PoMilrn pavgallratuu Leto !., štev. 73 V Lfubllanf, nedelja dne (4. novembra 1920, Izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno . 180 K Besedno. 15 m •s zased, ozemlje 300 , ta inozemstvo 40* Oglas! za vsak mm višine stolpca 168 m n) 2 K •taii oglasi do 30 mm atolpča (S* mm) . I . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva ep sta it Igfl, Telefoo it 71 Uoravmitvos ' Sodna ulica i". 8. Telefon it 38. BaSon kr. pošt Cek. tzrada itev. 1L8£L Brsedilo pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev želita utrditi med seboj iskreno prijatelj stvo in prisrčno razmerje v skupno debro obeh naredov. Kraljevina Italija priznava, da je sosedna država s svojim nastankom dosegla enega svojih najvišjih vojnih ciljev. N. V. kralj Italije je imenoval za sveje pooblaščence cav. Giovannj Giclittija, ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev; grofa Karla Sforza. ministra zunanjih zadev; profes. Ivanoe Bonomija ministra vojne. N. V. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev je imenoval za svoje pooblaščence gg. Milenka Vesniča, predsednika ministrskega sveta; dr. Ante Trumbiča, ministra zunanjih zadev in Kcsto Stojanoviča, ministra financ. Ti so medsebojno predložili sveja pooblastila, ki so bila priznana kot veljavna, in so se pogodili kakor sledi: Čl. 1. Med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev se ugotovi sledeča meja: od gore Peč (kota 1511), ki je skupna vsem trem mejam med Italijo, Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, do gore Jalovec (kota 2643) mejna črta, ki se bo ugotovila na terenu samem in ki p j j de v glavnem s severa na jug ter seče koto 2277 (Ponco); za Jalovcem črta, ki sledi razvodju med soško in isavsko kotlino od Kcrena pa do Triglava (kota 2863) »potem razvodje mol soško in savsko jkctlino cd Bohinja do severoiztcenega pobočja gore Možič (kota 1602;, tako da se dotika kote 2348, Vogla (kota 2003), Lavševiča, kota 20S6) in Kuka; Cd severoiztočnega pobočja Možica na iztočno pobočje Porezna (kota 1631) pojde črta, ki se ugotovi v terenu, v splošni smeri od severa na jug. Od iztočnega pobočja Pcrez-na (1631) na zapadno pobočje Ble-geša (1562) pojde črta, ki se ugotovi v terenu, v splošni smeri od za-pada na iztok, tako da ostanejo Dav-če kraljevini SHS, Novaki pa Italiji; od zapadnega pobočja Blegoša (1562) na iztočno pobočje Bevka (1050) pojde črta, ki se ugotovi v terenu s splešno smerjo severoiztoč-no jugozapadno, tako da ostanejo vasi Leske vica, Kopačnica in Zavod-nje kraljevini SHS, oba prelaza pri Podlanišču pap Italiji; od zapadnega pobečja Bevka (1060) do neposredno zapadne vasi Hotedrščica pojde mejna črta, ki se ima ugotoviti v terenu in ki pušča vrsi Javorji dol, 2iri. Opaie. Hle-višče, Rcvte in Hotedrščico kraljevini SHS, Praprotno brdo (1000) »•• vasi Vresr.ik. (južno Zirov), Breznik (zapadno Žircv), Zavratec in Medvedje brdo Italiji; Odtod gre meja do vasi Zelše, črta, ki se vije najpoprej na zapad cb jarku pri vozni cesti s Hotedršči-ce na Planino, tako da pušča kraje Planino. Unec, Zelše in Rakek kraljevini SHS; od Zelš do Čabranke pojde linija, ki se ima ugotoviti v terenu s splošno smerjo od severozapada na jugo-iztek in ki poteka najprej po iztočnem pobočju Javornika (kota 1268), ter pušča vasi Dolenjo vas. Dolenje, Jezero in Otok kraljevini SHS, višine 875,985 in 963 pa Italiji; Odtod gre meja na iziočne obronke Bičke gore (kota 1236) in Pleče gore (kota 1067). tako da dobi Italija Leskovo dolino. Črta prereže razpotji na koti 012 zapadno Ško-dovnika in na koti 1146 iztočno Cifre (kota 1399). doseže Čabranko, ki ostane na italijanskem teritoriju, skupaj z vozno cesto, ki vodi po iztočnih pobečjih Snežnika z Leskove doline do čabranke. Od čabranke do Griže (kota 502) vodi črta, ki st ima ugotoviti v terenu, v splošni smeri s severoiztoka na jupozapad in ki poteka iztočno od Trsfenika (kota 1243) ter se dotika kote 817 južnoiztočno Suhove, se obrne južno Zidovja (kota 660), potem iztočno Griže in pušča vasi Klano in Brezo Italiji, Studeno pa kraljevini SHS. Od Griže (kota 502), do meje države rPške pojde črta, ki se ima ugotoviti v terenu in ki ima splošno smer s severa na jug, do vozne ceste iz Rupe v Kastav približno na pol pota med Jurčiči in Spinčiči, potem čez to cesto in v ovinku zapadno vasi Mizeri in Trinajstiči, ki ostanejo kraljevini SHS; potem doseže vozno cesto iz Matulj v Kastav do razpotja iztočno Matulj; na cesti iz Reke v Kastav doseže severno mejo svobodne države reške in sicer točno ob severni točki vasi Rubeši 500 m južno trojnega razpotja na zapadu K-stava. V kolikor se ne bo italijanski teritorij določal po regularnih cestnih zvezrh, zgoraj navedenih, in po trei-nem razpotju zapadno Kastva, bodo te ceste na polno in svobodno rabo toliko kraljevini Italiji, kolikor svobodni državi reški. Čl. 2. Zadar in spodaj navedeni teritorij se priznava za bistven del kraljevine Italije. Zadarski teritorij obsega mesto in katsstralno občino adrsko ter kafastralne občine ali frakcije Brrgro Erizzo. Črna, Boka njac in oni del frakcije Dikla, ki ga določi črta od morja okrog 700 m južnoiztočno vasi Dikla v ravni sme ri severoiztočno do kote 66 (Gruž). Specialna konvencija bo ugotovila vse, kar se tiče izvršitve tega člena z ozirom na zadrsko cbčino in njeno razmerje naoram okrežju in provin-ciji Dalmaciji. Uredila bo tudi medsebojne odnešaje med teritorijem, priznanim kraljevini Italiji, in ostalim teritorijem, ki je dosedaj bil del iste občine, okraja in province in ki spada kraljevini SHS. Uredila bo tuci pravično razdelitev deželne in občinske lasti in dotičnih arhivov. Čl. 3. Ravnotako so priznani kot sestavni deli kraljevine Italije otoki Cres in L^šinj z manjš mi otočici in skalinami, ki so v dotičnih sodnih okrajih, ter manjši ctoki in skaline, ki leže v administrativnih mejah istrske province, ter otoki Lastva in Pelngruž s sosednimi otočici. Vsi drugi otoki, ki so bili pod prejšnjo avstrijsko-ogrsko monarhijo se priznavajo kot sestavni deli kraljevine SHS. Čl. 4. Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznavata popolno svobodo in neodvisnost države Reke ter se obvezujeta, da jo besta respektirali na večne j čase. Reško državo tvorijo: a) Corpus separatum, ki ga tvorita sedaj reško mesto in okraj. b) Pas ozemlja, nekdaj istrskega, ki ima sledeče meje: na severu: črta ki se ima ugotoviti v tprenu in ki pričie neposredno južno kraja Kastva in doseže na cesti od Sv. Matije na Reko mejo corpusa separatuma, ter pušča Serdoče severno Mostov kraljevini SHS, celo vozno cesto severne železnice na Matulje in trojno razpotje na koti 277, ki vodi zapadno Kastva na Rupo, pa državi reški. Na jugu: črta, ki vodi od Matulj do morja pri Preluki in ki pušča železniško postajo in kraj Matulje Italiji. Čl. 5. Meje na ozemlju, ki se govori o r.jih v predstoječih členih, bodo trasirale na terenu razmejitvene komisije, sestavljene iz zastopnikov Ital j? in krrlievine SHS. V slučaju nesoglasja odločuje brezprizivnaar-i 1 bitraža predsednika švicarske republike. čl. 6. Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev -klireta konferenco strokovnjakov obeh držav in sicer v teku dveh mesecev, ko postane ta pogodba pra-vom-čna. Ta konferenca mora v najkrajšem času predložiti obema vladama najtočnejše predloge, po katerih bi se mogli oživotvoriti najiskre-nejši gospodarski in finančni odne-šaji med obema državama. Čl. 7. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da bo priznala v korist italijanskih državljanov in italijanskih interesov v Dalmaciji sledeče: 1.) koncesije gospodarskega značaja in obveznosti proti državam katerih naslednica je kraljevina SHS se priznavajo v polnem obsegu do 12. nrvembra 1920. Vlada kraljevine SHS se zaveže, priznati vse ednesne pogodbe prejšnjih vlad. 2.) Kraljevina SHS priznava Italijanom, ki so pripadali do 3. novembra 1918 teritoriji bivše avstro ogrske monarhije in katera je v smislu mirovnih pogodb z Avslrijo in Ogrsko in / našo pogodbo priznana kot sestavni del kraljevine SHS, da imajo pravico oncije italijanskega po-danstva v roku enega leta. Ta opcija pa jih ne veže da prebivajo izven meja kraljevine SHS. Oni ohranijo svobodno uporabo svojega jezika in vere z vsemi možnostmi, ki se tičejo te pravice. 3) Diplome in rfrngi vseučiliščni naslovi, ki so jih dobili državljani SHS na vseučiliščih in drugih visokih šolah v italijanski kraljevini, prizna vlada SHS koi veljavne na svojih teritnrijah jp jih izenači z diplomami in ra«lovi pridobljenimi na svojih vseučiliščih in visokih š~lah. V istem smislu ss uredi tudi vprašanje študij na visokih šolah v kraljevini SHS, ki jih bodo pohajali italijanski državljani in obratno na italijanskih visokih šolah, katere bodo pohajali državljani SHS. Čl. 8. V interesu dobrih intelektualnih in moralnih odnošajev obeh narodov bedeta obe vladi kar najhitreje zaključili konvencijo, ki bo imela za nalogo, pespešili intimni vzajemni razvoj kulturnih odnošajev med obema državama. Čl. 9. Ta pogodba je redigirana v dveh izvedih v italijanskem in sr-bohrvatskem jeziku. V slučaju nesoglasja je meredajen italijanski tekst, ki je napisan v jeziku, katerega razumejo vsi delegati. Vesnič 1. r. Trumbič 1. r. Stojanovič L r. G'blitii 1. r. Sforza 1. r. Bonotni 1. r. Ceremonija podpisa Santa Marghcrita, 13. nov. ob 0.40 CPos. ) Jadranska poeodba in konvencija o obrambni zvezi med Italijo in Jugoslavijo je bila podpisana proti 2 nri ponoči. Podpis se je zavlekel, ker je bilo Ireba izdelati pogodbo tudi v našem jeziku. Tc delo je izvrši minister Trumbič v hotelu IrntKrial. Ostali delecati so s.? po slavnoo^ni \ecaiv" zorali v salonu vile Spinola ter so čakali na drja Trumbiča. "Navzočo je bila tndi grofica Sforza. Eedijnral se je medtem tekst komunikejev in razpravljalo se je o postopanju za zaklju-čenje trgovinske in vojaške konvencije. Okrosr ene ure se je vrnil dr. Trumbič. Sejo je otvoril Giolitti, na kar sta bila pteeitana obn teksta po-arcdlie. Prvi so podpisali jugoslovanski delesrati Vesnič, Trumbič, Stojanovič, nato pa Italijanu Po podpisu so se deleeati poslovili. Jueoslovan-ski odpotujejo ob 10. ? posebnim vlakom v P™«rrad, itali ianski oa popoldne v Rim. Kdo bo rati ficiral pogodbo z Italijo. Rim, 13. novembra. „Temps" poroča: Delegat Bonomi je izjavil: Ker sc je pojavil dvom. ili fco JugoslavPa pogodbo ratificirala, moram izjaviti, da io bo po avtentičnih informacija1' ratificiral s kraljevskim ukazom. (Kdo ie dal gostndu Bonomiju to avtentično informacijo? Kraljevski ukaz je mogoč le na podlagi sklepa ministrskega sveta. Mi pa zahtevamo, da gre ratifikacija pred parlament! Op. ured.) Gosaod?rska pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Rim, 13. novembra. Dopisnik „Mes-saggera" javlja iz Sante Marghcr.i\ da bo gospodarska pogodba, ki se irnj skleniti med Jugoslavijo in lilijo, vsebovala tri glavne točke, in sicer: priznanje vseh pravic in svoboščin italifansk:h podjetij in italijanskega kapitala v Jugoslaviji; dovolitev p'5 sebnih olajšav za vse italijanske gospodarske inicijative in zak'jučitev obširne trgovske pogodbe s finančnimi in pomorskimi konvencijami. Med italjan-skimi podietji se omenjajo premc-gokopi / Dernišu ki morejo zadovoljevali dalmatinsko industrijo in lokalni promet, kakor tudi promet z Italijo, izkoriščanje vodnih moči na Krki in Celini, kakor tudi cementna podjetja v Splitu. Italija bi inv.-stirala svoj kapital za zgradbo novih železnic, mostov in ccst, ki tako priman;kujeio Jugoslaviji, za racionalno eksploatacijo slavonskih gozdov in dalmatinskih vodnih moči. Kar se tiče gospodarskih zvez, bi Jugosla-slavija za svoje poljedelske produkte dobi'a v zameno vse industrijske italijanske produkte; Jugoslavija bi mogla izvažati predvsem živila, in sicer žito, svinje, dalje tobak in les. Italija bi pa vračala železniški materijal, prevozna sredstva in usnje. V tem smislu so se že vršili razgovori med Stojanovičcm in Volpijem ki sta se v načeiu sporazumela in se zedinila v tem, da se mora skleniti kar najprej trgovska pogodba, ki bo vsebovala gori navedene točke, ki bo takoj vzpostavila reden železniški in pomorski promet in določila olajšave v železniških in carinskih tarifah, kakor splošno v vseh vprašanjih. ki se nana^aio na i?oe«"K'arske in finančne odnoJaje obeh držav. Rim, 13. novembra 'Izv.) Med Lilijo in Jugoslaviio je dogovorjeno, da se sklene trgovinska pogodba najkasneje v dveh mesccih. P >Taianja sc bedo vršila v Beogradu. Pri tej pri 1 iT. i obišče Beograd tudi italijanski zunanji minister grof Sforza. Vesnič je izgubil du Sevno ravnovesje in daje blazne izjave. Santa Margherifa Ligure, 12. novem-ora ob 2. (Pes.) Po končani konferenci naših delegatov ie sprejel ministrski predsednik Vesnič naše novinarie in jim izjavil: v^i sami ste bili priče, v kak, težkem položaju se je nahaja'a naša delegacija, ali vendar nismo cb-upavali nad končnim uspehom pogajanj. Vedno smo verovali v skupnost interesov obeh narodov. Dejs vo. da sta obe strani mnogo žrtvovali (.'.') j ^ajbolji ie dokaz, da ie naš sporazum kar najbližji takemu sioravm•< hi se i more smatrali krkor edina mogoča in ] pravična rešitev.'! Vse to moramo vzeti !v obz;r ako nreso:amo posamezna dejstva. ki jih za sedai ne morem navesti. Našo bolest, da os'ane toliko stotisoč naših bratov pod Italijo, oblažava v nekoliko to. da verujemo v liberalizem italijanskega naroda in da smo dobili zagotovila da bo italijanska vlada spoštovala narodnost in vero naših Vatov, ki postanejo italijanski državljan. Našo bol oblah"e še bolj dejstvo. da smo dosegli 7 Italijo prijateljske edncšaie. ki ufriujejo naš mednarodni položaj, posebno dede z'.bn"i Intrig, ki so se trodilc dosedai v inozemstvu proti edinstvu naše države. D'Anrunz?o na dalti. Kraljeviča, 13. novembra. Iz Reke iavliajo. da je D' Annunzio včeraj po- j poldne izdal proglas, v katerem nazna- j n?a. zasedbo Kraljeviče in Bakra. Po :stem poročilu se ie zasedel otek Krk ter Kastav. Okupacija se je izvršila j prošlo noč. i Velik protestni shod proti nasilju. izvršenim nad našim narodom v Santa Marshe .d Ligure, se vrši danes v nedeljo ob %I1. dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Sklicuje ga slovenski nadstrrmkarsld odbor. — Slovenci, pridite vsi! Trumbičeva izjava. S. Margherita, 13. novemb. (Pos.$ Minister za zunanje zadeve Trumbič je sprejel danes ponoči našega posebnega poročevalca. Trumbič, ki se ni udeležil banketa, je ravno študiral načrt pogodbe. Izjavil je našemu poročevalcu: „ Končali smo spor, ki se je zavlačeval tako dolgo, ker so temeljni interesi bodočnosti naše države zahtevali, da se ta spor konča. Interes državne celine nam je narekoval potrebo, da smo pristali na neizbežne in težke žrtve, ki smo jih prinesli našemu narodnemtt edinstvu. Naši bratje, ki niso tako stečni, da bi pripadali naši novi državi, naj bodo prepričani, da je ta naša žrtev bila neizogibna posledica razmer. V našo korist je, da smo prišli do neposrednega sporazuma. Delo naših delegatov je sedaj predloženo sodbi našega naroda. Ali samo bodoče generacije bodo mogle izreči svojo končno sodbo. Bolesti na. šega nareda, žrtve sporazuma ne čuti nikdo bolj, kakor mi, ki smo sklenili ta sporazum. Toda naša dolž-nert je bila, da delamo s stisnjenimi zobmi kot odgovorni predstavniki dvanajstmilijonskega naroda, ki v teh usodepelnih časih ni mogel živeti v negotovosti brez določenih mej na vseh straneh. Sporazum z Italijo po« mogel bo naši državi, da tudi na zunaj pokaže svojo moč. Sedaj pa je dolžnost našega naroda, da izkoristi v svojo srečo ujedinjenje in svo» bodo, katero je dobil. V temi in megli domov * * i Logatec. 13. novembra. Jugoslovanska delegacija, ki bi se imela v prvih večernih urah pripeljati v domovino, je bila obveščena, da se pripravljajo V Ljubljani in Zagrebu demonstracije. Zato je bil njen posebni vlak v Italiji zadržan in bo pasiral Ljubljano iil Zagreb tako pozno, da delegatov ne ba mogoče pozdraviti. Ljubljana. 14. novembra Posebni vlak z jugoslovensko delegacijo prispe šele ob 3. zjutraj v Logatec. Kovi italii. poslanik Rim. 13. novembra. (Izv.) Takoj p« ratifikaciji pogodbe bo imenovala italijanska vlada svojega poslanika * Beonrradu Kot najresnejši kandidat se smatra com. Volpi. Mesto italijanskega poslanika jc bilo od znane afere prin* ca Borghese nezasedeno. Razna poročila* Zagreb, 13. novembra. (Izv.) „Na-rodna Politika" je priobčila iz Beograda vest, da je ban dr. Laginja denun-ciral ljublianskega škofa Jegliča IV. armijski oblasti, da stoji na čelu zarote. ki hoče prekiniti vsako vez s Ka-ragjorsrieviči. Škof Jeglič da je nato pozval bana. naj te ol*dulIll.e dekaže ali pa prekliče, nakar pa ban sp'oh ni odgovoril. Današnji ..Hrvat" dodaja k aferi sledeče: je sicer, da je ban dr. La^inia pre?el od li -blianeke-a škofa pismo, na katero še ni od"ovo"iL Res pa je tudi. da fcan ni pisal nobenega pisma, s katerim bi mogel razza-liti ?k^a letliča. Ivndanj, 13. novemb. (Izvirna) Wranetlova armada je v brezupnem položaju. Boljševiške čete so prodrle na Krim. Prebivalstvo obupano beži. Vsak pronift ie ustavljen. Katastrofa je neizogibna. Budimpešta, 13. novembra. C Izv.) Vlada je razkrilo zaroto, ki je pripravljala za 15. november velik puč, ki naj bi onemogočil ratifikacijo mirovne pogodbe in nvedel nov režim. Organizator je društvo probu-iaioeih se MnJžarov. Mnogo oseb jo bilo aretiranih. »lubljana, 13. novembra. Danes je objavljen dokument iz S. Margherite. Ne pri nas, kjer še uradni krogi o njem ne vedo. Pač pa v vsem italijanskem novinstvu. Naravno: zmagovalec v triumfu obiavlja, premaganec se stidi. Ves narod je edin: tako sramotnega dokumenta Jugoslavija še ni podpisala. V zgodovini narodov priha:ajo srečni in nesrečni dnevi. Ravno naš narod ima največ nesrečnih. A ti nesrečni dnevi so slavni. Kosovo je dan naše časti. Santa Margherita se ne more orna čiti kot ča3ten dan v naši hMoriji. To čutimo vsi Srbi Hrvati in Slovenci. Samo eden je ki je o tem dnevu sanjal od mlados'nih let, kakor je povedal dop sniku ,Corriere della Sera". Eden je. Ki vidi zarjo nove sreče za Jttgoe1a-vije in ki se topi radosti radi novo-utrienega prijateljstva Srbov, Hrvatov in Slovencev z — Italijani. Ta mož ie naš ministrski pr^dsed^k — Vesnir. Dr. Trumbič ni šel ra ra-belj-ko ..čas'no večerjo", čutil je, d~ ga je porazil Giolitti. Ta čas pa je delil avdiience Vesnič in prip"v^Vv,->j o neizmerni svcii sreči, o tem, kako r*a obe stranki ..žrtvovali in popuščali"... Krvava ironija. Vesnič se veseli, da je za par sto Italiianov zaTotovljem voe možio manjšinskih pravic, za milijon Jugoslovenov pa prav nobene Italiiane skrbi, kaj b« z ratifikacijo njihovega diktata. V Jugoslaviji, namreč ni vse Vesnič. V Jugoslaviji je tudi nekaj Jugoslovenov. Zato je Italijane skrbelo: g. Vesnič jih ie že pomiril, da bo Jugoslav;ja pogodbo ratificirala s — kraljevsko naredbo, ki se predloži parlamentu naknadno v odobritev. Že včeraj smo javili našo zahtevo, da se skliče parlament. In če vlada misli, da sedanie predstavništvo ni dovolj jak predstavitelj naroda, nai pride stvar pred ustavotvorno skupščino. Ve-sničeva vlada ne more ravno reči, da je eksponent volienega zastopstva naroda. To bo lahko rekla še'e nova vlada. ki se sestavi meseca decembra. Vprašanje zapadnih granic je gosp. Vesnič rešil tako, kakor da je tujec v lastni domovini. Rešil ga je proti živ-Ijenskim interesom Slovencev in Hrvatov. ki so danes obenem življ; :ki interesi Srbov. Mi poznamo nazore Srbov v tej stvari: rešil pa je proti lasti slavnega srbskega plemena. Dostavljamo skromno mnenje: Ve- Iz državnega odbora. Nova volišča. — Sprempmbe pri starih voliščih. —Popravki tiskarskih do^reškov. NovolmenovaH predsedniki. — Nobenih izpre-memb več. Beograd, 12. novembra. Zadnji teden so se vršile več dni sc;e državnega odbora, na katerih so se reševala razna dopolnila in razne izpre- no selo pri Črnomlju. 4. Košir Ciril, tovarniški delavce, Jnvornik. 5. Per-dan Franc, kurjač južne železnice, Ljubljana. Žagar Anton, kmetski delavec, Čnžna vas pri Trcbeljnem. 7. Jereb Anton, posestnik in mlekar, Št. Vid pri Stični. 8. Pirnar Josip, sedlar, Proti pri Norem mestu. 9. Zabukovec Fran?, krojač in posestnik Lipsenj pri Grahovem. 10. Až-man Anton, invalid in tesar. Kropa. membe /e objavljenih volišč in volilnih; 11. Grašič -Josip, čevljar, Klanec pri predsednikov. Predvsem so se rešile Kranju. 12. Mnrkio M«rko. dolavcc prošnje predsednikov glav., Dolsko pri Ljubljani. — Kvnlifici- nih ve'iln;h odborov, ki ne morejo vr žiti od'orene jim dolžnosti. S kocko je bilo izdanih sedem novih predsednikov raznih g!r.vn;b ve ;i rr ">r"V. } '"d drugimi sfa pršila za namestniki Sto-jan Protič m pa višji sodni svetnik Ga-brijelčič iz Ljubljane. Danes je bi'i končano vse še potreb no d^'o S"»vpn;jo. Držav-i odhrr j» vpoot-val vse cd pokrajinske vlade v I.;vM;mi p-cMagcne izpmninjpvalnc in do^olrjevalne pr"d'pge. Za reva voli "ca so do'ofene občir~ Kozle, Lemherg ;n Ruše, ki so bile pri pn-otnem natisVu ve1!?č pomotoma iz rqni kandidati: 12. Fnbjnnčič Vla-dislav, profesor. Brezovica pri Ljubljani. 14. Dr. Mihn Lpnio*, komisar, Ljubljana. 15. Swpi«er Stanko, abs. jurist, Novo 'me^to. Njih namestniki: VIrc-lje Milan. abs. geodet, Log pri P-^oHei. Vesel Ferdo, akade-ndčni slikar, Grumlov pri Bukoviei. Fngina Vojteh. inženir, Ljubljana. v Sboii drja. Korošca se vršijo vsak dan prihodnjega tedna na Štajerskem. J V to svrbo si je gospod min;ster dal pripeljati iz Beograda s posebnim vagonom svoj državni avtomobil. Država ljivega. Kakor v glasbi in steklarstvu Ijivega. Kakor v glasbi in slikarstvu prinese ta smer tudi v slovstvu lahko novega življenja. Zato smatramo to so-arejo za napredek, čeprav smo imeli v našem slovstvu že mnogo lepšega in večjega, kar se ni čitalo na odru. Na-oredek mislimo ie v tem, da se je sploh vršila pesniška soareja — žal, da ne najboljša. Nam se je zdelo, da se ie lam v neki loži PrešTcn prav čudno sme'al, ko je gledal zbrano slovensko -'ružbo ki posluša tako poezijo, in v drugi loži se nam je zd"'n da suče CanVar svoje brke z znanim svojim smehom. Kette pa se ie skril za s'eno n ja zamrljcno gledal. Te vrste umet-nost je po ceni: nekaj nesmislov pometaš v visokih besedah z nežnimi resnicami — poiščeš neverjetnih in nenavadnih snovi — in treba ti jc samo še odločnosti, prepričati druge, da je to nekai velikega. Drugod so se futuri- stom dogodili kravali — mi smo poslušali mirno — Klavir:ki koncert Antona Trosta. Z ozirom na že objavljene podatke o edinem koncertu slovenskega klavirskega viriuoza Antona Trosta, ki se vrši danes v veliki dvorani hotela „Uniona", hočemo na Gasiti, da je našega umetnika, ki ie d- kazal tehnično znanje in izborni muz:kalni okus, inozemski tisk zelo simoatično uvaževal kot interpre-ta in pianista Pri lanskem koncertu v 7agrebu je spreje'a kritika Antona Trosta z navdušenimi priznanji. Pričakujemo. da bodo tudi njegovi slovenski coroiaki hiteli danes v „Uniou" k njegovemu koncertu. — Koncert T'nerry-Brezovšek v Mariboru. ki je bil določen za 19. i m., je zaradi raznih težkoč preložen na nedoločen čas. puš^ene Za pre^.-.inii-a volilne komi-: prispeva torei lepe novce za agitacijo siie v Kozrem je imenevrn B. Romih I k'erikalne stranke. snič problema ni rešil. In čim bolj je vse sprejel in navdušeno podpisal, toliko boli je onemogočil, da se kdaj ratificira ta famozni sporazum. Italijanska zmaga je velika. Prevelika je, da bi mogla obveljati. Italra ni računala s tem, da se nemožnih stvari od nas zahtevati ne more. Niti če bi bil tak „mir" ratificiran, ne bi držal. Dokaz versailleški mir. Do ratifikacije pa je še daleč. Ako bomo Slovenci v tem vprašanju složni^ ako nas bo podpiralo vse, kar med ?.bi in Hrvati čuti zares 'neslovensko. ostane sporazum v S. Margheriti košček papirja, lep spomin za rimske arhive. sodnik v Kozjem, v Lemki uslužbencev finančne straže dvignejo. * Klerikalci in protestanti. Iz katekizma vemo, da so klerikalci načelni in neizprosni sovražniki pro-testantizina. Klerikalni jezuitski SLS. pa so dobri tudi glasovi protestantov. Ni čuda toraj, da prejc- kraj Maribor) gre Ferdo Križan, not. tend. v Mariboru. (Dr. Floriian Ku kovcc odpade.) Predsednik volišča Stari log (okraj Kočevje) je Ivan Orožnik, sodnik v Ljubljani. (Dr. Vilko Maurer odpade.) Predsednik volišča Oslica ' (okrai Kranj) je Juri Šumer, dež. sod. svetnik. (Ivan Scholmaycr odpade.) V S t razišče (okraj Kranj) gre Ivan Vran-čič, dež. sod. svetnik mesto Boleslava Bloudeka. na Tra'o (okraj Kranj) pa višji sodni svetnik Alojzij Zebre mesto Josip Levsfeka. Za predsednika volišča v Št. Lambertu (okraj Litija) je imenovan Aloizij Stoeger, sodni oficial v Litiii. (Ivan Vidmajer odpade.) Drugih izprememb Državni odbor ni sklenil. Tudi je šel na dnevni red preko poedinih protestov posameznih imela izvojevali" težek boj s starimi ko-političnih grup in oseb, ki z objavljeno rifeiami. je na ta način — vzgaiala razdelitvijo volišč niso zadovoljne. Ako " ' .....' bi se hotelo izprcminjeva'ne predloge, ki so prišle od drugod, kakor od pokrajinskih vlad, vpoštevati, bi nastala Prosvcta. — Podbevškova soareja: „Clovek z bombami". Fesniške soareje so bile doslej pri nas nenavadne in — zdelo sc je — tudi nemogoče. Ako je nastopala nova struja. zaprli so se enako misleči ljudje med štiri stene in so opravili to stvar med seboj. Tudi moderna, ki je sama sebe in je šele potem stopila na dan. Zapiski o „Zadrugi" nam pričajo, kako resno so vzeli ti ljudje svoje delo. Mladi in najmlajši pa nečejo čakati, ^meda, ki bi sploh onemogočila vršitev ampak so porabili ruske metode, ki jih volitev. Državni odbor je končno skle- ' ' " ~ " Ia pri neki železnici nekje v Jugosla- nia jo naši ugledni občani protestant-viji. Defravdant neki Držič je oropal ske veroizpovedi vabilo na tajne kon- lil, da se na vloge in izpreminjevalne i red loge, ki pridejo na Državni odbor, od 11. t. m. naprej, sploh nc bo več oziral, ker je radi predstoiečih volitev nemogoče še kaj izpreminjati. Volilna borba v Volilne skrinjice za vse stranke, ki so predbžile kandidate, morajo biti na vsakem volišču. Čuzemo, da rpkf klerikalni župani govore, da demokratom, če bi ne imeli povsod oredstaviteljev (varuhov škrinjic), ne bodo postavili škrinjic. Županov nač nihče ne bo vprašal, komisarji predsedniki komisij) pa bodo skr-nikakor še ne pomeni za zbornico, ki beli, da bo povsod stala derackrat š*eie 2S2 poslanccv. nesklepčnosti. ~ka skrinjica kot prva. Zupane, Vlada dosedai ?e ni demisijonirala, in naibrže tudi ne bo. Odstopil je le finančni minister dr. Enfjliš, ki ni mosrel spraviti pod streho svoje uradniške predloge. -f Obsedno stanje nad Krimom je proglasil general Wrangel. -f Amerika je zadovoljna. Italijanski odpravnik poslov v Vashingtonu .je brzojavil italijanskemu zunanjemu mi-nis*ru. da je ameriška vlada formelno izjavila, da se bo smatra'a srečno, odobriti kakršnokoli rešitev jadranskega vprašanja po direktnem sporazumu ita lijanske in jugoslovanske vlade. ki segajo ljudi, da ponekod demokratih skrinjic ne bo, treba ovaditi "ni"tvu JDS. v Komunistična stranka postavila je za volitev v konstituanto sledeče kandidate: za Ljubljano: 1. Dr. Milan Lemež, komisar v Ljubljani. 2. Zorga Marcel, strojevodja v Ljubljani. 3. Slamenjak Ludvik, zasebnik v Ljubljani. 4. Gabrovič Ivan, zidar v Sjoodnji Šiški.Kandidati za volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto so: 1. Zorga Marcel, strojevodja, Ljubljana. 2. Mlakar Valentin, mlajši, je nam dobro popisal nekoč P. Golia v ..Ljubljanskem Zvonu". Kdor tam misli, da je pesnik, gre v kavarno ali v gostilno, sede za mizo, pobere vstopnino in čita svoje pesmi. Pri tem ne manjka samohvale, n. pr.: Jaz, Severjagin, največji poet, vam govorim itd. Ta način pesnikovania je posebno zdaj primeren. ko je tisk tako drag. Pri nas so šli najmlajši delat pesniško s"arejo v dramsko gledališče. Podbevška smatrajo na tem polju za vodilno zvezdo. Soareja je bila še precej dobro obiskana: parter skoraj zaseden, istotako 5 do 6 lož. tudi nekaj balkona in galerije diiaško stojišče polno. Zastor se dvigne in pesnik Podbevšek pristopi k mizi. čita svoje ime in naslov in na to slede posamezne pesmi. Tu in tam se sliši kak smeh ob drasfi^~:'' nzih in ekoncen'ričmh mislih parkrat je nastalo celo ploskanje. Ako se je Cankarju reklo, da je prišel s svojo umetnostjo blizu evangelija in je rad rabil tudi njegovo priprosto dikcijo, je šla nova umetnost korak naprej in je zašla v iluzije in saniarije apokalipse. Vsaj zd-do se ie proti koncu, kot da bi slušali skrivno razodetje svetega železnico za nekaj milijonov. Danes zjutraj je bil izročen nekemu sodišču. Imena Držič je sicer v naši državi dosti, vendar bi bilo dobro vedeti, če je ta neki Držič v zvezi z našo čisto in nevezano politiko. (Za tiste, ki ne razumejo postavljamo sem komentar v sledeči notici „Nove Pravde": „Nekje v Jugoslaviji je neka banka, katere solastnik je že zopet neki Krammer. Sicer je tega imena v nrši državi dosti, vendar bi bilo dobro vedeti, če je ta neki —mrner v zvezi z našo visoko in nadarjeno politiko". Tako je volilno orožje lopovov! Op. ur.) * Činovnik državnih železnic odgovarja g. Deržiču na njegov poziv v „N:vi Pravdi", da mu ne pade niti v spanju v glavo, da bi povedal svoje ime, ker se njegovih groženj preveč boji. Najmanj kar mu je Deržič zamislil je smrt in pred smrijo tertura se Deržičeve govore in spise z glave učiti. Smrt bi že prestal, torture pa ne. — Zavijati pa zna g. Deržič! Opravičiti ga meram, da ne zavestno, temveč bolj iz njemu lastne zmedenosti. V dotičnem dopisu je bil govor o nekaterih železniških činevnikih, Deržič pa govori ta-kcj o napadih na celokupno južno-železriško uradništvo. Poznam južne železničarje in vem, da Deržiča visoko nadkriljujejo v pravilnem mišljenju, prepričan sem, da so prav razumeli dopis. Kar se tiče dr. Žerjava in dr. Kramerja, ki jih v odgovoru imenuje mu pa moram po vedati, da bodo šli napredni železni carji večinoma za njima v boj, ker so sp" znali Deržičevo poprevratno brezglavost in plitkost; onadva sta pa delrla za državo že davno, pred-no se je Deržiču sanjalo o kakem n*r"dnem delu. * Iz seje deželne vlade. Naredbi z dne 19. novembra 1919 in z dne neza. In v tem obstoji cela Podbevško va umetnost: grupirati najneverjetnejše 12. aprila 1920 o predpisih za mline prizore drugega ob drugem, rabiti pre-'se razveljavita. Regulacija mlevnine senetljive primere in kazati nenavadne je s tem prepuščena prosti konknren-mtsli, ki naj izrazajo najdrznejši polet ci _ Načelno se sklene, da se dr-preko zemlie m svetov ^azlivati nadj , - {( - d .. - d vsem skrivnostne barve m padati iz1 " . " . \ _ nebeškh sfer v najndvadnejšo banalnost "sta™TJ mesto iijega delniška druz-— skratka povedati vse. kakor on misli « t» fflede razdeljevanja in čuti brez ozira na oblike in zakone Mag« pod nadzorstvom odseka za rudniški strojnik. Toplice pri Zagor- j — to je nova umetnost V tem je nekaj prehrano. Direktor odseka za prehra-ju. o. Panjan Janez, posestnik, Čud- novega, revulocionarnega in zato vab- no je pooblaščen, da ee radi pre- ventiklo v J'igosiovanski tiskarni * V zadevi agrarne re.orme smo prejeli od agrarne direkcije v Ljubljani naslednje obvestilo: Kot prva instanca agrarne reforme so pričeli poslovati okrožni agrarni uraeli, in sicer za Štajersko v Mariboru, za Prekmurje pa v Murski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, prične v kratkem poslovati, ker zaradi stanovanjskih razmer še ni mogel urediti svojega urada. Opozarjajo se vsi oni, ki so inceresirani v zadevah agrarne reforme, da pazi'o na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi in da tozadevne spise in vloge ni več naslavljati na agrarno direkcijo v Ljubljani, ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubljani pa tvori drupc instanco v agrarno reformnih zadevah. * Skupščina jugoslovanskih sodnikov. Društvo slovenskih sod rakov v Ljubljani nam poreča, da je bila skupščina jugoslovanskih sodnikov v Beogradu nameravana za dan 7. novembra ter naslednje dni, da pa se je vsled ovir, nastalih v Beogradu, ter na željo srbskih in hrvatskih tovarišev odložila na poznejši čas. Dan sestanka še ni definitivno določen, skoraj gotovo pa se vrši skupščina meseca decembra. * Vojaški pravniki. Ministrstvo vojne in mornarice ustanovi poseben internat, v katerega bodo sprejeti oni slušatelji naših pravnih fakultet, ki bi hoteli postati vojaški sodniki. V internatu bodo dobivali goienci poleg hrane tudi posebne doklade za svoje osebne potrebe Zahtevalo se bo od prosilcev, da so za voiaško službo sposobni in da so dovršili na pravni fakulteti en ali več semestrov. * Koroški Slovenci stradajo. Na Koroškem imajo po odhodu naših uradov avstrijsko aprovizacijo, ampak samo za Nemce in nemškutarje, Slovencem pa ne dajo ničesar. N^3 vlada bi morala takoj ukreniti potrebno. da se nemudoma ustavi vsak izvoz živil iz naše države v Avstrijo, ker ako že morajo stradati korošld Slovenci, zakaj ne bi stradali še Nemci, zakaj bi mi Nemce redili? * Ruski učitelji v Jugoslaviji. Kakor poročajo beograjski listi, je ministrstvo prosvete sklenilo, da sprejme ruske učitelje-begunce v našo službo ter jih namesti po kvalifikaciji. * Jugoslovanska Malica sklicuje sporazumno z zastopniki vseh strank in društev za danes ob pel 12. uri v Narodnem domu v Mariboru protestni shod proti sramotni pogodbi z Italijo. * Predavanje v vojni akademiji, predavanje na višji šeli vojne akademije in v prvem letniku nižje šole v Beogradu prično se dne 1. decembra letos. * Zaplenjeni milijoni Osješki vele-trgovec Hugon Hahn, ki je nameraval preko Logatca vtihotapiti v Italijo 20.000 dolarjev, ji bil na meji aretovan in doveden v ljubljanske zapore. Znesek 20.000 dolarjev je bil zaplenjen. Ta znesek odgovarja približno, trem milijonom jugoslovanskih kron. * V Pliberku so v gostilni napadli slovenskega zastopnika v distriktni komisiji dr. Misija, ker je slovensko govoril. * Razmere na Koroškem so neznosne, naše tamošnje ljudstvo je izročeno nemškim in nemčurskim div ni prišlo do sporazuma. Dve naj'moč-1 neiši organizaciji, in sicer Savez industrijalcev in Savez trgovcev, sta o^o-1 vorili, da nikakor ne moreta privoliti v podarst — Socljallzacija premogovnikov, fane. Upamo, da se bo občina lotila koiek/ivno "novišanie^ Dlat"prinravli'eni Ner.ško delavstvo, nemški konsn- nujnih del, posebno poprave cest sta S da s°S2 uBeSndSaC men.i in nemški industrijski svet ži-1 =Tr«,šarina n« vino. V prvotnem sta pa. aa se piace ureue lnaiviauaino # ....... načrtu finančnega zakona je bilo dolo- Za nedeljo ie sklicana velika skupscina vabno debatirajo o socializaciji pre- ^ ^ mora vinogradnik plačati tro- privatnih nameščencev, kjer bo padla mogovnikov. ivakor znano je posebna ;qrino na vjn0i katerega proda. Z ozi- odločitev. komisija izdelala »aort za socijaliza- rom na to dolorN) je tukajšnja delcga- * Povišanje stanarine v Zagrebu. Da- cjJ0 premogovnikov po katerem bi cija finančnega ministrstva napravila nes dopoldne se je vršila v zagreb- vsi ,)reraoKovniki ostali sicer v lasti pra alnik. glede pobiranja trošarine, skem mestnem nacelstvu konferenca , - lastn;kov ccla množina pri- Glasom tega pravilnika bi smel v:no- glede Povišan;a stanarine. Zastopn.k J8 Ji , ob{Jržati ^ samQ {ov() Saveza hišnih posestnikov je izjavil, da uoDijenega premogu ca v mnpJt,no neobdačeneca vina za osta'o naj se stanarina poviša primerno da- posebnega državnega premogovnega g*^jS^S^Sm Krinf K našniim razmeram. Zastopnik trgovcev sveta la državni premogn-mi svet .;ntervKencijo demokratskih poslancev pri je naglačal. da ?o tigovci pripravljeni bi ouknpil za produkcijske stroške M ^ap^^, ministru, se je ta pravilnik privoliti v individualno rev.zijo stana- premogovnikov cel produkt, katere®* t0jil£0 srninienil, da sme vmciradnik rine. Predsednik Saveza državnih na- razdeljeval sam in bi tudi sam pnrgbH zase poljubno množino vina, stavljcncev je naglasij, da uradniki dolo5eval' proopolnoma oosiebrena. Strri srebrni goldinar-čki so zažvenketali... Velika množina... 14 kilogramov. Goldinarčlce ?o zanleaili... Za 14 k? clr/jšare Evgenijo na so spravili v ljubljanski -krpres. Včeraj donoldne so na glav -.i carinarnici šteli srebrnjake. Na teli so jih 1150 krmadev. Evgenija je silno jokala in zatrjevala, da ji ura pcvera, onesta donna", ker zasluži le 50 čentezimov pri goldi -'u . . . 'Vsled strahu izgubila govorico. Dva trgovska rajonca strs si dovolila zelo neumestno šalo. Ivo se ie 15-lcfr.a Ancpla V. v.vtraj okoli 7. zvečer vračala proti Rožni dolini, sta jo nn samotni peti izza grmovja tako prestrašila s krikom in vikom, da je valeči prestrašen [a prišla ob besedo. * Tatvine okoli kolodvora se sil- ' daj posvetuje rdruieni odbor državnega gospodarskega sveta in državnega premogovnega sveta. Industrijalca udruženja so se skoro soglasno izrekla proti načrtu, češ da ne podaje zadostnih garancij za jx>trebno produkcijo. Boje se, da bo produkcija padla, kar bi neizmerno škodovalo. Vodilna misel pri vseh načrtih ■nc? biti težnja, da dvigne Nemčija avejo konkurenčne 7možnost. Načrt socijalizačne komisije se je izrekel za centralistično upravo r*eh naravnih zakladov. Nazor gospodarskih krogov in tudi drž. finančnega ministra pa je, da bi centralizem škodoval kakor jasno pričajo vsi centralno upravljani državni obrati. Delo združenega odbora državnega gospodarskega sveta in drž. premogovnega sveta j" zelo težko, ker je v tem ve-levažnem vprašanju potrebna največja previdnost in j p vestno treba pretehtati vse za- in protipredloge. Eden najboljših strokovnjakov v pre. inogovnem vprašanju ITugo Stirn°s je pred odborom stavil nov pvdlog. Po njegovem mnenju je centralna uprava nevarna in popubna. Iniciia-tivo posameznih osr-b, delavcev in podjetnikov, je na vsak način treba čuvati. Soeiializaeija ni edina pot, ki pelie k zvišani produkciji in k za-dovoljnosti delavstva. Vse Jconzu-mente. ki potrebniejo premog za svo-ie elektrarne, železniee itd. je treba združiti V velika podjetja, ki se raztezajo čez kolikor moeoče velike ekraje. Nazvali l>i ta podietja npr. 'eželn». pokrniinske električne družbe. ki bi imele nniveč akcij premo-gokonnega podietja in s tem irdu-s tri i sko vodstvo podietja. Konsu-menti so naiboli znir^erHrani na premogovni produkti f i in je logično, da industrijsko vodstvo rudnikov vzamejo sami v roke. Misel njpgo- 23.50. Budimpešta 17 do 18, Jugo 240 do 242. Beograd 242 do 244, Amerika 96 5 do 97.5, Anglija 324 do 326, Švica 1494.50 do 1497.50. Francija i tekočega leta. = N?ši vrednostni papirji v Budimpešti. V Budimpešti je zadnje dni močno skočilo zaniman;e za l."tia podjetja ki so bila peprej v ?r.a-ogmlba Češkoslovaške 7. Jng^bivijo bo še v tem letu nredlož^na če^V^u ff^Tirtn v ratifikacijo in sicer naibrže skupno s pogodbo Češko=lov»5ke z Nemčijo. Praški politični krogi 60 zadovoljni s pogodbo z Jugoslavijo. *= Devizni trn na Nemškem. Tendenca cen na b^o^nem trgu tekom tega tedna je bila skoraj popolnoma pod nri-nm trnireg-a naraščan ja tujih deviz. Dolar, ki i? notiral koncem preteklega tedia f>2 mark, je poskočil na 90 mark in j« notiral koncem tedna 37 mark. Zlato v gotovini je poskočilo od 4".500 mark za kg nn 17.750 mark. Pri srebrn je cena na-rastla od 14.090 na 15.000. — Obnova Avstrije. Člani av- Milan 22 85, Praga 5.75. Budim-vrta 1.175. Bukarešta 9.50, Varšava 1.65, Dunaj 1.75, avstrijske žigosane 1.15. Vremensko poročilo. L.b&l-ar.A 6 •»» pal D a ; •9 g . so. 3 i ' J ~c T - > č c e z Vetrom Nebo •3. nov 13 UOV 13. DOT 14. ur il. uri 7l4i 711« 745 O brez vetra obL Sr»jii b včeraiioia ei porarum o S normalna 1*1 Viemenaka rap> rer,jj cpnra med delodajalc. in privatnimi nameščenci v Zagrebu še stni e in dragocenosti. * Število vlomov v Ljubljani nenadno narašča. Dobro organizirana banda je zadnio dni izvršila na raznih krajih celo v eni noči več vlomov. Samo v r oči oq 11. na 12. t. m. je bilo pet velikih vlomov. Najbolj značilen med vsemi je vlom v branjevsko stojnico na Hrvatskem trgn. Vlomilci so tam našli — jret jabolk. * Velika tatvina v Zeinunu. Dne 20. oktobra 1920 je bila iz j^otniške-;ra voza na postaji Zemun ročna košara Baurnruk l\arola ukradena s sledečo vsebino: 4 duc. nožev, vilic in žlic. potna legitimacija glaseča se nainieillarfaBaroškaizGablonca na Češkem, ček za 40 000 čeških kron, alaseč se na ime Baumruk, suknjič, siva obleka, 2 trgovski knjigi, 3 srajce, 2 ženski bluzi v skupni vrednosti 2.500 dinarjev. vprašnnie re cksistirnlo več. Kar bi = Naša agencija v Anversu. V An-versu v Belgiji se je ustanovila pocbla-ščeva trgovska agencija SHS. Za šefa te agenciie je imenovan naš tamošnji konzul Gaston Antoine. = Most ne Mor a vi. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit v znesku Za slabokrvne in po iiolezni oslabele je na bolj>e sred Ivo zdravniško priporočena »Jadranska kapljica", uri io moč tvoreče da' m i tipsko 'ecerlno vino. (J avna zaloga M. Bavtar, LJablJana, Jurčičev trg 3. 2b2 .n—7 Ki ojač 442 3-2 Ivan Magdič Gledališka ulica se priporoča za izdelovanje oblel udruženja konsn m en tov ne porabila,! 1'900°00 za popravo mostu - ,____.. na Mcravi pri Varvannu. ces to množino premega bi razpola- j . , , u gnla država. Zastopniki delavcev v1 ~ Argentinska volne. ..Times' odboru so se izrekli proti temu pred- P°ro«no ^ Argentini je: Carinska logn in vstraiajo pri načrtu socijali- kom,sila l"e v sporazumu s finančnim začne komisi je. I ministrstvom sklenila, da 6e takoj 'odpravijo vse ekspertne pristojbine V5 AMP/O kavčuka CIRIL SITAR UUCUAKA etra cc J ~ = Lfnijska trošarina v Liubliani. Za1 Mago. ki se dovaža v L'tibliano, se ie -norata nla&vati na linfii državna in "aestna trošarina. Finančni odbor }e '"akor smo že poročali, zaključil, da se državna trošarina za mesto Lfubliano "doravi in k^kor n-^m poročajo z dnem l.fanuaria 1921. Z ozirom na to, da se je plačevalo na liniji tudi trošarino 'a liubliansko občino, so ee podtizeli Voraki. da bo trošarina, ki se je imela nlafati državi, os*a!a tudi nadalfe v veljavi, dohodke pa da bo dobila ljub-'{an^ka občina. Ljubljanska občina je prosila to dovoljenje za pet let, kakor slišimo, se ji ie dalo dovolienje. pobirati trošarini za nedoločen čar Občinske finance. ki so razmeroma Še precej v redu, bodo na ta način znatno pove- na volno. Vsled tega |>ostanejo velike kvantitete volne sposobne za ekspert = Jadranska banka, ki ima v Zagrebu svojo podružnico, se preseli v lastne prostore. =r Razdeljevanje vagonov. Osrednji oddelek za razdelitev vagonov, se je te dni preselil iz Zagreba v Zemun. Rorze 1B. novembra Zagreb. Današnji promet izven borze je bil malenkosten in jako rezerviran ker so se preteklo soboto vsled padca kunov mnogi opekli. Poslovanje z do- Par lepili konj za kočijo, 7 io 5 let starih kobil, evcat. x opravo ln lepo kočijo vred se po usodni ceni preda. Istotako dva mlada konja 2'/, in 1*/, letni kohil:ci. — 1'ojasn la ee doM Pred Škofijo št. 1HL. ravnatelj Pedanka. 465 2—t Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". larji je bikTneznatno, jako živo pa se I Odgovorni ureanik Vit F. Jeienc, J Zimske suknie Raglane izjak, Iijubljana9 I>voi»xti ti»gf 3 Naročila po meri zajamčeno prvovrstnega izdelka v lastnem prvovrstnem ljubljanskem modnem salonu. Obleke modne in športne prodaja po znatno znižani ceni 419 2—5 Ortop. tel. zavod v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom skrivljenje hrbtenice itd Stritarjeva ul ca štev. 7. !!! ffožno za vse moške!!! hdor želi imeti lepe in elegantno naprav-Ijene obleke po vzorcih, ki fo na razpolago v krojačnici, naj obiiče diplomirano jngo-slovaniko krojafnico, prej v Trotu 361 5 - 4 Fran Malis, Ljubljana, ▼ Bebrl it v. 11 (Start trg). ^TAMPinr JaničerneTC^- UUBLJANA KaSo^SssS^^ « !*-< Dre, zlatnino in sreirnino I »il kupite najceneje pri tvrdki 62 9 Ivan Pabiž, L obljana, St:ri trg ZO. 03 62-19 pleskarska h \\lr- ska d ta ca On na J ska c.sta 16. *e priporoča, IzvHite* točna, cene zmerne. & »i-to na dehti« in na droha«. »rute moSki, ženski in ntroSki. delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevni* eenah se debijo pri znani tvniki ALEKSANDER OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 28. rudi si r«šiili r nonet|g g« ntm kr IJm h. čevlji Razprodajam o in na droha». ra* vmte moSki, M d fl S B Gradbeno podjetje j ing. Dukič In d ug j I LJubljana, Resljeva cesta 9 ~ I se priporoča sa vsa v to (j I stroko spadajoča dela. i— mi^mmmm—»» ir poleg klobukov svilene in baržu-naste trakove, rajerje in druge okraske za klobuke, črno m rjavo svilo ter baržjn za obleke, več molkih oblek za močnejšo postavo, opravo za jedilnico in kuhi jo, gramofon ter peč za plin. 466 Kozi Hribar modni salon. Rna mn bi i>A ui a.tcnlo. k i •— j'ii4ev«'w moli t K 10 P'ii-'i» po p vir o »avo a opori St. J&alcer, P < r micu 3. Zigrtb ir. 33. 291 5 Obvestilo. Obve"o nainiijth c*n >h Gotovi čevlji v zalegi. Tnrlatovaki čevlji domačega is-deika. 4»i3 8 4 Aat. in Jo£. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št 1. F teiseli ogiaSeraiec itairin v Ljubljani MToltova ulica 12, 'vranjem g; itci.n • t« popravila ;lattV«)OT in fe*. m»i l ev ip ci eioo strokovno ločno ta erau. 4J3 i.-t Pozor! Pozorl Hiša 4» s tremi poslopji, t konjskim ie svinjskim hlevom, velikim dvori.ičem, v sredi u i mesta Maribora ss takoj iD ngodni ceni prsta. ~tmovanje ia lokal za trgovino takoj na n>Z!>»lagn. Polzve se pri Antonu 8pa-nlng.r, Jurčič-va ntloa 11, Maribor. «J 'S o u ss o o t\ dKUMAT Ljubljana 426 62—iS Manufaktura in tkanine Mestni fr« 25/1. o n s r>< 3 ro