljeno.
Jedilni list so sestavile st. clairske kuharice pod vodstvom Mrs. Hrastar. V vidiku so imele jubilejno praznovanje naše organizacije, zato se za nedeljski "menu" ne bo samo kuhalo in peklo, ampak tudi cvrlo!
Točilne mize bo pa naš Charlie Vrtovsnik obložil z pijačo vseh barv in okusov, ter skrbno pazil, da ne bo nikjer najmanjše suše.
Torej v nedeljo vsi na Zvezin dan, ki bo dan veselja in dobre volje za vse!
Za pripravljalni odbor SDZ
Josephine Petrič.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
MIDWAY, Pa.—Dne 7. julija je umrla članica SNPJ Anna Mi-helich, stara 67 let. Rojena je bila v Jugoslaviji. Njen soprog Joseph Mihalich je umrl leta 1940. Tu zapušča 5 sinov, 3 hčere, brata in 15 vnukov. Njen ain Mike Mihelich je predsednik društva 87 SNPJ.
CHICAGO , Illinois — Chičaska jugoslovansko - a m e -riška legija je v nedeljo 24. julija počastila Thomasa Blazino, 62 let starega vpokojenega delovodjo pri družbi Crane. Blazina je jugoslovanskega rodu. Sedaj živi v Whittierju, Calif. Blazina je bil v mehiški vstaji leta 1916 narednik v regimentu "Bojevitih Ircev." Poročnik tega regimenta je bil sedanji predsednik Eisenhower. Blazina in Eisenhower sta se večkrat srečala in obnovila staro tovarištvo. Ob neki priliki je Blazina bil Eisenhowerjev gost v Beli hiši.
USPEH ŽENSKE ALPINISTIČNE ODPRAVE
Hkrati s poročilom, da se je angleški odpravi pod vodstvom dr. Evansa posrečilo priplezati na vrh 8579 metrov visokega himalajskega orjaka Kangčend-conga, tretje najvišje gore sveta, je prišla tudi vest iz glavnega mesta Nepala Katmanduja o velikem uspehu ženske alpinistične odprave. To je bila prva izključno ženska odprava na Himalajo. Prejšnji mesec se je vrnila v Katmandu. Vodila jo je Monica Jackson in njene članice so priplezale na vrh 7620 m vi-i9okqga himalajskega gjrebena Ganeš. Razen tega je odprava raziskala neznana področja in odkrila dva nova himalajska orjaka, visoka približno po 7000 m.
Nekaj gospodarskih in socialnih dejstev
Tretjina dohodkov povprečne ameriške družine gre za hrano, alkoholne pijače in tobak. Kar se tiče alkoholnih pijač, so Američani v enem izmed zadnjih let popili povprečno 17 ga-lon piva in drugih sladnih izvor-kov na osebo, okoli 4 kvarte žganja in 4 kv^Hete vina.
Do prve stavke, oziroma ustavitve dela je prišlo v Združenih državah 1. 1776, ko so zapustili delo newyorskr slikarji, ki so zahtevali višje plače.
Industrijska podjetja so v enem izmed zadnjih let izplačala na račun odškodnin za delovne nezgode več kot eno milijardo dolarjev.
(Common Council)
NA PRAZNEM SODU GA JE ODNESLO
Pred južno angleško obalo se je pripetila čudna nesreča. Valovi so odnesli osemletnega Christophera Gardnerja na praznem oljnem sodu. Deček je uporabljal sod za splav. Nenadoma pa je zapihal močan veter in odnesel sod z dečkom daleč na morje. Mati je hotela odplavati za otrokom, pa ni mogla. Defka so iskali z letalom, toda zaman.
MAŠČEVANJE POŠTE
Konservativni poslanec Walter Bromley, eden najhujših kritikov angleške poštne službe v dosedanjem Spodnjem domu, je bil na zadnjih volitvah sicer izvoljen, ni pa mogel v novem parlamentu znova zasesti svojega mesta. Na pošti se je namreč izgubilo uradno potrdilo o njegovi zopetni izvolitvi, ki bi ga moral dobiti izvoljeni, poslanec po pošti. Tako se mu je pošta maščevala za kritiko.
VEDNO VEČ ZAKONSKIH LOČITEV
V Zagrebu je bilo v osmih letih po osvoboditvi sklenjenih 32,650 zakonov, v istem času pa je bilo 1900 ločitev. Zanimivi so podatki, ki jih je dalo sodišče za prvo polletje preteklega leta. Od 1645 prošenj je bilo 1176 prošenj za ločitev zakona. Vzrok večine teh ločitev je bil nesporazum in nesoglasje v značaju med zakoncema.
Kako je helikopter "shodil"
še tik pred koncem druge svetovne vojne je konstruktor helikopterja Sikorsky menil, da se helikopter do letošnjega leta ne bo mogel množično uporabljati. Toda, koliko let ga že poznamo in uporabljamo! Težko je dajati kakršnekoli sodbe za dobo hitrega uveljavljanja in ustvarjanja tehničnega napredka, v kateri živimo.
Beseda helikopter je sestavljena iz dveh grških besed: heli-kos vijak) in pterom krilo). Torej "vrteča se krila." Beseda popolnoma ustreza, saj se helikopter dviga, giblje in drži v zraku s pomočjo kolesa, ki ima vgrajene krilom podobne plošče, ki se Vrtijo vodoravno. Gre pravzaprav za letalo brez kril z vijakom, ki je nameščen nad trupom namesto spredaj. Zato helikopter en potrebuje letališča, kajti dvigne se in pristane lahko na kraju, ki je velik vsaj 49m2, na strehi kake liiše, v globoki soteski, na blatu, snegu, ledu ali pa celo na vodi, če ima kavčukaste čolne.
Sikorsky je to uspešno letalo za navpični vzlet zgradil in preskušal v tvornici družbe United Aircraft v Stratfordu, Conn. Njegovo prvo poskusno letalo je imelo motor, ki je razvil 90 konjskih sil. Vzlet je bil možen, ko so krila dobila hitrost 380 km na uro. Celo letalo je tehtalo 500 kg. Kako nalahno lahko pristane helikopter, nam pove tale primer: jajca, ki so visela v mreži pod letaldm, so ostala popolnoma nepoškodovana ,ko je pristalo !
Sikorsky si je s svojim helikopterjem privoščil razne hudomušnosti. Nekomu je naročil, naj stoji nepremično na tleh in visoko dvigne roko. Z letalom se je spustil do njega, se s kratkim rogom, ki je molel iz prednjega dela, dotaknil njegove roke in se zopet dvignil v zrak. I^ri tem se sploh ni dotaknil zemlje.
Prav tako zanimiv je poskus z obročkom, ki ga letalec s kljunom letala zadene in sname z droga, čeprav znaša premer obročka le sedem in pol centimetra. Zatem pa se letalec spusti še k zemlji ,tako da lahko človek, ki stoji na tleh, sname' obroček z letala.
Sikorsky se je z mislijo na letalo, ki bi vzletelo navpično in prav tako pristalo, ukvarjal že od leta 1889. Toda to prvo letalo se nikakor ni hotelo dvigniti. Drugo, ki je bilo zgrajeno 1910, pa je že toliko napredovalo, da je nosilo lastno težo. Toda do prvega helikopterja, ki ga danes poznamo in se nam ne zdi že nič tako nenavadnega, je bila še dolga trn jeva pot. Prvi vzlet je bil leta 1942. Od tedaj pa je ljudem posebno pri raznih elementarnih nesrečah, kakor so potresi in poplave, že zelo mnogo koristil.
NYLONSKE PREPROGE
Sintetična vlakna, ki so se tako dobro obnesla v oblačilni industriji, so začeli v Ameriki uporabljati tudi za izdelovanje preprog. Nylonske preproge izdeluje že več ameriških tvrdk. Prve so izdelali leta 1948. Zdaj jih izdelujejo že v več barveh. Nylon se obrabi mnogo manj kakor druga vlakna, razen tega pa je nylonsko preprogo laže očistiti.
OŽIVLJENO NEMŠKO LETALSTVO
WASHINGTON, 26. julija—
Herbert Hoover jr. sin bivšega ameriškega predsednika istega imena, služi v ameriškem držav-jnem tajništvu kot podtajnik.
Nemška Lufthansa se je oživela, v potniškem prometu bo tekmovala z ameriškimi letalskimi družabami. Herbert Hoover le bil tisti, ki je izposloval nemški Lufthansi vse koncesije in napovedujejo, da bo šlo za ostro tekmo med ameriškimi letalski-1 mi družbami in Lufthanso, ko bo
šlo za dobičkanosni letalski promet med Združenimi državami in Južno Ameriko. Te proge so bolj dobičkanosne kot pa proge, na katerih naj bi letala ameriška letala vzhodno od Nemčije.
#
Med Združenimi državami in Avstralijo je prišlo do važnega sporazuma, ki bo olajšal potovanja. Potni list Amerikanca, ki je obiskal Avstralijo, je veljal za eno leto. V bodoče bo veljal za štiri leta.
Vrhovno sodišče odredilo odpravo rosnego razlikovanja v šolah
Ukaz, ki ga je 31. maja iz- čimprejšnje odprave rasnega dalo Vrhovno sodišče, nedvo- razhkovanja. Značilno pa je, da umno odreja, da je treba v jav- poslujejo okrožna sodišča v tem nih šolah v Ameriki načrtno, primeru kot tako imenovana učinkovito in v doglednem času "ustavna sodišča." Ta sodisca odpraviti rasno razlikovanje poslujejo v precejšnji men P" (segregacijo). Z opolnomoče- prostem preudarku, vendar pa njem, ki so ga dobila v pogledu So pod nadzorstvom sodnika nadzorstva nad integracijo v višjega sodišča, ki ima širšo w šolah federalna sodišča, gre de- ne zgolj krajevno sodno oblas • jansko za ukaz, ki odreja kore- če bi se zgodilo, da krajevne nito socialno revolucijo, katero oblasti, katerim je poverjena, bo izvajalo in nadziralo pravo- vedba odprave rasnega
sodno ministrstvo.
Ukaz nalaga krajevnim državnim in grofijskim oblastem v tistih 21 državah, v katerih je rasno razlikovanje v šolah bodisi prisilno (17 držav), ali pa dovoljeno (4 države), da se drže zgodovinske odločbe Vrhovnega sodišča z dne 7. maja 1954, ki je proglasila rasno razlikovanje v šolah za neustavno. Ukaz nalaga federalnim okrožnim sodiščem, da pazijo na to, da se bo odprava rasnega razlikovanja izvajala "točno" in v "dobri veri." Ukaz je odločen, toda prožen. V njem ni nikake dvoumnosti, ki bi šolam, v katerih obstoji rasno razlikovanj?, omogočala nadaljnji neomejeni obstoj.
Vrhovno sodišče je soglasno odklonilo določitev roka, ob koncu katerega bi moralo biti rasno razločevanje odpravljeno. Takšen sklep bi utegnil povzročiti odlašanje do zadnjega trenutka, potem pa bi na jugu naenkrat povzročil nemire, ki bi prej škodovali, kakor pa koristili črncem na njihovi poti k večji enakosti.
V navodilih za izvajanje odločbe se je ^Vrhovno sodišče odločilo za umerjeno srednjo pot. Sodišče vztraja, da se v praksi polno upošteva njegovo mnenje, katero je izreklo pred enim letom, da rasno razlikovanje v javnih šolah ni ustavno. Dopušča sicer razne načrte za resnično integracijo, ne dovoljuje pa odlašanja, izogibanja ali upiranja. To je Vrhovno sodišče onemogočilo s tem, da je za redno izvajanje odprave rasnega razlikovanja predpisalo določen postopek.
Izvajanje spada v delokrog ^ napredek,	= jg
deralnih okrožnih sodišč. Ne tatovi	^ -I-	trdno na strani pravic cu
kateri zagovorniki rasnega raz- „	, ,,,
• i. 1	. se zdi, da lahko upamo, ^ .
ukovanja na jugu tolmačijo to
iz-
razlikO'
vcuuct uupruvc	.
vanja v šolah, na primer ne ' predložile načrtov, lahko so šče to okoliščino uradno ugo " vi, pozove interesirance, da s® pritožijo ter o pritožbah na o razpravlja. Poleg tega la " okrožni državni tožilec zahteva od sodišča, da pozove krajevne oblasti k ukrepanju.
Gotovo je, da bodo zamotan ^ državnopravna vprašanja P°^ zročila ogorčene pravne spor®-Vsekakor pa prevladuje Die pravnimi strokovnjaki mnenjei da bodo nedavni zakoni, s Д terimi so v nekaterih južnih žavah odpravili javne mačeni kot kršenje načela bre vere," katero zahteva u ^ Vrhovnega sodišča.
Reakcija na ukaz Vrhovneg sodišča bo v različnih držav ^ različna. Kjer se je rasnega razlikovanja že^ (v Washingtonu v okrožju lumbija ter v državah land, Delaware, Kentucky, O homa, Missouri in Zapadna ' ginija), se bo verjetno tudi tro nadaljevala. Negotovo J ^ kaj se bo zgodilo v državah, sta n. pr. Arkansas in Tenne^ see, kjer so mnenja deljena-državah, kjer je nasprotovaD^ zelo močno (Texas, Louisia" ' Mississippi, Alabama, Flon Severna Karolina, Južna na in Virginija), bo prišlo do i načenih šol zelo počasi. TaiB bodo v različnih občinah P'^j^ vila različna gledanja, novi koni in sodni spori, kate^^^ se bo marsikateri zaključil s
pred Vrhovnim sodiščem.
Zaradi vsega tega v šolah jugu se ne bo tako hitro in % enkrat prišlo ao konca razlikovanja. Ker pa se
kaže napredek, ker izg
-""T'-T r v nekaj desetletjih vendarle kot zmago, ker menijo, da bodo	i v iavn'"
^	, slo do rasne enakosti v
krajevna sodisca upoštevala » i i	-1,1 »nimi P"
krajevno razpoloženje ta ne bo- ^ "f't" » ,haW»
do Izvajala pritiski v sm6i	'""*^-»1
Združene države povečujejo nakupe v
Ameriški, posebno pa še tuji poslovni ljudje so gotovo morali občutiti zadovoljstvo, ko so zadnji teden v maju v New Yor-ku in po vseh drugih mestih v Združenih državah praznovali Teden svetovne trgovine.
To zadovoljstvo lahko v ne-mali meri pripišemo trenutnemu porastu svetovne trgovine. Trgovina Združenih držav z ostalim svetom se je od lani zelo povečala. Strokovnjaki napovedujejo za to leto 500 milijonski dvig uvozov in 750 milijonski dvig izvozov. V marcu, to je v zadnjem mesecu, za katerega že imamo dokončne podatke, je znašal uvoz Združenih držav kar 1,018.5 milijona—več kot v katerem koli mesecu od 1. 1952.
Newyorški letni Mednarodni trgovinski velesejem, ki je bil sredi maja in na katerem je 27 držav razstavilo nešteto predmetov, ki so bili za Združene države popolnoma novi,, je obiskalo 30,000 obiskovalcev. Vsaj četrtina je bila poklicnih kupcev. Trgovinske organizacije tukaj pa poleg tega poročajo, da potuje po Evropi in Aziji rekordno število nakupovalcev za ameriške trgovske hiše in trgovine s posebnostmi, ki sklepajo uvozne pogodbe za potrošne dobrine za prihodnji mesec. Dosedanje cenitve kažejo, da se bodo ameriške trgovine na drobno letos za-
ložile z najmanj 10 odstotki ženega blaga več kot lani.
Glavni razlog tega poveča^J^ uvoza je porast nadrobnih daj v Združenih državah. pomembno pa je po zatrjeva^^_ kupcev dejstvo, da pričenja ^ no več proizvajalcev v dr državah prikrojevati svoje ke ameriškem okusu.
v V
Amerika kupuje vedno Angliji, Nemčiji, Italiji, in Japonski. Glavni uvozni meti so porcelan, nožarski ki, keramika, jekleni instruD« ti, svitri, rokavice, moške no ^ vice, prti, usnjeni izdelki in
(Common
ce
šE DVE ODPRAVI NA HIMALAJO
Nedavno je začela odprava plezati na tretjo višjo še nepremagano -g^i ta, na 8588 m visoki himal^^^j vrh Kančenčonga. Odpravo dr. Charles Evans. Nemšk® carska alpinistična odpra^ ^ hoče priplezati na vrh visokega Dhaulagirija, ob stavila prod dnevi taborišč vznožju tega himalajskega jaka.	___
Oglašajte v Enakopravo®^
d
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
FRAN MILCmSKI:
Laž
in njen zenin
je neki premišljevala, kakšen je vendar svet, da ji ne verjame več vsega od kraja. Prišla je slednjič do sklepa, da se bo omožila. Omožena ženska iMa, tako je modrovala, le nekaj vec veljave mimo samice.
Iskala je torej ženina. In res, našla je moža, ki je bil posebno vsec: imel je lasuljo, umetne zo-oe m lepo kratke noge kakor sa-Ime mu je bilo Prilažič. . ° ^ta se domenila, da mu fnajprej prebiti izkušnjo, po-pa bodi poroka.
Laž gre in stopi v krčmo. V 3ej so sedeli kmetje ob polnem T ^ tarnali o slabih časih.
z prisede ter si naroči vina _ kruha. Pa jo vprašajo pivci: ati, od daleč prihajate, kaj je novega po svetu?"
T	bodi novega?" odgovori
sJ'	^ posebnega. Le kokoš
ПП5.	^ čudo veliko; z eno
drii^	stala pod Grintovci, z
iz	Pf' pod Gorjanci in pila
"iji	Kmetje bušijo v smeh: • ^°^™ata laž!" Laži
gj.g	nos; pozabi plačati in
lažlč	po dogovoru Pri-
Gjega "Drug,
Pije svojo merico pa
se
vprašajo po novicah, ain i	vem," jim de, "sa-
ke	videl, bilo je toli-
dk!vet kovačev g?i
bo °%iralo, vsej deželi ga "osti za cvrtje." f
ko - staknejo glave in re-tiate	i* t° jajce od
Vila n ■	j® ženska pra-
ali ni ^P^ašajo Prilažiča, zneslakure, ki ga je Pa TM A	da ne, kmetje
iKokimajo, češ: " KŽ-do veliu^ jajce izlegla, je ču-Grint^ ^ nogo stoji pod in	^ drugo pod Gorjanci
%'"= ^ Save." Pa so vse ver-
krene tam
cah.	u 3-
bodi
'Kaj
v drugo gostilno, jo vprašajo po novi-novega?" od-
vrne "ti-	"ovega; oa-
nato eia^'^ P°^Gbnega; samo zel-bila da	videla, tolika je
li nanjo/°	^Gstvi pleza-
UT v %
kih ' zakričijo možje, "ta-Kar u . bomo poslušali, odide-užaljena
Belin L ,	® jeze vzame še ma-
£n 1	s seboj.
Žic v kr^	pojavi Prila-
P^ilaži'^"^^	povpraševanje.
"Pero^^	pomisli in pove:
ZGlišča^"^	ve kakega
stalo пА+^	' tolikšno, da je
Se „n ,	pod njim." Kmetje
%eni Л	"Zelnata veha,"
^i-ilaž^	"Ne vem," podvomi
**!:'* j"
ta"	j® bUa, prav zelna-
^eitio kn^etje, "mi to dobro Vedel'	nam nisi po-
li." p ° zelju smo že sliša-spet verjeli.
in p(^eS/^ tretjo krčmo _ Kmetom tretjo neresni-
CO: da je videla, kako je morje gorelo ,neki da ga je šlo sto oralov v izgubo. Ti kmetje pa so bili vroče krvi. Kar ko j so se razvneli. "Kaj?" so planili, "s takimi, da bi nas pitala? Čakaj, mi ti pokažemo!" Že jo držita dva pod pazduho, tretji pomore z nogo in uboga Laž prhne prek praga na cesto.
Niso se še dobro pomirili, ko stopi Prilažič mednje.
Vljudno jim vošči dober dan pa jih pobara, kaj jih je tako razburilo. Kmetje mu hite pripovedovati, kako jim je hotela zanikrno ženšče natvesti goreče morje, pa so ji koj pojasnili, po čem so laži. Prilažič jim pritrdi in jih pohvali. Trčijo in pijejo, zatem pa jim pove, kaj je srečal na cesti: dolgo dolgo vrsto težkih voz, vsi so bili zvrhano naloženi s pečenimi ribami. Kaj me-; ni jo od kod so bile?
Kmetje pomislijo: "Nemara je pa ženska le govorila resnico, da je morje gorelo."
"Kako bi morje gorelo," je ugovarjal Prilažič, "ko je pa mokro." A kmetje so se iznova ogreli: "Od kod pa potem vozovi pečenih rib, če ne iz gorečega morja?" In ko je Prilažič le še zmajeval ,so ga v svoji togoti kar na eno, dve postavili na hlad.
Prilažič se je ročno pobral in pohitel za Lažjo. Čakala ga je na koncu vasi. S smehom sta si segla v roke: izkušnja se je obnesla.
Gospodična Laž in gospod Prilažič sta se poročila. Živela sta srečno in ugledno ter imela mnogo, mnogo oj premnogo otrok.
STANOVANJE SE ODDA
4 sobe, vse ugodnosti in nanovo dekorirano, se odda v najem. Pripravno za novoporočence ali odrasle.
Vpraša se na 6513 EDNA AVENUE
Mladinski pevski zbor
VABI NA
PIKNIK
v NEDELJO. 31. JULIJA
na FARMI S.N.P.J.
Po železniškem tiru raztreseno zlato
Neka švicarska banka je poslala prejšnji teden po železnici dva zaboja zlata v kosih iz ženeve v Zurich. Zaboji so tehtali 150 kg. Samo zlata je bilo 105 kg. Dragoceni tovor so postavili v oddelek vlakovodje v prvem vagonu za lokomotivo. Ko pa jc vlak že odpeljal, je nenadoma nastal preplah. Ko se je namreč vlakovodja vrnil s kontrolnega obhoda po vlaku v svoj vagon, zabojev z zlatom ni bilo več v njem.
Preiskava je pokazala, da sta dva neznanca med vožnjo vrgla oba zaboja iz vagona. Ker se vlak pred Lausanno ni ustavil in ker spričo nagle vožnje ni bilo mogoče skočiti iz vagona, sta hotela tatva najbrž ostati v vlaku do Lausanne, potem pa bi se odpeljala nazaj po zlato.
Ta načrt pa je preprečil vlakovodja. Naročil je namreč strojevodji, naj vozi kar se da hitro. Na naslednji postaji je vrgel skozi okno pismo, v katerem prosi postajenačelnika, naj obvesti policijo o tatvini zlata.
Policijski organi so začeli takoj iskati zlato vzdolž železniške proge. V Lausanni so policaji obkolili železniško postajo in legitimirali v vlaku vse potnike, že ponoči so našli oba zaboja z zlatom na železniški progi. Bila sta razbita in kosi zlata so ležali raztreseni po železniškem tiru. Ker je ležalo zlato na prostem daleč od hiš, je ostalo najbrž nedotaknjeno, če bi bili ljudje v bližnjih naseljih vedeli zanj, bi bil bržčas marsikdo segel po njem, zlasti še, ker ne bi vedel, čigavo je.
Kakšno vrednost imajo kosti za industrijo?
Kosti, ki jih pri nas navadno mečemo v smeti, so za kemijsko industrijo izredno dragocena surovina. Iz njeh izdelujemo največ mizarskega kleja ,pa tudi mila in olja za precizno mehaniko. Oglje iz kosti uporabljamo v sladkorni industriji. Kostna moka je zelo dobro umetno gnojilo, ker je v njej mnogo fosfor-ne kisline. Znana pa je tudi uporaba kosti v medicini. Oglje iz kosti uporabljamo za izdelovanje zdravil za desinfekcijo črevesja in prebavil.
100 Ibs. — BELE MOKE	$10.00
Paket št. 8 $14.00
10	Ibs.	sladkorja
10	Ibs.	riža
10	Ibs.	masti
6	Ibs.	kave
Paket št. 16 $11.50 Paket št. 19 $11.00
10 Ibs. riža	10 Ibs. riža
20 Ibs. sladkorja	6 Ibs. kave
6 Ibs.kave	% Ib. čaja
% Ib. popra
BICIKLI Puch-Steyr $38.00 — RADIO APARATI $38.00
V vseh cenah je že uračunan prevoz do prejemnika!
N A R :
D E
Tečaj Dni 600 za $1. Dostava v 10-15 dneh.
OBISKI DOMOVINE:
Vse dokumente (passport in vizo) pripravimo Vam brezplačno. Prav tako rezerviramo mesta na ladjah ter letalih. Sprejemamo prijave za to, kakor tudi za prihodnje leto.
BLED TRAVEL SERVICE
Tel. EX 1-8787
6113 St. Clair Ave,
CLEVELAND 3, OHIO
QUAtip^A^'^A:
--------v-.;.
~сг-/л. t -^ УДМЈКSTAKICH. Prop, r ^ ■ <'?_г%. IVanhoe 1-8288	Д6305 ^oterloe Road
'(■- v	1 J'i"- ■	i,,''-,""'■
STORE riOURŠ: Monday,;. Tliursday, Friday—9 A>M. to 9 f.M. Tuesday-Saturday 9 A.M.io'6 P.M. Wedn^day -9. A^M. to 12 Noon
CO.
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
Vse v dobrem
okusu
POŠTEN Naslov se
MOŠKI išče dve sobi.
Ш MIREN, иај pusti v uradu tega lista._
sa naprodaj — $12.900
—o'""
Ji'deti	P°rč, zimska okna,
429
Kozarec Stroh's pive z vašo priljubljeno jedjo je v skladu z dobrim okusom, ki se ga težko prekosi. Stroh's pivo ima izredno dobro slast in gladkost, ki prihaja samo iz varenja nad ognjem ob 2000 stopinj. Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno na ta način. Kupite si zaboj Stroh's piva še danes.
6 sobami za eno dru-
dovo7	zimska okn
oz Nove preproge. Vpraša se na
lUth Street MU 1-2273
^JĐARSTVO
hišo ali garažo: ui-Popravila in postavim Za doA P?d staro hišo.
obrnite na
esljivega gradbenika
°hn yager
IV 1-5702
^JAVAROVALNINA
BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE
J>	____
kakršnokoli Vam	vi potrebujete,
J4 . _ jO lahko preskrbi
STAKICH
'-AST 185th STREET
Claip o P°leg
Savings & Loan Co.
*•1. KE 1-1934



St»«H Вмк«««'
Сттттт
OKUS,
ki se mu nobeno drugo pivo ne primerja
Edino pivo v Ameriki, varjeno nad ognjem ob 2000»
Ugajal vam bo
jc lalikejSI!
SEDAJ PO LOKALXni CE%AH
KDO BO PREDRZNI РЊОТ?
To pot so se biologi ustavili pri žirafi. Zanimalo jih je zlasti, kako more žirafi krožiti kri iz srca do en in pol metra oddaljenih kopit ter celo do dva in pol metra oddaljenih možgan in da kljub vsemu zdrži velike napore in veliko hitrost v teku. Vprašanje ustroja žirafinega telesa" je postalo znanosti še važnejše, ko so prvi piloti z nadzvočno hitrostjo in sukovitim ustavljanjem drug za drugim dobili hude srčne napade.
Kadar preganjata žirafo lev ali panter zdrži njeno srce tak napor, kakor srce pilota, ki bi na mestu ustavil avion s hitrostjo 1200 km na uro. Seveda bi v tem primeru ostali njegovi možgani brez krvi; medtem, ko ži-rafino srce le malo občuti ta napor. Poleg tega je zanimivo, da je žirafa ena najtišjih živali. Niti veselja niti žalosti, strahu ali bolezni ne izda z glasom. Celo kadar umira ni slišati kakršnegakoli vzdiha. Zares velika skrivnost, ki ji dolgo niso mogli priti na sled! Zato so pričeli z raziskovanjem najmanjših delcev širafinega telesa. Okoli 30 žiraf so v Južni Afriki izpostavili raznim neprilikam—a brez uspeha.
Pred nedavnim pa so ugotovili, da ima ta čudežna žival "po
vsem telesu razpredene arterije ter večje ali manjše lise. Čim bolj se približujemo koncem telesa, vratu ali nogam, tem manjše so te lise, ki črpajo nenehno kri iz srca in jo pošiljajo po vsem telesu.
V teh lisah so torej našli vso skrivnost.
Kasneje so se hoteli prepričati o pravilnosti svojega razkritja in poskušali prav take lise narediti opici. Zares se je odpor-
nost opice, ki je enaka človeški, povečala za 22 odstotkov.
In sedaj? Žirafa jim ni več skrivnost, poskus na opici se jim je posrečil—iščejo le še pilota, da bi ga usposobili za fantastično brzino. Seveda bo morali najprej dobiti žirafine lise.
Oglašajte v Enakopravnosti
EUCLID POULTRY
649 EAST 1851h ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkoysek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
S Б D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo 321-325 EAST 158th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-8370
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44). NEWBURY, OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
\bt •»•••nf C*, D«tre« 24. Mkfcl9«a
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Co!s »£?£. Basement
Fiberglas* RUFFLED ZAVEISE
ki jih vzemete iz čebra in obesite na okna v 7 minutah ... ne potrebujejo likanja

\

\ / » \ ЈиЛ
' II ii.;", %

Redno 7.95 do 8.95 ć« so perfek+na
Nabavite si te krasne fiberglas zavese in imejte najbolj privlačna okna V naselbini. Poleg tega, da lepo izgledajo, so tako praktična, kot bi sploh mogla biti. Se ne zmečkajo ali Skrčijo . . . madeži se jih ne primejo in ne škoduje jim dež, vročina aU sonce . . . mehke Ivory barve. Zaloge so omejene. Večina so po 100 inčev široka na vsak par; 63, 72, 91, 90-inčev dolge.
Poštna in telefonska naročila sprejeta dokler zaloga ne poide . . .
Pokhčite CHerry 1-3000
The May Co.'s Cool Basement oddelek z zavesami
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
Črnovojniki so bili zbegani. Ali naj se s svojim slabim orožjem sami ubranijo Francozov, ko jih je redna vojska pustila na cedilu? . . . Cesar in njegovi vojskovodje imajo svojo pamet, naši Dolenjci pa svojo. Ko je prišlo povelje in so se morali še brambovci umakniti na Hrvaško, so črnovojniki zlezli za peč —vsaj kar jih je bilo starejših pametnejših. Mladina pa je kuhala kašo dalje in z njo tisti brambovci, ki so skrivaj ušli iz Langerjevega bataljona in se vračali drug za drugim—pa ne pod domačo streho, kakor so zahtevali Francozi, temveč v gozdove, kjer so se čutili bolj varne.
Za cesarja naj se bije jo generali, ki so plačani za to! Zakaj bi namesto njih nosili Dolenjci svojo kožo naprodaj! In da bi zdaj čakali, da jih pobero Francozi in vtajnejo v Napoleonovo mesnico—ne, tako neumni dolenjski fantje tudi niso.
In so se poskrili.
Pa so prišli mednje iz žup-nišč poslani zaupni možje in jim
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Buy outright — Invest in HOME MADE CANDIES - FOUNTAIN ■ NOVELTIES SHOP in new community. Best ciijr.
CEdarcrest 3-9379
LAUNDROMAT and CLEANERS —Ideal location. Very reasonable. Apply owners.
7643 N. Paulina SHeldrake 3-9412
Good chance to buy CONFECTIONERY — Established 25 years. Good trade. Present owner 1 year. Selling due to other interests. See to appreciate.
I SAcramento 2-9750
DOMESTIC HELP
COOK — 2 adults. Experienced; city references; general housework, no laundry, no heavy cleaning. Own room, bath. Stay. $45.
WEllington 5-7111
HOUSEKEEPING, light — Plain cooking, help with 2 small children. 5 day week.
RAdcliffe 3-5328
LIGHT HOUSEWORK — Middle-age woman. Small adult family. Good home, small salary.
VAnderbilt 4-2974
REAL ESTATE
HARVEY —
4 room house, attached garage. With appliances, storm windows.
Harvey 3831-R
$8,000 WILL BUY this 3 acre land Modern 5 room house with extra large rooms. Near Highway 36 by Hull, 111. near Quincy. Ideal for large family or pensioner.— Johan Jethon, 4236 N. Cicero.
Call PAlisade 5-2872
3 STORY brick and frame — 6 flats — 3 and 4 rooms. 1846 N. Orchard St. $12,000. Do not disturb tenant.
MOhawk 4-4483
govorili: Fantje! Zakaj bi gledali, kako nam Francozi pobirajo žito in živino in konje in vprego in kupe denarja! Francozov je le malo v deželi. Pripravite se na upor!
Fantje v gozdovih so prisluhnili in oni po domovih, ki so jim isto pridigali v cerkvi. Pa je šlo po deželi kakor ogenj:
Pripravite se na upor!
Onim v gozdovih so priskočili na pomoč fantje, ki so še ostali na domovih, in nekaj mladine iz mesta.
Skoraj ni bilo hiše v novomeški okolici, ki bi ne imela kje skritega orožja. Največ so si ga skovali v samotni kovačnici vrh Kačje (ride. "Jak—seveda—on mora biti vsako noč zraven! In usnje jim donaša za jermenje k puškam in za nožnice in drugo ..je razmišljal stari Papež.
Usnjar je še enkrat globoko vzdihnil, preden je prestopil domači prag. Skozi steklena vrata je videl v kuhinji Jaka, ki je zajemal iz sklede. Papež je šel mimo, poiskal v sobi med svojimi rečmi star listek, se vrnil in odprl kuhinjska vrata.
"Jak!" je poklical.
Fant je skočil kvišku. Z zadrego v očeh je pričakoval očetovo nevihto. Papeževa žena, ki je stala pred ognjiščem, se je vsa zganila in proseče pogledala moža. Papež pa je zatrl smehljaj in kratko velel:
"Nesi tole na magistrat! Za kontribucijo—reci!" In pomolil je sinu papir.
Jak, ki je mislil, da mu ponuja bankovec, je očeta strme pogledal.
"Oče! Vendar ne boste Francozom z denarjem stregli!"
Papež je resno skomignil z rameni:
"Kdo bi se z bikom bodel. Ni me volja, da bi se pustil odgnati za onimi med laške uši."
Zaloputnil j"e vrata in že je njegova drobna postavica hitela po ulici navzdol. Začudeno je Jak strmel na papir, ki mu ga je oče izročil—potem se je glasno zakrohotal . . .
Nekaj minut pozneje je bil usnjar pred Rormanovo gostilno. Gostilna je imela dvojen vhod, ker je bil mesar dokupil še ozko sosedno hišico, last trafikanta Ahlina. Tako je pridobil poseben vhod in veliko sobo za kmečke goste, ki niso radi prihajali z ošabno gospodo v đotiko. Na nasprotni strani z vhodom skozi veliko obokano vežo stare Ror-manove hiše, pa je bil na desno po stopnicah dohod v prostore, namenjene meščanom. Tja je krenil Papež. Po odprtem hodniku, s stebrovjem in oboki okrašenem, polnem skrbno gojenih cvetlic, je stopil najprej do konca, se ustavil pred kuhinjskim oknom in pozdravil:
"Dober dan, mamka Rorma-nova!"
Pri štedilniku se je okrenila mlada noseča ženska, majhne postave, čednega obraza in velikih modrih oči: Tereza Rorma-nova, druga Mihova žena, po rodu Preslova iz Kostanjevice.
"Bog daj, gospod Papež!" se je veselo odzvala. V licih so se ji poglobile hudomušne jamice.
"Ali ste prihranili kaj dobrega zame?"
"Oh, veste, da Miha ne pozabi evojega prijatelja! Tamle na polico je shranil nekaj kosti: te opražiš Francetu, kadar pride, je naročil."
"Kosti?" se je delal usnjar poparjenega in resno ponižno pristavil: "Nu, tudi kosti mi bodo v teh časih dobro teknile, če mi jih pripravi najboljša novomeška kuharica," In iztegnil je vrat in pomežiknil na krasne telečje zrezke, pripravljene na polici.
"Priliznjenec!" ga je smeje se s kuhinjsko brisačo nagnala mlada gostilničarka.
Papež je skočil od okna, se vrnil po stopnicah in stopil v gostilniško sobo, polno gostov. Pri dolgi mizi so sedeli francoski častniki, laške narodnosti. Brbljali so med seboj v svoji reglja-joči govorici, se mastili ob dobrotah Rormanove kuhinje in jih splakovali s kislim dolenjskim vinom, ki jim kar ni hotelo teči po razvajenih grlih.
V nasprotnem kotu pri oknu je usnjar zagledal omizje domačinov: pekovski mojster Vencelj Illovsky, železninar France Grm, njegov nerazdružni debeli sosed Govekar in mladi suhljati Košiček, edini posvetni učitelj na gimnaziji, ki je bila vsa v rokah očetov frančiškanov.
Grmov žolčnozeleni obraz je bil kar sivkast in njegove oči so užigale strele, kadar je iztegnil dolgi vrat in se ozrl po častniškem omizju.
Papež je pristopil in se mu ro-gal:
"Če bi Francozi sedeli na smodniku, bi jih Grm s pogledi v zrak pognal."
"Hehehe!" je zameketal profesor Košiček.
Grm pa je zlovoljno zagodr-njal:
"Ne vem, če bi jih ti prijazno gledal, ako bi ti pobrali zadnjega konja iz hleva, kakor so ga meni danes."
"Meni ga ne morejo več, ker so mi ga že leta osemnajststo-petega s kočijo vred. Ti ne znaš ravnati s temi ljudmi. Zakaj si pa tako neumen, da pripraviš Francozom lepega konja pred nos, ko so ti že prej dva ukradli. Glej, jaz sem takrat zahteval potrdilo za rekvirirano ekvipa-žo. Danes sem jim pa poslal tisti listek na magistrat—kot plačilo kontribucije."
"Hahaha! Živel pan Papež!" mu je ves navdušen napil Čeh Illovsky.
"Ti se boš toliko časa norčeval iz Francozov, da te postavijo ob zid," mu je resno prerokoval Govekar.
"Za tarčo nisem pripraven. Prepiajhen sem in presuh. Mislim, da bi za takšno reč rajši tebe izbrali. Naslabši strelec ne more zgrešiti tvojega trebuha."
"Hahaha! Hehehehe!" je odmevalo po sobi na račun debelušnega Govekarja. Še od sosednje mize sta pomagala dva znanca: glavničar Luzner in lekar-žagar. Medtem so se odprla vrata in sklonjen—ker je bil višji od vrat—je vstopil gospodar v visokih škornjih in črnih irhan-cah, prepasanih z rdečim visokim pasom. Nad belo srajco iz domačega platna je imel svojo kmečko temnorjavo, živordečo podloženo suknjo. Postavil je častnikom Štefan sladkega Štajerca na mizo:
"Nate, preklete duše pritepe-ne, saj ga niste vredne," jim je prijazno ponudil, vedoč, da ga vojaki ne razumejo. Stopil je k mizi domačinov, ki so se mu muzali.
"Saj sem vedel, da si ti fbkaj, ker sem že na hodniku slišal takšen krohot." In položil je Papežu medvedje široko šapo na tilnik.
Ali so tebi tudi konje pobrali?" je hitro vprašal Grm.
"Meni?" se je začudil Rorman, se mogočno razkoračil in uprl široke pesti v bok. "Ha! Tega bi jim pa ne svetoval! Bi potem hudiči zadnjikrat pečenko jedli. Ali misliš, da bom peš tekal po živino na Hrvaško ali na Štajersko?"
Grm ga je pogledal s strupeno zavistjo. Rorman pa je s sa-mo-zadovoljnim nasmehom pri-sedel na konec klopi, si pogladil gosto, dolgo črno brado in dodal:
"Konji so v mojem hlevu bolj varni kakor—"
"General v proštiji,"' mu je pomagal prijatelj.
"Ha! Tako je! Prav imaš, France!" je nenežno udaril malega usnjarja po ramenu.
(Dalje prihodnjič)
Mednarodna poštna služba
Do mirnega in vsestransko zadovoljivega sožitja med narodi sveta, ki ga vsi želimo, je morda še daleč, toda Splošna poštna unija. Universal Postal Union, zadovoljivo posluje že nad 80 let. K tej splošni poštni uniji spadajo skoro vse države sveta; pa tudi tiste maloštevilne države, ki niso članice, upoštevajo njene določbe.
Poštna unija je bila ustanovljena leta 1875 in soglasno je bila sprejeta temeljna določba, da vsaka država, spadajoča v to unijo, ima pravico rabiti transportno poslugo vsake druge države za dostavo poštnih pošiljk in da poštna služba vsake države dostavi pošiljko naslovniku brez posebne pristojbine.
Vzemimo preprost primer. Poštna pristojbina za navadno pismo do določene teže v Zedi-njenih državah je 3 cente; pristojbina za enaka pisma, naslovljena v inozemstvo, je 8 centov. (Za priporočena pisma ali pisma poslana potom zračne pošte so seveda pristojbine višje). Pristojbina ali poštnina za navadna pismo v območju Jugoslavije je toliko in toliko dinarjev; za enaka pisma, naslovljena v inozemstvo, je poštnina primerno višja.
Poštnina, kot znano, se navadno plačuje s prilepljenimi znamkami. Pošiljatelj pisma, na primer, iz Ljubljane v San Francisco, plača določeno poštnino
za inozemstvo s prilepljenimi znamkami; jugoslovanskimi znamkami. To poštnino, izdano za znamke ,seveda dobi in obdrži jugoslovanski poštni sistem. Toda, ko pride pismo na ameriško celino, recimo v New Yorku, ga ameriška poštna uprava od-premi tri tisoč milj daleč v San Francisco in ga dostavi naslovniku brez nakladne pristojbine. Na sličen način je odpremljeno pismo iz Amerike naslovniku v Jugoslavijo; pristojbino dobi ameriška poštna uprava, toda jugoslovanska poštna uprava dostavi pismo naslovniku brez posebne pristojbine. Kako se to izenači, da ni nobena dežela oškodovana ?
Glavni urad svetovne poštne unije je v Bernu, Švica. Vsakih pet let se vrši svetovni poštni kongres, katerega se udeležijo zastopniki vseh držav, ki spadajo v poštno unijo, da uredijo vse probleme mednarodne poštne službe, katere prinesejo novi razvoji. Iz glavnega urada v Švici so vlade držav, katere spadajo v mednarodno poštno unijo, obveščene, koliko kredita imajo napram eni ali drugi državi ali koliko dolgujejo. Na prehodih iz ene države v drugo skušajo pristojni poštni uradi držati nekak rekord, koliko poštnih pošiljk prihaja v obeh smereh. V določenih razdobjih izvedejo natančne preglede teže poštnih pošiljk in rezultate poročajo glavnemu uradu v Švici. Vsakega pisma seveda ne morejo zabeležiti, vendar s pregledom dobijo prilično točno sliko, koliko ena država
MANDELNOVi POLETNA tiniLNA RAZPRODAJA
VSE ZALOGE
MOŠKEGA, ŽENSKEGA in OTROŠKEGA OBUVALA
mm
Tudi Tennis čevlji bodo razprodani ne glede na ceno, ker moramo napraviti prostor za jesensko zalogo.
POSLUŽITE SE TE PRILIKE IN NIZKIH CEN
Zaloga ŽENSKIH HIŠNIH COPAT MOČNO IZDELANE. CENA NA RAZPRODAJI 97e	Zaloga ŽENSKIH PLAY ČEVLJEV v VSEH BARVAH. Vredne do $5.00 na razprodaji 1.97
Zaloga ŽENSKIH ČEVLJEV, $3.97 Beli, črni in rjavi. Pumps ali straps. Vrednosti do $8.00. Na razprodaji 1.00	Zaloga MOŠKIH PRAZNIČNIH ČEVLJEV Vrednosti do $7.95 Na razprodaji $4.87
Zaloga MOŠKIH DELOVNIH ČEVLJEV MOČNO IZDELANI Vrednosti do $6.95 Na razprodaji $4.48	Zaloga MOŠKIH INDIAN COPAT MEHKI PODPLATI Običajno po $1.50 Na razprodaji 97c
Mandel Shoe Store
6125 ST. CLAIR AVENUE
dvoja vrata od North American banke
dolguje drugi. Pri dobrih dveh tretjinah držav se te vsote izenači jb; to je, da si države niso medsebojno nič dolžne. Kjer so razlike, jih prizadete države poravnajo.
Vse to poslovanje sicer ni tako enostavno kot gori navedeno, ker pri mednarodnih poštnih pošiljkah prihajajo v poštev tudi priporočene pošiljke, denarne nakaznice in tako dalje. Prepro-
sta primera samo Kaže, ka o n splošno posluje svetovna pos unija.
Z ozirom na mednarodno pošt no poslovanje izhajajo	•
različnimi ljudstvi in sistemi medsebojno zelo ^ o Upajmo, da ni več daleč cas, se bodo vsi mednarodni posi vršili tako gladko in zadovoljivo. -new
v BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti ljubljenega in nepoxabnega soproga
LOUIS S M U C
inul
Eno leto je minilo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva, a mi Te pogrešamo ves ta čas. *
ki je prem 27. julija 1954
Na Tvoj grob bomo poloz rudečih vrtnic šopek lep. naj bo dokaz ljubezn da nam spomin je na
Žalujoča:
DANICA SMUC, soprog«
Cleveland, Ohio, dne 28. julija 1955.
Naznanilo in zahvala
Globoko pđlrti in žalostnih src naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni sin in bral
FRANK LESKOVEC
Zatisnil je svoje mile oči, previden s sv. Za kramenti za umirajoče, na praznik Neodvisnos i
4. julija 1955.
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda JO" seph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete ter od tam po slovesno opravljeni sv. masi za dušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga po O" žili v naročje materi zemlji k večnemu počitku ^ družinsko grobnico.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvali" mo čst. g. Alois Ruparju za tolažilne obiske v bolezni in za podelitev sv. Zakramentov. Dalje hvala čst. g. Mathias Yagru za molitve, opravljeno po* grebno sv. mašo in za spremstvo ter molitve n® pokopališču.
Hvala tudi čst. g. Rudolph Prazniku, za obiske in tople tolažbe-polne besede v njegovi bolezni.
Srčna hvala vsem za krasne vence cvetja, ki so ga položili k njegovi krsti. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za njegovo dušo. Zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile v poslugo za spremstvo pri pogrebu* in hvala lepa vsem, ki so ga prišli kropit in se udeležili njegove zadnje poti na pokopališč^^^
Našo zahvalo naj sprejmejo nosilci krste, ka-kor tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vso oskrbo in lepo urejen pogreb.
Iskrena hvala vsem prijateljem, ki so nai» poslali pismena sožalja.
Ljubljeni sin in brat! Težka je bila ločitev, vsaj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas zavest, da je bila božja volja tako in da se snidemo enkrat tai* pri Bogu na kraju večnega miru in blaženstva—' nad zvezdami.
Žalujoči:
FRANCES, mati EDWARD in JOSEPH, brata MARY in AMY, svakinji nečaki in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 28. julija 1955.