„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek. ^•haja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Peseboj naročen volja s poštnino vred eno krono za colo loto. Posamezno številko zijajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno vrstico (potit), če »o enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 35 h. Na grobovih. Predno zopet izide «Naš Dom», obijali bomo vseh vernih duš dan. Resen, 0t°žen dan! Pokopališča, na katerih sta padala celo leto tihota in sveti mir, bodo a dan oživela. Trumoma bodo ljudje ro-l,lali na kraj, kjer spavajo trudni zemljani Večno spanje, opazovali tamkaj zrahljane 1,1 s cvetjem okrašene grobove ter jih počili s svojimi solzami. Ljubezen do po-pnih se ta dan zopet oglaša. Da, še je lllbezen, ki sega tudi čez grobove! To svedočijo mnogi obiskovalci poko-p'šč na dan vseh vernih duš, svedočijo ip to njih otožni obrazi, njih tiha is-^ena molitev, njih skrite solze! Na grobovih dragih pokojnikov. Toliko ljudi počiva tam na hladnem ^kopališču, s katerim nas je nekdaj ve-Pa ljubezen in prijateljstvo 1 Ko so živeli, 'k so nam tako dobri, tako blagi! Isti-®!fo smo jih ljubili, naše srce je bilo pri ji’h. A nemila smrt jih je odtrgala od nas 11 sedaj počivajo njih trupla tam na mir-p*! in tihotnem pokopališču, globoko, "!°boko pod zemljo. Ljubiti se pravi, komu /piti ali vsaj hoteti dobro. Ali mi ne premo pokazati rajnim več svoje ljubezni, ' se na dan vernih duš zopet z vso /pjo vzbuja v naših srcih? Njih truplom ne, pač pa njih dušam, ki žive dalje v večnosti. Pomagamo jim lahko z molitvijo. Dvigaj se torej na dan vernih duš iz naših prs vroča molitev za pokojnike pred prestol vsemogočnega Boga, bodi znak naše neomajane ljubezni do njih, bodi jim olajšanje in rsšenje! Molimo ob grobovih predragih nam pokojnikov! Na naših narodnih grobovih. Ko mislimo na vernih duš dan, uhaja nam naš duh nazaj v davno minola stoletja. V duhu opazujemo življenje našega milega slovenskega naroda. Žalosten je ta pogled v preteklost nazaj I Koliko grobov vidimo! Kjer stanujejo dandanes v ponosnih Alpah naši sosedje Nemci, to vse je bila nekdaj naša slovenska zemlja. Slovenec je živel na tej zemlji, Slovenec ji je bil gospodar! Pa prihajati* so načeli Nemci iz Bavarakega. Nemški knezi so zavladali nad nami. Slovenec ni bil več prost! Nemški ljudje so se naseljevali med nami. Slovenska posestva so prehajala v nemške roke! Nemški jezik se je šopiril med nami in se nam vsiljeval. Milodoneča slovenščina pa se je morala umikati! če zremo na sedanje nemške pokrajine po avstrijskih Alpah, tedaj gledamo na grobove naše prostosti, našega gospodarstva in našega jezika. Otožno nam postaja pri srcu. To- liko grobov, toliko grobov! Grobov naše lepe prošlosti 1 Tudi dandanes še se nam kopljejo grobovi! Naš jezik se hoče zatreti, naša gospodarska neodvisnost se hoče uničiti. Vsiliti nam hočejo polagoma tuje jezike, slovenske domove spraviti v svojo oblast! Ali se hočemo udati svojim narodnim nasprotnikom? Nikdar in nikoli! Na noge, Slovenci, na branik za svoje svetinje, za svojo narodnost in gospodarsko neodvisnost! Volitve na Koroškem. Dne 16. oktobra je bil v Celovcu shod zaupnih mož iz cele slovenske Koroške. Bilo je zbranih nad 100 mož, večina kmetov, ki so se posvetovali, koga bi naj volili za poslance v deželni zbor. Po daljšem vsestransko razmišljajočem razgovoru so se postavili ti-le kandidatje: 1. Za okraja Pliberk in Železno Kapljo naš izvrstni koroški rojak in zagovornik kmetskih pravic kmet g. G rale n a u e r. 2. Za okraja Velikovec in Dobria-ves č. g. Val. Po d gor c, ki je dosedaj neustrašeno in razumno se vojskoval za slovensko kmetsko ljudstvo. 3. Za okraja Celovec in Borovlje g. Ure, kmet in župan v Šmartinu pri Jesen. j. p. Lep dan je. Solnce siplje svoje žarke ^lrjl?očno na zemljo, a hladna sapica veje J* jutra in izjednačuje toploto. Sem od ?si pa se sliši milo čivkanje lastavic in j’ asni hrUp bosopete vaške mladine. Kvišku j s*fokotrebušast zvonik zij&je kričijo z obrazi: »Lastavke že gredč, že pirajo!» In res je polna lina ljubkih t«h S.. ,ako ki so nam vedno bile kaj mile Srce nas boli, ako je gledamo, hj"" 86 pripravljajo na odhod. In kakor 0J*ele našo žalost, poslavljajo se tako Pod ? ot* Taš^e l'Pe> °d svojega domovja kih .s!amn»to streho in od prijaznih vaš-p ls> ki so raztresene med zelenjem; ierri rat 8*a8no> slovesno zadrobnč, po-Pa polagoma izginejo v daljavi. ie oni otožni jesenski čas, ki ne Pak jln*a 8arno rahločutne lastavke, am-tlahn. lTlarsikatero drobno pevko, da so v 8°lnce 1"ŽQl srečnejši kraji, koder !0bo^upv °kiiueiSi meri pošilja svojo mi-J’*'* nas že ko fkoder vse cvete in zeleni, snežena odeja krije hribe in plan. A pri nas postaja ljubko solnce vedno bolj otožno, in zdi se nam, kakor da bi se hotelo tudi ono pomikati z las-tavkami od nas, kajti ne plava več tako dolgo po sinjem nebu in ne dviguje se več tako mogočno in visoko nad nami. Mrak prevladuje mogočno dnevno zvezdo, in siva megla prikriva veličastno nebno luč. Ostra sapa nastopa pogostoma in ožmikuje dolge megle, da se po ves dan cedi dež iz njih. Polja so prazna, kajti dolgo je že od,, tega, odkar je rudečelična ženjica s pod-vihanimi rokavi in s srpom v roki mahala po zlatoruraenem žitu. Ostro strnišče pokriva še tuintam njive. Po razorih pa pohaja brezčutni lovec in nabija hladnokrvno izpraznjeno cev z mrzlim svincem, pred njim pa skače suhoreber pes. Kaj pomaga plahi jerebici, katerej je bistro-roka ženjica podrla domovje, če se potika in skriva po razorih! Slednjič jo vendar zasledi in zavoha pasji nos. Tudi ona bi poletela daleč, daleč od tod, ali prekratke so njene peruti. Pridni poljedelec že dolgo pričakuje lepega dne. In ko mu zopet prijazno pri- vesla gorko solnce na ažurno nebo, in ko pomladnja «apa napolnjuje steklenočisti zrak, tedaj gre v svoj vinograd in sadovnjak ter pobira sad, ki ga je toliko časa spremljal z žarkim upom. Bode-li tudi meni prispela jesen, ko bo dozorelo sadje, ki ga sadim v pomladni dobi mladeniški? Travniki, ki so bili tako živahni in polni veselja, so prazni in pusti. Kje ste pisane cvetke, ki ste širile svojo vonjavo tako obilno, skoro preradodarno, kje ste lahno-krili metulji, ki ste se gibali tako veselo od cvetke do cvetke ter srebali sladčico iz njih, a kje ste neutrudne bučelice, ki ste imele toliko posla v pisanem svojem vrtu? Vem, kaj vam je. Oni svitli biseri, ki so se svetili in bliščali pomladnega jutra vam, cvetkam, na glavi na milijone in milijone, izpremenili so se v bledi mrtvaški prt, ki vam pokriva nežna zvenela trupla; oni prelestni zrak, ki je nosil vas, pisane metulje, postal je ostreji, in odreveneli so vsm udje; a vam, marljive bučele, vzela je jesen nežne evotke, iz katerih prs ste srebale sladki med. Žalostno, otožno in tiho se širi jesen nad travnikom; a zopet bode prišel čas, B4C- Sklop urednifitva v pondeljok opoldne, r&g Celovcu. Tega zanesljivega slovenskega moža, ki je tudi odbornik slov. posojilnice v Celovcu, nehote spoštujejo tudi naši nasprotniki, če tudi ga ne ljubijo. 4. Za b e 1 j a š k i in r o z e š k i okraj je postavljen g. Eller, nadučitelj na Žili, morda edin izmed učiteljskega stanu, ki je na Koroškem zvest ostal do svoje starosti veri in jeziku svoje slovenske matere. 5. Za okraj P o d k 1 o š t e r, Trbiž in Kanalsko dolino, kjer je prej bil izvoljen Gratenauer, se voli razumen in zanesljiv mož g. Ehrlich, poštar v Žab-nici. — To so naši možje! Gospodarske stvari. Še nekaj o pripravljanju sodov. Zadnjič smo govorili o sodih in sedaj še imamo par točk o tem spregovoriti. Če pomislimo, da je ravnanje s sodi jako važna stvar, na katerih obvisi skoraj poznejša dobrota vina, se pač ne boste hudovali nad mojo nadležnostjo. Pa pojdimo k točki: Shranjevanje starih sodov. Med nami je mnogo takih, ki poprej popijemo svoje vino, kakor pridelamo novega, ne pa da bi še imeli kje v kakem kotu dobre starine. Tudi jaz nisem nič boljši. Ravnati se moram, akoravno skrivaj, da me no opazijo, po pesmici: „Pijmo ga pijmo, Dokler živimo . . .“ In dokler ga imamo, še naj pristavim, ker večkrat pride, da še živimo, pa ga nimamo, ali pa manjka dovoljenje finančnega ministra, si ga priskrbeti. Pa mnogi torej ne osnažijo praznih sodov, temveč k večjemu le nekoliko oplaknejo in ga pustijo ležati ali pa ga zvalijo v kak kot. kjer čaka druzega leta. Sod je med tem časom oplesnel in se skisal, in ako se potem še tako dobro skuha, je nevarno ga napolniti z vinom. Še več; tudi taki se dobijo, ki pustijo ležati par litrov vina v sodu ali droži, češ, da bo vedno nekaj notri. Kako se popravijo skisani sodi, srno že v prejšnji številki govorili. Da pa se izognemu temu delu, ravnajmo s starimi sodi tako-le: Po odtakanju vina se sod sprazni, potem pa tako dolgo z vodo opira, da teče čista voda iz njega. Če je bilo mnogo drož, se naj s krtačo ali z drobnimi ka- ko bode poln rajske milobe in veselja. Kako lepo nas opominja ta prikazen narave: «Ne obupaj, kadar viharno pluskajo valovi življenja ob te, zopet se umirijo, in zopet se ti vrne sreča in veselje v bolno dušo; kajti veselje in žalost menjavata od vekov!* Siva vrba, ki muževi ob potoku, iz gubila je skromno svoje zelenje popolnoma in lo votlo deblo štrli, plašeč te, kvišku Ko pa začne rumeneti perje dreves, ko si drevo za drevesom osiplje, tedaj še le pra1 čutimo, kako gine zadnje veselje. Le temno zeleno smrečje in borovje varuje še goži enoličnosti, in sekira poje po njem, da si razlega daleč na okrog. A kaj še zeleni ondi ob parobkih gozdi ter nas g svojim zelenjem navdaja z upa n.iem? bršljan in zimzelen sta, ki se dru zua tam, in ki se njima mlado perjičji tako sveti od daleč. Tudi pomladi st: ondi zelenela, m rudečelična otroka, mladi deklica m zal deček, sta tam posedovali menčki umiva. Z verigo umivati ne priporočam, ker se lahko pripeti, da ostane košček železa kje in pride v vino, ki potem dobi črno barvo. Ne rečem pa, da se ne sme umivati z verigo, ali priporočljivo ni. Najboljši so kamenčki. Tudi od zunaj se sod lepo osnaži. Potem se obrne na veho, da odteče vsa voda. Ko se jo to zgodilo, se sod dobro zažveplja in trdno zamaši, da ostane dira v sodu. Sod lahko leži več mesecev in bo vedno o v i n j e n ostal, in tako đruzega ni treba, kakor da ga s čisto vodo oplaknemo in vino se lahko brez vse skrbi natoči v njega. Kdor pa ne žvepla starih sodov, bo imel vedne sitnobe ž njimi, ter bo vedno v nevarnosti, da se ne pokvarijo. Stari, suhi sodi so tudi križ za vinorejca. Vino, ki je v sodih, kateri leže prazni na presuhem prostoru, dobi zopern okus po suhem hrastovem lesu. In ako se ne jemlje ta napaka v poštev, uničen je trud celega leta. Kdo bo pa pil vino, ki ima suh okus?! Taki sodi se morajo, preden se napolnijo z vinom, večkrat s kropom in nazadnje z vinom skuhati, kakor novi, še le potem so spet za rabo. Kako popravljati plesnjive sode? Vino v plesnjivih sodih dobiva presneto zopern okus po plesnjivcu, in mine me hipoma vsa žeja in veselje, če mi zdrči kaj takega po grlu. Večkrat sem že omiloval ljudi, ki so trdili, da ima njih vino poseben okus po gori ali goricah, kjer je rastlo. Ko sem ga pa poskušal, sem hvalil Boga, da mi niso več dali; tudi skopost je včasi dobra. Vino je bilo plesnjivo, da je bilo kaj. Vsak sod se mora dobro pregledati, predno se nalije vanj vino. Ce je plesnji-vec že ž o 11 e barve in je les ped njim že črnikast, kaže, da sod ni več za rabo; najboljše je, če se celi sežge. Vsako vino bi po njem dobilo na^grši okus, in se na noben način ne dalo ozdraviti. Le če je plesnjivec še bele barve in les pod njim črn, se da sod popraviti po več načinih. a) Daj par kilogramov (tu se ne gre na število, ampak daš kolikor se ti zdi) neugašenega apna v sod, ga v njem gasi, valjaj ga sem in tja, ter ga splakni s čisto vodo. Skuhaj na soljeni vodi orehovo perje in brinove jagode, vlij ta krop v sod, ter ga 3—4 ure pusti v njem; P°' tem splakni sod z vročo vodo in ^ močno žvepljaj. b) Sod, kolikor se da, dobro osna*1/ ga namaži znotraj z apnom in počakal' da se apno na lesu osuši. Potem vzanj hudičevo olje ali kakor se pravi tu“' žvepleno kislino, pol kilograma na s°d’ dolij varno in počasi 10 kilograma vode (10 litrov); pa počasi, pravim, ke če se naglo vlije hudičevo olje v v0“°’ se preveč razgreje, sikne na vse kraje i’ te lahko pcikoduje. To mešanico vode hudičevim oljem vlij v sod, in ga prekotal' apno pa se bo v tekočini razmoči*®' Sprazni sod, ga spiakni z vročo vodo 1 ga žvepljaj. . c) Ce plesu ji v sod napolniš z dro*’ tudi odpraviš plesnjivec. d) Vzemi na 600 litrov vode 1 kg*1 _ dičevega olja, vlij ga v sod, katerega P tem pridno prekotaš, da premoči vso tranjo steno. Nato se sod z vročo 1 hladno vodo večkrat splakne in zažvep*r Če si splesneli sod na ta ali oni nać‘ popravil, vendar bi ne bilo varno v njes rajši ga nalil ter pletla vence, kitila vmes najlepše cvetke ter si jih devala med kodraste lasce. Bila je pomlad — a tudi njima je skalila nemila jesen vso srečo. Otožna prihajata tudi sedaj na ono mesto in točita grenko solze. Skrbno nabirata bršljan in zimzelen, da spleteta vence in ga zaneseta na vseh mrtvih dan na gomilo umrle matere. Vseh mrtvih dan, ki ima toliko pomena za nas! Saj šo tudi oni, ki počivajo ondi na pokopališču, prestali jesen, in mrzla, bleda zima jih je pripeljala tja, kjer „bridke tuge, bolečine, iluhomorni trop skrili, žalovanje bridko mine, potok solz se posuši. “ Tu na mestu miru in smrtnega spanja leskeče ob jesenskem času lučica pri lučici, a med orumenelim listjem oglaša se pomenljivi vzdih jeseni: «Vse na svetu je minljivo!* natakati staro vino, moštom. .„j Cenjeni bralec bo morda vprašal, ^ je to: hudičevo olje? Morda ga dela r“^ sam hudir v peklu in ga donaša sern' ni eno ne drugo. To je čisto nava®^ tekočina, samo razje vse, kamor Pa‘ kapljica, in hudo strupena je. Še za je2’* starih klepetulj bi bilo nevarno mazilo-brez zamere! ___________ Društveno življenje po zinU' Po leti navadno življenje po druš*^ ni živahno. Čuditi se temu pač nika2 ni. Ljudje v vročini nimajo niti časa, v tudi veselja ne zahajati v društva. ' meriti jim pač to ni. Bodisi kmetova ^ bodisi delavec, vsakdo gre po leti ral zrak, v prosto naravo. Drugače je to P l po zimi. Zima, spomlad in jesen so 1®, časi, v katerih naj društva izvršujejo ’ svojih glavnih zadač: pouk in zabavo . šemu ljudstvu. Kako to izvršiti, je nai*1 našemu sestavku. Blagajnik. ^ Prvo in glavno delo izvrševati ’^j društveni blagajnik po zimi. Pregleda natančno knjige in imej v evidenci ^ ki so s članarino na dolgu. Blagajnik ^ za to vedno skrbi, zlasti pa v zims času. Pazi naj, li kdo samo zato ne v haja društva, ker je s članarino na do>» Lepo, taktno in z vso vstrajnostjo ^ 0 minjaj blagajnik slabe plačnike na ni*11 „j dolžnost napram društvu. Blagajnik * vedno pred očmi, da je on eksekutor štva in naj bo časih tudi nadležen. Predavanja. Na vsak način naj društva skrbe ^ zimi za predavanja svojim elanom. znanstveno poljudna predavanja so , sredstvo, s katerim se ljudstvo vzgoji- ^ davatelji naj imajo vedno pred očflib^, so nepolitična društva vzgojevalmce (0 nov za resna gospodarska društva, naj ne zamude v svojih predavanjin ‘jp vdarjati važnost zadružne misli. ^ moramo računati tudi z dejstvom, ^ vimo Slovenci sedaj v času kultu ^ boja in zato naj bodo predavanja sredstvo za širjenje krščanske zavesti. Po-tom predavanj dohodi ljudstvo zavednost !n odločnost naprain vsakomur zagovarjati krščanska načela in pa proti prav vsakemu zabavljaču, naj si že potem ta bode katerekoli barve. Časopisje in govorniški krožki. Vsako nepolitično društvo mora imeti časopisje in knjižnico. Ravno časopisje DU(li dovolj priložnosti za poučne razgo-v°re. Zlasti razboritejši člani, ki so gotovo ^ vsakem društvu in ki tvorijo takorekoč kvas društva, naj bi se razgovarjali o Revnih vprašanjih, ki jih čitajo v časopisju. V razgovoru, v obliki debate se bistri vzgoje se neustrašeni agitatorji za ?°bro stvar. Društva naj tudi skrbe, da "do časopisi krožili med člani, to je, Sporočati jih v kraju, kjer so čiani iz vasi v enem društvu. Tudi knjižničar ,Jai obrača vso skrb na knjige. Naše Ijud-8lvo strastno rado bere vse, kar dobi v £°ko, zato naj društvena načelstva obrabo vso pozornost na to, da se v knjiž-k|ci ne bodo nahajale slabe ali pa še e.fci° pohujšljive knjige! Želeti je, naj bi ,lovenska krščansko-socijalna zveza prav l^alu pričela z izdajanjem poučno po-JUfluih povestij in izdala zapisnik dobrih knjig. Strokovno-stanovski pouk. Nekaj druzega je gospodarska organi-‘kcija in zopet nekaj druzega strokovna .aDovska organizacija. O strokovni orga-j Naciji se je svoj čas že veliko pisalo in J'seglo tudi nekaj vspeha, toda žalibog ^ttialo. Vzrok je pač, ker živimo v ostrem Nitičnem boju, kjer se izrabljajo mnoge Aše moči. Toda tudi politično ozračje se ®.0de So izčistilo in lahko bodemo inten-*lvno delali na strokovno stanovski orga-'Saciji. Toda tudi sedaj nikakor no smemo Pati spanje pravičnega. Edina rešitev na-*p8a ljudstva je strokovna stanovska za-kefet. v vsakemu društvu se mora po zimi £?iti stanovsko strokovni pouk. Med kmet-kim ljudstvom obsegaj la zlasti praktično tran umnega gospodarstva in pa tudi faktični pouk v vodstvu gospodarskih Kmetijsko konsumnim društvom, ^lekarnam, hranilnicam in posojilnicam p vzgoje nepolitična društva voditelje. ka,:o mora biti pouk tudi v dopisovanju, ni!govodstvu, računstvu in pa tudi o spo-Mnju blaga. V krajih, kjer so v raznih fustvih tudi člani delavci, naj se vrši v Jry° pouk v splošno, ki naj posameznike Podobi za strokovno misel. Ko jih je več ^'dobljenih, naj se v društvu zasnuje ,1 ri)kovni oddelek. Ta oddelek skrbi za Savsko k ovni pravno varstvo, delavsko stro- k pouk, podporo brezposlenim stro-, )vnim tovarišem, upravljaj lastno stro-Jvno knjižnico in skrbi tudi za strokovni 'Uk svojim članom. Na vsak način se hdiv1 (!e!avstvo strokovno združevati, če Se' da se mu bode godilo bolje, kakor lav 'i'111 Zal0 naj pa tudi bode de- ,jr stv° požrtvovalneje nego je v plačevanju * del(StVe”e članarine, predpogoj vspešnega 'Vamn vsake in tudi delavske organi-kakor tudi dolgočasno doni — * ^anja Mladinska organizacija. Pozornost naj obračajo društva za ce 1 j s k i okraj gg. dr. I v a n Dečko in dr. Juro Krašovec, odvetnika v Celju; za šoštanjski-slovenje-graški-marcnberški okraj gosp. Ivan Vošnjak, veleposeštnik in tovarnar v Šoštanju; zabrežiški-sev- niškikozjanski okraj č. g. J o s i p Ž i Č k a r, dekan in državni poslanec na Vidmu jzaljutomerski-ormoški-gornjeradgonski okraj še slovenski kandidat ni določen, ker se je g. dr. Rosina, na kojega se je skraja mislilo, odpovedal kandidaturi. Volitve poslancev bodo dne 4. novembra 1 — V mestmh skupinah kandidirajo Slovenci: Za Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju ; za Slov. gradeč, Slov. Bistrica, Šoštanj, Muta, Ma-renberg, Vuzenica dr. Ivan Mayer, odvetnik v Šoštanju; za Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žalec dr. Karlovfiek, odvetniški koncipijent v Celju. Za mesto Maribor baje Slovenci no bodo postavili svojega kandidata. Volitve iz mestne skupine so dne 7. novembra. Slovenski jezik zmaguje! Slovenski celjski odvetnik dr. Juro Krašovce jo prosil v Celju za domovinsko pravico. Prošnjo jo naredil seveda v slovenskem jeziku. Noben pameten Slovenec dandanes ne piše v drugem jeziku na urade nego v slovenskem. Nemški celjski magistrat pa ni ugodil prošnji, istotako tudi deželni odbor ne, kamor se je dr. Krašovec pritožil. Razlog je bil, ker je prošnja bila spisana v slovenskem jeziku. Zdaj je dr. Krašovec tožil pri državnem sodišču, katero je spoznalo, da sta obadva urada kršila državni osnovni zakon. Slovenski jezik morajo spoštovati uradi na Štajerskem. Slovenske župane opozarjamo, da mora tudi deželni odbor sprejemati slovenske uloge in da ne sme nikogar kaznovati zaradi slovenskih ulog. V trgatev veleva ... 1 Črički po vinogradih postajajo nevoljni. Prepevajo in prepevajo in ne morejo več spat’, v trgatev velevajo, a — nihče ne pojde brat! Letošnja trgatev! ‘Krasno so se nastavili grozdi na trse in z veselim upom so pričakovali vinogradniki jeseni. Toda prihajale so bolezni in različne vremenske nezgode. Njih upi so se manjšali. Zdaj je prišel čas trgatve. Klopotci klopotajo, god sv. Terezije je minol, a grozdje še noče postati prav mehko. A vendar ni obupati. Solnce vedno in vedno zopet premaga mračno nebo ter pošilja z zadnjo silo svoje gorke žarke na odmirajočo naravo. Nemara se omehčajo še vendar le tudi zadnje trdovratne jagode in potom še lahko dobimo vino, ki je močno sladko 1 Mohorjani za družbo sv. Cirila in Metoda! Kmalu dobimo knjige družbe sv. Mohorja. Ob tej priliki mora vsak ud nekaj krajcarjev plačati za poštnino. Predlagam sledeče: Ker ima naša šolska družba sv. Cirila in Metoda prelepi namen z ustanovitvijo in z vzdrževanjem slovenskih šol ob mejah slovenskih varovati našo ljubo mladino potujčenja, pa jo Slovenci vse premalo podpirajo, tako da vsled pičlih dohodkov ne more povsod, kjer zatirani Slovenci prosijo pomoči, pomagati in staviti šol, zato naj bi družbi priskočili na pomoč vsi udje Mohorjeve družbe. Vsak se naj zaveže, da bo dal, ko dobi knjige, vsaj 1 krajcar še za družbo sv. Cirila in Metoda — ako da več, še lepše in boljše za družbo — in v enem mesecu lahko družba samo iz lavantinske škofije dobi vsaj 5000 kron podpore. To lahko stori tudi najbolj revni ud družbe. Časi so hudi, družba potrebuje pomoči, mnogi naši bratje in sestre je prosijo. Zato vsi p o v e r j e-i n i k i družbe sv. Mohorja opozorite na to ude, ali smete ta krajcar kar vračuniti v j poštnino. Narodni mladeniči in zavedna dekleta pa delajte na to povsod, da ga ne bo uda, ki bi ne plačal tega malega narodnega davka za ohranjenje slovenske mladine v krajih, kjer je velika nevarnost, da se nam vsled nemških ali laikih šol popolnoma izneveri. Novi bankovci. Dne 20. t. m. so izšli novi bankovci po 100 kron. Dolgi so 165 milimetrov, visoki pa 110 milimetrov. Napis je napravljen v osmih jezikih. Zajedno je finančno rainisterstvo odredilo, da avsto-ogerska banka po 31. oktobru 1. 1910 ni več dolžna sprejemati in zamenjati bankovcev po sto goldinarjev. Znorela je 11. t. m. predpoludne v Mariboru v Perkovi ulici stanujoča 24 letna šivilja Antonija Fonda iz Trsta. Imenovana je prišla v trgovino Jožefa Šink in je tam razbijala s tako silo, da je začela močno krvaveti na rokah. Odpeljali so jo v opazovalnico v Trst. Kako se vino prodaje. Iz Primorskega se nam poroča, da je sedaj tam trgatev in da bo vino vkljub deževnemu vremenu boljše od lanskega. Kupci ga plačujejo že po 15—16 gld. ali 30—32 K 100 litrov. Vinogradniki, ne dajte svojega mošta pod slepo ceno mešetarjem, temveč poizvejte prej natanko po ceni in dobrih kupcih. Sv. Ilj v Slov. goricah. Kakor smo slišale, je v neki številki »Štajerc« napadal tudi nas Št. Iljska dekleta. Zakaj nas neki tako sovraži? Sicer ne vemo, a gotovo je tudi to, da zategadelj, ker si ga ne naročujemo in ga ne maramo. Ima nas za fihposove, od trdega kmetskega dela izdelane device. S tem nas zaničuješ in z nami vred zaničuješ naše težko kmetsko delo in kmetski stan. Me dekleta, ki se ubijamo in trudimo v potu svojega obraza za vsakdanji kruh, ne moremo imeti belih rok, kakor morebiti tiste, ki prebirajo tega umazanca. Me smo kmetska dekleta, vzrastle smo v vednem delu, ti pa nas zaničuješ z izdelanimi devicami! A mi smo ponosne na to, da znamo delati! Ve tovarišice! Ne ustrašimo se tega glo-davca, ki gloda kakor črv ob slovenskih dekletih in fantih. Ne ustrašimo so tega, če nas ima za fihposove device. On pa niti devic nima, hungerpajsarski pajek mu jih je vse razgnal. V lepem številu nas je že pri bralnem društvu, pa želeti je, da jih še pristopi več. Ustanovimo si tudi me dekliško zvezo po geslu: »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino«, da nam mladeniči ne bodo pravili in nas vpraševali: »Dekleta, kje imate Ve vašo zvezo?« Vsem zavednim tovarišicam po slovenskem Štajerju prisrčni: Bog in domovina! Št. Iljska dekleta. Sv. Rupert v Slov. gor. Blagovolite, gospod urednik, sprejeti tudi od nas ru-perčkih deklet pozdrav na preljubi »Naš Dom«. Število narodno zavednih deklet se ie pri nas dokaj lepo pomnožilo, odkar ie na novo predramilo naše bralno društvo. Seveda še zaostajamo za našimi vrlinii mladeniči, a vendar korakamo za njim', kolikor jo v naši moči in se trudimo, na bi spasilna katoliško narodna ideja prodrla še v najzadnjo bajto našo prelepe župnije. Da imamo dovolj nasprotnikov, i nam skoraj ne bilo potrebno omeniti, pa ker se ti nahajajo večinoma v našem Krogu, ne moremo molčali. Njih strupeni jeziki se posebno radi razvežejo, kadar se gre za pripravo kakšne gledališke igre. Takrat privlečejo vse na dan, kar je katera kedaj čula iz u«it kakšnega umazanega »Štajercianca« in pravijo, da so ti nastopi preotročji in neumni za odrasle. Pa drago mi sovrstnice, ne ustrašimo se teh napadov in hitimo ponosno naprej, p > vzgledu drugih narodnih deklet. Naše delo je stokrat bolj častno, kakor delo naših nasprotnic, katere se itak z drugim ne morejo ponašati in bahati, kakor s svojini nemškutarskim »Štajercem«. Kaj rečete, gospod urednik, ako Vam povem, da ga neka županova hčerka kar po poti ob nedeljah iz cerkve pred seboj razprostira. (Za to je na razpolago dovolj prič). Čudno in smešno! — Me pa, predraga dekleta bralnega društva, delujmo na to, da se bo naše število v bralnem društvu pomnožilo, kjer se hočemo izobraževati za vrle rodoljubkinje in vzorne gospodinje. Naše geslo naj bo: Vse za vero, dom in cesarja! Goricopoljska. V Zrečah se je ustanovila »Družba Marijina« in se je slovesno vzprejemanje družbenikov vršilo minolo nedeljo. Mladeničev se je oglasilo 69, deklet pa 165, to je brez malega vsa »doma« bivajoča mladež. Cerkvene govore sta osbrbela gospoda: tamošnji rojak Klančnik in Zdravljic, oba od Sv. Jožefa pri Celju. Iz Dramelj pri Celju. Preljubi »Naš Dom«! Poročam ti s krvavečim srcem žalostno in pretužno vest, da nas je zadela velika nesreča. Oh, solze mi silijo v oči, ko pišem te-le vrstice. Ni jih več, pa jih ni, naših ljubih, lepih korun-dičev. Pet ali šest krasnih, mladih teh živalic je še pred kratkim vsakih 14 dni j veselo priskakljalo v našo ljubo Dramljo, sedaj pa je postalo vso tako nekako tiho in otožno, ko so nas — o žalost! — zapustile te nedolžne stvarce. Samo ena živalica še prihaja semkaj, pa še tej se že majejo tla pod nogami. Pa še dve nevarni zverini imamo tukaj, eno majhno, eno pa veliko. Prvo zovejo veliki gospodje »Rodoljub«, mi navadni kmetje pa »Rodo-lumpič«, drugo pa »Slov. Narod«. Ta nevarna pošast je že velikokrat strašila po Dramljah. Hotela je tukaj kar pohrustati nekatere obče spoštovane osebe, posebno še preč. g. župnika, a je morala v svojo veliko jezo kmalu spoznati, da ima preslabe zobe. Sedaj se Dramelj boji, in le včasih še skrivaj pride k nam pogledat, kako se še kaj tisti gospod počutijo, ki so ji že več kot enkrat skoraj cel visoki greben odbili. — Veselo gibanje se je začelo posebno med našo mladino, ki bode v kratkem času združena ne samo v krasno so razvijajoči »Marijini družbi«, ampak tudi v »Družbi mladeničev«, »Dekliški zvezi« in »Čebelici«, ki se v kratkem ustanove. Tako bo naša mladina stopila v mogočni krog onih navdušenih, nadepolnih krščanskih mladeničev in deklet, ki so si najrisali na svojo zastavo edino pravo geslo: »Vse za vero, dom, cesarja« in ki se hočejo vsikdar in povsod ravnati po zlatih besedah velikega Slom-šeka: »Sveta vera bodi Vam luč, beseda materina ključ do prave omike.« Živela torej združena krščanska mladina! Tudi mi, draraeljski fantje in dekleta, se Vam bomo pridružili in šli z Vami na skupno delo za sveto vero in narod, spoznavajoč, da bi bila največja grehota in sramota, ko bi nam sv. vero in milodoneči mate- rini jezik, najdražje zaklade, ki smo jih prejeli od slavnih, junaških pradedov slovenskih, ugrabil izdajalski lažiliberalizeMt ali ptujsko nemškutarstvo. Prodaja hmelja V okolici Celja se je pridelalo letos okrog 14000 stotov hmelja, ki se je že razprodal. V začetku se je prodajal po 40—65 kron za 50 kg-Končne cene pa so narastle na 100 kron vsled tega, ker je bila na Angleškem in v Ameriki slaba letina. Iz Petrovč pri Celji. Procesije dekliških Marijinih družb so med molitvijo in petjem prihajale v Petrovče že predvečer dne 6. vinotoka t. 1 in sicer iž župnij Novacerkev, Dobrna, Šmartin, Vojnik itd. Lepo in ganljivo je bilo videti tudi zastavo, katero so tri dekleta nesla razprostrto. Drugi dan zjutraj proti 8. uri so zopet prihajala v procesijah dekleta iz Polzele, Sv. Jurja ob Taboru itd., poteiu tudi iz Celja in okolice. Že predvečer i® bila cerkev Matere B. napolnjena, drugi dan pa natlačena. Glavno sv. opravilo ® pridigo se je služilo prvo ob 8. uri zjutraj in drugo ob 10. uri slovesno. Petje j6 vodd gosp. Karol Bervar, učitelj orglarske šole v Celji. Ker se je takšna cerkven8 slavnost v Petrovčah prvikrat opravlja!3; zato so v znak veselja petrovski vaščani razobesili zastave raz svoje hiše, papeškrs slovenske in cesarske. Zastavo je razobesilo tudi gospodarzko in bralno društvo »Gospodar« v Petrovčah, da na ta način pozdravi Marijine dekliške družbe. Velik8 zahvala se izreka od podpisanega v imen8 Petrovčanov Marijinim dekliškim družbam-Posebna zahvala pa bodi voditeljem teh družb, da so si izvolili ravno cerkev M8' tere božje v Petrovčah za svoj shod. Pričakovati je, da bi tudi slovenski fant? iz Marijinih družb naredili tak shod P1’1 Materi Božji v Petrovčah. Takrat bi pet' rovški vaščani v pozdrav napravili več? kakor samo zastave rasobesili. Mogoče 81 kaj takšnega že prihodnje leto izmiki0 fanti in njih voditelji. Trdna volja mor8 biti, in pa neustrašenost pred popačenih1 svetom, ki dobro stvar zaničuje, in vše se lahko stori za Boga, Marijo in za svoj0 domovino! — V Petrovčah, dne 16. vin°' toka 1902. Anton Koren, župan 1,1 predsed. društva »Gospodar« v Petrovčah; Iz Polzele. Dragi »Naš Dom«! Sprejnfi od nas polzelskih deklet iskren pozdrav Gospoda urednika pa prosimo, naj ne h° hud ter naj pusti majhen prostorček z3 nas! Tako rade čitamo tega mladega i°' naka, posebno pa se radujemo, če P'se tudi kaj iz našega kraja, da nismo P°' zabijene. Dne 7. okt. je bil v Petrovč8*1 shod Marijinih družb celjske, novo°er' kovške in braslovške župnije. Tudi ^ polzelska dekleta smo z veseljem in velikem številu obiskala ta shod. Dal Bp® in Marija, da bi ta shod obrodil velik0 žlahtnega sadu, da bi še po tem shod8 bolj delale za Boga ki domovino. J>a ^ nekaj bi Vam rade povedale, gosp. urednik-Tudi pri nas se nahajajo ljudje, ki imaj0 tiste tolste živalice, ki se rede od našm žuljev, katerim pravimo tudi »korundiči*-Sicer je tukaj strašansko slabo podnebje za to žival, ker skoro vsaka pogine, f1 priblodi k nam. Nekaj starih, ki se jim 1° koža že utrdila, še je. Me polzelska deklet8 pa sploh ne maramo tega ptujskega pr*' tepenca. Toliko razuma že imamo, d8 spoznamo, kaj nam je v korist in blag°r' Tebe, ljubi »Naš Dom«, se še bolj oide' Parno in ti kličemo: obiskuj nas, vzpodbujaj nas na naSem delovanju, brani nas Proti hudobnim napadom nasprotnikov! Me polzelska dekleta obljubljamo, da hočemo vse storiti v Mariji, vse po Mariji, vse za Marijo in milo domovino. Polzelska dekleta. Iz Vojnika. Ne sanja so vam ne, Bospod urednik — ali kako se že piSete kako sem napenjal oči ter iskal po žadnji številki «Našega Doma* poročilo iz Vojnika, pa nikjer ni bilo ne črkice. Veste, dvakrat so namreč igrali tara «LurSko Pastirici*, 28. sept. ter 5. okt. 1.1.; zato Pa sem si izprosil jaz, četudi sem bil in sem le tih opazovalec, nekoliko črnila in Pero, da vam napišem par vrstic. — Da »te jih videli, kako krasno so obekrati 'grale vojniske mladenke to lepo igro. Sam si jih vedi, odkod so se vzele te tako Paravne osebe, vse od milostljive grofinje, Pa Bernardke, pa Tilke, pa dol do tiste 'godrnante*, pa pristavke in pa gor do angelov rajskih in lurške Marije; in čujte, rukli so mi, da so ta dekleta sploh prvo-krat na odru nastopile! Skoro neverjetno, aato pa tem večja čast jim. Ni me sram Povedati, da sem se solzil pri teh ginljivih Prizorih, in videl sem tudi obilo drugih Poštenih ljudi, ki so se jim oči zarosile radostnega ginjenja. Hvala torej za te izborni predstavi vam, igralke, in vsem, ki 80 se trudili za njih prireditev. — Ako adaj, kot tih opazovalec, sam samcat pro-'hišlujem ta znameniti dogodek, mi prihaja nekaj posebnega na um. Po neštetih krajih se že slovenska mladina zbira v Čete ter druži v zveze, v katerih se izobražuje in navdušuje, in to zlasti tam gori ^ekje na severni meji slovenskega ozemlja jn zdaj že celo na tako tužnem Koroškem. A iz Vojnika — ki je vendar tako blizu slovenskega Celja —ni bilo doslej ne duha ne sluha o takih veslih! ^li res nimate tara zavednih krščansko in 8lovensko mislečih mladeničev, ki bi si upali 8voje notranje prepričanje tudi vedno in Povsod javno pokazati? To vprašanje sem ^ duhu Vojničanom že večkrat stavil. — ^ zdaj menim, da je led prebit in srečen ?ačetek storjen; zakaj, kjer so take moči, kot jih je pokazala vojniška «Lurška pa jarica*, tam se mora dati tudi kaj več Poseči. — Zalo pa odlagam zdaj pero P°ln hrepenenja in nade, da bi že kmalu Poročal «Naš Dom» o živahnem grbanju P vrlem delu prebujene vojniške mladine! Tihi opazovalec. . Sv. Lenart nad Laškim. Veliko hu-?ega nas je to leto zadelo. Imeli smo tri-rat grozno točo, tako da je enkrat čisto P°belila tla in to 22 julija. Vsi pridelki 0 bili popolnoma uničeni. Vladala je j”°zna žalost. Tudi drugače so bile raz-er® pri nas grozno napete. y I* Artič pri Brežicah nam pišejo: v 8°rici tukajšnjega veleposestnika J. Ko-čiča našla sta se na eni rozgi dva t različne barve. Eden je temno-drugi čisto bel, obadva pa popol-(lvma zrela. Gotovo nekaj posebnega. Ta K^ka se shranita, da sta na ogled! tria !'> liubi »Naš Dom« si jih lahko Pfed^i °8lev molila rožni venec na klobaso?« J uboga Jera strese in smukne klobaso predpasnik. Ali stvar so poredni , že zvedeli, in se začeli skoraj na V smejati. Ubogi Jeri ni ostalo drugega, 1 da jo je popihala iz cerkve. Za rožo — smrt. V Carskem ^ je ruski car te dni na poti do b paviljona poklical na vrtu starega vrtn rjcj naj mu vfrga rožo, da jo ponese .|[i Vrtnar je hitel proti carju z rožo v . / vrtnar je nuei pruu uaiju * Nakrat poči strel in vrtnar se z8rU j^ji mrtev. Od vseh strani pribite f6 ^ačelnik redarjev stopi pred carja ter 'Slavi, da je moral streljati, ker je od-redba, da se vsako, redarstvu nepoznano Oliebo, ki se na 10 korakov približa carju, Ustreli. S solzami v očeh je odšel car. t Zaručnik morilec. Morilec grofa “onmartinija dr. Tullio Murri se je na-uteraval v kratkem poročiti. Izbral si je nevesto gospodično iz odlične rodbine doncompagni. Dva dni po umoru ji je “Upil zaročni prstan. Na to se je podal v, Švico in potoval po svetu, dokler ni d^gov oče naznanil preiskovalnemu sod-n'ku strašnega dejanja. Tri zlate poroke v eni rodbini so "heli v nedeljo, 12. t. m., v mali Iran-c°ski občini Berrien. Trije bratje Gneme-®er so na isti dan praznovali svoje zlate Poroke. Drzovit umor. V nekem hotelu v ^rskojem Selu sta sedela dne 9. t. m. p' svoji mizi dva mlada, elegantno oprav-jona gospoda ter se živahno razgovarjala, ,le da bi motila ostale goste. Hipoma pa leden vstane ter gre k natakarju plačat :a oba, potem pa pusti tovariša pri mizi 'U odide. Natakar je sicer zapazil, da je uostali gost sedel z bolj sklonjeno glavo, a ie mislil, da je preveč pil, ter sedaj pe'člje. Še-le potem, ko je dalje časa po-Polnoma nepremično sedel, so šli natakarji ^ledat, a so ga našli s prerezanim vratom Phtvega. Morilca ni nihče poznal. Bolgarska junakinja. Leta 1877. deležih) se je boja v soteski Šipka tudi h%»rsko dekle, po imenu Markova iz ^ule pri Vidinu. Po končani vojski se je .'božila, a nosila Se dalje moško nošo. 1885 se je udeležila srbsko-bolgarske Mne ter se hrabro borila pri Slivnici. | daj se je udeležila kot veteran tudi ob-jSjluice na Šipki. Nosi še moško obleko. .Nl«no obličje je doslej lepo, ali poteze so irU0, vojaške in polt je od starosti zgu-°a0a. dol polt je Do v na pošti. Na pošto v nekem tenjskem kraju na Kranjskem je zvečer "'bežal navadni poljski zajec, o katerem JJa Poštar ni vedel, kaj da je. Slišal jo aihreč le šum. Ko so na njegov klic .'hiteli oboroženi možje iz bližnje krčme s f oprezno odprli vrata, ki jih je prej za °i varno zaprl poštar, uzrli so dolgo- ^hi zajec. Živalica je kmalu podlegla osramočenih strahopetcev. l[)vDin pijanke. Neki Alstrefski v Broo-. Vnu v Ameriki je ležal v krvi na tleh g le rekel poklicani policiji, da je nje-jQ a žena v pijanosti zmerjala hčer; ko ltt 'sto branil, zabodla ga je žena več-H 1 2 nožem. Zadnjo so našli smrčečo ^ Postelji. Policaj jo je prebudil in ji h„d2a'> da gre ž njim na policijsko polo- Potem se je obrnil proč od nje. je ista poskočila, zgrabila pošast pod mizo ter videli, da je le Postaj k® hipu Nec k . * ev svojega moža in si prerezala gol- jn0or Uli ušesa do ušesa, ne da bi jo P^n i?v'rat' Pr' tem. Oba ranjenca so Mra • Potem v bolnišnico, kjer so pa več Vn|k' rekli) da jima ni nikake rešitve -aje . sovražijo jerebice, ker so etlhrai ai!e. Prero^a Mahomeda, ko se je Pre8d . aaril v žitu na polju, njegovim Nrek la eam- Iz tega vzroka tudi noben ie na J1® ie jerebičjega mesa. Ravno tako jtdof . ?.a uaed Turki, da je kaznovan, Mof .'l® jastreba, ki je Bogu posvečen, "oije pardala, je najprej 24 ur zaprt, ker je ubil žival, katere se Bog poslužuje, da ljudi kaznuje, potem pa dobi od države denarno podporo, ker je človeštvo rešil enega sovražnika. Vpliv narave. Neki Anglež je ujel mladega galeba, morsko ptico, ter ga odnesel na svoj dom v Notingam, kjer se je galeb kmalu privadil. V vrtu je hodil za svojim gospodarjem ter bil docela zadovoljen v tujem kraju. Nekoč mu je gospodar ponudil morsko ribo, prvikrat od tistega časa, odkar so ga ujeli. Hlastno jo je požrl, a takoj je vzletel ter izginil proti morju, ne da bi se vrnil več. Okus in duh morske ribe, s kojimi se redijo galebi, sta obudila v njem brezdvomno nagon k naravnemu njegovemu življenju in galeb se je vrnil k prirojenemu svojemu stanovališču k — morju. Brez pomoči. V krčmi Remuša Vlašiča se hoče vse raznesti od veselja, to je življenje kakor v paradižu. Goslarji vlačijo loke po strunah, kakor bi je hoteli prepiliti, piskači pa napenjajo svoje vratove, da se vidijo posamezne žile, kakor reke na zemljevidu. Fantje prepevajo, da se stresa strop, in plešejo čardaš, da postajajo lesena tla luknjičasta. Okoli miz pa sedijo gostje in zalagajo svoj želodec z raznovrstnimi jestvinami, kakor bi se že 40 dni postili. V želodec došle krače, pečene piščance, race, goske in puranino pa neprestano zalivajo s pravim medjimurskim vinom s štridov-ske gore. Starašinar ima ravno lep govor. Pozavčinu obtiči skoro suha pogača v grlu, a hitro ji pride na pomoč s kupico vina. A zakaj vse to? Zaradi tega, ker sta malo prej bila poročena Marjetko v Tonček in Fušova Francika. Po poroki gostje navadno ne gredo takoj na nevestin dom, temveč se podajo v hišo kakega znanca ali sorodnika, največkrat pa v krčmo, kjer med plesom počakajo, dokler ni doma vse pripravljeno, a takrat se odpravi cela vrsta v nevestino hišo, kjer so gostija obhaja po dva dni. Tokrat so šli v lepo in prostorno krčmo Vlašiča pri »dunajski nogavici*. V Medjumurju je navada, da zovejo vsakega neoženjenega »dečko*, tudi ako ostane samec do svojega 50. leta. Tak je vedno »dečko*, dela vsakojake bedastoče, kakor »dečko* in ostane »dečko*. Mož postane stoprav še le tedaj, ko stoji pred oltarjem ter mu izvoljenka plakajoč poda svojo drhtečo ročico, da jo vodi in jej v ljubezni in trpljenju kaže pot, ter se z možko močjo brani proti vsem burjam življenja in varuje svoj dom nesreče. V Medjimurju, pa ludi drugod radi vidijo, da nevesta pri oltarju joka. Izkušene ženice pravijo, to pomonja srečni zakon, in jaz bi skoro rekel, da imajo prav. Dekle, ki stori ta važni in znameniti korak življenja s smehom na lici, ki vidi v zakonu samo med in mleko teči, ter lepo pisane metulje okoli letati, ki z lahkim srcem odhaja od matere, očeta, bratov in sester, kako bi neki ta mogla postati zvesta žena in dobra mati. Solze deklice, ki jih joče pred Bogom, so ganljive priče nežnosti njene duše in srca ter naznanjajo čisto ljubezen in srečo, ki čaka poročenca v zakonu. Na gostiji pa, takrat se naj mladenfta smeje, kolikor ji je ljubo; tudi Francika, rudeča ko vrtnica, se smeje in veselje ji čitaš iz krasnih črnih očij. Med tem splošnim veseljem se začne mali Štefek, Francikin najrnlajši bratec, na vse grlo jokati. Godci so kar nehali piliti po strunah in piskači so spustili iz svojega vratu vso sapo. Naenkrat so vsi zbrani okoli Stefeka ter ga začno spraševati, kaj mu neki je, sedaj ko veselja ni konca ne kraja. Od strašnega jokanja ne more niti ust odpreti, srčece mu bije v prsih, kakor da bi se mu hotelo odtrgati, a solze mu teko kakor dva potočića po jednem in drugem ličecu navzdol za srajco, zapeto pod vratom in dalje na modri prslek. Tako žalostno se drži in milo gleda okoli po gostih, da so začeli zdvajati; kajti ako kdo v sredini med splošnim veseljem žalosten postane, to gotovo ni šala in mora svoj vzrok imeti. Tedaj zagrglja nekaj komaj razumljivo in pokaže na svoj vrat ter reče s pretrganimi besedami: «Do sem — sem poln — ne morem več jesti!* Nekateri, ki ga niso razumeli in oni, ki so na drugo strani mislili, ne pa na Štefekove neprilike, so mislili, da je Šte-feku gotovo kaka kost v grlu obtičala, ker kaže na vrat, in so še bolj plaho gledali okoli sebe, kakor bi hoteli vprašati jeden drugega, kaj pa bo zdaj? Drugi pa, ki so ga bolje poznali in dobro slišali, so se začeli na vsa usta smejati, ker je tako vestno spolnjeval današnjo dolžnost. Francika vzame svoj kakor sneg bel robec, obriše bratcu solzice iz očij in mu veli: »No Štefek, če ne moreš več jesti, pa si nadevaj v žepe, da bodo polni!* Še le sedaj so opazili, da je Štefek debel kakor gospod notar. Vsi žepi na hlačicah, prsleki in na suknji so bili natlačeni, da so niti popuščale. Med solzami zajavka spet: »Ah, vsi žepi so že polni!* Sedaj se v zmešnjavo vplete Tonček, ki je postal danes mož in kot tak bil dolžen to zadevo v roke vzeti in vsem pokazati, da je mož, ki nekaj razume. »No Štefek*, pravi on, »jaz bi šel domu, tam žepe izpraznil, pa zopet pribežal in napolnil — da, to bi jaz storil!* Tu odgovori ubogi Štefek še vedno jokajoč: »Saj sem bil že petkrat doma!* Gostje se spogledajo ter mu ne vedo pomagati v njegovej stiski, tudi jaz mu ne znam svetovati. Mogoče, da se kateremu čitatelju smili Štefek, ter znabiti najde kje kakega novega doktorja, da mu za gostijo prišije nov želodec, ali mu morebiti da njegovo mlado življenje kak nasvet, jaz tega ne vem. A gotovo je, da čim stareji postajamo, tem manj potrebujemo; dobro nam je, za kar se prej niti zmenili nismo. Na zabave ne mislimo več, brez katerih bi v mladih letih niti živeti ne mogli. Na zadnje nam je ozka, iz šesterih desk zbita hišica zadosti, o jelu in pilu pa itak ni več govora. Listnica uredništva. Sv. Marij* v Puščavi: Takih dopisov dobimo brezštevilno, za to jih ne moremo objavljati. Sicer pa nas veseli Vaše dejanje, le tako naprej I ______ Crešnice: O tej stvari nič! Sicer pa bi nas Vaš dopis spravil v kajho, po kateri pa nimamo prav nobenega hrepenenja. — Koroško : Dopisa iz Škocjana ni bilo mogoče več sprejeti. Pozdrav! ooooooooooooooo Najboljše in najcenejše URE se dobe pri T. Fehrenbach, urarju in optikarju v Mariboru, gosposka ulica St. 26 in dravska ulica St. 2. Niklaste ure od 2 gld. 50 kr. naprej, srebrno ure » 4 » — » » ure budilnice » 1 » 50 * » stenske ure » 2 » — » » očala » — » 30 » » Daljnogledi, zlatnina in srebrnina po tovarniški ceni. 25 6—1 Moštne vage iz Klosterneuburga. ooooooooooooooo Zobozdravnik dr. Viktor Kac ordinira ort 1. oktobra 1902 Maribor, Tegetthoff-ova cesta štev. 17. 24 3—1 Itfajhni darovi no ohranijo so111" -1"* prijatelje ampak tudi odjenial*'6, Kaj je najboljše Kaj najpripravnejše # božično darilo # trgovca za odjemalca? Stenski koledar! ker vsakdo hrani istega celo leto in je jako primeren. Priporočilne stenske koledarje za trgovce z natisom tvrdke in voščila za novo leto, zelo lepo in okngfljž izvršene v dveh barvah. 100 komadov........ 3 60 gld. 500 » ........ 16 50 » 1000 » .......30— » Vsak trgovec, obrtnik in podjetnik naj vzame samo enkrat za P°' skušnjo te koledarje in prepričal se bode, da ni primernejšega, boljše^ in cenejega priporočila in darila za njegove odjemalce. Pri naročilih prosimo razločno pisavo. Razpošilja se samo po P° vzetju. Ako se pošlje svota takoj z naročilom, dopošlje se poštnine prost • Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, koroške ulice št> Naročila prosimo vsaj do konca meseca novembra. Na pozneje naročila se ne zamore ozirati. _* ^Sr Pozor! na nakup za zimo! Ne konkurzno blago, ampak vedno svežo blago prodaja Matp Stergar v Mariboru Matija Stergar v Mariboru Gosposke ulice št. II Gosposke ulice št. II nasproti Martinca nasproti iVIartinon ;čLi' Pristni flaaol-barhet v vseh. barvah meter po 25 kr. Sukno za možke obleke . mtr. po eld. — 63 do —‘85 Molinos za rjuhe 140 cm široko . mtr. po gld. — 40 Kranjski loden gladek in progast. » » » 1 — » 125 Pristno platno za rjuhe 160 cm Pristno brnsko sukno za možke . » » » 180 » 2-80 široko > » » — ao (Ceig) za hlače, dvojne širokosti » » » - 65 » —-68 Spodnje hlače iz barhenta. komad » » —•40 Različna sukna za obleke dvojne » » » gradina . » » » —'35 širokosti > » » —18 » —-25 Srajce iz Oksforda .... » » —•58 More-sukno, čista volna . » —40 » —-60 Jegrove srajce » » » — 46 Crn kažmir » » » —40 > - 60 Bele srajce likane .... » » —■89 » atlas 140 cm širok za pred- Odeje » » 2*— pašnike . » --60 » —-75 Koce za konje » » » — 90 Crno sukno za obleko 120 široko » —-48 » —-60 Slamnjak širok » » » —■85 Platno za matrace » » > —40 » —65 Spleteni robci » — 56 Sifon » —15 » —30 Veliki robci za ogrnilev . » » 120 Damast-gradl .... » —24 » —35 Kašnec robci » —-45 Oksfort » » » —16 » —20 Sali » » — 55 Belo platno > » » —12 » —20 Moderci » » — 50 Platneni robci, 1 ducat . . . » » 1- » 150 Nogavice za zimo .... * > » — 16 Robci za otroke, komad . . . » » - 04 Rokavico » * —-20 Platno za posteljske oprave 120 cw i Obiisalke » » —18 široko » - 32 » —-38 ,,•60 „•lO „•66 „■66 3' V' X' 266 „■66 „.86 •20 „•36 ■26 23 3—3 BEoder in beli barhet 70 cm širok meter 20 kr. ZEPod-ši-vi po najnlžjilo. cen.aJo.1 Vsako naročilo se odpošlje točno in hitro po poštnem povzetju. Vzorci se zavoljo pomanjkanja časa ne pošiljajo. K obilnemu nakupu vabi uljudno Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik Edv. Jonas. Tisk tiskarne sv. Ciril®’