LETO XLIV, ŠT. 10
Ptuj, 7. marca 1991
CENA 10 DINARJEV
Morje
'91?
V času, ki nam
v Jugoslaviji in
južno od nje pri-
naša vse več nego-
tovosti, se v na-
predni in mirni
Evropi že pridno
pogovarjajo in
sklepajo kupčije
za prihajajočo tu-
ristično sezono.
Kakšna neki pa
bo turistična se-
zona ob še vedno
lepem in čistem
jadranskem mor-
ja? Bodo skale in
ladje samevale?
Vsem, ki vam bo
letos morje nedo-
segljivo iz takšnih
ali drugačnih
vzrokov, pokla-
njamo morje na
sliki.
Foto: M. Ozmec
Slovenjebistriški prenovitelji so izvolili novo vodstvo
s pesmijo Večerni ave, ki jo je
zapel Študentski pevski zbor Ju-
rij Vodovnik iz Slovenske Bistri-
ce, seje minuli petek pričela pro-
gramsko volilna konferenca SDP
iz te občine. Gosta sta bila Franci
Pivec, generalni tajnik stranke in
Miran Potrč, predsednik poslan-
skega kluba SDP v skupščini re-
publike Slovenije. Uvodne misli
je podal dosedanji predsednik
Stane Kovač. Se posebej je pou-
daril čas, ko so prenovitelji pro-
gramsko in organizacijsko posta-
li stranka, ko so bili prednje po-
stavljeni novi pogoji dela, ki je
bilo tesno povezano z utripom in
življenjem  občanov  slovenjebi-
striške občine, kar se Je najbolje
videlo na prvih svobodnih volit-
vah pri nas.
V nadaljevanju seje so izvolili
novo vodstvo, ki so ga predstavi-
li že dan prej na novinarski ti-
skovni konferenci.
Za predsednika Je bil izvoljen
prof. .Srečko Šteinbaher, zaposlen
v Srednji kovinarski šoli. enoti v
Slovenski Bistrici, za tajnika pa
Peter Štefanič, upokojenec iz
Slovenske Bistrice. Za člane
predsedstva, ki šteje skupaj s
predsednikom devet članov, so
bili izvoljeni Marica Dobnikar,
Bojan Fajs, Janko Kovačič, Franc
Mali. Rudi Levart, Branko Vasa
in Stane Kovač. Izvolili so tudi
petčlanski nadzorni odbor.
Sprejeli so tudi programske
smernice, ki se bodo uresničeva-
le v interesnih skupinah in v pe-
tih krajevnih konferencah. Lote-
vali se bodo problematike starej-
ših občanov, težav mlade genera-
cije in odprli vse bolj pereče
vprašanje položaja in vloge
žensk v naši družbi.
V sklepni stavek njihovih pro-
gramskih smernic pa so zapisali:
»Smo za Slovenijo kot suvereno in
miroljubno državo, brez vojske in
vojaške industrije«.
Vida Topolovec
v
Humanitarni koncert za pomoč otrokom Černobila
v petek, to je jutri, 8. marca, bo ob 18. uri v
športni dvorani Center na Ptuju humanitarni
koncert za pomoč otrokom Černobila, ki ga pri-
pravljajo Slovenska zveza za svetovno demokra-
cijo. Zeleni Slovenije in Rdeči križ Slovenije.
Nastopili bodo: skupina Magnet, učenci Glasbe-
ne šole Karo! Pahor s Ptuja, Karli Gradišnik na
citrah in drugi priznani slovenski ansambli in
humoristi. Vstopnice organizatorji že ponujajo
po domovih in podjetjih, cena pa Je 100 dinar-
jev.
Humanitarna prireditev za otroke Černobila
potuje po slovenskihmestih, Jutri se bo ustavila
na Ptuju. Zbran denar pa bodo organizatorji na-
menili za zdravljenje otrok, ki bolehajo zaradi
eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. Na
Ptuju smo v zadnjem času pripravili že nekaj hu-
manitarnih akcij in upati Je. da tudi tokrat Ptuj-
čani ne bodo padli na izpitu iz humanitarnosti.
UVODNIK
Šolska vrata
škripajo
Kaj pravzaprav hoče naša družba' /.asiaviti temelje gospodarskega
razcveta ali na vrat na nos spremeniti obstoječe zakone in podriaviii čim več
institucij ter si tako zagotoviti neomejen vpliv, pa četudi prenaša ta vpliv v
občinske ali republiški parlament'.' Osnutek novega »šolskega« zakona ni no-
bena izjema. Med učitelji je završalo, saj so prepričani, da jih zakon posta-
vlja v vlogo državnih uradnikov, jim odvzema pravico upravljanja, parlamen-
tom daje neomajno pravico, da izbirajo ravnatelje kako drugače kot s po-
litično voljo ravnatelji pa potem po svoje merijo učitelje. Resnica o namerah
zakona je verjetno nekje v sredini.
Zdravemu razumu se postavlja vprašanje ali spet ne grabimo vraga za
rep in ne za roge. Znanje in vse. kar se veže nanj. bi brez dvoma moralo biti
prva med prioritetami, če se hočemo izkopati iz težav. Pa se zdaj »prepira-
mo« o obliki in ne vsebini. Namesto, da bi nam bili pomembni cilji našega
izobraževalnega sistema, iz katerih bi potem izhajala tudi oblika, nam je
zdaj bolj pomembno vse drugo in mnetiju liberalno demokratske stranke, ki
oporeka potrebnosti tega zakona, gre potrditi.
Pritrditi gre tudi učiteljem na vseh stopnjah šol, da so njihovi osebni do-
hodki že skoraj žaljivo nizki in izgovor ministrstva, da se jim prav na tem
področju prek sindikata »ponuja« možnost upravljanja v pogajanjih z vlado,
je le prelaganje odlogovornosti z enih pleč na druga. Zmeda je torej popolna.
Jasno je. da so .spremembe potrebne, vendar rora biti zakonodajalcu jasen
cilj. ki ga želi doseči s temi spremembami. Pa je v tem primeru cilj še vse pre-
več v megli, da bi lahko bil namen prepričljiv, četudi samo za prehodno ob-
dobje.
Nataša Vodušek
»Radi se bomo vračali
na Ptuj...«
}<\. kurentovanje Je mimo, organizatorji že snujejo 32. prire-
ditev. Med gosti letošnjega so bili tudi člani ambasadorskega
zbora iz Beograda. Dehlavi TALAT, predsednica IWAB (med-
narodne ženske organizacije), seje takole zahvalila Vojtehu RaJ-
herju, županu mesta Ptuja:
»Prosim, sprejmite iskreno zahvalo za toplo dobrodošlico
in odličen sprejem, ki ste nam ga priredili v imenu Komiteja
IWAB in vseh tistih, ki so se udeležili obiska na Ptuju.
Čestitamo vam ob čudovito pripravljenem kurentovanju, na
katerega je Ptuj lahko resnično ponosen. Ta prireditev je zares
pristna in občudovanja vredna ter predstavlja veliko privlačnost.
Doživeli smo veliko užitkov ob gledanju obilnega programa, ki
ste ga skupaj z vašimi kolegi tako čudovito pripravili.
Prav gotovo se bo vsakdo izmed nas še rad vrnil na
Ptuj . . .«
VABILO
Slovenski krščanski demokrati vabimo člane stranke m simpatizerje na
ustanovni zbor Krajevnega odbora stranke za mesto Ptuj.
Ustanovni zbor bo v nedeljo,
10. marca 1991, ob 17. uri
v Narodnem domu na Ptuju.
Pogovorili se bomo o dosedanjem delu stranke in sprejeli program za
delo v prihodnje. Ustanovnega zbora se bo udeležil tudi podpredsednik
SKD, gospod Miklavčič iz Ljubljane.
Za zaključek pripravljamo okroglo mizo o problemih izobraževanja v
občini in pripravi socialnega programa.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik 00 SKD Ptuj^:
Ivan JURKOVIČ
Za vse, ki z ljubeznijo obdelujete svojo zemljo, odpiramo v Podlehniku
KMETIJSKO PRODAJALNO
S poslovanjem pričnemo v soboto, 9. marca 1991, ob 10. uri
Nudimo: semena, gnojila, sredstva za varstvo rastlin, kmetijske stroje,
orodje, itd.
Delovni čas: ponedeljek — petek od 8. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure

podjetje za trgovino in ekonomsko svetovanje,
Podlehnik 13, ® (062) 793-174
2 - DOMA IN PO SVETU
7. marec 1991 —
TEDNIK
ORMOŽ
Položaj obrtništva
ni rožnat
\ ormoški občini je registriranih 222 obrtnikov, od tega jih je
I HI rednih, ostalih 41 pa ima prijavljeno samo popoldansko obrt.
M je avtoprevo/nikov, 17 gostince*, 13 trgovcev, ostalo pa odpade
na proizvodne in storitvene obrti. Decembra 1990 je bilo pri njih
223 zaposlenih delanev. januarja 1991 pa še samo 204.
Število obrtnikov se iz meseca
v mesec spreminja, prijavljajo se
novi, stari se odjavljajo, je ob za-
četku pogovora povedal tajnik
Obrtnega združenja Ormož An-
ton Kirič. Nobena od panog obr-
tništva ni v zavidljivem položaju,
je nadaljeval. Položaj avtopre-
voznikov je zelo pereč glede dela
samega, pa tudi zaradi plačila.
Marsikdo v lanskem letu ni dobil
plačanega 30 do 40 odstotkov
svojega dela. Njihova likvidnost
je dokaj težka. Težave so pono-
vno pri prometnem davku, ki ga
plačujejo od celotne fakture, v
letu 1990 je bilo namreč gorivo
od zneska celotne fakture odbi-
to. Pri zavarovanju je sedaj ure-
jeno tako, da ga lahko plačajo v
štirih letnih obrokih, cestnino pa
morajo še vedno plačati v enem
znesku, ob registraciji.
Manjši promet ob slabi kupni
moči, neurejene razmere obraču-
na prometnega davka, kjer je še
vedno osnova obračuna prodaj-
na cena alkoholnih in brezalko-
holnih pijač, še posebej občutijo
gostinci. Ob tem jih pestijo po-
manjkanja obratnih sredstev.
Enako je tudi pri trgovcih in še
kje. Težko pa je dobiti ugoden
premostitveni kredit, kar velja
tudi za trgovino, kjer pa so se
predvsem v lanskem letu poja-
vljali številni prekupčevalci s ce-
nejšim uvoženim blagom. Pri
proizvodno storitvenih dejavno-
stih je opaziti že nekaj časa
manjša naročila, slabše plačilne
pogoje in vsesplošno pomanjka-
nje dela. Podjetja jim plačujejo v
zakonitem roku, drugič v dogo-
vorjenem ali pa sploh ne.
Nova zakonodaja, ki jo je pri-
pravila družba, za obrtnika ni sti-
mulativna. Obrtniki zahtevajo
znižanje prispevno stopnje na
bruto osebne dohodke obrtnikov
in pri njih zaposlenih, drugače se
bo na zavodu za zaposlovanje
znašlo še več delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih.
»C"e bi sedaj naredil kratek
povzetek, bi rekel, da slaba naro-
čila, pomanjkanje dela za marsi-
katero obrt, prevelike družbene
dajatve in neredno plačevanje so
osnova vsem težavam obrtni-
kov,« je nadaljeval Anton Kirič
in dodal, da bo brez dvoma sedaj
ponovno veliko šušmarjev, ven-
dar se naj s tem problemom
ukvarjajo pristojne inšpekcijske
službe, ne pa Obrtno združenje.
Mogoče pa bi se s prehodom na
evropski delovni čas tudi na tem
področju marsikaj spremenilo.
Nedaleč od Doma društev,
kjer ima svoj sedež tudi Obrtno
združenje Ormož, je tako imeno-
vana obrtna cona, ki pa je delo-
ma še vedno nepozidana. Vzro-
kov menda ni potrebno iskati,
saj si posamezniki ob sedanjem
negotovem položaju, ne morejo
privoščiti razmeroma drage par-
cele in zgraditi ter opremiti de-
lavnico, če pa ne veš ali boš imel
delo ali ne.
Konec marca bo letni zbor
obrtnikov, kjer bodo med dru-
gim razpravljali o organizirano-
sti obrtnega združenja. Do sredi-
ne marca, ko bo potekala javna
razprava o novem statutu, je
prav, da pri tem sodeluje čim
večje število ormoških obrtnikov.
Vida Topolovec
Delovna skupnost Delavske univerze Ptuj razpisuje v smi-
slu 73. člena statuta delovno mesto
individualnega poslovodnega organa — direktorja
Za direktorja je lahko imenovan, kdor
— izpolnjuje pogoje določene z zakonom o usmerjenem
izobraževanju
— ima višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri in
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri organiziranju in izva-
janju izobraževanja odraslih.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh
od objave razpisa na naslov: Delavska univerza Ptuj, Trg.
MDB 2, 62250 Ptuj, z oznako »Za razpisno komisijo«
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po
preteku razpisnega roka.
REPRODUKCIJSKI CENTER ZA PROIZVODNJO ŽLAHTNIH GOB V
ORMOŽU
Gobji trg še ni zasičen
Droga Portorož je nosilec projekta
za vzgojo in predelavo gob, imenova-
nega Fungiteka, v Republiki Sloveni-
ji. Za ta republiški projekt je primak-
Matjaž Cačovič
nila nekaj denarja tudi republiška
vlada in tržna analiza je že narejena.
Rezultati te analize govorijo v prid
povečani proizvodnji gob in njihovi
predelavi. Slovenski trg z gobami še
ni zasičen, poleg tega pa so še odprte
možnosti, da se poleg vloženih gob še
poveča prodaja svežih in zamrznjenih
gob.
Kot je povedal direktor Droge
Matjaž Cačovič, so obeti za proizvod-
njo in predelavo gob dobri, še pose-
bej veliko pa si obetajo od bukove
ostrige, gobe, ki jo primerjajo s teleč-
jim mesom, od katerega pa je boljša,
tudi zato, ker vsebuje 70 odstotkov
manj maščob. O samem projektu pa
Matjaž Cačovič pravi: »V Ormožu
ustanavljamo reprodukcijski center, v
katerem se bomo ukvarjali predvsem
Tonček Prosnik
z vzgojo novih vrst gob ter s svetova-
njem in prodajanjem gob. S tem na-
šim projektom želimo spodbuditi go-
jenje gob na opustelih kmetijah, v
propadajočih hlevih in pristavah. Res
pa je, da je proizvodnja gob sezonska
proizvodnja, kar nam dela težave pri
zagotavljanju stalne zaposlenosti. To-
da tudi to bodo uredili z ustrezno pre-
razporeditvijo delovnega časa zapo-
slenih. Odkup gob tudi zahteva stalna
likvidnostna sredstva, količina gob pa
je odvisna od vsakoletne letine.«
V proizvodnji gob, zlasti bukove
štorovke, smo se pogovarjali tudi z di-
plomirano biologinjo Romano Su-
mak, ki se v laboratoriju v Droginem
obratu v Gosadu v Središču ob Dravi
izključno ukvarja z gobami: »V re-
produkcijskem centru v Ormožu se
Romana Šumak
bomo ukvarjali s proizvodnjo miceli-
ja za različne vrste gob in preizkušali
različne tehnologije za žene znane in
nove vrste gob. Na željo proizvajal-
cev, gojiteljev gob, bomo delali anali-
ze. Preizkušali bomo že obstoječe
subtrate zaščite pokrivnih materialov
za šampinjone in bukove ostrige in
seveda za nove vrste gob, saj je naš
načrt gojiti petnajst različnih vrst gob.
Bukova ostriga je pri nas že dokaj
znana, saj jo že tudi gojijo zasebni
proizvajalci in se zanjo dobi pri nas
dokaj kakovosten micelij, najkako-
vostnejši pa še vedno prihaja iz tuji-
ne. Bukova ostriga raste na odpadlih
organskih snoveh, tudi na odpadli
slami. Uporabljajo se različne kombi-
nacije substratov z različnimi dodat-
ki. V prehrani je z bukovo ostrigo ta-
ko kot z ostalimi dodatki. Ima veliko
količino balastne celuloze, zato je ne
priporočamo kot samostojno jed.
Vendar jo veliko ljudi rado je ocvrto
ali v solati. Sicer pa jo priporočamo
bolj kot dodatek k jedem.«
Kaj pravi o novem republiškem
centru za proizvodnjo gob v Ormožu
vodja obrata Gosad v Središču ob
Dravi, Tonček Prosnik: »Normalno
je, da tak center nastane tu, kjer ima-
mo s proizvodnjo gob največ izku-
šenj. Tako da pri nas ne gre za kaj no-
vega, ampak za nadaljevanje že zače-
tega dela, ki mu bomo pridružili po-
leg lastnih tudi tuje izkušnje. Takšen
center bo sposoben svetovati in
usmerjati tudi zasebne proizvajalce
gob, ki so bili doslej bolj ali manj pre-
puščeni samim sebi. Gre torej tudi za
prenos znanja in neke vrste prosvet-
Ijevanje vseh, ki se ukvarjajo z goba-
mi. Konkretno za bukovo ostrigo bo-
mo poleg tega, da bomo usmerjali
proizvodnjo te gobe, tudi dajali zanjo
micelij. Bukova ostriga pa je tudi pro-
izvod, zanimiv za izvoz.«
Vida Topolovec
Nataša Vodušek
Dobili so denar
v prejšnji številki Tednika smo obširneje poročali o težavah v ptuj-
skem Elektrokovinarju. Tokrat le to, daje 180 delavcev tega kolektiva do-
bilo vsak po 5 660 din. Denar, ki ga bo Republiški sekretariat za delo iz-
terjal iz stečajne mase. so prejeli v četrtek in petek, ob tem pa so podpisali
izjavo, da se s takim načinom dela izplačila strinjajo.
Sporočilo sindikata zdravstva in
socialnega skrbstva Slovenije državljanom
Republike Slovenije
Izvršni odbor Republiškega odbora Sindikata
zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ob
obravnani uresničevanja stavkovnih zahtev ugota-
vlja, da osnutek proračuna Republike Slovenije za
leto 1991 drastično zmanjšuje obseg sredstev za
področje zdravstva, kar ogroža tako zagotavljanje
zdravstvenega varstva prebivalstva kot tudi gmo-
tni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem
skrbstvu. V zvezi s tem ugotavljamo naslednje:
1. Osnutek proračuna predvideva, da se bo s
prispevki za zdravstvo v letu 1991 zbralo 11.886
mio din, za zdravstvo pa naj bi se namenilo 10.679
mio din. Prihaja torej do negativne razlike v višini
1.207 mio din v škodo zdravstvenega varstva.
Kljub višjemu znesku zbranih sredstev kot naj bi
bila dodeljena za te namene ob zagotavljanju neo-.
krnjenih pravic uporabnikov, vlada pripravlja
ukrepe za pokrivanje te razlike.
2. Iz sredstev javnega obveščanja smo izvedeli,
da bo med temi ukrepi tudi povečevanje participa-
cije, čeprav participacija ne pomeni dejanskega vi-
ra financiranja zdravstva, ampak gredo tudi tako
zbrana sredstva v proračun. Prebivalce Republike
Slovenije opozarjamo, čeprav so za to odgovorni
drugi prvenstveno RepublišHi sekretariat za
zdravstveno in socialno varstvo in njegovi pred-
stavniki, posredno pa tudi republiška-Skupščina -
— da višja participacija uporabnikov zdravstvene-
ga varstva pomeni omejevanje dostopnosti zdrav-
stvenih storitev. To bo imelo dolgoročne negativne
posledice za zdravstveno stanje prebivalstva, kar
se bo odražalo v naraščajoči obolevnosti in inva-
lidnosti.
Tf. Dejstvo je, da sodi zdravstvo med najpo-
membnejše družbene dejavnike in so zato davko-
plačevalci pripravljeni prispevati več za to področ-
je. Sprašujemo, ali ni bila pripravljenost davkopla-
čevalcev, s tem, da bo šel del zbranih sredstev na-
menjenih za zdravstvo za druge proračunske na-
mene, zlorabljena?
4. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva zah-|
teva, da Odbor za zdravstvo pri Skupščini Repu-J
blike Slovenije še pred zasedanjem Skupščine po-1
novno vsebinsko preuči program zdravstvenega'
varstva in način financiranja za leto 1991 in o tem
obvesti javnost. Vztrajamo, da se namensko zbra-
na sredstva tudi v celoti namenijo za zdravstveno
varstvo. V kolikor pa Skupščina sprejme v osnutku
proračuna predlagano porabo sredstev, naj temii
ustrezno zmanjša prispevno stopnjo in tako raž4
bremeni gospodarstvo.
Predsednik ROj
prim. dr. Jože ArzenšeiJ
ZALIV: Predstavniki medna-
rodnih sil in Iraka so v nedeljo v
enem od oporišč v južnem Iraku,
kake tri kilometre od Kuvajta
pričeli pogajanja o pogojih za
formalno prekinitev boja v Zali-
vu. Delegacijo mednarodnih sil
je vodil ameriški general Nor-
man Schvvarzkopf, na iraški stra-
ni pa so bili predstavniki iraške-
ga generalštaba in zunanjega mi-
nistrstva. V Iraku je Sadam Hu-
sein še vedno na oblasti.
Obe strani sta se na pogajanjih
dogovorili za takojšnjo izpustitev
vojnih ujetnikov iz Iraka in ku-
vajtskih civilistov. Poleg tega pa
še o pogojih za umik zavezniških
sil z iraškega ozemlja. Ameriški
general je izjavil, da se bodo
koalicijske sile umaknile iz Iraka
takoj po prekinitvi ognja. Iraški
predstavniki pa so navedli po-
datke o minskih poljih v Kuvajtu
in v mednarodnih vodah v Per-
zijskem zalivu. Sprejeta je bila te
dni tudi najnovejša resolucija
Varnostnega sveta OZN, ki Ira-
ku nalaga spoštovanje vseh dva-
najstih resolucij in odreja, da se
Irak nemudoma odpove vsem
vojnim akcijam.
ESTONIJA,    LAFVIJA:    V
dveh pribaltskih republikah so v
nedeljo imeli referenduma, po-
dobna tistemu v Litvi. Odločali
so se o morebitni obnovitvi ne-
kdanje državne neodvisnosti. Re-
ferenduma sta potekala mirno in
ob zadovoljivi udeležbi. Uspeh
referenduma ni bil tako velik kot
v Latvi, saj je v teh dveh deželah
precej več ruskojezičnega prebi-
valstva, ki se ne želi odcepiti od
Sovjetske zveze. Zanimivost refe-
renduma je v tem, da niso dovo-
lili glasovati oficirjem in voja-
kom, ki tam služijo vojaški rok,
te namreč prebivalci Pribaltika
obravnavajo kot »okupacijsko
vojsko.« V obeh deželah je refe-
rendum spremljalo okoli 177 tu-
jih opazovalcev.
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Minuli teden je slovenska
gospodarska delegacija obiskala
Južnoafriško republiko. Delega-
cijo so sestavljali predvsem ban-
čniki in direktorji večjih delov-
nih organizacij. Po besedah An-
tona Slapernika je bil obisk kori-
sten, saj so navezali konkretne
poslovne stike in vzspostavili po-
goje za normalno gospodarsko
sodelovanje. Med podjetji, ki
imajo interes za tako sodelova-
nje so Emona, Iskra, Slovenija-
les, Petrol in Gorenje.
BUDIMPEŠTA: V madžar-
skih finančnih krogih napovedu-
jejo, da forint najbrž ne bo pa-
del. Vsaj do prvega poletja se
vrednost forinta ne bo spremeni-
la, devalvacije torej ne bo. Že ne-
kaj tednov se namreč tam pojav-
ljajo govorice o 15-odstotni janu-
arski inflaciji. Doslej so imeli v
navadi, da so vrednost forinta v
primerjavi s konvertibilnimi va-
lutami zmanjšali pred turistično
sezono. To naj bi privabilo za-
hodne turiste.
NEW DELHI: Ob vojni v Za-
livu so bile nekako v senci novi-
ce o siceršnji mednarodni dejav-
nosti. Normalno je namreč pred-
vsem gospodarsko, politično in
kulturno sodelovanje. Tako sta
minuli teden navezali trdnejše
vsestranske stike Indija in Nem-
čija. Nemški predstavniki so izja-
vili, da bodo kljub vlaganju v
svoj vzhodni del še vedno našli
dovolj sredstev, da bodo poma-
gali Indiji v enaki meri kot do-
slej. Indijcem so predlagali, naj
vlagajo v nemški vzhodni del in
da naj v Indiji sprostijo dovolje-
nja za tuje investicije.
- -     - d. I.
TEDXIK - 7. marec 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
V kidričevskem Čevljarstvu
ambiciozno naprej
Poslo\no Ivto 1990 so \ tem kolektivu s 45 zaposlenimi dobro kon-
čali. "Sa pol ni I i so sklade, delavcem pa so po zaključnem računu i/plača-
li polovico osebnega dohodka. Povprečni osebni dohodek je trenutno 4
tisoč dinarjev. Lani so izdelali 2H.500 parov različnih vrst zaščitne obu-
tve. Letos jih načrtujejo 4IK000 za napredovanje v zadnjih letih govori
podatek, da so leta I9S6 izdelali 5(HH) parov.
V tem letu bodo oskrbovali
znane kupce: elektrogospodar-
stvo, rudnike in železarne, skle-
nili pa so tudi nekaj novih po-
godb. Za petdeset odstotkov pro-
izvodnje so pogodbe že sklenje-
ne. V druge republike ne proda-
jajo razen prek velikih trgovskih
Vlado Premzl: »Smo v ožjem iz-
boru za vlad in denar za pospeše-
vanje razvoja drobnega gospodar-
stva ...«
firm. Za lansko leto so jim kupci
plačali sicer le 80 odstotkov pro-
izvodnje. Letos bodo kupili ne-
kaj nove opreme, predvsem stro-
je za dvojno (flex) šivanje. V po-
slovanje uvajajo računalnike, fi-
nančni del so že prenesli, proiz-
vodnjo pa bodo v tem letu.
Ze]o pomembno za kidričev-
sko Čevljarstvo je, da sodeluje v
Centru za management v drob-
nem gospodarstvu, kjer so vklju-
čeni tudi F:diling, Magos in Mi-
pos. Skupno je petnajst podjetij,
ki si prizadevajo za vladin denar
v skupnem znesku 1,5 milijona
nemških mark. Kot Je znano, je
slovenska vlada zagotovila denar
za pospeševanje drobnega go-
spodarstva, to Je podjetij, ki za-
poslujejo najmanj deset, največ
pa 100 delavcev. Agencijo pa je
pooblastila za razdelitev denarja.
Projekt »Center za inenage-
ment v drobnem gospodarstvu«
se nanaša na racionalizacijo in
povečanje obsega poslovanja ter
na pospeševanje zaposlovanja v
obstoječih enotah drobnega go-
spodarstva. Kidričevsko Čevljar-
stvo Je v ožjem izboru za vladin
denar, saj Je za zdaj med prvimi
petimi^ JConkurenca je zelo hu-
da, zanimivo pa je, da so edino
štajersko podjetje, ki mu je to
uspelo, ob velikem začudenju
Ljubljančanov. Slednji so prepri-
čani, da naj bi bil vladni denar
samo zanje. Nekaj podobnega se
Je pred tem že zgodilo, ko Je mi-
nister za drobno gospodarstvo
denar razdelil med ljubljanske
obrtnike, in še to povečini za ne-
proizvodne dejavnosti. Na Šta-
jerskem pa o tem niso vedeli ozi-
roma Jim ni bilo znano, da Je vla-
da razpisala natečaj. Upati Je, da
v tem primeru ne bo tako.
V Čevljarstvu čakajo na denar
pripravljeni. Že lani so izdelali
projekt za nove proizvodne pro-
store. Razpolagajo s potrebnim
zemljiščem, v kratkem pa se bo-
do lotili projekta lastninjenja, in
to z obema variantama za do-
mačega delničarja in za tujega. Z
delovno disciplino nimajo težav
— če je treba, delajo tudi ob vsa-
kem času.
Projekt Je zelo zahteven, saj
naj bi že v prvem letu prinesel
dobiček, v dveh letih pa bi moral
biti docela realiziran. Zatem se
»seli« v drugo podjetje. Če bo
Čevljarstvo uspelo, bodo na no-
vem programu pričeli delati apri-
la.
MG
Napredek je možen le s posodabljanjem opreme. Tudi letos bodo kupili
nekaj novih strojev. (Posnetka: JB)
Obvestilo Zveze perutninarjev Ptuj in odbora za
kooperacijske odnose pri PP Ptuj o njihovem delu
Vsi kooperanti vemo, še bolj pa čutimo v
naših denarnicah, kaj dobimo za delo v naših
piščančjih hlevih. Mnogokrat se vprašamo,
zakaj zdaj zaslužimo, drugič pa nič z enako
tehnologijo in istim delom. To nam bi mora-
la pojasniti strokovna služba PP. Ti ljudje pa
samo molčijo. Seveda valijo krivdo na naša
ramena in nam praznijo dcnarnjce ter tiho in
spontano zmanjšujejo vrednost naših hlevov,
za katere ne dobimo primerne amortizacije.
Veliko kooperantov bi želelo izboljšati tehno-
logijo za rejo piščancev, si poenostaviti delo
in obvarovati lastno zdravstveno stanje, toda
denarja ni, s katerim bi to lahko storili.
Spomnimo se, kako smo včasih redili piščan-
ce? Kakšen Je bi! piščanec? Kakšni so bili
objekti? Kakšna Je bila oprema za rejo piš-
čancev? Kako smo razkuževali? S kratkimi
odgovori: Z zadovoljstvom, vedeli smo, da
nas ob koncu reje čaka zaslužek. Piščanci so
bili tako dobri, da smo Jih redili brez zdra-
vljenja in preventive z zelo majhnim procen-
tom pogina. Piščance smo redili na podstreš-
jih brez svetlobe brez ventilacije, brez sodob-
nih ogreval. Tudi tega še nismo pozabili, ka-
ko smo nosili vreče ter ročno nasipavali kr-
milnike. Razkužila še skoraj nismo poznali.
Zato tudi nismo škodovali svojemu zdravju
kot danes. V teh časih pa je bilo to delo pri-
merno plačano in kooperanti so bili zado-
voljni.
Danes je vse drugače; imamo moderno
grajene mogočne stavbe za rejo piščancev.
Ogrevala so najsodobnejša. Ventilatorji so vi-
soko kvalitetni. PP Je nabavila kamion s so-
dobno napravo za razkuževanje ter usposobi-
la ljudi za delo z nJim. Dobavljene so tudi za-
dostne količine razkužil. Vse Je naj, naj. Tudi
v samem podjetju PP Je marsikaj drugače.
Zgrajena Je mešalnica, katere delo opravljajo
ter nadzorujejo s pomočjo računalnikov.
Kakšna Je krma, pa veste kooperanti sami.
Mnogokrat piščanci hirajo, namesto da bi
doraščali. Zgrajena sta bila sodoben repro-
center in sodobna valilnica. Piščance nam
pripeljejo v kamionih z napravami za gretje
in zračenje. Samo poglejmo upravno stavbo
v Ptuju. Ob njej dobimo vtis, da gre za dobro
in bogato podjetje. F^a še klavnico, ki Je naj-
sodobnejša, tako so govorili ob otvoritvi. Od
lanskega poletja dela s polno zmogljivostjo
ter vsi pripadajoči objekti. Vse to imamo.
Morda smo še pozabili na kaj.
Res smo pozabili na vse zaposlene v PP ter
kooperante. Za delavce vemo, da še dobivajo
osebni dohodek. Vprašujemo pa se za koope-
rante. Da pa bo to lažje razvidno bomo pri-
kazali nekaj izračunov in primerjav s stro-
škovniki drugih podjetij.
Po zadnjih izračunih vodstva kooperacije
naj bi kooperant zaslužil za I kg oddanega
piščanca 2 din. Po naših izračunih ta zaslu-
žek ne dosega dejanskih stroškov v objektu.
Naš osebni dohodek Je izničen. Naš izračun
storitve, naj bi znašal z zimskim dodatkom
2.57 din. S strokovno službo PP smo postav-
ke in stroškovnik zmanjšali na najmanjšo ra-
ven in prišli do cene storitve 2.20 din. Pristoj-
ni v PP nam priznavajo za storitve s stroški
vred le 2 din, in to od I. februarja 1991 dalje
v hlevljenih piščancev. V sklad amortizacije
se združuje 0,22 din. Odgovorni v PP zatrju-
jejo, da denarja ni, mi pa moramo potrpeti in
čakati na boljše čase.
Za primerjavo vam navedemo podatke o
zaslužkih kooperantov drugih slovenskih pe-
rutninskih podjetij.
Jata plačuje po stroškovniku pred poveča-
njetn stroškov (elektrika, nafta) za februar 91
2.48 din. v sklad amortizacije pa gre O,.'^? din.
Pivka ima v reji v letu tri plačilna obdobja:
dve letni, dva prehodna in dve zimski. Za tur-
nus v prehodnem času plačuje 2.06 din.
Agro Merkur plačuje od I. februarja 1991
za piščance, oddane v klavnico, 2.057 din, v
sklad amortizacije pa dajejo 0,10 din.
Dosegli bi še nekaj zaslužka za naše oseb-
no delo, če bi proizvodni rezultati bili v me-
jah planskih normativov. Ker pa zaradi
zdravstvenega stanja DSP in nekvalitetne kr-
me ne dosegamo normativov, nam to pobira
še tisto malo zaslužka. Mnogo Je negativnih
obračunov. S tem pa kooperanti plačujejo
davek za nestrokovno delo odgovornih ljudi
v PP.
Za lažji pregled vam predstavljamo izra-
čun.
Kooperanti vzredimo v turnusu 3,280.000
piščancev, in če Je povprečna teža 1.87 kg,
oddamo 6.133.000 kg živih piščancev. Če mo-
ramo od teh kg oddanih piščancev plačati sa-
mo 1 dkg preveč porabljene krme, je to
245.200 din. V Jesenskem obdobju leta "90
smo kooperanti plačali v povprečju 12 dkg
krme v enem turnusu. Koliko smo plačali kr-
me v tej lundi, si izračunajte sami.
O delu odbora in Zveze Perutninarjev Ptuj
bomo obširneje poročali v marcu, ko bodo
sprejeti ali odklonjeni naši predlogi in sklepi.
Odbor
Zveza perutninarjev Ptuj
■pismo »od daleč«-
Beoiirajski mediji so očitno
pod vplivom medijske mašinetije
v »Zalivu« že preštevali mrtve in
ranjene na novem kriznem ob-
močju v Pakraeii na Hrvaškem.
Razlika med znano televizijsko
hišo CNN in recimo beograjsko
televizijo je seveda v tem, da so
Američani skrivali mrtve kot ka-
ča noge. medlem ko tukajšnji
mediji hočejo na vsak način že pokazati prve žrtve
državljanske vojne v Jugoslaviji. Zanimiva je vloga
vojske v Pukracu. kjer je vsekakor odigrala »gent-
lemansko« vlogo in tako vsaj delno razblinita sliko
o sebi kot sili. ki bo aktivno posegla na politično
sceno. Seveda je uporaba oboroženih sil problema-
tična, saj jo je na lastno pest odredil predsednik
Jovič. ki je dal ukaz za premik brez ostalih članov
državnega vrha. toda tudi Tudman. priznava, da bi
lahko prišlo do resnih spopadov med prebivalstvom
Pakraca in hrvaškimi redarstveniki. kolikor se '
vmes ne hi postavila vojska. Pri razdruževanju se-:
vernih republik ho aranžma vojske v Jugoslaviji
očitno postal vsakdanjost, kot recimo nekje na za-
sedenih palestinskih ozemljih v Izraelu oziroma na i
območju Gaze. Seveda bi lahko ob vsesplošnem
merjenju moči med osrednjo vlado oziroma pred-
sedstvom v Beogradu in pa hrvaškim vrhovnišivom
konflikti dobili razsežnosti, kjer se pač vojska ne
ho mogla postavljati vmes med sprte strani, tako
da bo nujno prišlo do uvedbe izrednih razmer ne
samo v krajini, temveč tudi drugod na Hrvaškem.
Jugoslavija hoče na vsak način potrditi tezo. da dr-
žave ne propadajo niti ne nastajajo na miren na-
čin, temveč morajo pasti žrtve.
Gledano čisto novinarsko, je problem ne glede
na različne izrdno podle namene, ki so v politiki
vsakdanjost, na Hrvaškem praktično nerešljiv z
normalnimi civilizacijskimi pogajanji, zato me ne
bi presenetilo, če bo NATO oziroma Združeni na-
rodi začeli izvrševati resolucijo številka . . . o Jugo-
slaviji. Vse je namreč podobno sceni pred ameriško
državljansko vojno, ko je spor med Jederalisti in
konjederalisti postal nevzdržen oziroma nerešljiv
in se je trinajst »južnih« držav odcepilo. Šele dolga
ter krvava državljanska vojna je pozneje dala za-
dovoljivo rešitev. Politični dogovori v najvišjem vr-
hu se utegnejo zavleči. poleg tega jih lahko prehiti-
jo drugi dogodki, saj ob socialnih problemih vedno
bolj zmanjkuje političnega streliva med sprtimi
stranmi. Franjo Tudman ne namerava več v Beo-
grad na seje predsedstva, razen če ne bo to nujno
potrebno. Vzrok očitno ni samo spor na relacijah
Jovič Tudman in Mesič. temveč se hrvaški pred-
sednik upravičeno boji. da se mu bo doma zgodil
narod, saj ekstremni elementi v hrvaški politiki ni-
so zadovoljni s popustljivostjo Tudmana. ki bi jo
tudi Srbi radi izrabili. Tudman seveda ve. da bi
Hrvaška kljub vsemu orožju v balkanski orožarnici
ne pomenila ničesar in hi morebitni spopad z voj-
sko izgubil ter da bi v oboroženih konfliktih, seve-
da s srbskim življem. odnesla krajši konec. Jasno
je namreč, da hi v primeru vojaških argumentov, se
pravi oklopnikov. zmagala v Jugoslaviji linija »mo-
derne federacije« ob nepristranskem obnašanju tu-
jine, ki bo tako Slovenijo in Hrvaško verjetno pu-
stila cvreti v balkanskem koltu. Politika je pač ved-
no bila rezultat absurdne sile in nič drugače ne ho
pri nas.
VLADIMIR VODUŠEK
Dober den! Zaj pa se je začelo. Celi tjeden že po goricah lečen in tr-
seke obrezovlen. Najpret sma to z Mico v nojini gorički naredila, zaj pa
še pri sosedovih pomogama. Saj vete, kak poje tista pesem: Po gorici
sma hodila se rezati učila, če režat neboš znal, domu te bom nagnal. . .
Vete, meni bi kar pasalo. če bi me gdo, tan negi boj rano popudne domu
nagna. saj me te navadno začne po križi, kosteh, repi in tudi drugih or-
ganih trgati. Nibena arcnija več nič ne pomoga, to so pač toke bolezni, ki
jih še edino dohtarica Žemljica vun potegne in zvroči. Saj totega dohtara
Žemljica vsi prej ali slej dobimo na obisk, samo jaz si ga čista za kunec
šparan. gdo mi bodo rep in drugi organi že čista odpovedali.
Tak van je to. Na srečo se je vojna tan doli v Zalivi hejala. Zodnji
cajt, saj bi se drgačik čista doj poklali in hin rihtali. Lidi so poklali, nafto
zažgali, Kuvajt osvobodili, zaj pa bodo vsi vkuper porušeni Irak obnovi-
li.. . Vidite, vsoka vojna nekumi hasne in delo dovle. Na žalost pa se
mrtvih ne da oživeti in ranjenih ne več čista zaflikati. Jaz še se dobro
spomijan, kak je bilo med drugo svetovno vojno in si zato nikol več ne že-
lin toga doživeti. Vse tiste, ki pri nas z orožjon strošijo, bi jaz doj sleka in
jih po nogi riti naklopja. Pa še malo hijin možgane okoli obrna, da ne bi
več na takšne oslarije mislili. Ce se že ločujemo ali razdružujemo, lehko
to tudi na miren način naredimo. Gospodarstvo smo že itak brez vojne
vničli. Udje pa bodo začeli od lakote vmirati in jih nede treba strelati. Kaj
še čete boj hitro in kruto vojno, če pa je tota, ki jo že doživlamo, boj hu-
mana in mendarodno priznana . . .?
Bodi zadosti za gnes. Pridni mi bodite do drugega tjcdna in lepo se
mejte. Pa mirno naj ho in delovno, seveda za tiste, ki še delo imote. Pa
srečno vaš (ne)delovni LUJZEK.
»Pogrešali«
republiške poslance
Predsedstvo Skupščine občine
Ptuj naj bi prvega marca razpra-
vljalo o gospodarski politiki v
tem letu. To Je tudi ena od tem
marčevskih zasedanj republiške
skupščine. Žal ptujsko predsed-
stvo v svoji nameri ni uspelo, saj
se povabilu ni odzval niti eden
od ptujskih poslancev v rejpubli-
škem parlamentu. Janez Zampa
Je opravičil Demoso\e predstav-
nike zaradi posveta v Poljčah,
drugih opravičil ni bilo. Vojteh
Rajher. predsednik skupščine ob-
čine. Je lahko samo vprašal, v či-
ga\em imenu in za koga delajo
ptujski poslanci v republiški
skupščini. Ali so poslanci občine
ali strank ali Je vmes nekaj dru-
gega?
Stališča glede oblikovanja re-
publiškega proračuna so zato de-
legati dobili v pisni obliki. PtuJ-
čani imajo podobno kot drugi
največ pripomb k financiranju
gradnje cest oziroma zagotavlja-
nju proračunskih sredstev za te
namene.
Posamezne elemente razvojne-
ga načrta za letos v občini orga-
nizirano »spoznavamo«. Stranke
in drugi se poleg izvršnega sveta
in predsedstva lotevajo posamez-
nih sklopov.
Boris Horvat, sekretar občin-
skega Sekretariata za industrijo
in gradbeništvo, Je na petkovem
delovnem pogovoru predstavil
temelje gospodarskega delovanja
Republike Slovenije v tem letu.
V okviru osnovnih usmeritev go-
spodarske politike, ki tudi letos
o.stajajo nespremenjene, pa na-
kazal razvojne možnosti občin-
skega gospodarstva oziroma ob-
čine. Tako naj bi tudi ptujska
vlada in njena skupščina podprla
politiko zadolževanja in prora-
čunskega primanjkljaja, saj bo le
na ta način možno pridobiti de-
nar za nekatere projekte (oskrba
s plinom v starem mestnem je-
dru, deponija komunalnih od-
padkov in drugo), hkrati pa
ohraniti določeno število delov-
nih mest. Občinski proračun je v
osnutku vreden okrog 500 milijo-
nov dinarjev, obstaja pa mož-
nost, da se zadolži do 10 odsto-
tkov, to Je do višine 50 milijonov.
Izvršni svet občine Ptuj preha-
ja iz pasivnega spremljevalca do-
gajanj v gospodarstvu, v aktivne-
ga. Tako naj bi v občinskem pro-
računu rezerviral del denarja za
vodenje gospodarske politike.
Vojteh Rajher Je osnove go-
spodarske politike v tem letu, ki
so objavljene v šesti številki Po-
ročevalca, ocenili kot premalo
konkretne. Boris Horvat pa je
menil, da Je v obdobju velike ne-
gotovosti težko dajati natančnej-
še razvojne prognoze.
12. zasedanje zborov občinske
skupščine bo predvidoma 19.
marca. Osrednja točka dnevnega
reda pa proračun občine za leto
1991. Poleg tega bodo delegati
razpravljali o razvojnem projek-
tu Haloz, težavah v Srednješol-
skem centru, odloku o priznanjih
občine Ptuj in o nekaterih drugih
vprašanjih.
Delovna skupina za pomoč
gospodarstvu, razvojni programi
in delovni čas uprave
Konec februarja Je ptujski izvršni svet imenoval
delovno skupino /a spremljanje in pomoč pri od-
pravljanju kriznih pojavov v gospodarstvu občine
F^tuj. Vodi jo predsednik občinske vlade, tajnik Je
sekretar Sekretariata za industrijo in gradbeništvo
občine Ptuj, drugi člani pa sekretar Sekretariata za
finance in planiranje občine Ptuj, \odja LB KB
Maribor PE Ptuj, direktor SDK Slovenije —
podružnice F*tuJ, Marija Magdalene i/ kmetijskega
kombinata in Firanko Mayr.
Skupina dela pri izvršnem svetu. Njeno delo je
svetovalnega značaja, ž mnenji, stališči in predlo-
gi bo pomagala izvršnemu svetu in predsedstvu
Skupščine pri sprejemanju odločitev. S sklepom o
imenovanju Je skupina sprejela tudi konkretne na-
loge: ukvarjala se bo z izdelavo ocen gospodarske-
ga stanja podjetij, pomagala pri zagotavljanju ka-
pitala za tekoče poslovanje in razvoj podjetij, oce-
njevala uspešnost poslovodstev podjetij na osnovi
pravočasno izdelanih kakovostnih sanacijskih,
razvojnih in investicijskih programov ter pomaga-
la pri privatizaciji podjetij.
Delovna skupina seje prvič sestala v torek. Gle-
de na izredno kritično stanje v ptujskem gospodar-
stvu bo imela precej dela in še več odgovornosti.
Izvršnemu svetu je bilo 28. februarja 1991 tudi
sporočeno, da projektna skupina za Haloze in sku-
pina za spremljanje uresničevanja razvojnega pro-
grama pri skupščini občine podpirata kompleksni
razvojni projekt Haloz. Vodjo projektne skupine
so pooblastili, da organizira sestanek z NOVNO.
F^ujcani zahtevajo, da ta svojo ponudbo specifici-
ra. Šele potem Je mogoče skleniti dogovor o na-
daljnjem sodelovanju.
Izvršni svet Je sprejel tudi zaključni račun prora-
čuna za prejšnje leto in obravnaval osnutek letoš-
njega. Global Je usklajen v okviru Sekretariata za
finance, medresorsko usklajevanje pa bo končano
danes. Nominalno Je sicer višji od lanskega, ni pa
upoštevana inflacija, izvršni svet Je sprejel cene za
čiste dimnikarske storitve, ni pa mogel potrditi cen
za meritve emisij. Te so v primerjavi z drugimi ob-
činami za 44 odstotkov višje. Zaradi izredno kriti-
čnega položaja v ptujskem zdravstvu, so temu za-
časno odložili plačilo prispevkov. S tem pa njiho-
vih težav ne bodo rešili, slišati Je, da se bo stanje
še zaostrilo, saj naj bi v bodoče mesečno sprejema-
li le polovico dosedanjih akontacij.
Občinska uprava se s svojim deJom želi čimbolj
približati občanom, želi pa tudi delati kakovostne-
Je. Zato je izdelala anketo, na osnovi katere naj bi
prišli do najprimernejšega časa za sprejemanje
strank. Prva je z izpolnjevanjem anket pričela
uprava za družbene prihodke.
MG
4 — MORDA VAS ZANIMA
7. marec 1991 - TEDNIK
MILENA TURK
Življenje
lukarjev
(20. nadaljevanje)
Za popestritev lukarskih praz-
nikov so organizirali tudi tekmo-
vanja jedcev luka in tekmovanje
v spretnosti pletenja vencev. Ko-
misija je ocenjevala kakovost
vencev in hitrost pletenja. Sledi-
la je še izbira »miss Lukarije« —
najbolj brhke lukarice, srečolov,
na katerem si lahko zadel tudi
venec luka, in zabava z domačo
zabavno glasbo in plesom. Na
lukarskih praznikih je sodelova-
la tudi folklorna skupina iz Mar-
kovec, ki je prikazala stare plese,
in pevski zbor lukaric, ki so pele
lukarske in druge ljudske pesmi.
Lukarice iz Moškanjc se redno
udeležujejo kmečkih in zadruž-
nih razstav v Ptuju in Mariboru
idr., na katerih pripravi vsaka
krajevna skupnost oziroma vsak
kraj svoj pogrinjek. Lukarski je
takšenle: venci luka, lukec in
lukčevo seme v slamnjačah, ko-
lači domačega kruha, narezan in
osoljen luk, sirova pogača, sire-
ki, potica, sirova gibanica . . .
V vasi Moškanjci si ženske še
dandanes pomagajo pri čiščenju
— »trebljenju« lukca, ki ga še
KARTA ŠT. 7 - PODROČJE, KJER GOVORIJO PRLEŠKE GO-
VORE
gojijo za prodajo. Ne pomagajo
si toliko zaradi tega, ker gospodi-
nja ne bi zmogla dela, ampak
predvsem zaradi druženja: da se
vidijo, poklepetajo, zapojejo. Lu-
karice, ki si medsebojno poma-
gajo, so večinoma članice vaške-
ga pevskega zbora.
O ZNAČAJU LUKARJEV
»Ce bi hoteli zanesljivo do-
gnati posebnosti prebivalcev do-
ločene slovenske pokrajine, bi
morali prej poznati ves slovenski
narod v vseh pokrajinah. Saj bi
samo vsestranska primerjava
omogočila dati odgovor, v čem
so značilnosti ene pokrajine v
nasprotju z značilnostmi prebi-
valcev druge pokrajine«, ugota-
vlja A. Trstenjak v razpravi Ka-
rakterološka podoba slovenjego-
riškega človeka.' V slovenski et-
nologiji pa nimamo takega dela,
ki bi vsaj- okvirno podalo karak-
terološko podobo prebivalcev
posameznih pokrajin. Zato bom
v tem poglavju navedla le nekaj
značilnosti, ki sooblikujejo zna-
čaj lukarjev.
Ljudski značaj je odvisen tudi
od zemljepisnega reliefa in od
gospodarskega stanja določene
družbene skupine. Prav zato se
lukarji zaradi svojega dolgolet-
nega pridelovanja in prodaje lu-
ka zelo razlikujejo od hribovske-
ga prebivalstva vinskih goric, ki
je oddaljeno le nekaj kilometrov.
Za lukarje je značilno, da no-
čejo biti Prleki in nimajo razvite
zavesti o pripadnosti k Prlekiji,
čeprav dialektologi že več deset-
letij uvrščajo Ptujsko polje v Pr-
lekijo. Nasprotno pa A. Trste-
njak v Karakterološki podobi
slovenjegoriškega človeka meni,
da imajo lukarji razvito prleško
zavest, katera pa je sicer najbolj
prisotna med Muropoljci zaradi
soseščine z Ogri.
Lukarji so zelo užaljeni, če jih
kdo imenuje Prleki. Tako pa jih
pogosto z zaničevalnim prizvo-
kom imenujejo prebivalci Drav-
skega polja, ki pa jih dialektolo-
gi prav tako uvrščajo med Prle-
ke. Lukarje uvršča med Prleke
tudi V. Novak'. V kritiki Ingoli-
čevega romana Lukarji piše, da
»je pričujoče delo prvi večji tekst
mladega pisatelja, pa tudi prvo
pripovedno delo, ki odkriva del
Prlekije ob Dravi, tako zvano
Lukarijo.« Tudi Matija Murko'
piše v Prleški prilogi Slovenca,
da »se prleški narod deli na
Ščavničarje, Pesničarje, Mursko-
poljance, Goričane, Dolance in
Lukarje«.
R. Kolarič je v svoji razpravi
Prleško narečje iz leta 1968 uvr-
stil v prleško narečje vse govore
na Ptujskem in tudi na Drav-
skem polju. Prav tako je na Karti
slovenskih narečij' (izšla leta
1986), ki je narejena na osnovi
Ramovševe Dialektološke karte
slovenskega jezika. Ptujsko in
Dravsko polje označeno pod pr-
leškim narečiem.
Pripombe:
1. A. Trstenjak. Karakterološka podoba slovenjegoriškega človeka, SVET
MED MURO IN DRAVO, Maribor 1968. str. 72 ^ III
2. V. Novak, Nove knjige. Mladika 1936, št. 6
3. M. Murko, še nekaj o Prlekih, Slovenec 66/1938
4. »Danes razumemo pod prieškim narečjem vse govore, ki se govorijo \ me-
jah: Mura od približno Slatina Radenci do izliva Ščavnice v Muro, slo\en-
sko medmurska meja do Drave, Drava do izliva Dravinje, Dravinja do
Lešja, od tod čez Medvedce preko Pragerskega do Rač, nato črta na vzhod
preko ^t. Janža na desnem bregu I3ra\e, Vurberga na levem bregu, dalje Biš
oh Pesnici Cogetinci Slatina Radenci. Na severovzhodnem robu Prle-
kije stari ljudje priznavajo, da so nekoč govorili »prle«. a danes tega ni več.
Ta ali ona narečna posebnost sega na eno ali drugo strun v sosednje narečje
in obratno, kar je povsem razumljivo. Prebivalci sami si delijo narečje na več
govorov: spodnjeprleški (vzhodno od črte Ormož ~ Ljutomer), mursko-
ščavniški spodnje pesniški ali srednjeprleški (obsega tudi vse Ptujsko po-
lje) in kujleški, ki zavzema Dravsko polje med Dravinjo in Dravo, do črte
Ptujska gora Pragersko Rače .*>t. Janž oh Dravi ter govore nad Ptu-
jem med Dravo in Pesnico: zadnja dva govora sta zgornjeprleška. Prleško
narečje je po vsej verjetnosti mešano iz »substratnega« starejšega slovanske-
ga in mlajšega »Panonskoslovanskega«. ki je bilo bliže štokavskoekavski os-
novi in ki se čuti še danes v srbohrvaškem n»edmurskem govoru. Vendar tega
vprašanja ne bo možno rešiti vse dotlej, dokler ne bodo hrvaški dialektologi
zapisali in objavili vsega gradiva o t. i. ^aikavskih govorih«. (Glej karto št.
7). (R. Kolarič, Prleško narečje, SVET MED MURO IN DRAVO, Maribor
1968, str. 630 - 6(X)).
5. Karta slovenskih narečij, Ljubljana 1986
NASVETI ZA VSAK DAN
Ko za mizo smo zbrani . . .
»DANAŠNJI NASVETI VEIJA-
JO, IZJEMOMA, SAMO ZA
MOŠKE!«
Za lažjo odločitev, kaj in kako
skuhati za kosilo ob osmem mar-
cu, vam ponujam naslednji me-
ni :
JUHA S PLČLNIMI ZLLIŠ-
ČNIMISRČKI
POLNJENE GOVEJE ROLA-
DIC E
KROMPIRJEV ZAVITEK
CVETAČA V SOLATI
ZMRZLINA    (PARFAIT)    IZ
BUČNIH JEDRC IN MEDU
Juha s pečenimi zeliščnimi srčki
Uporabimo govejo ali kokošjo
juho. Za jušni vložek pa pripra-
vimo pečene zeliščne srčke.
Trdo stepenemu snegu iz be-
ljakov rahlo primešamo rume-
njake. Sveža zelišča (zelen petr-
šilj, drobnjak, krebuljico, vrtno
krešo in podobno) nasekljamo.
Skupaj z moko ter soljo jih doda-
mo k masi in na hitro premeša-
mo.
Praznično kosilo
Pekač obložimo s papirjem za
pečenje in prelijemo oziroma
premažemo z maso.
Pečemo pri temperaturi 180
stopinj C okrog 7 minut. Ko je
pečeno, odstranimo papir in z
modelčkom za pecivo izrežemo
srčke. Manjše srčke izrežemo
lahko tudi iz korenčka in jih sku-
paj s pečenimi tik pred servira-
njem (na krožniku) damo v juho.
Naredili smo jo iz:
3 jajc
5 dag moke
3 dag svežih zelišč (izbranih po
želji)
soli
1 litra goveje ali kokošje juhe
Polnjene goveje roladice
Goveje zrezke tanko potolče-
mo, obrežemo žilice in solimo ter
popramo. Polnimo jih lahko z
dvema nadevoma:
1. NAČIN:
Zrezke premažemo z gorčico
in nadevamo z mesnato slanino,
čebulo in rezinami kislih ku-
mare.
2. NAČIN:
Zrezke obložimo s kuhano
šunko, skuto, z debelejše nareza-
nimi šampinjoni in kolobarčki
pora ali mlade čebule.
Nadevane zrezke zvijemo v ro-
lade in z zobotrebci spnemo. Po-
vežemo jih lahko tudi s tanko vr-
vico in povaljamo v moki.
Pečenje in priprava omake:
Roladice na vročem olju s
vseh strani dobro opečemo. Do-
damo grobo nasekljano čebulo,
kratek čas pražimo in zalijemo z
juho in vodo. Pokrijemo in duši-
mo okrog 45 minut (odvisno od
mesa). Med dušenjem večkrat
premešamo, roladice obrnemo in
po potrebi zalijemo z vodo.
Zvitke vzamemo iz omake in
postavimo na toplo. Omako za-
vremo ter zakuhamo z vinom, ki
smo mu primešali paradižnikovo
mezgo. Prevremo ter po potrebi
solimo in popramo.
Rolado damo na servirni (pli-
tvi) krožnik, oblijemo s štirimi je-
dilnimi žlicami omake, obložimo
z dvema rezinama krompirjevega
zavitka, listom zelene solate, ki
smo ga dekorativno obložili s ko-
lobarčkom (srčkom) kuhanega
korenčka* in vejico zelenega petr-
šilja ali krhljem paradižnika, v
obliko romba izrezane rezine
rdeče pese in podobno. V rolado
pa zapičimo nabodalce. Naredi-
mo ga tako, da na zobotrebec iz-
menično nabadamo raznobarvno
zelenjavo in sadje. Predlagam,
da tokrat naredite nabodalce iz
krhlja mandarine, kolobarčka ki-
sle kumarice, korenčka in fefero-
na (izberete lahko med sladkim
in ostrim feferonom). Namesto
feferona pa nabodalce lahko za-
ključite z zeleno grozdno jagodo,
češnjo ali višnjo.
Roladice pa lahko servirate tu-
di na plošči (ovalu).
Za pripravo smo porabili:
4 goveje zrezke po 18 dag
sol
poper
4 jedilne žlice olja
1/4 litra goveje juhe
1/4 litra vode
Nadev 1:
(za eno rolado)
gorčico za premaz
2 rezini mesnate slanine
manjšo čebulo
manjšo kislo kumarico
Nadev 2: (za eno rolado)
1 rezino kuhane šunke
2 jedilni žlici skute
2 šampinjona
nekaj kolobarčkov pora
Omaki smo izboljšali okus s:
4 jedilnimi žlicami paradižniko-
ve mezge
1 dl rdečega vina
Krompirjev zavitek
30 dag kuhanega krompirja
pretlačimo. Preostali krompir na-
režemo na kocke. Pretlačcn in
narezan krompir skupaj s sladko
smetano, jajcem, soljo, poprom,
naribanim muškatnim oreškom
in nasekljanim zelenim petrši-
Ijem premešamo.
Listnato testo podobno kot za
zavitek nadevamo s krompirje-
vim nadevom, zvijemo, premaže-
mo s stepenim jajcem in pečemo
okrog 15 minut pri temperaturi
180 stopinj C.
Ohlajeni zavitek narežemo na
rezine, v ponvi na maslu zlatoru-
meno opečemo in takoj ponudi-
mo.
Naredili smo ga iz:
50 dag kuhanega (celega) krom-
pirja
1 jajca
2 del sladke smetane
soli
muškatnega oreška
popra
nasekljanega zelenega petršilja
1 zavitka listnatega testa
Cvetača v solati
C vetačo skuhamo v slanem
kropu, ki smo mu dodali malo li-
moninega soka in mleka, da
ostanejo cvetovi beli.
Kuhano in ohlajeno cvetačo
damo v skledo in jo prelijemo s
prelivom iz nasekljane čebule,
zelenega petršilja, kumarice, trdo
kuhanega jajčka, gorčice, soli,
popra, olja, kisa in vode.
Za pripravo potrebujemo:
40 dag cvetače
slan krop
malo limoninega soka
malo mleka
Preliv:
4 dag šalotke (čebule)
čajno žličko nasekljanega zelene-
ga petršilja
sol
poper
I dag gorčice
5 dag olja
kis po okusu
1 trdo kuhano jajce
5 dag kislih kumaric
Zmrzlina (parfait) iz bučnih
jedrc in medu
Jajca in med nad soparo pena-
sto stepemo, vzamemo iz sopare
in toliko časa stepamo, da se
ohladi.
Stepeno sladko smetano in
grobo nasekljana bučna jedrca
primešamo k masi.
Model za rezino ali za potico
obložimo s folijo in napolnimo z
maso. Damo jo v zamrzovalno
skrinjo in pustimo zamrzniti
(najmanj 8 ur). Najbolje je, da
pustimo zmrzlino v skrinji prek
noči.
Nato jo z modelom postavimo
za kratek čas v mrzlo vodo, vza-
memo iz modela, odstranimo fo-
lijo in narežemo na 1 in 1/2 cm
velike rezine. Okrasimo s sladko
smetano in medom ter ponudi-
mo.
Naredili smo jo iz:
2 jajc
8 dag medu
3 dl sladke smetane
5 dag bučnih jedrc
stepene sladke smetane in medu
za dekoriranje
Namesto bučnih jedrc lahko
vzamemo tudi lešnike, orehe,
mandelne, suhe smokve in po-
dobno.
Tako, spoštovani moški, pred-
log menija imate. Menim, da za
pripravo ne bo pretežko.
Želim vam veliko uspehov pri
kuhanju, vašim boljšim polovi-
cam pa, da ne bi bile preveč kri-
tične do vašega ustvarjanja, saj
dober namen tudi veliko pome-
ni.
Dober tek in nazdravje s ko-
zarčkom dobrega domačega!
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata — turizem
in gostinstvo Ptuj
V vrtu
v SADNEM VRTU pričnemo
z rezjo in nego starejšega sadne-
ga drevja. Pri stare^jšem drevju iz-
rezujemo veje z izrojenim rod-
nim lesom, izvajamo pomlajeva-
nje sadne krošnje in izrezujemo
bolne, poškodovane ter polom-
ljene veje. Starejša so drevesa,
večje so potrebe po izrezovanju
debelejših vej, na mestu vsake iz-
rezane veje pa so na drevesu na-
stale rane. Z lomom vej, ki ga
lahko povzroči vihar, težek sneg,
čestokrat tudi preobilna rodnost
ali druge vrste poškodb, nastane-
jo na deblu, provodniku ali
ogrodnih vejah velike rane. Na
deblu lahko velike rane povzroči
tudi divjad, ki z glodanjem ali
grizenjem lubja kambijalno in
prevodno celičje tako močno po-
škoduje, da ni več sposobno za
normalno funkcioniranje orga-
nov sadnega drevesa.
Vse veje, ki jih pri drevesu iz-
rezujemo, režemo ob osnovi pra-
vokotno na dolžino veje, da bo
rana čim manjša. Vsem ranam, ki
so nastale na starejšem lesu, z
nožem-krivcem rezno ploskev in
kambijalno celičje ob lubju zgla-
dimo. Pri tem uporabljamo sad-
jarsko orodje z ostrimi rezili. Ra-
ne zamažemo s cepilno smolo
kambisanom, lahko pa si jo tudi
sami pripravimo iz mešanice
750 g čiste precejene smrekove
smole, 50 g kolofinije, 50 loja in
150 g špirita, ki je kuhamo in me-
šamo, da počasi prevre ob sla-
bem ognju. Večje odrgnine na
deblu in odgrizeno lubje po zaj-
cu obrežemo do zdravega lesne-
ga tkiva, nato pa premažemo z
zmesjo, ki jo priprav imo iz enega
dela mivke, 16 delov kravjaka, 8
delov gašenega apna in 8 delov
lesnega pepela v toliko vode, da
je zmes uporabljiva za premaz.
V OKRASNEM VRTU pohiti-
mo z rezjo in nego okrasnih gr-
mov vrtnic. Vrtnice zaradi kratke
poti rastlinskih sokov iz korenin
v veje grma začno hitro vegetirati
in bi s poznejšo rezjo otepi i pre-
več ocvetnih brstov, ki so zlasti
ob začetku vegetacije zelo krhki.
Če so grmi bili v jeseni osipani
in tako zavarovani pred zimsko
zmrzaljo, jih odgrenemo, nato pa
obrežemo. Kot za vse drevnine
velja tudi za grmiče vrtnic, da
močna rez spodbuja novo rast.
Bolj vrtnice režemo, več tvorijo
mladik obrastlih s cvetnimi brsti.
Iz grma izločujemo stare, pred-
vsem izrojene oziroma odcvetele
veje, izrežemo tudi nedoraščene
in pregoste poganjke, dokler gr-
ma temeljito ne razredčimo. Puš-
čamo 3 do 5 najbolj doraščenih
ogrodnih vej ali krakov, ki jih
krajšamo na vsega 5 do 8 cvetnih
brstov. Če pa brsti še niso dobro
opazni, režemo mladike ali krake
na dolžino 15 do 20 cm od kore-
ninskega vratu, saj ima vrtnica
lastnost, da zbrsti iz spečih laten-
tnih brstov.
V ZELENJAVNEM VRTU ta-
koj ko skopni sneg in se zemlja
nekoliko osuši posadimo šalot-
ko. Šalotka sodi v botanični ra-
zred čebul in v najbolj cenjeno
vrsto med belimi čebulami. Zna-
na francoska visoka kuharska šo-
la ne priznava nikakšnega nado-
mestka šalotki za pripravo mari-
nad, maslenih prelivov in omak,
odlična je za vlaganje v kis, sama
ali skupaj s kumaricami, sicer pa
jo rabimo kot začimbo k solatam
in kot dodatek najrazličnejšim
jedem. Domovina šalotke je
srednja Azija in Jutrovo, v sred-
njo Evropo pa so jo prinesli kri-
žarji. Odlikuje se po svoji vzdr-
žljivosti. Če osušene čebulice
shranimo na hladnem in suhem
prostoru, bo ostala sveža skoraj
vse leto, dokler ne bo dozorela
nova letina, kar ni primer pri no-
beni drugi vrsti ali sorti čebule.
Čeprav jo sadimo lahko že je-
seni, je pri nas v navadi spomla-
Grm vrtnice pred in po rezi.
danska saditev, ker čebulice ne
prenesejo nižjih temperatur od
— 10"' C. Sadimo jo v dobro pre-
rahljana lahka peščena tla bolj
redko na razdalje 25 x 15 cm in
5 cm globoko. Ker je sorazmerno
odporna na pomladanske slane,
jo sadimo kot najzgodnejši pose-
vek na prosto, ko skopni sneg in
je zemlja godna za setev. Za ob-
delavo in nego šalotka ni zahte-
vna. Ker pa v plevelu nobena vr
tnina ne uspeva dobro, moramo
tudi pri šalotki. zlasti dokler so
rastlinice majhne, plitvo okopa-
vati in zatirati plevel.
- • • • -
Če se pri setvi in sajenju vr-
tnin ravnamo po biokoledarju, je
priporočljivo sejati in saditi rast-
line, ki jih pridelujemo za pod-
talne plodove od 2. do 4,. ter 12.
in 13. marca, rastline za nadtalne
plodove 9. in 10. marca, rastline
za list, kamor uvrščamo v glav-
nem solatnice, od 7. do 9., 13. in
15. di 17. marca ter cvetnice 5. in
6. ter II. in 14. marca.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDMIK - 7- marec 1991
NEKOČ IN DANES - 5
Ali m mtimzda v slovenski lastavi?
(Polemika)
Ne, ne moli me to vprašanje! Niti odgovori, ki so
jih imevjuvanci podali v prejšnji številki Tednika,
saj so ti lahko izraz njihovega iskrenega prepriča-
nja, ki ga je treba spoštovati, loda. smo otroci? Se
vam ne zdi, bralci Tednika, Ptujčani in drugi, da
nas želi nekdo žejne prepeljali preko vode.' Z eno
besedo: »anketa« je tako ljubko pripravljena v du-
hu nekdanjega enoumja! Namreč, nič ne vemo. na
kak način je novinarka MG izbirala iniervjuvance.
niti kaj je sprejela, kaj izločila. Malce čudno je sli-
šati ta stoodstotna podpora zvezdnatordeči zasta-
vi, medtem ko vzhodne dežele lakorckoč od SZ na-
prej do Albanije odrivajo zvezdo, to ljubko rdečo
zvezdico, kot spomin na čas. ki bi ga radi čimprej
izbrisali in lo se pojavlja tudi v Jugoslaviji, na Hr-
vaškem pa tudi na Slovenskem in čudo hi bilo, da
bi ob vsem tem vsi Plujčani zavzeto zatrjevali, naj
kar zvezda ostane.
Vendar pa le ostanimo zvesti spominu, ki ni od
leta 1945. temveč vsa/ od IH48. ko se prične sloven-
ska Irobojnica pojavljati in lo seveda brez par-
tijske zvezde. Seje morda ne sramujejo celo preno-
vitelji, ki so jo kar pobarvali v rumeno barvo! Mi-
slim, da izražam prepričanje tudi mnogih Plujča-
nov, naj bo slovenska zastava spe; zastava iz slo-
venskega narodnega prebujanja. Če pa smo spreje-
li celo Zdravljico iz istega časa za slovensko him-
no, mar ne bi tudi zastave'.'!
Jakob Emeršič
P.S.: Stranke pa si naj i/berejo svobodno svoje
zastave, v kakršnikoli barvi se jim /ljubi in kate-
rokoli zverino imajo pač rajši, pa čeprav nalepijo
nanjo tele ali kozo, ali kisle kumarice!
PRIPRAVUEN JE OSNUTEK ZAKONA O DENACIONALIZACIJI
Podružnico bomo ustanovili tudi v Ptuju
Vračanje odvzetega premoženja kot vse ka-
že dobilo kmalu svojo zakonsko podlago in
to v zakonu o denacionalizaciji. Sprejeli naj
bi ga hkrati z zakonom o privatizaciji podje-
tij in zakonom o zadružništvu. Nujno je, da
prizadete bivše — bodoče lastnike sproti se-
znanjamo s potekom priprav ter jim s tem
omogočimo delni nadzor.
Denacionalizacija pomeni vprašanje pre-
moženja, ki je bilo odvzeto z zaplembami,
agrarnimi reformami in nacionalizacijo. Ce
vrnitev ne bo možna, bodo bivši lastniki do-
bili odškodnino v obliki nadomestnega pre-
moženja ali drugih vrednostnih papirjev.
Upravičenci so praviloma fizične osebe,
medtem ko je od pravnih oseb le cerkev. To-
da med fizičnimi osebami bodo omejitve. Za
tujce velja, da so svoje dobili in to na podlagi
sporazumov, ki jih je država sklenila po voj-
ni. Bodoči zakon o denacionalizaciji pri vra-
čanju premoženja upošteva tudi nekatere,
zdaj že veljavne zakonske omejitve. Vračanje
premoženja naj bo pošteno in enakopravno.
V Sloveniji je okrog 200.000 upravičencev, ki
jim 6o potrebno vrniti premoženje. Jasno je,
da bo veliko primerov vračanja premoženja
bivšim lastnikom silno zapletena zadeva, to-
da to ne pomeni, da premoženje ne bi vrača-
li.
Tudi v Ptuju se pripravlja ustanovitev po-
družnice združenja lastnikov razlaščenega
premoženja, ki bo skupaj z združenjem v Lju-
bljani poskušalo odpravljati delno nezaupa-
nje v poštenost in pravilnost. To je interesno
združenje oškodovancev in bo imelo mož-
nost, da bi lahko zbirali potrebno dokumen-
tacijo in dajali potrebne informacije. Nujno
je potrebno, da se v občini takoj pristopi pre-
ko premoženjsko-pravne službe k sortiranju
že vloženih zahtevkov na sekretariatu za
kmetijstvo in nato prične obravnavati vsak
primer posebej. Znano je, da se je z naciona-
lizacijo ali kako drugače odvzeto lastnino v
desetletjih po vojni marsikaj zgodilo, marsi-
kaj se je spremenilo, zemlja je pozidana.
marsikaj ne bo mogoče prevesti v prejšnje
stanje. Pravtako bo velik problem z dediči,
kajti ne bo dovolj konkretnih in dokumenti-
ranih zahtevkov. Nekaj je celo takšnih prime-
rov, da so novi lastniki vlagali v nepremični-
ne, ko so stari lastniki svojo nacionalizirano
lastnino spet nazaj odkupili in so upravičeni
do povračila kupnine in podobno.
Vračanje krivično odvzetega premoženja
se bo verjetno pričelo od 1. septembra tega
leta dalje, saj se ta klavzula omenja že v os-
nutku zakona o denacionalizaciji, medtem ko
bo vložitev popolne dokumentacije in rešitev
šele v enem letu.
Spoštovanje načel zakona bo pomenilo
priznavanje in spoštovanje osnovnih člove-
kovih pravic, med katerimi je kot trajna in
neodtujljiva tudi zasebna lastnina. Veliko je
bilo govora, da se bo po sprejetju zakona po-
šteno poravnalo vse krivice iz preteklosti. Os-
nutek zakona o denacionalizaciji ima 78 čle-
nov in določa, da gre za denacionalizacijo
premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpi-
si o agrarni reformi, nacionalizaciji in o za-
plembah. Oškodovani naj bi svoje pravice
uveljali v upravnih postopkih. V osnutku se
govori, da naj bi premoženje vračali pravilo-
ma v naravi, vendar so tudi omejitve. Ne vra-
ča se nepremičnine, če se rabi za opravljanje
dejavnosti državnih organov, za področje
zdravstva, šolstva, kulture in drugih javnih
služb, kakor tudi, če so bistveno okrnjene
možnosti za opravljene dejavnosti gospodar-
ske infrastrukture, energetike, itd. Osnutek
zakona je torej zelo restriktiven — omejeva-
len, kot primer navajamo, da se zemljišče ne
vrača, če bi s tem okrnili funkcionalnost
kompleksov, če so na njih obnovljeni ali novi
trajni nasadi.
Pri stanovanjskih hišah in stavbnih zemlji-
ščih naj bi bilo tako; hiše, oziroma stanova-
nja pri katerih obstojajo najemna razmerja,
bi dobili upravičenci v last in posest, isto ve-
lja pri vračanju poslovnih stavb in poslovnih
prostorov. Zazidanih stavbnih zemljišč ne bi
vračali, če je na tem prostoru zgrajen objekt.
Podjetja naj bi dobili njihovi prejšnji last-
niki nazaj le v primerih, če sedaj kot samo-
stojne pravne osebe opravljajo isto gospodar-
sko dejavnost, toda tudi tu so nekatere omeji-
tve. V kolikor ni mogoče premoženje vračati
v naravi, se lahko izdajo tudi delnice ali ob-
veznico socialno ogroženim, pa tudi v denar-
ju.
Na prvi stopnji bodo odločale občinske
komisije za denacionalizacijo kmetijskih
zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev,
zasebnih gospodarskih podjetij, stanovanj-
skih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov.
Te komisije se ustanavljajo pri občinskih
upravnih organih in to za kmetijstvo, gospo-
darstvo in stanovanjske zadeve ter pri repu-
bliškem sekretariatu za finance. Komisija pri
občini naj bi o zadevah odločila v letu dni po
vložitvi pravilno sestavljene zahteve.
V osnutku zakona o denacionalizaciji je
zelo pomembno določilo, da bi naj zakon ve-
ljal osem dni po objavi v uradnem listu, upo-
rabljati pa se začne s 1. septembrom 1991. *
V Ptuju že dalj časa deluje inciativni odbor
podružnice združenja razlaščenih lastnikov
premoženja, ki ima svoj sedež v Trstenjakovi
ulici 9/1, soba številka 6. Prav ta odbor je
sklical zbor lastnikov razlaščenega premože-
nja, ki bo v petek, 15. marca, ob 16. uri v pro-
storih Narodnega doma, Vošnjakova ulica.
Na tem zboru bodo priznani strokovnjaki
razlagali osnutek zakona o denacionalizaciji,
medtem ko bodo člani združenja lastnikov
razlaščenega premoženja podali pripombe,
ki jih je pripravilo združenje. Ker je v naši
občini veliko upravičencev, združenje priča-
kuje veliko udeležbo na tem zboru. Vabljeni
so vsi oškodovanci, ki jim je bilo premoženje
krivično odvzeto.
Albin Pišek.
tajnik inciativnega odbora
podružnice lastnikov razlaščenega
premoženja
O zamenjavah vzroka
s posledico
v naravi pa tudi v družbi po-
gosto srečujemo par dogodkov,
za katera trdimo, da sta v vzročni
ali kavzalni zvezi. Dogodka A in
B sta v vzročni zvezi, pri čemer je
dogodek A vzrok, dogodek B pa
posledica, če veljata dva pogoja.
L: dogodek A je časovno pred
dogodkom B, in 2.: dogodku A
vedno sledi dogodek B. Ce eden
ali noben od obeh pogojev ni iz-
popolnjen, med dogodkoma ni
vzročne zveze.
V naravoslovnih sistemih je
ugotovljanje vzročne zveze eno-
stavnejše kot v družboslovnih si-
stemih, ker so slednji ponavadi
bolj zapleteni. Podajmo nekaj
primerov. Pri normalnem zra-
čnem tlaku zavre voda pri 100
stopinjah Celzija. Tu lahko reče-
mo, da je vzrok temperatura vo-
de 100 stopinj, posledica pa vre-
tje vode. Temperatura 100 sto-
pinj C in vretje vode sta torej v
vzročni zvezi.
Prva vzročna zveza velja pred-
vsem v determinističnih sistemih,
to je v sistemih, v katerih lahko z
gotovostjo napovedujemo njiho-
vo vedenje v prihodnosti. Tak si-
stem je naš sončni sistem, v kate-
rem lahko do sekunde natančno
napovedujemo različne pojave,
kot so mrki in podobno. Tudi ve-
čina fizikalnih in kemičnih siste-
mov je deterministični. Ce na ne-
ko telo z določeno maso deluje
določena sila, se bo telo vedno
vedlo na enak način. Tu je vzrok
sila, posledica pa vrsta gibanja
(enakomerno in premočrtno,
enakomerno pospešeno, itd.).
Tudi če zmešamo določeno kisli-
no in določen lug bomo vedno
dobili kot posledico enako kemi-
čno reakcijo.
Že biološki sistemi, ki so bolj
zapleteni od fizikalnih ali kemi-
čnih, niso več deterministični.
Potomci črne kokoši in belega
petelina nimajo enolično določe-
ne barve. Priližno 25 % bo belih,
25% črnih, 50 «o pa grahastih.
Genetski sistemi so namreč sto-
hastični. Že tukaj klasična kav-
zalna zveza odpove.
Še bolj zapleteni so družbeni
sistemi, ki so sestavljeni iz vseh
prej naštetih sistemov, vsebujejo
pa tudi psihološko komponento.
Tukaj si v večini primerov s kla-
sično vzročno zvezo skoraj ne
moremo več pomagati, ker velja-
jo tu le verjetnostne zakonitosti
in stohastični (naključni) proce-
si, ki pa kljub temu vsebujejo do-
ločene znanstvene zakonitosti,
le-te pa niso kavzalne, pač pa
probabilistične.
Kljub navedenemu se je pogo-
sto dogajalo, da so poskušali po-
samezniki razložiti vse dogodke,
ki so bili za neko obdobje po-
membni, z vzročno zvezo. Žal se
to dogaja še danes (tudi pri
vplivnih posameznikih), pri tem
pa je pogosto zanemarjeno osno-
vno načelo vzročne zveze, nave-
deno v dveh točkah na začetku
tega članka. Najpogostejša logi-
čna napaka je zamenjava vzroka
in posledice. V družboslovju je
namreč zaradi tega, ker pogosto
ni mogoče eksperimentirati, tež-
ko ugotoviti ali se dogodek, ki ga
kdo jemlje za vzrok, pojavlja
vedno skupaj s posledico; zaradi
sočasnosti pojava vzroka in po-
sledice pa je včasih tudi težko
ugotoviti, kaj je bilo prej. Ker v
družboslovju ni enostavno ek-
sperimentirati (kljub temu smo si
to v polpreteklosti pri nas privo-
ščili), nam preostane le opazova-
nje, kako so se prepletali dogod-
ki doma ali v tujini in na podlagi
tega ugotavljanje, kaj je vzrok in
kaj posledica. Ce človek pri tem
nima še šestega čuta, pogosto
lahko zamenja vzrok s posledico,
oziroma posledico z vzrokom.
Pa poglejmo še dva zgleda za-
menjave vzroka s posledico, ene-
ga iz polpreteklosti in drugega iz
sedanjosti. Pod našo polpreteklo
vladavino so nekateri od odločil-
nih ljudi opazovali razviti zahod
in pri tem ugotovili, da na zaho-
du živi večina prebivalcev v me-
stih. Pa so začeli tehtati dva do-
godka: razvitost in pretežno na-
seljenost mest. Žal so zamenjali
vzrok s posledico ter menili, da
je na zahodu razvitost posledica
tega, ker živi večina prebivalcev
v mestih. V resnici je bil vzrok
razvitost teh dežel, ki je nareko-
vala, da so se preseljevali ljudje s
podeželja v mesta. Naši ideologi,
ki so zamenjali vzrok in posledi-
co, so v želji po razvoju naše dr-
žave ustvarili kampanjo preselje-
vanja prebivalstva s podeželja v
mesta z (žal zgrešenim) name-
nom, da bo postala s tem naša
dežela razvita. Posledice te za-
menjave med vzrokom in posle-
dico čutimo šele danes: ponekod
skoraj izpraznjeno podeželje s
propadajočimi domačijami in
opuščeno zemljo ter prenaselje-
na mesta z ekološkimi sociolo-
škimi in psihološkimi problemi.
Kljub vsem tem poskusom pa
smo ostali v evropskem prostoru
nekje na repu razvoja, ne glede
na to, da smo zvabili večino pre-
bivalstva v mesta.
Pa še primer iz naše najnovej-
še, parlamentarne stvarnosti: pri-
vatizacija. V tem primeru imamo
kavzalno zvezo med uspešnostjo
oziroma sposobnostjo posamez-
nikov in privatizacijo. Tudi tu
smo se ozrli po razvitem svetu.
Na zahodu so privatna podjetja
posledica uspešnosti sposobnih
posameznikov. Pri nas smo na
žalost znova zamenjali vzrok s
posledico ter vodimo kampanjo,
po kateri naj bi postala podjetja
uspešna takoj, ko bodo postala
privatna. Menim, daje takšna fi-
lozofija napačna (nisem proti te-
mu, da uspešni posamezniki po-
stanejo privatniki) in bo v pri-
hodnosti pokazala podobne sla-
be posledice, kot jih je pokazalo
kompanjsko preseljevanje s po-
deželja v mesto. Žalostno bi bilo,
da bi logično napako spoznali
kot tako šele čez leta, ko bi bila
napravljena že nepopravljiva
škoda. ^^^Ij. ^..^1^

SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(71. nadaljevanje)
Pred odhodom jetnic z Borla
v koncentracijsko taborišče
Auschvvitz so me poklicali v ge-
stapovsko pisarno. Vsa prestra-
šena sem se tja napotila, kajti
nisem vedela, kakšno usodo so
mi namenili, morda tudi hitro
smrt na morišču talcev.
Ko sem vstopila v pisarno,
sem zagledala tam samega dr.
Mahuleja. Vprašal me je, če že-
lim v službo k tolmaču Filipi-
ču, kjer mi bo lepo.'Tam bom
imela dobro oskrbo in bom šla
lahko v gledališče, opero, kino.
Tolmač Filipič je bil pri pogo-
voru navzoč. Odgovorila sem
mu, da si tega ne želim. Nato
me je še vprašal, če so si zaslu-
žili smrt moj atek in drugi moji
tovariši, ki so bili ustreljeni.
Odgovorila sem mu, da si tega
niso zaslužili. Moj odgovor ga
je ujezil in trdo je povedal:
»Potem pa boš šla za mamo v
koncentracijsko taborišče v
Auschvvitz«.
Dne 30. avgusta 1942 so nas
jetnice, ki nam je Lurker s svo-
jimi pajdaši na sojenju izrekel
sodbo s kratico KLA. poklicali
zgodaj zjutraj na grajsko dvo-
rišče. Tu smo se morale vse
zbegane postaviti v vrsto. Če-
prav je bilo poletje, je bilo ju-
tro hladno, da nas je zeblo. Po-
licisti pa so nam pričeli kmalu
po našem prihodu na dvorišče
deliti suho hrano in nas pripra-
vljati na pot.
Na hitro sp nas strpali v to-
vornjak, pokrit s plahto. V
njem so že sedeli ob straneh
oboroženi stražarji. Tovornjak
nas je odpeljal na pot v novo,
še hujše trpljenje, kot smo ga
preživljale na Borlu. Ob slove-
su sem se spomnila mnogih do-
godkov, preživetih v sedmih
mesecih na starodavnem gra-
du, spremenjenem v jetnišnico
zavednih Slovencev.
Tovornjak, na katerega so
nas strpali na Borlu, je z veliko
naglico zdrvel po Ptujskem po-
lju in se sunkovito ustavil pred
ptujsko železniško postajo. Bi-
lo nas je okrog petintrideset je-
tnic iz raznih krajev Štajerske.
Spominjam se, da je bil peron
poln slučajnih potnikov, ki so
nemo opazovali našo kolono.
V spremstvu stražarjev — poli-
cistov in gestapovcev so nas
skrajno grobo strpali v star po-
tniški vagon in vlak nas je kma-
lu odpeljal v neznano. V Mari-
boru so se nam priključile še
jetnice iz mariborskega zapora
in tako se nas je s transportom
30. avgusta 1942 triinsedemde-
set jetnic odpeljalo novemu, še
hujšemu trpljenju naproti. V
natlačenem vagonu smo bile ti-
ho, brez besed, vsaka s svojo
bolečino, saj so nas tako kruto
izgnali iz naše trpeče in krvave-
če domovine.
Bile smo trudne, lačne in žej-
ne. Na Borlu smo ob odhodu
dobile nekaj kruha in malo
margarine za popotnico, ven-
dar smo to hitro pojedle. Za-
skrbljene smo se istočasno hra-
brile, bile samozavestne in pre-
zirajoče. Med potjo smo opa-
zovale polja, travnike, gozdo-
ve, reke in mesta, mimo katerih
je brzel vlak. Oči so se spočile,
notranja napetost se je sprošča-
la. Poletje je prehajalo že v je-
sen in z njim v čas čudovitih,
skrivnostnih jesenskih barv, ki
so se poigravale v soncu lahne-
ga vetra. Zlatorumene, rdeče,
rjave barve pomešane z veli-
častnimi temnimi in svetlejšimi
odtenki zelenih iglavcev,
smrek, jelk, macesnov in borov
so zaljšale naravo. Jesen bo
spet cvetela! Jesen bo obarvala
s svojimi ■ čudovitimi barvami
in plodovi pokrajino. Narava
le mir bi hotela, kot vsi narodi
sveta — človeštvo. Le mir, ne
pa ubijanje in rušenje z nezasli-
šano grobostjo, z orožjem in
pošastnimi ideologijami.
Med seboj se jetnice nismo
smele pogovarjati in se gibati
po vlaku. Mirno smo morale
sedeti na sedežih, v mislih pa
smo se pogovarjale s svojimi.
Nekatere so mislile na pobeg,
vendar to ni bilo mogoče. V
vsakem vagonu sta bila dva
stražarja, vsak na eni strani va-
gona. Še na stranišče nas je
spremljal stražar.
Obremenjene s težkimi ob-
čutki, daleč vstran od doma.
kjer so bila nekaterim ognjišča
že povsem uničena, smo pri-
spele, če se prav spominjam,
drugi dan popoldan na železni-
ško postajo malega mesta
Auschvvitz, ki se po poljsko
imenuje Osvviencin. Z glasnim
»los-los«, so nas utrujene, la-
čne in žejne segnali z vagonov
in razvrstili v kolono po pet in
pet jetnic. Korak nam je zastal,
objel nas je strah. Vs.e na okrog
je bilo polno stražarjev — ese-
sovcev. Grozne pošasti z izurje-
nimi psi-volčjaki, ki so bili pri-
pravljeni s svojimi ostrimi zob-
mi za takojšen naskok na žrtev,
stražarji pa na strel. Pri tem so
nas zmerjali, preklinjali, suvali
in pretepali vse povprek. Tak-
šen je bil sprejem, ki pa nam
kljub grozotam še ni razodel
prave resnice in gorja, ki so
nam ga pripravljali nacistični
zločinci. Vse to je kljub groz-
nim preizkušnjam šele prihaja-
lo. Tako zastražene ter vse pre-
strašene in zbegane smo odko-
rakale proti taborišču. Tam je
nad izhodom kot v posmeh vi-
sel napis z velikimi črkami:
»Arbeit macht frei!« - »Delo
osvobaja!«
Vse naokrog taborišča Birke-
nau je bila na visokih drogovih
gosto napeta žica z električnim
tokom. V krajših presledkih so
stali stražarski stolpi s stražarji,
ki so budno in natančno opa-
zovali okolico s strojnico v ro-
kah. Pred temi žicami je bil iz-
kopan globok in širok jarek.
Ce bi se katera izmed jetnic
odločila za smrt pod težo nez-
nosnega trpljenja, je bila stra-
žarjeva dolžnost, da ji onemo-
goči dotik z žico in jo ustreli
predno je preskočila jarek.
Ko smo prispele v taborišče,
nas je pot vodila po glavni ta-
boriščni cesti — »Lagerstras-
se«. Takoj ob vstopu smo se
vprašale, kaj tako strašno smr-
di. Zgrozile smo se ob pogledu
na mnoga človeška trupla —
okostnjake, ki so bila raztrese-
na po vsem taborišču, posamič
in ob barakah nametana kot
skladovnice drv v razpadajo-
čem stanju. Bil je vroč sončen
dan.^V taborišču je tako smrde-
lo, če je imela katera košček
mila, si ga je držala pred nos.
Še nenavajene tega smradu, se
nam je zdelo, da nas bo zaduši-
lo. Na jetnicah smo zraven raz-
padajočih trupel, na katerih so
se gostile velike podgane, opa-
zile sledove posušenega in sve-
žega človeškega blata po no-
gah, bile so povsem umazane.
Pa saj ni čudno, v tem času ni-
so dajali vode za pitje, kaj šele
za umivanje. Množično so raz-
sajale nalezljive bolezni: griža,
trebušni in pegavi tifus ter vse
mogoče bolezni. Od tod tak
smrad. Postalo nam je jasno.
Higienskih pogojev ni bilo no-
benih. Tudi stranišč ni bilo, ra-
zen na levi strani taborišča, da-
leč od barak, dolgi in globoki
jarek — latrina. V tem času, v
letu 1942, ki je bilo eno najtež-
jih v taborišču Auschvvitz, zna-
no je, da taborišče ni bilo pra-
vočasno zgrajeno za tako velik
priliv jetnikov, je deloval le en
krematorij v moškem central-
nem taborišču, ki ni zmogel
sproti požigati vseh trupel umr-
lih jetnikov. Zato so mrtve v
našem taborišču sežigali na gr-
madi, zakurjeni s polenami in
šibjem ter polivali z nafto. To
je tudi povzročalo dodaten
smrad po sežganih truplih v ta-
borišču. Tako smo prispele do
barake, v kateri so nas dokon-
čno oropali vsega. Takoj so nas
slekli, odvzeli vso obleko in
zlatnino, vse kar smo prinesle'^,
culico s seboj. Postale smo-^
brezpravne, brez vsakih pravic,
gole številke. Pozneje ostriže-
ne, brez las in dlak, to so opra-
vili jetniki v prisotnosti straže.
Postale smo brezpravne sužnje
velikega nemškega rajha z veli-
ko ponižanja, podcenjevanja
ter oropane vsega človeškega
dostojanstva. Dobila sem šte-
vilko 18731, tetovirano na levo
roko z oznako politične jetnice
ter taboriščno letno obleko. Po-
stati bi morale človek brez mi-
sli, čustev in hotenj. Jetnice
smo bile označene na oblekah
s trikotniki iz blaga — »vinkli«
in sicer politične jetnice z rde-
čim, kriminalke in prostitutke
pa s črnim oziroma zelenim tri-
kotnikom.
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7. marec 1991 - TEDNIK
J. EMERŠIČ
Ptujske ulice
danes, včeraj. . .
jutri (?)
(12. nadaljevanje)
LJUBIČINA POT (1964)
Ivanka Hojnik-Ljubica (1927
Hajdina 1964 Ljubljana),
partizanka.
MATJAŠIČEVA U. (1974)
Jurij Matjašič (1808 Pacinje -
1892 Maribor), narodni budi-
telj.
MLADINSKA POT (1965)
OBRANOVA L. (1983)
Marko Obran (1912 Bratislav-
ci — 1942), ključavničar in
partizan.
OPEKARNFŠKA U. (1974)
OŠLOVNIKOVA U. (1965)
Milan   Ošlovnik   (1924   —
1941), zobni tehnik s Hajdine
in talec.
PARTIZANSKA L. (1965)
PEKLARJEVA U.
Marko Peklar, borec.
PIONIRSKA U. (1965)
RESUEVA V. (1965)
Josef Ressel (1793 Chrudin na
Češkem - 1857 Ljubljana),
gozdarski strokovnjak.
ROKOVA C. (1965)
Mimo cerkve sv. Roka.
SLOVENJEGORIŠKI       TRG
(1965)
STARI TRG (1965)
STRITARJEVA U. (1965)
Josip Stritar (1836 Velike Laš-
če — 1923 Rogaška Slatina),
pesnik; 1971 1.: Stritarjeva pot.
TRATNIKOVA L'. (1965)
Fran Tratnik (1881 Potok ob
Dreti - 1857 Ljubljana), sli-
TRG KARLA MARXA (1965)
Kari Marx (1818 Trier - 1883
London), utemeljitelj marksiz-
ma.
TRG REVOLUCIJE (1965)
TURNŠKOVA U. (1983)
Metod Turnšek (1909 Budina
- 1976 Reberca, Stična), ljud-
ski pisatelj in dramatik.
U. ANICE CERNEJEVE (1965)
Anica Černej (1900 Čadram
— 1944), pesnica, umrla v ta-
borišču Neunbrandeburg.
U. KOZJANSKEGA ODREDA
(1965)
U.   LACKOVEGA   ODREDA
(1965)
U. 8 TVP (1965)
U. 14 TVP (1965)
U.   SLOVENSKE    BRIGADE
(1965)
U. TALCEV (1965)
U. TEHNIKE LACKO (1965)
U.    ZAGORSKE    BRIGADE
(1965)
VRAZOVA U. (1965)
Stanko Vraz (1810 Cerovec —
1851 Zagreb), pesnik in publi-
cist; že od 1919 Vrazov trg.
ZAJŠKOVA U. (1965)
Slavko Zajšek (1924-1941)
krojaški vajenec s Sp. Hajdine
in talec.
ŽNIDARIČEVA U. (1965)
Rudi Žnidarič, partizan Po-
horskega bataljona, ustreljen 1.
1941.
Ob tem moram dodati, da so
se 1965 1. obrnili na kulturne za-
vode, ki so predlagali poimeno-
vanje po starih imenih ter 1.
1974, ko sem tudi sam \ neobja-
vljenem predlogu napisal poleg
pozneje sprejetih imen še imena
kot so Sv. Viktorin Ptujski, prvi
pisec na današnjem ozemlju Ju-
goslavije, slovenski knez Kocelj
Romul Avgustul, zadnji rimski
cesar, ki je bil po materi Ptujčan
in morda še koga. Ob tem bi lah-
ko dodali še prvega hrvaškega
zgodovinarja in Slovenca Antu-
na Vramca, slikarje Kasimirje,
ptujska dijaka pesnika Ldvarda
Kocbeka in politika Antona Ko-
rošca, jezikoslovca Antona Mur-
ka, izumitelja koles iz Juršincev
Janeza Puha ter še marsikoga
drugega, kar pa bi morala biti
stvar počasne in trezne presoje, a
obenem odstraniti razna militari-
stična imena, ki niso ravno v po-
nos Ptuja in Ptujčanom.
Literatura:
Poleg domoznanstvenega gra-
diva v ptujski Ljudski in študij-
ski knjižnici ter podatkov g. Sa-
mobora z Geodetskega zavoda
Ptuj sem zlasti uporabljal nasled-
nje gradivo;
Ferdinand Raisp: Pettau 1858
Josef Felsner: Pettau 1895
H. Šalamun: Ptuj DiS 1896
Ulični napisi v Ptuju. Ptujski list
1919 (8. 6.) št. 10
Alojz   Remec-Josip   Komlja-
nec—Anton  Smodič:  Ptuj z
okolico. Ptuj 193 —.
Franjo Baš: Historično-geograf-
ski razvoj Ptuja. ČZN  1933,
67   73
Balduin Sari: Pettau. 1943 (1965)
Jože Maučec: Nekaj misli o kra-
je-vnih imenih. Ptujski tednik
1. 5. 1952
Novoimenovane ulice in ceste v
Ptuju. Ptujski tednik 1953
(16. 1.) št. 3
Jože Maučec: Vodnik po Ptuju
in okolici. Ptuj 1957.
Andrej Kovač: Ptuj v zrcalu svo-
jih ulic in trgov. Ptujski tednik
1958 (31. 1.-28. 3.) št. 4-12,
(18. 4.-29. 4.) št. 15-18
Vida Rojic: Kot žrtve ste padli v
borbi za nas. Ptujski tednik
1958-1959
Vida Rojic: Ptuj v boju za lepše
dni. Ptuj 1960
Vida Rojic: Kako se bodo ime-
novale nove ptujske ulice.
Tednik 1965 (10. 12.) št. 48
Vlado Klemenčič: Nova imena
ptujskih ulic. Tednik 1965
(17: 12.) št. 49
Vida Rojic: Slovenskogoriška če-
ta. Ptuj 1967
Jože in Iva Curk: Ptuj. Ptuj 1970
Imena novih ptujskih ulic. Ted-
nik 1971 (7. 1.-I8. 2.) št. 1-7
Nove ulice in nove hišne številke
v Ptuju. Tednik 1971 (4. 3.)
št. 9
Vida Rojic: Imenovanje novih
ulic v Ptuju in okolici. Tednik
1974(14. 4.-11.4.)št. 10-14
Prim. odlok... Tednik 28. 1.
1971
Odlok o določitvi ulic, cest in
poti v mestu Ptuju in v nase-
ljih Budina, Nova vas, Orešje,
Rebeljčja vas, Rogoznica in
Spodnja Hajdina. U. list občin
Ormož in Ptuj št. 11
(T 8. 8. 1974)
Odlok o določitvi imena ulice v
mestu Ptuju . . . Aleja bratstva
in enotnosti. Ur. vestnik občin
Ormož in Ptuj št. 13
(T 23. 10. 1975)
Odlok o določitvi imen in poteka
ulic in poti v mestu Ptuju. Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj
št. 3 (T 24. 3. 1977)
Odlok o določitvi imena in po-
treb ulic v mestu Ptuju in nase-
lju Ur. vestnik občin Ormož in
Ptuj št. 14 (Tednik 16. II.
1978)
Poročilo občinske volilne komi-
sije v Ptuju o izidu glasovanja
referenduma o preoblikovanju
krajevne skupnosti Ptuj. Ur.
vestnik Občin Ormož in Ptuj
št. 15 (T 29. 12. 1977)
Odlok o določitvi imena in ob-
močja ulic v naselju Nova vas
pri  Ptuju. Ur. vestnik občin
Ormož in Ptuj št. 1 1
(T 22. 4. 1980)
Odlok o določitvi imena in ob-
močja ulice v Rabeljčji vasi.
Ur. vestnik občin Ormož in
Ptuj št. 20 (T 17. 12. 1981)
Odlok o določitvi imena in ob-
močja ulice v Budini. Ur. vest-
nik št. 20 (T 17. 12. 1981)
Odlok o določitvi imen in obmo-
čij v krajevni skupnosti Boris
ZiherI Bratje Reš, Franc Osoj-
nik. Heroja Lacka — Rogozni-
ca in Jože Potrč, za naselja
Nova vas pri Ptuju, Rabeljčja
vas in Štuki. Ur. vestnik obči-
ne Ormož in Ptuj št. 23, 1982
(Tednik 23, 12. 1982)
Jo/c Maučec (ml.): Poimenova-
nje ulic v Krajevni skupnosti
Budina Brstje. Tednik 1983
(6. 10.) št. 39
Odlok o določitvi imen in obmo-
čij ulic v Krajevni skupnosti
Budina Brstje v naselju Bu-
dina. Ur. vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 13 (T 14. 5. 1984)
Odlok o spremembi (popravi)
imena ulice v KS Ivan\Spole-
nak. Ur. vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 7 (T 13. 3. 1986)
Odlok o določitvi imen in obmo-
čij ulic v KS Bratje Reš v nase-
lju Krčevina pri Ptuju. Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj št.
25 (T 5. II. 1987)
Jakob Emeršič; Ptuj -    mesto
preteklosti. Tednik 1987
(22. I.-28. 5.) št. 3-20
OBISK KULTURNOUMETNIŠKEGA DRUŠTVA PECAjmOBASNICE V PTUJU
Obnovljeno prijateljstvo
Minulo soboto so se v Narod-
nem domu v Ptuju po nekaj let-
nem premoru spet srečali koro-
ški Slovenci izpod Pece. iz GIo-
basnice, s Ptujčani. Sodelovanje
z Globasničani sega kar dve de-
setletji nazaj, vendar je bilo v
zadnjih letih prekinjeno. Stiki
med posamezniki pa so ostali,
kot tudi želja obnoviti to prija-
teljstvo.
Tako je Delavsko prosvetno
društvo Svoboda Ptuj, oziroma
njegov Ženski pevski zbor, ki ga
vodi Greta Glatz, povabil v goste
Mešani pevski zbor Kulturno-
umetniškega društva Peca iz
Globasnice. Prisrčno srečanje je
potrdilo nekdanjo vez med Ptu-
jem in Globasnico in začrtalo na-
daljnje sodelovanje. Zato je pe-
sem, ki je žal navdušila skromno
število obiskovalcev, obeh zbo-
rov, pomenila več kot zgolj glas-
beni večer.
O delu Kulturnoumetniškega
društva Peca nam je Valentin
Smrečnik povedal; »Da društvo
obstaja že vse od leta 1903, je
vzrok v trdni narodni zavesti, ki
so jo imeli in jo še imamo koro-
ški Slovenci. Med vojno društvo
ni delalo, po vojni pa se je spet
postavilo na noge, predvsem s
kulturnimi dejavnostmi. Društvo
danes šteje okrog 130 članov.
Imamo igralsko skupino in zbor.
Od 16. do 24. marca bomo imeli
kulturni teden, v katerem bomo
predstavili te naše dejavnosti, pe-
tje, gledališče in folkloro.
Prostorskih problemov nima-
mo, saj imamo na razpolago štiri
večje dvorane. Problem je takrat.
kadar se sestajamo manjše skupi-
ne. Za delo po posameznih sku-
pinah imamo nekaj strokovnih
kadrov, vendar je tako kot verjet-
no tudi drug^je, da so obremenje-
ni še z drugim delom in je danes
zelo težko najti ljudi in jih pre-
pričati, da bi sodelovali v dru-
štvu. No, pa se na srečo še vedno
najdejo tisti, ki so pripravljeni
tudi strokovno pomagati. Pri tem
nam veliko pomaga tudi naša
centrala v Celovcu.
Sodelovanje z matično deželo,
Slovenijo? Pred dvajsetimi leti je
bilo bolj tesno in živahno. V zad-
njem času pa so stiki zamrli. Ne
bi znal povedati pravega vzroka
zakaj. Z današnjim obiskom v
Ptuju pa smo na dobri poti, da
spet nadaljujemo tam, kjer smo
nehali.
Zelo smo bili presenečeni nad
toplim sprejemom, ki smo ga bili
deležni v Ptuju, nismo pričako-
vali kaj takega. Sprejel nas je tu-
di župan in bil sem res presene-
čen, tako da mi je na sprejemu
zmanjkalo besed.«
In kaj pravi ob obnovljenem
prijateljstvu s Kulturnoumetni-
škim društvom Peca njegov ča-
stni član iz Ptuja I vek Rau: »Pr-
vič smo se srečali leta 1972, ko so
zaradi protesta, da se praznuje
obletnica nesrečnega plebiscita,
prišli k nam na povabilo Cirkov-
čanov. Ta srečanja so se potem
nadaljevala tudi v Ptuju in v
Mešani pevski zbor Kulturnoumetniškega društva Peca
Pohorski furež na Keblju
Tudi ob loncih je lahko zabavno
Globasnici. V začetku je bilo
precej izmenjav kulturnih skupin
iz Globasnice pri nas in skupin
iz ptujske občine v Globasnici.
Po letu 1980 so se te izmenjave
nekoliko zredčile, vendar pa stiki
niso bili nikoli povsem prekinje-
ni. Ob letošnjem kulturnem praz-
niku je dal Tone Brglez pobudo,
da bi spet obnovili to sodelova-
nje . . . Tako smo nocoj lahko
pozdravili njihov mešani pevski
zbor in upam, da je srečanje do-
seglo svoj namen .. . Upam, da
bodo v kratkem tudi skupine iz
ptujske občine obiskale Globas-
nico, da to tradicionalno prija-
teljstvo spet obnovimo.«
Srečanje, ki se je po koncertu
zavleklo pozno v noč, ni bilo sa-
mo obujanje spominov na ne-
kdanje prijateljstvo, ampak pri-
jetno spoznanje, da je prijatelj-
stvo ostalo in se ob sobotnem
obisku le še poglobilo.
NaV
V prostorih osnovne šole Ke-
belj so se minuli petek zbrali
skoraj vsi krajani tega pohorske-
ga kraja. Praznovali so zaključek
40-urnega tečaja kuhanja, ki ga
je obiskovalo 15 žensk od 13 do
35 let^ starosti. Njihov sestav je
bil zelo pisan, saj so se kuhanja
učile tako učenke osnovne šole,
dijakinje, študentke, kot kmečke
gospodinje. Gospodinja tečaja je
bila Marija Kočnik, študentka
agronomije v Mariboru.
Sklepne prireditve sta se ude-
ležila tudi Nikolaj Murko in
Branka Lah, iz Slovenske Bistri-
ce, ki sta ugotovila, da so bile vse
udeleženke tečaja izredno nadar-
jene, pripravljena hrana pa do-
bra in pravilno servirana. Bilo je
vsega, od juhe, več vrst mesa in
prikuh do pohorske omlete, vse
pa začinjeno z dobro voljo in po-
skočno muziko.
Vida Topolovec
Foto Samo Brbre
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Jutri, 8. marca ob 18. i
uri v športni dvorani C enter hu-l
manitarni koncert za otroke Čer-^
nobila. Nastopili bodo priznani I
slovenski ansambli, humoristi in
\ med drugimi tudi učenci Glasbe-
ne šole Karol Pahor.
PTUJ • Teater III vabi jutri
ob 16. in 19.30 uri na predstavo
Vilija Ravnjaka Aneks — Kom-
čna fantazija. Režija Branka Be-
zeljak Glazer. Ijrajo: Zvezdana
Mlakar, Srečo Spik, Dario Var-
ga, Gorazd Jakomini, Iztok Va-
lič. Samo Strelec.
ORMOŽ • Potepuški abon-
ma pelje jutri abonente na ogled
opere Giuseppa Verdija Aida v
Cankarjev dom v Ljubljani.
PTUJ • Razstava ob lOO-le-
tnici trsničarstva na Slovenskem
in 85-letnici trsničarstva v Juršin-
cih je zdaj na ogled v prostorih
Zgodovinskega arhiva v Ptuju.
Vabljeni!
PTUJ • V Ljudski in študijski
knjižnici je še na ogled razstava
ob 40()-letnici smrti slovenskega
skladatelja Jacobusa Gallusa.
Popravek
v sestavku Janez Šibiia podaril
muzeju pet slik na 13. strani je v
zadnjem stavku drugega odstavka
izpadla besedica ne. Stavek se
pravilno tako glasi: »Seveda naj
to ne velja le za lepe umetnosti.«
Opravičujemo se za napako.
Boris Miočinovič
V Ptuju so danes
turistični vodniki
Na povabilo občinskega Se-
kretariata za turizem, gostinstvo
in trgovino ter pokrajinskega
muzeja bodo danes na študij-
skem obisku v Ptuju slovenski
turistični vodniki. Več deset jih
pričakujejo. Ogledali si bodo
muzej. Dominikanski samostan,
zdravilišče, vinsko klet, 3. mitrej
in vinsko cesto s Švabovim, kjer
bo tudi zaključek.
Dokler Ptuj ne bo imel več tu-
rističnih postelj lahko razvija le
tranzitni turizem. Snovalci bodo-
če turistične strategije se tega za-
vedajo, zato želijo, da bi od to-
vrstnega turizma Ptuj kar največ
iztržil. Seznanjanje turističnih
vodnikov s ptujsko ponudbo je
lahko ena od poti kako uspeti.
Pred štirinajstimi dnevi smo
pisali o prvem prazniku sloven-
skih turističnih vodnikov. Takrat
smo tudi začeli novo akcijo na
straneh Tednika o poznavanju
turističnih znamenitosti Ptuja in
okolice. Skupaj s Pokrajinskim
muzejem smo se odločili, da bo-
mo nagradno vprašanje zastavili
vsakih štirinajst dni. Sodeč po
odgovorih, občani akcijo podpi-
rajo. Pravilen odgovor na na-
gradno vprašanje Pokrajinskega
muzeja ob dnevu turističnih vod-
nikov glasi: Na sliki je Minorit-
ski samostan Sv. Petra in Pavla
Ptuj. Takšno podobo je imel do
leta 1945. Med pravilnimi odgo-
vori, se je žreb takole odločil:
Nagrado grafično mapo in
družinsko vstopnico za ogled
muzejskih zbirk za celo družino
prejme Marija Roškar, Zabovci
101. Nagrajenki naše iskrene če-
stitke. Nagrada jo čaka v našem
uredništvu.
Novo nagradno vprašanje glasi:
Kaj je to? Kje je? Od kdaj? Izžre-
banec bo tokrat prejel: Družinsko
vstopnico za ogled muzejskih
zbirk za celo družino, vodnik po
muzejskih zbirkah in vodnik po
lapidariju. Odgovore pričakujemo
do 14. marca.

NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
To je vse, kar je ostalo od Sakelškovega gospodarskega poslopja, ki so
si ga težko zgradili.
V tej, več kot 200 let stari domačiji, ki skoraj ni več varna, ohranja dru-
žina Sakelškovih svoj rod.
HUMANOST KRŠČANSKIH DEMOKRATOV SE NADAUUJE:
25 tisoč dinarjev za Sakelškove iz Strajne
Humanost je predvsem r zadnjem času, ko so splošne družbene raz-
mere izredno težavne, še kako dobrodošla. Poročali smo že o dobrodel-
nem koncertu, ki so ga uspešno organizirali člani ptujske (SKD) po-
družnice slovenskih krščanskih demokratov, ter o akcijski prodaji likov-
nih del ptujskih umetnikov. Precejšnji del tako zbranega denarja so že
nakazali poplavljenim v Zgornji savinjski dolini. \'sredo, 27. februarja,
pa Je Ivan Jurkovič, predsednik SKD Ptuj družini Sakelškovih iz Straj-
ne IS, ki Jim Je pogorelo gospodarsko poslopje izročil 24.500 dinarjev
preostalega zbranega denarja ter 600 din od treh naknadnih darovalcev.
Veronika in Jože Sakelšek, ki
se preživljata od trdega dela na
težko dostopni hriboviti haloški
kmetiji, sta s sinom Zlatkom. ki
obiskuje 8. razred, našla zasilno
zatočišče v prek 200 let stari in
razpadajoči nekdanji domačiji,
tik ob pogorišču. Verjetno jih
brez pomoči podlehniškega mili-
čnika Janka Grabarja z Ivanom
Jurkovičem sploh ne bi našla.
Ko smo po zadnjih nekaj me-
trih hoje po blatu prišli do njiho-
ve domačije v Strajni 18, je še di-
šalo po ožganem. Majhen črn
kuža se je na vse kriplje trudil,
da bi nas spodil, vendar smo le
potrkali na majhna vrata cimpra-
če, ki so služila kdove kolikim
rodovom prekaljenih Haložanov.
Začuda odziva ni bilo in vrata so
bila zaklenjena. Skoraj bi obupa-
li, ko je od nekod prišla njihova
soseda in nam povedala, da so
Sakelškovi spodaj v lesu. Na hi-
tro smo si ogledali ostanke ne-
kdanjega gospodarskega poslop-
ja. V zadnjem delu je v kupu zo-
glenelih tramov ponosno stal
kvišku le še velik obtežilni ka-
men kdove koliko let stare lesene
preše. Vso ostrešje je s krmo in
nekaj orodja vzel ogenj. Še sreča.
da jim je ostalo nekaj živine v
hlevih, ki so iz betona.
Nekaj časa smo še čakali, po-
tem pa smo v sivem in turobnem
sredinem opoldnevu klonili in se
podali proti Podlehniku, da bi
poskušali kdaj drugič. Pa ni bilo
treba, kajti med potjo je naš uni-
formirani voznik in vodič Janko
spoznal Veroniko Sakelšek, ki se
je obložena z vrečkami vračala
peš proti domu. Ustavili smo in
gospod Jurkovič je v imenu SKD
Ptuj opravil humano daritev kar
ob blatni cesti.
»Kaj, toliko denarja naenkrat,
je to res?« nas je vprašujoče po-
gledala Veronika Sakelšek, ko je
preštevala podarjenih 25.100 di-
narjev. Z gubami načet, a jeklen
obraz Haložanke so kmalu izda-
le solze:
»Veste kaj nam sedaj to pome-
ni? Veliko več kot si lahko misli-
te. Verjetno bomo lahko plačali
delavce in druge stroške, da bi
naše poslopje čimprej obnovili.
Tako kot je bilo ne bo nikdar
več, a moramo. Od tega živimo
in obstajamo. Saj sva imela vse
skupaj zavarovano za sto (starih)
milijard. Pa so mi rekli, da nam
bodo več kot polovico odbili, ker
sta klet in stara hiša ostala. Pa so
se takoj našli dobri sosedje in
drugi ljudje, ki so nam tako ali
drugače priskočili na pomoč.
Nekaj jih je darovalo les, nekaj
pa kaj drugega. Če bomo dobili
dovolj lesa za ostrešje, si želimo
najprej urediti svinjske hleve . . .
Joj, ljubi bog, kako nas je ta
požar prizadel! Slamnata streha
na skednju in gospodarskem po-
Ivan Jurkovič med predajo zbranih 25.100 dinarjev gospodinji Veroniki
Sakelšek. (foto: M. Ozmec)
slopju je gorela kot baklja. Pa ta-
ko težko smo si tu v hribih to po-
stavili. Preživljamo se edino s to-
le majhno kmetijco. Mož ne dela
nikjer, tudi jaz ne, otrok pa po-
trebuje denar za šolo, za obleko,
veste radi ga imamo . . . Vode ni-
mamo, za živino jo sproti nosimo
po pol ure daleč iz grabe, pa kaj
češ, preživeti je treba . . . Vsem,
prav vsem, ki so nam kakorkoli
pomagali, darovali denar ali dru-
go se iskreno vsi skupaj zahva-
ljujemo. Hvala!«
Ihteč glas se je kmalu pomiril,
ko smo si segli v roke. Pa srečno
in dobro opravite Sakelškovi! Po-
zdravite moža, pa sinka. Zdržite
to golgoto, ki se je zgrnila nad va-
šo domačijo. Kmalu bo tukaj po-
mlad, ko se bo življenje pričelo
znova. Začnite tako tudi vi; klju-
bujte težkemu haloškemu življe-
nju in ostanite ponosni. Tako ne
boste nikoli ostali sami, pa če bo
še tako hudo ...
M. Ozmec
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Občinsko tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«
Kljub temu, da letos ne bo ne regijskega in ne. re-
publiškega tekmovanja »Mladi in kmetijstvo«, so se
mladi zadružniki in kmetovalci občine Ormož odlo-
čili, da bodo zaradi dolgoletne tradicije izvedli ob-
činsko tekmovanje, ki je minulo soboto potekalo pri
Tomažu. Pred polno dvorano tamkajšnjega prosvet-
nega društva je tekmovalo šest ekip iz Ormoža, Veli-
ke Nedelje, Podgorcev, Koga, Miklavža in Tomaža.
Vsak odgovor, še posebej pravilen, je požel velik
aplavz. Med posameznimi težavnostnimi stopnjami,
govora je bilo o splošnem kemičnem varstvu rastlin,
zasnovi sodobnega sadjarstva ter o pašno-košnem si-
stemu, je bil kulturni program, ki so ga pripravile
skupine in posamezniki iz ormoške občine.
Zmagala je ekipa mladih zadružnikov iz Tomaža,
druga je bila ekipa iz Miklavža, tretja pa iz Ormoža.
Tovrstna tekmovanja pomenijo mladim in starej-
šim kmetovalcem ne samo zgolj tekmovanje in nabi-
ranje točk za posamezno ekipo, temveč druženje in
izmenjavo mnenj.
Vida Topolovec
Pojejo rade že od otroških let
v kulturno življenje Ormoža vnaša zadnje čase petje Dekli-
škega komornega zbora pravo svežino. Po nekaj nastopih v domači
občini so se 22. februarja predstavile tudi ptujskemu občinstvu in
to Jih Je toplo sprejelo.
Zborček šteje 14 pevk skupaj z
zborovodkinjo Alenko Šalamon,
učiteljico glasbenega pouka na
ormoški osnovni šoli, kjer uspe-
šno vodi tri zbore: cicibanovega,
otroškega in mladinskega.
Članice Dekliškega komorne-
ga zbora, ki sedaj deluje pod
okriljem DPD Svoboda iz Ormo-
ža, so dijakinje drugega in tretje-
ga letnika srednjih šol v Ptuju,
Ljutomeru, ena pa celo v Mari-
boru. Na vprašanje, od kod želja
po petju, je Alenka povedala, da
so vsa dekleta prepevala že v os-
novni šoli pri mladinskem pev-
skem zboru. Ob priložnostni pro-
slavi je zbrala nekaj boljših pevk
in jih  naučila  triglasno  petje
ljudskih pesmi. Potem so odšle v
srednje šole in v drugem letniku
začutile potrebo po skupnem pe-
tju. Dogovorile so se z Alenko in
drugi dan so že imele vaje. Veli-
ko pesmi so znale že iz osnovne
šole, ostalo pa so pridno vadile.
Od lanskega novembra dalje, na-
stopale so na dnevu ostarelih
krajanov v Ormožu, so se doma-
čemu občinstvu čedalje pogoste-
je predstavljale. Konec decem-
bra so najprej nastopile na veče-
ru ormoških zborov, ki delujejo v
okviru DPD Svoboda. Uspel je
bil tudi božični koncert; nastopi-
le so v ormoški, humski, gorišni-
ški in podgorski cerkvi.
Mlada dirigentka Alenka je z
zborčkom zelo zadovoljna; pra-
vi, da rade prepevajo vse. kar
predlaga, od ljudskih do moder-
nih, skladbe domačih in tujih av-
torjev. Poskušajo se z vsem, bolj
ko je pesem nenavadna, raje po-
jejo.
Bogato popisan urnik nasto-
pov imajo vsa tja do letošnjega
junija. V nedeljo bodo nastopile
na letnem občnem zboru SKD v
Ormožu, potem bo občinska re-
vija odraslih pevskih zborov ob-
čine Ormož, junija srečanje odra-
slih pevskih zborov severovzhod-
ne Slovenije in letni koncert, ki
naj bi bil videti nekoliko druga-
čen kot drugi koncerti. Če bo de-
nar, bi rade še pred junijem šle
na tridnevne priprave, kjer bi
vse. kar znajo, temeljito izpilile.
Vida Topolovec
Foto: Stgf^an H_oz^aQ
Dekliški komorni zbor na decembrskem nastopu.
Dogodki narekujejo
delo skupščine
Pričakovati je bilo, da se bodo
dogodki zadnjih dni v Lenartu
odrazili tudi v delu poslancev na
seji lenarške skupščine, ki je bila
v četrtek, 28. februarja.
Tako je bila predlagana in
sprejeta dodatna točka dnevnega
reda in sicer za obravnavo zah-
tev Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, Krajevnega sveta Le-
nart in za posedovanje stališč in
zahtev razširjenega zbora delav-
cev AGRO Lenart, ki je imel svo-
jo sejo v ponedeljek, 25. februar-
ja.
Bistvo zahtev ZSSS Krajevne-
ga sveta Lenart je izveden prote-
stni shod delavcev Klemosa
(pred stavbo SO Lenart so ga or-
ganizirali 22. januarja), ki je bil
podprt (tako pravijo pri Krajev-
nem svetu ZSSS Lenart) tudi s
strani ostalega članstva ZSSS v
občini. Prvi »štrajk« v zgodovini
občine Lenart je bil izraz neza-
dovoljstva zaposlenih s svojim
položajem, izveden izkjučno iz
materialno-socialnih razlogov,
meni sekretar Krajevnega sveta
Jože Murko in dodaja: »Glede
na to, da se pogoji dela in življe-
nja ne izboljšujejo ampak še
slabšajo, smo prepričani, da mo-
rajo SO Lenart in organi oblasti
ob vsestranski obravnavi te pro-
blematike oblikovati tudi ukrepe
za njeno razreševanje. Gre za po-
ložaj občanov Lenarta, ki morajo
biti tudi enakopravno obravna-
vani. To pa od poslancev SO ne
le pričakujemo, ampak tudi zah-
tevamo.«
Zahteve delavcev Agro Lenart,
ki so jih oblikovali na svojem
zboru, pa so v skupščinske klopi
prenesli poslanec Andrej Šuman,
povabljen sindikalni predsednik
omenjene Kmetijske organizaci-
je Jože Štravs in njun sodelavec
Janez Šijanec. Skupno so poslan-
cem predstavili zahteve svojih
sodelavcev (stališča so vsebovala
13 točk), toda več kot to, da bo-
do dobili pisne odgovore na po-
dana vprašanja, niso dosegli
(obeti so bili najbrž drugačni!?).
V AGRO Lenart je 25. febru-
arja potekal razširjeni zbor de-
lavcev podjetja. Do sklica zbora
je prišlo zato, ker je občina Le-
nart izbrana za vzorčni poiskus
denacionalizacije. Na podlagi
uvodov in razprav so bila na tem
zboru oblikovana določena sta-
lišča in zahteve. Med trinajstimi
točkami tega zapisa vam posre-
dujemo nekatere:
2. Zahtevamo, da odgovorna
oseba prekliče vse dosedaj dane
obljube o razdelitvi družbenih
zemljišč Agro Lenarta, ki naj bi
se dajala kmetom že v mesecu
marcu in aprilu 1991, da bodo
lahko na tej zemlji sejali že novi
lastniki. Hkrati morata skupšči-
na in IS skupščine občine Lenart
podati javnosti informacijo kako
bodo potekale aktivnosti glede
denacionalizacije s predvidenimi
rokovniki, opredelitvami posa-
meznih faz, predvsem pa oprede-
liti dejanskost preizkusa, torej:
ali gre za dejansko denacionali-
zacijo že v praktični izvedbi ali
samo za preizkus na papirju. To
je nujno potrebno vedeti zaradi
zagotovitve normalnega poteka
kmetijske proizvodnje na pragu
sezone v obeh sektorjih kmetij-
stva. Takšno ukrepanje je nujno,
saj nam je bila z nepravilnim in-
formiranjem in zavajanjem pov-
zročena že sedaj občutna škoda.
Poslovni partnerji se namreč v
zvezi z informacijami, objavljeni-
mi v časopisih, na radiu in TV
sprašujejo ali še poslovati s fir-
mo, če so v dvomih, da bi jutri to
firmo porazdelili v zasebno last-
ništvo.
y. Zahtevamo, da SO Lenart v
postopek priprave in razprave o
nastajajočem zakonu o denacio-
nalizaciji vključi vse udeležence,
tako v družbenem kmetijstvu, ka-
kor tudi predstavnike kmečke
stranke in tudi predstavnike
kmetov razlaščencev. Upošteva
naj tudi stališča vseh tako ali
drugače prizadetih strank.
4. Na zboru je bila izpostavlje-
na kritika vseh navzočih zaradi
neudeležbe republiških predstav-
nikov (kmetijski minister, komi-
sija za pripravo zakona).
5. Sprejeto je bilo stališče, da
se republiške poslance iz občine
Lenart v postopkih za pripravo
in sprejemanje zakonca zadolži:
a) da naj bo zakon zapisan res
v 'smislu odprave starih krivic,
vendar mora istočasno nedvo-
umno zagotoviti, da ne bo z do-
ločbami dopuščal novih (nihče
ne sme zaradi denacionalizacije
ostati brez socialne varnosti);
b) za odvzete premičnine in
nepremičnine, ki so že v privatni
lastnini, ne dovolimo nobenih
nadomestnih vračanj v obliki
zemlje;
c) zahtevamo, da se ohranijo
kompleksi in trajni nasadi, saj
niso nastali iz nič in samo ti nam
bodo jutri dajali dovolj hrane.
Ne dovolimo, da se na kakršen-
koli način okrni kmetijska proiz-
vodnja.
S sklepom zbora delavcev so
ta stališča v celoti posredovali na
seji vseh zborov Skupščine obči-
ne Lenart, predlagajo pa občin-
skim poslancem, da posredujejo
to informacijo tudi v republiško
skupščino.
J. K.
Zanimiv in pester
otrokov dopoldan
Po dolgem času se nam je v letošnji zimi nasmehnila sreča in po-
belila pobočja. Snega so se razveselili najbolj otroci v naših vrtcih v
občini Lenart. In ker je treba to priliko izkoristiti, so naše vzgojiteljice
starejših skupin Zdenka Hren in Zinka Žemljic organizirale športne
dejavnosti za naše otroke.
Na pobočju za vrtcem so se smučali in sankali. Smučali so otroci
starejših skupin, to je 60 otrok, za katere smo pridobili k sodelovanju
vaditelje smučanja, ki so brezplačno bili pripravljeni 7 dni naše otro-
ke vaditi smučanja. To so fantje iz Lenarta Smiljan Veršič. Boris Fe-
konja in Robi Šiško, ki se jim želimo še pipsebej zahvaliti za njihovo
delo, ker so nam in staršem prihranili izdatke in s tem omogočili, da
so otroci bili deležni organiziranega smučanja. Otroci ostalih skupin
so vsak dan na snegu s sankami. Prav tako se enake dejavnosti odvija-
jo v vseh vrtcih po krajevnih skupnostih.
V naših programih pa ni zajeto samo športno delo, ampak se
vsak teden sestajajo taborniki-MURNl, ki imajo svoj program dela in
otroci radi prihajajo.
Ob torkih so otroci aktivni pri uri nemščine, ki poteka v prosto-
rih vrtca — organizatorje Delavska univerza Lenart. To so dejavno-
sti, ki se odvijajo redno preko celega šolskega leta.
Poleg že naštetih oblik dela organiziramo ob različnih prilikah še
obiske v Matični knjižnici Lenart, v OŠ Lenart, vabimo k sodelovanju
zunanje sodelavce-glasbenike, likovne umetnike, čarovnike, lutkovne
skupine, miličnike, frizerje, mizarje, itd.
Tako popestrimo otrokom dopoldan in jim naredimo bivanje v
vrtcu prijetno, zanimivo in varno. Naj tako ostane tudi v bodoče. Za-
gotovimo otrokom varno in človeka vredno življenje!
Kristina Travnekar
8 — OD TU IN TAM
7. marec 1991 —
TEDNIK
(Foto: J. Bračič)
SODOBNA PRODAJA POHIŠTVA EMONE
MERKUR V PTUJU i
Poleg pohištva tudi avto
Emona Merkur Ptuj je v soboto končno le odprla vrata preno-
vljenega dela svoje prodajalne Oprema. Tako je ta prodajalna prido-
bila dodatnih 270 kvadratnih metrov površine, kar ji omogoča sodo-
ben način prodaje pohištva. V prenovljenem delu prodajajo predvsem
dražje pohištvo kot so spalnice, usnjene sedežne garniture, med raz-
stavljenim pohištvom pa je tudi avtomobil, kot razstavni element so-
dobne prodaje in seveda tudi prodajni proizvod. Poleg tega ponujajo
tudi posteljnino in stenske ure.
Prodajalna sama je ob vpadnici v mesto, kar ji daje ekskluzivno
lokacijo, hkrati pa jo s svojo opremo prodajnega prostora uvršča med
najekskluzivnejše prodajalne s pohištvom daleč naokoli. Upati je, da
bo Emona Merkur znala te danosti dovolj izkoristiti, predvsem s po-
nudbo. V kratkem pa nameravajo urediti tudi stari del prodajalne in
tako ponuditi potrošnikom v sodobno in prijazno urejenih prostorih
celovito ponudbo pohištva. NaV
Zasebna trgovina
v Moškanjcih
Zasebno podjetje ALKA d.o.o. je odprlo v soboto v Moškanjcih
1 E trgovino, ki nudi potrošnikom vse za potrebe kmetijstva in grad-
beni material. Trgovino so odprli Alojz Valenko, inženir agronomije
in žena Katarina ter sin Branko, ki končuje Biotehniško fakulteto v
Ljubljani in bo v kratkem postal diplomirani agronom. V trgovini Al-
ka torej ne bodo samo prodajali, temveč bodo izkušnje in znanje po-
Kratka slovesnost ob sobotni otvoritvi ALKE
sredovali tudi kupcem. To pomeni, da bodo lahko dobili kupci kme-
tijskega reprodukcijskega materiala tudi strokovni^ nasvet kaj in kako
sejati, kako gnojiti in kakšno zaščito uporabljati. Ce bo potrebno, bo-
do odšli strokovnjaki na njivo in na licu mesta ugotovili kaj le-ta po-
trebuje. Svetovali bodo tudi pri nakupu gradbenega materiala, poleg
tega pa bodo poskrbeli za to, da bodo lahko kmetje kupovali brez
prometnega davka. To možnost namreč sedaj kmetje še premalo izko-
riščajo. Trgovina ALKA je ob cesti Ptuj —Ormož, sredi rodovitnih
polj, okoliškim kmetovalcem torej dobrodošla pridobitev.
JB
CENTER »ŽIVLJENJE iN ZDRAVJE«
organizira v sodelovanju z
ZDRAVSTVENIM CENTROM PTUJ in
TOZD Osnovno zdravstveno varstvo
ZDRAVSTVENA PREDAVANJA
v petek, 8. marca 1991
Z zdravo prehrano v zdravo življenje
predava dr. Darinka Jelen
— po predavanju bo degustacija zdrave prehrane
V soboto, 9. marca 1991
Zanimivosti o sladkorju in čokoladi
predava dr Darinka Jelen
V petek, 15. marca 1991
Moralne inplikacije AIDS-a
predava dr Marija Šunjevarič
V soboto, 16. marca 1991
Tabletomanija — sodobna oblika odtujevanja
predava dr Slobodan Šunjevarič
V petek, 22. marca 1991
Zakaj me moj otrok ne razume"?"
predava dr. Jože Jensterle
V soboto, 23. marca 1991
O stresu
predava dr Jože Jensterle
Predavanje bo vsak večer ob 18. uri v kletni dvorani Gledališča
Ptuj. Slovenski trg 12 — za Proštijsko cerkvijo
VSTOPNINE NI - VLJUDNO VABLJENI!
V Leskovcu 17. marca nov preizkus solidarnosti
v tej huloški krnjetni skupnosti te murljito pripravljajo na uvedbo kiajevnega samoprispev-
ka * obdobju 1991 — 96. Sklep o razpisu je bil objavljen 2H. februarja. S sredstvi samoprispevka
bodo financirali osnovni in razvojni program krajevne skupnosti. \ osnovnega sodijo: poslovanje
krajevne skupnosti, sofinanciranje doma krajanov, razširitev in ureditev pokopališča, vzdrževanje
mrliške veže, ureditev avtobusnih postajališč, gradnja stanovanj, ojačitev električnega omrežja in
gradnja transformatorske postaje, sofinanciranje dejavnosti dru.štev in izrednih programov vaških
odborov. \ razvojnem programu pa so modernizacija in vzdrževanje cest, širitev vodovodnega in
telefonskega omrežja ter druge naloge po sklepu sveta krajevne skupnosti.
Tajnik krajevne skupnosti Alojz Novak je
povedal, da bodo naredili vse, da samopri-
spevek uspe. Vsako gospodinjstvo bo prejelo
posebno informacijo, v kateri bo vse o refe-
rendumu. Pozitivno izglasovan referendum
daje vse možnosti, da bo pri reševanju kra-
jevnih razvojnih in drugih težav sodelovala
tudi občina. Krajevna skupnost Leskovec je
trenutno edina zunanja skupnost, kjer še niso
imeli referenduma.
Leskovec je po besedah predsednice sveta
KS iVIarte Vindiš ena najmanj razvitih skup-
nosti v ptujski občini. Pri tem izhaja iz poda-
tkov o gospodarski razvitosti, oskrbi in ko-
munalni infrastrukturi.
»Prepričani smo, da je konec s sovražno
politiko do razvoja Haloz in ustvarjanjem re-
zervata. Že konec leta 1990 smo bili sezna-
njeni s sprejemom Zakona o spodbujanju
razvoja demografsko ogroženih območij v
Republiki Sloveniji, po katerem naj bi ta ob-
močja dobila tudi do 50 odstotkov denarja za
financiranje razvojnih programov in ureditve
komunalne infrastrukture.
Marta Vindiš: »5e posebej so za našo kra-
jevno skupnost zaskrbljujoči demografski
kazalci. V letih 1981-1991 .se je število
prebivalcev zmanjšalo za petnajst odsto-
tkov. Leta 1981 je imela krajevna skupnost
1647 prebivalcev, danes jih je 1455. Indeks
rasti je 88.3 odstotka. Otrok do 14 let je
247. starejših od 65 let 198. indeks staranja
je 80.1 odstotka.
Na zborih krajanov smo prebivalce sezna-
nili z vsebino zakona in pogoji za pridobitev
denarja. Po posameznih vaseh smo pristopili
k zbiranju denarja za ureditev lokalnih in
krajevnih cest, za širitev vodovodnega in tele-
fonskega omrežja, za izboljšanje oskrbe
(splošno zdravstvo, zobozdravstvo, trgovina
in izboljšanje materialnih razmer za kakovo-
stno izobraževanje učencev v osnovni šoli).
Marta Vindiš
Na osnovi smernic razvoja ptujske občine
in prednostnega razvoja Haloz in Slovenskih
goric, zahtevamo sofinanciranje naših razvoj-
nih programov tudi iz občinskega proračuna.
Na osnovi konkretne finančne pomoči, bodo
sprejeti programi naše krajevne skupnosti
uresničeni. Ni dovolj le zagotavljanje finan-
čnih sredstev pri posameznikih in v krajevni
skupnosti na eni strani in republiških na dru-
gi, nujno potreben je tudi delež iz občinskih
virov. Le tako bomo lahko kandidirali za re-
publiška sredstva.
Petletno referendumsko obdobje se konču-
je. Za novo — 1991/96 smo si zadali agresi-
ven in perspektiven program, zato je uvedba
krajevnega samoprispevka nujna. Zavedamo
Alojz Novak (posnetka: JB)
se, da približno 500 tisoč dinarjev, kolikor jih
zberemo v enem letu, ni veliko, a je osnova
za delovanje krajevne skupnosti in vzdrževa-
nje (gramoziranje) vseh krajevnih cest.
Vse krajane pozivam, da se odločimo
»ZA«!«
17. marec je zato za Leskovčane novi izpit
solidarnosti in napredka. ^
Alojz Novak: »Zavezanci, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, bodo v naslednjih
letih plačevali dva odstotka: občani, ki imajo dohodek od opravljanja kmetijske dejavnosti po
stopnji dva odstotka od katastrskega dohodka: od pokojnin, ki .so višje od pokojnin z varstve-
nim dodatkom po stopnji dva odstotka od pokojnine: občani, ki imajo dohodek od samostojne-
ga opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji dva od-
stotka od osebnega dohodka, od katerega se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje: občani, ki so na začasnem delu v tujini, imajo pa stalno prebivališče na ob-
močju krajevne skupnosti Leskovec. plačujejo 200 nemških mark v dinarski protivrednosti
enkrat letno. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, plačujejo za vsak vir dohodkov
posebej.
SLOVENSKA BISTRICA
ZKO prevzela grad
Nekdanja kulturna skupnost v
slovenjebistriški občini je zadnja
desetletja vlagala mnogo denarja
v obnovo slovenjebistriškega
gradu, da bi ga spremenila v kul-
turni objekt. Prizadevala si je, da
bi dobila grad tudi v upravljanje,
vendar ji v preteklosti to ni uspe-
lo. Stanovalci, ki so v gradu sta-
novali, so mu prizadejali mnogo
škode, pobiralec najemnine za
stanovanja pa v grajsko stavbo
ni vlagal nobenih sredstev. Kljub
vsemu nasprotovanju je kulturni
skupnosti uspelo, da je v gradu
nastal zametek bodočega raz-
stavnega prostora (Rimske ceste.
Pogled na slovenjebistriški grad, ki bo ob novem gospodarju nujno po-
treboval tudi močno denarno injekcijo, da bo tudi njegova zunanja podo-
ba lepša in privlačnejša.
Arkova etnološka zbirka, viteška
dvorana, razstavni salon, prosto-
ri za zbirko Slovenjebistriški na-
rodni buditelji, Ingoličeva soba,
Tomažičeva soba). Ko je leta
19X9 kulturna skupnost ugašala,
so kulturniki skušali ustanoviti
Kulturni center, kjer bi bilo sre-
dišče kulturnega dogajanja v ob-
čini. Niso uspeli! Uspelo pa je
šolstvo, da so v grajskih prosto-
rih uredili glasbeno šolo za 150
učencev.
Da kulturno delo v občini ne
bi zamrlo, je delo kulturne skup-
nosti nadaljevala ZKO. In to ze-
lo uspešno! Kulturniki so si tudi
v lanskem letu prizadevali, da bi
v gradu nastal kulturni center,
kjer bi se odvijalo dosedanje bo-
gato kulturniško delo v občini.
Minuli teden so dosegli večje
razumevanje v slovenjebistriški
občinski vladi, ki se je kljub neka-
terim nasprotovanjem odločila, da
bo upravljanje celotnega grajske-
ga kompleksa prevzela ZKO, v
sodelovanju z mariborskim Zavo-
dom za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine. Tako bo grajski
kompleks dobil pravega gospo-
darja, ki bo skrbel, da bo zaživel
v svoji popolni kulturno-arhitek-
turni podobi, najemniki grajskih
prostorov pa bodo morali upo-
števati navodila upravljavca
(ZKO) in z njim sklepati dogovo-
re. Upajmo, da se je s tem konča-
la dosedanja samovolja in pro-
padanje in da je to začetek nove
kvalitete v ponudbi grajskega
kompleksa sredi Mesta Sloven-
ska Bistrica. Vida Topolovec
Foto Samo Brbre
Takoj po slovesni otvoritvi je salon Milenka že sprejel prve stranke.
Sa/on Milenka
v Rogoznici
v soboto je Milenka Petek odprla v Zechnerjevi ulici 3 (v Rogoz-
nici) frizerski salon. Tako je moškim in ženskam s tega konca Ptuja
približala svoje storitve, zaradi nove frizure ne bo potrebno več v me-
sto. Vsem, ki boste prvič iskali salon Milenka, bo kot dober kažipot
obcestna tabla, ki vas bo s ceste Ptuj —Trnovska vas pripeljala narav-
nost v lepo urejen frizerski salon v spodnjih prostorih Petkovega do-
ma. Salon je odprt v torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do
20. ure, v petek od 8. do 13. in od 15. do 20. ure, v soboto pa do 13.
ure. Na sobotni slovesni otvoritvi je govoril tajnik KS Rogoznica Šte-
fan Hajduk in povdaril veselje in zadovoljstvo krajanov ob številnih
novih pridobitvah kraja. V krajevni skupnosti je v zadnjem obdobju
nastalo več zasebnih dejavnosti, od trgovskih do storitvenih kot je fri-
zerstvo. Tudi približevanje storitev porabniku je napredek, sicer pa se
lahko iz težav rešimo samo z delom in podjetništvom.
JB
V Zamušanih ključavničarstvo
Petek—Kelenc
Vse več je skupnih prostorov,
ki so bili zgrajeni za potrebe kra-
jevnih skupnosti in družbenih or-
ganizacij ter društev, v katerih se
sedaj odvija proizvodna in druga
dejavnost. V gasilskem domu v
Zamušanih je že dobrega pol leta
ključavničarska delavnica Pe-
tek Kelenc. Po ugodnih cenah
izdelujeta vse vrste ovalnih in
okroglih cistern za kurilno olje
ter bojlerje za centralno ogreva-
nje.
Za zdaj je obratovalnica brez
telefona, zato naročila sprejema-
ta v Zamušanih, sta pa tudi ko-
operanta Lesa Ptuj. Trenutno de-
lata največ za Merkur Kranj.
Obratovalnica Petek —Kelenc
je odprta vsak dan od 8. ure do
večera.    MG    (Posnetek: ON)
TEDNIK - 7- marec 1991
OD TU IN TAM - 9
V Miklavžu pri Ormožu so
zgradili novo telovadnico
Program drugega občinskega samoprispevka, ki je bil dosedaj v ormoški občini namenjen
izključno /a gradnjo šolskih objektov, je /. novo telovadnico, kije zgrajena pri osnovni šoli Mi-
klavž, sto odstotno izpolnjen. Tehnični prevzem je bil opravljen 21. februarja, računajo pa, da
bodo pričeli v njej zares telovaditi v sredini marca.
Brez dvoma se nove telovadni-
ce najbolj veselijo učenci tam-
kajšnje osnovne šole, saj bodo
imeli prvič v zgodovini miklav-
ške šole kvalitetne pogoje za po-
uk telesne vzgoje. Doslej so bile
vse rešitve pri njih samo začasne,
telesna vzgoja pa je potekala v
zelo nemogočih pogojih, ali pa
nikjer.
Telovadnica v velikosti 652
kvadratnih metrov ima 500 kva-
dratnih metrov telovadne površi-
ne, ostalo pa so spremljajoči pro-
stori, ki so potrebni za funkcioni-
ranje telovadnice in za telesno
vzgojo. Dodatne površine so tudi
na galeriji, ki jo bodo v začetku
opremili z mizami za namizni te-
nis, pa mogoče še za talno telo-
vadbo in še za kaj drugega.
Dela pri gradnji je izvajal PGP
Ljutomer s svojimi kooperanti. Z
njihovim delom so zadovoljni, je
povedal Mirko Tramšek, ravna-
telj osnovne šole Miklavž. Objekt
je zgrajen zelo kvalitetno, manjše
pomanjkljivosti pa so urejali
sproti, ob sami gradnji.
Zanimalo nas je, kako je s
sredstvi, kolikšen del so finansi-
rali iz občinskega samoprispevka
v povprečju večji kot pri prvih
dveh objektih (osnovni šoli Or-
mož in Ivanjkovcih) in znaša 82
odstotkov, ostalo pa so prora-
čunska in ostala sredstva,« je
omenil Mirko Tramšek.
Skoraj pri vseh objektih, zgra-
jenih iz sredstev občinskega sa-
moprispevka, so dodajali nekaj
denarja še v posamezni krajevni
skupnosti. Pri Miklavžu jim do
sedaj še ni bilo potrebno nič sofi-
nancirati. Po vsej verjetnosti pa
bodo tudi pri njih primaknili
kakšen dinar iz naslova krajevne-
ga samoprispevka, ker je potreb-
no okoli nove telovadnice pred
uradnih odprtjem urediti še mar-
sikaj, predvsem okolje.
Vida Topolovec
Pohorski pravljičar
!Sa Tinju na Pohorju se je rodil Jože Tomažič, učitelj,
profesor, režiser, predvsem pa pohorski pravljičar.
Zaljubljen v svoje rodno Po-
horje je med Pohorci zbiral ljud-
ske pravljice, bajke in legende
ter jih literarno obdelal in obja-
vil. Opus njegovega dela je izred-
no velik.
Slovenjebistriška ZKO se je
odločila, da bo v gradu uredila
spominsko Tomažičevo sobo,
njegovi sorodniki pa so veliko-
dušno obljubili, da bodo odsto-
pili materiale za to sobo. Tako
bo že v letošnjem letu prišlo do
odprtja, Pohorci pa bodo na tak
način dobili nekaj svojega, kar
jih bo spominjalo na njihove baj-
ke, pravljice in legende. Moi-a
bo to žarišče, iz katerega bo izšla
še kakšna Tomažičeva pohorska
knjiga. Vida Topolovec
PODGORCI
Velik odziv na natečaj
za slovenski vinski kozarec
28. februarja seje iztekel rok, ki gaje Turistično društvo Podgor-
ci dalo v javnem razpisu za slovenski vinski kozarec. Odziv je bil ne-
verjetno velik, saj je do roka prispelo na njihov naslov okoli 50 pred-
logov, je povedal Franček Lah, predsednik iniciativnega odbora.
Predocenjevalni postopek, ki bo potekal v soboto, 9. marca, (s
pričetkom ob 9. uri) v ormoškem hotelu, bo opravila posebna komisi-
ja, ki brez dvoma ne bo imela lahkega dela. Izbrala bo deset najbolj-
ših vzorcev, ki jih bodo konec marca ocenile tri posebne komisije go-
stincev (Rogaška Slatina), trgovcev (Ljubljana) in enologov (Ormož).
Vzorce kozarcev bo izdelala steklarna Boris Kidrič Rogaška Sla-
tina. Vida Topolovec
Klub staršev
v mnogih okoljih se starši na nek način počutijo porinjeni
na rob možnosti vplivanja na sooblikovanje vzgojnoizobraževal-
nega procesa na šolah, ki jih obiskujejo njihovi otroci. Na neka-
terih šolah delajo sveti staršev zelo dobro, spet drugje slabše ali
pa brez posebnega vpliva. Starši bi si želeli zagotoviti vpliv pri
izbiri tujega jezika, pri izvenšolskih dejavnostih, prehrani in še
kje. Ena od možnih oblik za takšen način sodelovanja med šolo
in starši so lahko tudi Klubi staršev.
Za območje osnovnih šol Dornava, Gorišnica in Markovci
bodo ustanovili Klub staršev v torek, 12. marca, v prostorih Ga-
silskega doma v Zagojičih. Na ustanovni zbor vabijo vse zainte-
resirane starše z območja navedenih osnovnih šol. V klubu bodo
lahko starši izmenjali svoje izkušnje, predlagali izboljšave in ne
nazadnje tudi primerjali posamezne šole med seboj in ugotovili,
zakaj je kje mogoče organizirati kakšno dejavnost in drugje ne,
povzeli dobre izkušnje in ne nazadnje so tudi v tako organizirani
obliki dela staršev zagotovili vpliv na vzgojnoizobraževalno delo
na šolah. NaV
Osnovna šola Dornava prvič
v šoli v naravi na Kopah
ANKETA
- Menim, da je bila ta šola v
naravi zelo super. Skupaj s tova-
riši, sošolkami in sošolci smo se
lepo zabavali. Mislim, da bi mo-
rali reči vsem, ki so nam uredili,
da smo šli v zimsko šolo v nara-
vi, HVALA.
Maja
— Letošnja zimska šola v na-
ravi mi je zelo ugajala, ker sem
se naučila boljše smučati. Vse je
bilo dobro, zato bi šla še enkrat.
Mojca
— Bilo je super. Zabavali smo
se, plesali in smučali. Spoznali
smo se še bolj, kot smo se pozna-
li sedaj. Glavno je to, da smo se
vsi naučili smučati brez poškodb.
Tovariši niso bili sitni, to je bilo
najboljše. Mislim, da je to naj-
boljša oblika pouka.
Barbara
— Hrana ni bila prva dva
dneva preveč dobra. Imeli smo
zadosti časa za družabne igre.
Nisem se najbolj naučila smuča-
ti.
Zvečer smo imeli disko. Ven-
dar, imeli smo se O. K.
Petra
— Družba je bila imenitna.
Vendar je bilo vse  predrago.
Smokiji, čips, lizike, stil ... je
stalo 20 din.
Damjan
— V zimski šoli mi je bilo ze-
lo všeč. Sobe so bile lepo oprem-
ljene, hrana je bila dobra. Še dol-
go bom to šolo ohranila v spomi-
nu.
Patricija
— V zimski šoli v naravi mi je
bilo všeč, tudi kljub padcu na
snegu.
Sobe so mi bile všeč, ker
je bilo v njih staro pohištvo. Vre-
me je bilo čudovito, ravno pravo
za smučanje.
Tanja
— Bilo je še kar v redu. Moti-
lo me je, da smo imeli mehko
margarino in trd med. Proge za
smučanje so bile super. Sobe pa
so bile plavalni bazeni. Na nas je
trikrat kapljalo.
Miran
(Foto: Langerholc)
~ Bilo je super in lepo. Vča-
sih smo se igrali, pripovedovali
vice in smejali, da bi skoraj poči-
li od smeha.
Nevenka
— Zimska šola v naravi je bi-
la boljša kot na morju.
Irena
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
7. marec 1991- TEDNIK
Vrtec na snegu
člani smučarskega kluba Ptuj so v sodelovanju z vzgojiteljicami
ptujskega vzgojno varstvenega zavoda sredi februarja spet pripravili
vrtec na snegu. Na srečo je na grajskem hribu ostalo dovolj snega tu-
di za zaključno prireditev s smučarskim tekmovanjem, ki so ga izvedli
v ponedeljek, 25. februarja. Malčki so dobili prave startne številke,
bodrili so jih njihovi vrstniki, pri nevarni vožnji po strmini pa so jim
tu in tam pomagali tudi vzgojitelji in vaditelji smučarskega kluba. Pri-
reditev je vsekakor prisrčno uspela. Foto: M. Ozmec
Ptujski kolesarji pred novimi izzivi
Začetki ptujskega kolesarstva
segajo v prva leta tega stoletja,
republiškega kolesarskega prva-
ka pa smo imeli z Jožetom ram-
škom v letu 1926. Takrat je v Ptu-
ju deloval kolesarski klub Zvon-
ček. Potem smo dolgo čakali na
organizirano kolesarstvo. Leta
1985 je bil pod vodstvom Franca
Polanca ustanovljen Kolesarski
klub Ptuj, ki je z načrtnim delom
že v šestih letih dosegel vidne re-
zultate.
Leta 1987 je postal predsednik
kluba znani ptujski športnik in
športni delavec Rene Glavnik. Z
veliko zagnanostjo seje lotil dela
pri načrtnem formiranju kolesar-
ske ekipe mlajših in starejših pio-
nirjev in mladincev. Trenersko
delo je prevzel Franc Polanec;
on je obenem tudi klubski meha-
nik.
V lanskem letu so ptujski kole-
sarji dosegli vidne uspehe, saj so
v kategoriji  starejših pionirjev
postali absolutni republiški in
državni prvaki v ekipnih in posa-
mičnih kategorijah mladinci pa
so bili peti na državnem prven-
stvu v Novem Sadu v vožnji na
kronometer. Priznanje za ptujske
kolesarje je povabilo mladinca
Damjana Rakovnika v mladin-
sko državno reprezentanco, ki bo
julija potovala na svetovno pr-
venstvo v Colorado Springs v
ZDA.
Danes je Kolesarski klub Ptuj
med petimi slovenskimi klubi, ki
imajo kompletne ekipe. Člansko
ekipo sta popolnila dva tekmo-
valca iz Sovjetske zveze, in sicer
Nikolaj Kačenko, ki je postal
profesionalni trener ptujskih ko-
lesarjev, in Sergej Gavrilko, oba
iz Ukrajine. Ekipi se je pridružil
tudi domačin Marjan Jauk iz Sa-
ve Kranj.
Ptujski kolesarji so tudi uspe-
šni organizatorji kolesarskih pri-
reditev.  Letos so organizatorji
pete etape 25. jubilejne dirke Al-
pe Adriajfci bp s startom V
Rene Glavnik: »Le kje bo prespa-
lo 300 udeležencev dirke Alpe
Adria?« (Foto: JB)
vljah imela cilj v Ptuju 8. avgu-
sta. Ta dirka letos prvič šteje za
svetovno prvenstvo kategorije A
za amaterje in je nedvomno naj-
večja kolesarska prireditev letos
v Jugoslaviji.
Za uspehe so potrebna velika
finančna sredstva, če pomislimo,
da tekmovalno kolo stane okrog
5000 nemških mark. Ptujska
Športna zveza in ptujsko gospo-
darstvo so doslej pokazali s svo-
jo pomočjo razumevanje za mlad
in uspešen kolesarski kolektiv.
Pokroviteljstvo pa iščejo tudi v
tujini — pri firmi Puch, saj je za-
četnik te firme naše gore list Ja-
nez Puh, rojen v Oblečnjaku pri
Sakušaku.
Kakorkoli, le trdo in načrtno
delo rodi sadove. Ptujski kole-
sarji imajo še veliko načrtov;
upajmo, da ne bo preveč ovir pri
njihovem uresničevanju. Ime sta-
rega Ptuja se vozi po svetu tudi
na kolesih. F. Lačen
Tri prva mesta za šahiste
OŠ Gorišnica
Tudi letošnje občinsko prvenstvo osnovnih šol v
šahu je pokazalo, da se število sodelujočih šol ne
povečuje. V vseh štirih kategorijah je sodelovalo
15 ekip, največ uspeha pa so imeli ponovno mladi
iz OŠ Gorišnica, saj so osvojili v treh kategorijah
1. mesto, enkrat pa so bili tretji.
Mentorji so imeli precej pripomb na vsebino
razpisa, čeprav je vsem dobro poznan sistem tek-
movanja, ki opredeljuje starostne kategorije po le-
tnicah rojstva, ne po razredih.
Vemo, da tako mentorji kot posamezniki iz ŠD
Ptuj, ki skrbe za organizacijo in izvedbo tekmova-
nja, za svoje delo in vložen trud ne dobijo plačila.
Prav bi zato bilo, da bi v bodoče našli skupni, bolj
razumevajoč jezik in bi pomagali drug drugemu,
kar bo prispevalo k večji kvaliteti izvedbe tekmo-
vanj in šahovske igre mladih. Morda bi kazalo
ustanoviti klub mentorjev šahovskih krožkov os-
novnih in srednjih šol, ki bi svoje pripombe in
predloge izpostavili vsaj dvakrat letno skupaj s
predstavniki Šahovskega društva Ptuj in .Športne
zveze Ptuj. Tako bi odpadle nekatere dileme glede
na korenite družbene spremembe, ki se jim tudi
šah ne more izogniti, pa če je to tudi samo vpraša-
nje opredelitve naziva »pionirskih« kategorij.
V kategoriji učencevjetnik 1979 in mlajši so bili
najboljši pri fantih OŠ Gorišnica (Jurij Cvitanič,
Alen Horvat, Dejan Ivančič, Robert Janžekovič,
Srečko Kralj), pri dekletih prav tako OŠ Gorišnica
(Anja Zamuda, Karmen Belšak, Sabina Zamuda,
Branka Zamuda), pa tudi v starejši kategoriji de-
klet (letnik 1976 in mlajše) so bile najboljše pred-
stavnice OŠ Gorišnice (Helena Rižnar, Maja Tuš,
Klementina Pukšič in Alenka Šuman). V kategoriji
fantov (letnik 1976 in mlajši) je uspe[o prvo mesto
osvojiti organizatorju tekmovanja OŠ Toneta Žni-
dariča v postavi: Matjaž Plajnšek, Danilo Križe,
Darko Zemljarič, Roman Križanič in Igor Vido-
vič.
Najboljši so se uvrstili na regijsko tekmovanje.
Silva Razlag
Z novim vodstvom novim uspehom naproti
Klub borilnih veščin iz Ptuja, ki je
v lanskem letu praznoval 15-letnico
obstoja, je na seji skupščine kluba 23.
januarja 1991 izvolil novo vodstvo in
opravil pregled dela za leto 1990.
Rezultati, ki jih je klub v prejšnjem
letu dosegel, so več kot vzpodbudni,
saj so kar trije pionirji (Sebastian
ZINREICH, Tonček TOPOLOVEC
in .Aleš GREGOREC) postali repu-
bliški prvaki v borilnih veščinah kung
fu-semi kontakt. Član Bino PERNAT
pa je ponovil uspeh iz leta 1989 in tu-
di v preteklem letu osvojil naslov naj-
boljšega v Sloveniji.
Novo vodstvo kluba v sestavi Zvo-
ne ZINREICH, predsednik in trener,
Vladimir SITAR, tajnik in glavni tre-
ner kluba, ter Dušan PAVLICA, bla-
gajnik kluba, je pripravilo pester in
zahteven program dela za letošnje le-
to. Tako bo klub sodeloval v tekmo-
vanju v Domžalah na mednarodnem
srečanju reprezentanc Slovenije in
Nemčije, priredil bo revijo borilnih
veščin v Ptuju in republiško prven-
stvo za pionirje in člane v semi kon-
taktu.
Vodstvo kluba si bo prizadevalo
pripeljati republiško zvezo borilnih
veščin na Ptuj, ker le-ta do sedaj ni
bila uradno priznana, aktivnost klu-
bov pa je bila sila skromna.
Klub in vodstvo bosta poskušala
po svojih močeh vplivati na športna
dogajanja v najstarejšem mestu v Slo-
veniji tudi prek Športne zveze Ptuj,
katere član so v letu 1990 uspeli po-
stati po večletnem prizadevanju. Bo-
rilne veščine so sicer dokaj atraktivne
za tekmovalce in za gledalce, žal pa
jih pri nas, še posebej v Sloveniji, ne
priznavajo toliko, kot bi si po rezulta-
tih zaslužile.
Vodstvo kluba bo storilo vse po-
trebno, da se bo v Sloveniji razvilo li-
gaško tekmovanje, ter se vključevalo
v tekmovanja na širšem območju Ju-
goslavije.
Predsednik kluba:
Zvone ZINREICH
Člani kluba s trenerjema Sitarjem in Zinreichom.
TEDNIK - 7- marec 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
ROKOMET
Zmagala je le Drava
v 15. kolu prve republiške moške
lige je bilo zelo zanimivo v Veliki Ne-
delji, kjer so se domači člani pomerili
s Pomurko iz Bakovcev. Gostje, ki so
na drugem mestu, so hitro prevzeli
pobudo in ob bučnem spodbujanju
svojih navijačev povedli s 5:2. Sledilo
je obdobje dobre igre domačinov v
obrambi in napadu ter celo vodstvo
6:5. Do rezultata 9:9 sta bili ekipi ize-
načeni, nato pa se je domačim v na-
padu ustavilo in gostje so prvi del do-
bili s 14:9. Pri rezultatu 15:10 za Ba-
kovce sta sodnika Korič in Kalin dis-
kvalificirala domačega krožnega na-
padalca Soka, to pa je pomenilo, da
morajo domači nadaljevali z igralcem
manj, in to do konca tekme. Številčna
premoč je gostom prinesla celo se-
dem zadetkov prednosti, 22:15. Ven-
dar so domači zaigrali kot prerojeni
in malo pred koncem se celo približa-
li na zadetek razlike, 23:24. Preobrat
jim ni uspel, gostje so zmagali s
26:23.
Člani Drave so po pričakovanju
premagali Emens iz Dola s 30:24.
Tekma je bila v Hrastniku, Ptujčani
pa so takoj v začetku prevzeli pobudo
in zadnjeuvrščenim domačinom niso
dovolili presenečenja.
Ormožani so gostovali v Škofji Lo-
ki in z domačim Šeširjem izgubili z
20:26.
V vodstvu je trboveljski Rudar s 27
točkami, pred Bakovci (24) in Inle-
som (22). Drava je šesta (17), Velika
Nedelja enajsta (10), Ormož pa dva-
najsti (7 točk).
VELIKA NEDELJA: Zoreč, Sok,
Zorli 3, Boksa, Gregorič 5, Prejac,
Krabonja, Hržič 5, Cvetko 2, Lah,
Mesarec 8, Kovačec.
DRAVA: Koštomaj, Mikulič I, Vr-
tarič 5, Habjanič, Terbuc, Pucko 2, Si-
mac I, Ramšak 7, Kelenc, Sagadin 5,
Hrupič 3, Matjašič.
ORMOŽ: Šulek, Rajh 2, Šandor,
Sabo 5, Džarmati 1, Polak 3, Sekelj 5,
Vincek I, Potočnjak 2, Zabavnik, Pra-
protnik, Valenko.
KADETI DRAVE TRETJI V
SLOVENIJI
V Škofji Lokije bil v nedeljo tlnalni
turnir republiškega prvenstva kadetov
(mlajših mladincev). Nastopile so šti-
ri ekipe: Slovan iz Ljubljane, Velenje,
Drava iz Ptuja in domači Šešir. Na-
slov republiških prvakov so osvojili
V Veliki Nedelji so imeli domači v začetku tekme veliko preglavic z go-
stujočim krožnim napadalcem (Foto: I. kotar)
Ljubljančani, drugi so Velenjčani, tre-
tji Ptujčani, četrti pa domačini. Drava
je v prvi tekmi s 17:24 izgubila s Slo-
vanom, nato z 19:24 z Velenjem, v tre-
tji tekmi pa brez težav s 25:17 ugnala
domačine. Uspeh Drave je toliko več-
ji, ker so bili razen treh Ptujčani leto
mlajši od dovoljene starosti. Pod vod-
stvom trenerja Ivana Hrupiča so
uspeh dosegli: Ciglar, Breznik, Mar-
gušič, Toš, Pšajd, Vajdič, Vugrinec,
Kotar, Sokolič, Pisar, Belšak, Kolar
in Belič.
PRIHODNJA SREČANJA
V petek (8. marca) bo v Veliki Ne-
delji gostoval vodilni Rudar in se po-
meril z Ormožem. Tekmo bodo začeli
ob 17. uri.
V soboto se bo ob 17.30 v športni
dvorani Center v Ptiiju začelo sreča-
nje članov Drava — Sešir, Velika Ne-
delja pa bo gostovala v Izoli.
1. kotar
Zmagovalec za mesec marec je Milan Šemga
Kljub odsotnosti nekaterih standardnih udeležencev
hitropoteznih turnirjev (Čič, Bohak, Kneževič, Reberc),
se je tretjega turnirja ponovno udeležilo 14 igralcev. Zma-
gal je Milan Šeruga z 12 točkami, 2. Igor Iljaž 10,5; 3.
Zlatko Roškar 9,5; 4. Franjo Lazar 8; 5. Oliver Težak 7,5;
6. do 7. Saša Prelog in Boris Žlender 7; 8. Branko Rot 6
točk, itd.
Po treh turnirjih je skupni vrstni red naslednji: 1. Igor
Iljaž 45; 2. Milan Šeruga 38; 3. Milan Kneževič 26; 4. Jo-
že Čič 25:5. Boris Žlender 19,5; 6. Zlatko Roškar 19 itd.
Silva Razlag
Z OBČNEGA ZBORA PTUJSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Planinci kot naravovarstveniki
Ptujski planinci so prejšnji petek preživeli prijeten planinski večer
v dvorani srednješolskega centra. Občni zbor so pričeli z izredno zani-
mivim predavanjem Vanča Kosija iz mariborskega planinskega društva.
V sliki in besedi je predstavil Slovensko planinsko transverzalo — od
Pohorja do Ankarana. Planince je spomnil, da je idejo zanjo dal mari-
borski profesor Ivan Šumliak.
Predsednik izvršilnega odbora
ptujskega društva. Tone Purg, je
govoril o delu društva v prejš-
njem letu, uspehih in težavah. Iz-
vedli so 45 akcij, v katerih je so-
delovalo 1137 udeležencev. Še
najbolj se je zatikalo pri infor-
mativni in propagandni dejavno-
sti. Planinsko okence v Krem-
pljevi ulici ni dovolj. Planinski
kotiček v Tedniku pa kljub do-
brim namenom, še ni zaživel.
Specialne dejavnosti je društvo
uresničevalo v odsekih oziroma
pododborih. V prejšnjem letu so
delovali mladinski odbor, odbor
za kulturo in izobraževanje, od-
bor za izletništvo in smučanje ter
v odbor za markiranje, medtem
ko pa so za varstvo okolja in na-
rave so odgovorni vsi člani. Po-
leg tega so sodelovali z drugimi
društvi in organizacijami.
Denar za dejavnost so si zago-
tovili s članarino in s prispevki
Sklada obrambnih priprav obči-
ne Ptuj, Občinske turistične zve-
ze Ptuj in Športne zveze Ptuj. Na
te prispevke računajo tudi v tem
letu. Člani bodo plače\ali 100 di-
narjev letne članarine, mladinci
50, pionirji pa 30 dinarjev.
Program izletov je tudi letos
izredno bogat. Vključuje obisk
številnih planinskih postojank,
od Haloz do Mt. Rose. Izdelali
so ga na osnovi predlogov pla-
ninskih vodnikov in inštruktor-
jev. Zbor ga je v celoti potrdil,
prav tako druga poročila. Za le-
tos ni pomembna samo izletni-
ška dejavnost, veliko bodo delali
tudi v odborih, kjer prav tako
pripravljajo programe dela. Dru-
štvo bo v tem letu razpolagalo s
131 tisoč dinarji.
V imenu Planinske zveze Slo-
venije je občni zbor podzravila
Slavica Tovšak. Govorila je tudi
v imenu meddruštvenega odbora
osemnajstih planiskih društev
Podravja. Ptujskim planincem je
čestitala za uspešno delo v prejš-
njem letu. V nadaljevanju pa
predstavila program gospodar-
ske komisije pri Planinski zvezi
Slovenije pod naslovom »Planin-
ci pometimo pred svojim pra-
gom«. Gre za to, da bodo v bo-
doče planinci morali še več nare-
diti pri varovanju in ohranjeva-
nju okolja. Slovenija je tako
onesnažena, kot da bi imela dva-
najst milijonov prebivalcev, ne
pa samo dveh. V planinskih po-
stojankah bo v bodoče manj
udobja, ponujale bodo eno vrsto
hrane, postopoma bodo prene-
hale točiti alkohol, prav tako bo-
do uvedle energetsko varčevanje.
Elektriko bodo zamenjale sveče
in petrolejke. Planinci med prvi-
mi spoznavajo ekološke predno-
sti pred ekonomijo.
Marjan Lenart je govoril v
imenu Športne zveze Ptuj. Po-
hvalil jih je za uspešno delo, in
jim tudi v bodoče zaželel veliko
delovnih uspehov. Ptujsko pla-
ninsko društvo je eno redkih
društev s toliko aktivnimi člani,
in tudi društvo, ki se mu ni bati
za bodočnost. Glede financira-
nja pa jim ni mogel obljubiti ni-
česar spodbudnega.
Dejavnost planinskega društva
Ptuj se odvija ob veliki požrtvo-
valnosti večine. Nekaterim so se
na petkovem občnem zboru
skromno zahvalili s priznanji, za-
hvalami in nagradami. Petintri-
deset mladih pa je prejelo pri-
znanje planinske šole. MG
Republiško
prvenstvo
s standardnim
zračnim orožjem
Strelska družina Jožeta Lacka,
ki slavi Jubilej, je organizator 21.
republiškega prvenstva v streljanju
s standardnim zračnim orožjem.
To bo v nedeljo od 8. ure dalje v
športni dvorani in strelišču Mladi-
ka. Nastopilo bo okrog 200 naj-
boljših strelcev in strelk, uvrščenih
v prek 40 ekip. Pomerili se bodo s
pištolo in puško v dveh starostnih
kategorijah in spolih (mladinke,
mladinci, članice in člani). Ker je
tekmovanje tudi izbirno (izpolnje-
vanje norm) za nastop na državnem
prvenstvu, so prijavljeni vsi naj-
boljši, med njimi tudi eden najbolj-
ših strelcev s puško na svetu Raj-
mond Debevc. Od domačinov lah-
ko največ dosežejo Alojz Trste-
njak. Majda RaušI, Vlado Lovren-
čič, Dragan Milic in Tonči Pla-
nine. Pokrovitelj prvenstva je
RSNZ. pomagajo pa tudi nekatere
ptujske firme in zasebniki.
I. k.
SK PTUJ
organizira tradicionalno
spomladansko smuko —
letos izjemoma v dveh
terminih:
— VOGEL, od 21. do 24.
marca 1991 (1.600 din)
— KANIN, od 4. do 7.
aprila 1991 (1.700 din)
Oba aranžmaja zajemata
avtobusni prevoz, tri pol-
penzione v brunarici
BURJA na Voglu ali v HO-
TELU KANIN v Bovcu in
tridnevno smučarsko kar-
to.
Izlet bo organiziran,
če bo prijavljenih najmanj
40 oseb za enega od
obeh aranžmajev. Prijave
po telefonu 773-468 (Luk-
man) ali 773-283 (Bern-
hard)
TURISTIČNA i
AGENCIJA PETOVIA       ]
Organiziramo naslednje izle-
te: i
ROGLA — smučanje vsako,
nedeljo i
PLANICA — smučarski pole-!
ti — 22., 23., 24. marca 91    i
MADŽARSKA — 1 dan — 22.1
marec 91 I
BRATISLAVA — 1 dan — 27.'
marec 91                          \
LIPNICA — 6. april 91
BARCELONA — CONSTRU-'
MA, 10. do 13. april 91
TRBIŽ — 20. april 91
PARIŠ — 27. april do 4. maji
91                                          !
TRST — 3. maj 91
Prijave m informacije: \
Slovenski trg 9, PTUJ '
® 062 772-711,776-376
Podvig
v
Slavoniji
Minuli konec tedna .so ptujske na-
miznoteniške igralke gostovale v Sla-
voniji. Najprej so se v Našicah pome-
rile z ekipo Metalac Olta in zmagale s
5:4, nato so v nedeljo igrale z ekipo
Našic in prav tako zmagale s 5:4.
Ptujčanke so igrale zelo dobro, saj so
igralke nasprotnih klubov tako rekoč
profesionalke, namizni tenis pa ima v
njihovih krajih bogato in dolgo tradi-
cijo.
Metalac OLT—Petovia 4:5
Paunovič Karničnik 0:2. Podma-
nicki Cerče 2:0, Mujkič -Marinko-
vič 0:2, Podmanicki -Karničnik 2:1,
Paunovič— Marinkovič 0:2, Mujkič —
Cerče 2:0, Podmanicki —Marinkovič
2:1, Mijkič—Karničnik 1:2, Pauno-
vič-Cerče 0:2.
Našice—Petovia 4:5
Hršak-Mlakar0:2, J. Kovačevič-
Karničnik 2:0, V. Kovačevič —Marin-
kovič 1:2, J. Kovačevič—Cerče 2:0,
Hršak—Marinkovič 0:2, V. Kovače-
vič - Karničnik 2:0, J. Kovačevič-
Marinkovič 1:2, V. Kovačevič—Cerče
2:1, Hršak-Karničnik 0:2.
Članska ekipa namiznoteniškega
kluba Petovia, ki nastopa v prvi repu-
bliški ligi, pa je v soboto izgubila z
vodilnim Ingradom z 2:7, nato pa so
na Ra\nah z 8:1 premagali domačega
Fužinarja.
Članice so se z zmagama pomakni-
le na četrto mesto v drugi zvezni ligi,
člani pa v prvo polovico lestvice v re-
publiški prvi ligi.
d.l.
12 - TV SPOREDI
7. marec 1991- TEDNIK
TEDNIK - 7. marec 1991
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
7. marec 1991- TEDNIK,
TEDNIK - 7. marec 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
PRODUKCUA GLEDALIŠČA ZVEZE KULTURNIH 0R6ANIZACU PTUJ
TEATRA III
Dvignila se ja zavesa
za Aneks
Drama Vilija Ravnjaka Aneks — komična fan-
tazija — je bila v ptujskem teatru zanimiva vsaj iz
dveh razlogov. Prvič, kar je v produkciji domače
Zveze kulturnih organizacij nastal profesionalni
gledališki projekt in drugič, ker je bila to v krat-
kem času že četrta predstavitev te drame (Kanada,
mariborsko gledališče Rusli, radijska priredba).
Tako je bil na neki način za vse sodelujoče izziv
podvojen, celo potrojen, saj je večina sodelujočih
nekdanjih Ptujčanov.
Aneks Teatra III je dobra predstava, iz katere
veje soglasje me režiserko Branko Bezeljak-Glazer
in igralci Zvezdano Mlakar,.Srečom Špikom, Izto-
kom Valičem, Gorazdom Jakominijem, Dariom
Vargo in Samom Strelcem. Režiserka je sledila
tekstu, vendar je igralcem prepustila lastno razu-
mevanje dogajanja in interpretacijo, kar pa je zna-
la na iconcu uspešno povezati v celostno podobo
predstave. Igra, za katero pravi Vili Ravnjak sam,
da pripoveduje o tuzemski in onostranski energiji,
lahko seveda zmede gledalca, toda ko se ji ta pre-
pusti, se znajde v vrtincu večnega človekovega ho-
tenja po ljubezni, hazardiranju s srečo in poigrava-
nja z začetkom in koncem človekovega življenja,
četudi samo v Erosovem gledališču, brez dejanske-
ga vpliva.
Scena, katere skromnost je pogojeval denar, je
bila na trenutke v neskladju z igralci, ki so sami po
sebi napolnili oder, mnogim gledalcem pa so dia-
pozitivi, ki naj bi jo dopolnjevali, delovali moteče.
Dušana Kirbiša, ki je delal sceno so poleg denarja
omejevale tudi tehnične zmogljivosti ptujskega
odra. Za gib je poskrbela Mira Mijačevič, za ko-
stume pa poleg Dušana Kirbiša še Stanka Vauda
in režiserka sama. Glasbo je napisal Anton Hor-
vat, luč je bila v rokah Tomaža Bezjaka.
Predstava je imela dober odmev tudi ob premie-
ri v Ljubljani v Mladinskem gledališču. Za vse, ki
so jo zamudili v F*tuju, pa jo bodo igrali spet jutri
ob 16. in 19.30 uri. Povabilo na predstavo naj ne
izzveni kot povabilo na kulturno prireditev ob 8.
marcu ampak kot povabilo na gledališki dogodek ,
ki ga ne kaže prezreti in zamuditi.
NaV
(Foto: Langerholc)
FRANJO KRIŽMANČIČ IZ ORiVlOŽA -~ POSLANEC V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE
»Postopek razdruževanja teče že dalj časa...((
že deveto leto je Franjo Križmančič iz Ormoža »na začas-
nem« delu v Beogradu kot delegat v Zboru republik in pokrajin
Skupščine Jugoslavije. Kot Slovencu mu v teh letih ni bilo lahko.
Sam pravi, da so bili najhujši pritiski v minulih dveh, treh letih, ko
so v Beogradu in v vsej Srbiji popljuvali vse, kar je bilo slovenske-
ga. Pogosto so morali delegati delati pod pritiskom demonstracij
»ko se je zgodil narod«. V Zboru republik in pokrajin sodeluje de-
veto leto v resorju za manj razvite.
Kot gost je sodeloval tudi na
zadnji seji vseh treh zborov
skupščine občine Ormož, kjer je
poslancem govoril o aktualnih
gospodarskih in drugih proble-
mih v Jugoslaviji. Poveda je, da
je v ozadju vseh mednacionalnih
pogovorov ista tema, kdo koga v
tej Jugoslaviji izkorišča.
Ob tej priložnosti smo naredili
z njim tudi krajši pogovor.
Gospod Križmančič, kako ob-
čutite vi, kot zvezni poslanec v
Zboru republik in pokrajin seda-
njo jugos ovansko krizo?
Franjo Križmančič: »Mislim,
da so naši nesporazumi pred-
vsem med Srbijo in pa pokraji-
nama, ki sta vezani nanjo, dose-
gli kulminacijo. Odnosi, ki so v
Zboru republik in pokrajin nav-
zoči pri sprejemanju posameznih
zakonskih aktov ali aktov z za-
konsko veljavo, se kažejo in v
glavnem sprejemajo kot začasni
ukrepi s preglasovanjem. Kriza,
ki je v Jugoslaviji, je po mojem
rešljiva samo z dogovorom repu-
blik in pokrajin, s sporazumom.
Nikakor pa se ne bi mogel stri-
njati s postopki, kjer bi poskušali
z enostransko voljo rešiti pro-
blem. Mislim, da je usmeritev
Slovenije, da se doseže razdruži-
tev sporazumno, edina prava
pot, pa tudi pot za razdelitev na-
ših pravic in obveznosti, ki jih
ima Slovenija v Jugoslaviji. Za-
vedati se moramo, da ne gre sa-
mo za pravice, gre tudi za težke
obveznosti   materialne   narave.
Kolikor ta vprašanja ne bodo ra-
zrešena sporazumno med repu-
blikami in pokrajinama, lahko
nastopi tudi vprašanje priznanja
Slovenije s strani držav, ki imajo
kapital v Jugoslaviji.
Vse, kar se dogaja v tej umira-
joči državi, občutimo predvsem
mi, njeni državljani. Vlada pa še
vedno hoče svoj status quo, s celim
svežnjem ukrepov poskuša na vsak
način disciplinirati neposlušne re-
publike, hoče omejiti porabo, pa
ne ve natanko, kako naj to naredi,
po drugi strani pa skuša dobiti od
Narodne banke Jugoslavije poso-
jilo za vojsko.
Franjo Križmančič: Zanimivo
je to, da se nekatere republike in
pokrajini obnašajo tako, kot da
se popolnoma nič ne dogaja, ta-
ko, kot da bo Jugoslavija, takšna
kot je, obstajala še naprej. Tudi
zvezna vlada deluje po svojem
programu dela, zakonski akti
prihajajo v skupščino, v redno
proceduro. Republike in pokraji-
ne so v lanskem letu pričele usta-
vljati vplačila v fond federacije,
potem pa tudi v zvezni proračun,
ki je bil ob koncu lanskega leta
realiziran z 90 odstotki, s tem da
je utrpel največji izpad dohod-
kov tisti del, ki je bil namenjen
za finansiranje JLA. Ta znesek
predstavlja okoli 5 milijard di-
narjev. Zvezna vlada si je za fi-
nansiranje vojske sposodila v de-
cembru 1990 in januarju 1991
denar od Narodne banke Jugo-
slavije. S tem problemom je zad-
nje dni seznanil republiške in po-
krajinske skupščine predsednik
Markovič in poskušal najti reši-
tev teh problemov, to je poravna-
vo obveznosti do zveznega pro-
računa in seveda obveznosti
zveznega proračuna do posamez-
nih prejemnikov denarja. Slo-
vensko stališče je znano. Pripra-
vljeni prispevati samo del sred-
stev za armado in za minimalno
funkcioniranje zvezne države, do
končne odločitve in sporazuma o
njeni nadaljnji usodi. Mnenja pa
sem, da kolikor zvezna vlada ne
bo dosegla soglasja med republi-
kami in pokrajinama glede zago-
tavljanja sredstev za armado, bo
najela posojilo.
Franjo Križmančič
(Foto: VT)
Kako gleda na vse to skupaj
Mednarodni monetarni fond?
Franjo Križmančič: Na to bi
težko odgovoril, Markovičev
program Mednarodni monetarni
fond podpira, tudi ob zadnjih
obiskih so bili predstavniki fon-
da z rezultati relativno zadovolj-
ni, izvzemvši tiste deviacije, ki so
nastopale v drugem polletju lan-
skega leta pa vse tja do konca le-
ta. Dejstvo je, da se Mednarodni
monetarni fond prav gotovo ne
bi strinjal s tem, da bi ponovno
prišlo do infiacije, kot smo jo že
doživeli v preteklosti. To je brez
dvoma izven programa dogovo-
ra, sprejetega med Jugoslavijo in
Mednarodnim monetarnim fon-
dom, ki nam je seveda zaradi
Markovičevega programa dal
svojo podporo.
Kot Slovencu na začasnem delu
v Beogradu, vam brez dvoma ni
lahko. Težko je razumeti, da po-
samezni delegati iz nekaterih, še
vedno zelo ortodoksnih republik
nočejo stvari videti v tisti luči, kot
trenutno so.
Franjo Križmančič: Mislim, da
je odgovor na to vprašanje v eko-
nomskem stanju posameznih re-
publik in pokrajin, predvsem ti-
stih, ki so bile od Jugoslavije de-
ležne močne denarne podpore.
Tu mislim predvsem na nerazvite
in pa na vse tiste, ki so v tej naši
jugoslovanski skupnosti ustvar-
jali dohodek, ki je bil pod pov-
prečjem družbenega proizvoda
na prebivalca v Jugoslaviji. Na-
mreč, vsi tisti, ki so ustvarjali
družbeni proizvod nad tem pov-
prečjem, so toliko več prispevali
pri poravnavi naših skupnih ob-
veznosti. Težak položaj, ki je v
Jugoslaviji, se še posebej negati-
vno odraža v manj razvitih repu-
blikah in pokrajinah.
Veliko vsega se je v minulih de-
vetih letih vašega dela dogodilo v
Beogradu. Mogoče kakšen dogo-
dek iz tega vašega življenja.
Franjo Križmančič: Omenil bi
dva,, bolj humoristična, s kanč-
kom črnega humorja. Leto 1989
je bilo leto demonstracij. Redko-
kdaj se je dogodilo, da ni bilo
bodisi v Beogradu ali pa kje
drugje v Srbiji zborovanj. Po naj-
večjem protestnem zboru, povod
je bil Cankarjev dom, se je zbra-
lo pred skupščino ogromno lju-
di. Tiste dni smo sicer delali,
vendar v silno neprijetnem vzdu-
šju. Po končanih sejah smo se
pomešali med demonstrante.
Naš kolega je doživel tudi to, da
se mu je približal starejši moža-
kar in ga vprašal: »Ste vi tovariš
Švabič?« Odgovoril mu je, da ni,
da pa tega tovariša lahko najde
na stopnicah, kjer je usmerjal de-
monstrantom govornike. Vprašal
ga je, zakaj ga potrebuje, pa mu
je Beograjčan odgovoril, da bi
hotel reči nekaj besed proti Slo-
vencem.
Drug takšen primer je bil z
dvema kolegoma, ki sta se vrača-
la iz Novega Sada v Beograd. Na
demonstracije so namreč priha-
jali ljudje od blizu in daleč, iz ce-
lotne Srbije. Taksisti so organizi-
rali posebno službo, avtomobili
in avtobusi so bili okrašeni z za-
stavami, transparenti in Miloše-
vičevimi slikami. Ta dva kolega
sta v Novem Sadu sedla v avto-
bus, ki je bil namenjen v Beo-
grad. Seveda je ta avtobus vozil
demonstrante in kmalu so v av-
tobusu pričeli deliti kuverte z
dnevnicami, ki sta ju dobila tudi
onadva. Seveda sta morala vse
do Beograda molčati kot grob,
da se nista izdala, da sta druge
narodnosti.
Vida Topolovec
Priprave na spo-
mladanski koncert
čeprav se še niso povsem polegle pesmi, zapete na minuli reviji pev-
skih zborov občine Ptuj, se člani Komornega moškega pevskega zbora iz
Ptuja že pripravljajo na svoj spomladanski koncert. Tako so od četrtka,
1., do vključno nedelje, 3. marca, intenzivno vadili nov pevski program v
hotelu Maestral v Novigradu. Dirigent Franc Lačen je z intenzivnimi va-
jami zadovoljen in obljublja spoštovanemu pevskemu občinstvu v krat-
kem spet lep pevski večer, obogaten večinoma z novim pevskih reperto-
arjem. Na posnetku: Ptujski komorniki so ob povratku zapeli tudi v sta-
ri kapeli v Hrastovljah.
Foto: M. Ozmec
Govori se . . .
. . . da znani in priznani ptujski
enolog ni v nobeni politični stran-
ki. O tem ga sicer nima pravice
nihče spraševati, če pa koga zane-
se in ga v svoji strankarski evforiji
le poskuša potipati, dobi pravo
kmečko porcijo boleče odkritosti
(in vino veritas).
. . . tik pred zaključkom redakci-
je smo izvedeli naj novico, ki je
prišla v Ptuj iz drugega kraja.
Srednješolski center Ptuj menda
načrtuje gradnjo lastnega kultur-
nega hrama, beri gledališča. »Nas
pa že ne ho nihče . . .!«
. . . da utegnejo Kombinalove
njive prerasli gozdovi in da se bo-
do v njihove farme vselili borci za-
čisto okolje.
Ni nam sicer uspelo izvedeli, od
kod takšno sklepanje »ulice«.
Menda je nekakšna povezava s
prijavami za »prvega« kombinata.
. . . da nekatere moti. če se lju-
dje v anketah preveč odkrilo opre-
delijo. Zvezda mora ugasniti, če-
tudi ljudje mislijo drugače. Novi-
narji, pišite po politični modi. ne
po resnici in spomnite se starih,
agit. . . časov!
ČRNA KRONIKA
TRČILA TOVORNJAK IN
KOMBI
V ponedeljek, 25. februarja, ob
10.40 je Stanko Satler z Zagreb-
ške ceste 121 v Ptuju vozil tovor-
njak od Trnovca proti Selam.
Ves dopoldan je bila gosta megla
in slaba vidljivost, zato je na rav-
nem delu lokalne ceste prišlo do
trčenja s kombijem, ki ga je v
nasprotni smeri vozil Milan Fras
iz Placarja 24, KS Destrnik. Ob
trčenju je kombi zaneslo z voziš-
ča, voznik Eras se je pri tem hu-
do poškodoval in prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico.
POVZROČIL TRČENJE
Anton Kokol iz Kukave 31,
KS Juršinci, je v četrtek, 28. fe-
bruarja, ob 19.40 vozil osebni av-
to po magistralni cesti od Slivni-
ce proti Mariboru. Pri Hočah je
na ravnem delu ceste nenadoma
zapeljal na nasprotni vozni pas,
kjer je trčil v osebni avto, ki ga je
nasproti vozila Milena Jakopin
iz Maribora. Pri trčenju je bila
Jakopinova hudo ranjena, tako
da so jo prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
STOPIL PRED VLAK IN V
SMRT
Zunaj naselja Kidričevo je v
soboto, 2. marca, nekaj po 20. uri
34-letni Emerik Acman iz Čretni-
ške 42, KS Poljčane, nenadoma z
desne strani stopil čez železniško
progo, po kateri je prav tedaj pri-
peljal vlak. Lokomotiva je s
sprednjim delom zbila Acmana v
jarek, kjer je zaradi hudih po-
škodb glave umrl.
AVTO V STEBER JAVNE RAZ-
SVETUAVE
V soboto, 2. marca, ob 20.30 je
Dušan Praprotnik z Ljutomerske
16 v Ormožu vozil osebni avto.
Namenjen je bil proti Ptuju. Za-
radi prehitre vožnje je v bližini
stavbe ormoške bolnišnice avto
obrnilo za 90 stopinj. Avto je po-
tem trčil v steber javne razsvet-
ljave in obstal v jarku. Pri tem je
bil voznik Praprotnik huje po-
škodovan, njegov sopotnik Da-
vorin Ivanuša, Pušenci 35 pri Or-
možu, pa je bil lažje poškodo-
van. Prepeljali so ju v ptujsko
bolnišnico.
S PREHITEVANJEM POV-
ZROČIL NESREČO
Po magistralni cesti od Spuh-
Ije proti Ptuju je v nedeljo,
3. marca, ob 2.15 vozil osebni
avto Stanko Dovečar iz Spodnje
Hajdine, Koresova 3. V naselju
Budina je začel prehitevati vozi-
lo, prav tedaj pa je z nasprotne
strani pravilno po svoji strani vo-
zišča pripeljal Dragan Lorber,
Breg 7, KS Majšperk. Prišlo je
do trčenja, v katerem je Lorberja
vrglo iz avta ter se je pri tem hu-
do poškodoval, njegov avto pa je
obstal v jarku. Stanko Dovečar
in sopotniki v njegovem avtomo-
bilu, 16-letni D." G. in 18-letni R.
Š., oba iz Spodnje Hajdine, pa so
bili lažje poškodovani. Vse so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM NENADOMA NA
LEVO
Od Maribora proti Hajdini je
v nedeljo, 3. marca, ob 7.10 vozi-
la osebni avto Vida Turk iz Zla-
toličja 122 C. V naselju Miklavž
je na ravnem delu ceste nenado-
ma zapeljala na levo stran ceste
in trčila v nasproti vozeči osebni
avto, ki gaje vozil Dušan Horva-
tič iz Zlatar Bistrice na Hrva-
škem. Zaradi trčenja seje Horva-
tičev avto prevrnil, avto Turkove
pa je odbilo še v osebni avto, ki
ga je vozil Ignac Rupnik iz Zla-
toličja 1 C. V nesreči je bila Vida
Turkova hudo ranjena in so jo
prepeljali v mariborsko bolnišni-
co. EF
osebna kronika
Rodile so: Emina Ekič, Čuč-
kova 11, Kidričevo ~ dečka; Sil-
va Trop, Hum 29, Ormož — de-
čka; Vera Kaučevič, Draženci
59/a, Ptuj — deklico; Marija
Žorman, Zg. Bistrica 103, Slov.
Bistrica — Vesno; Marija Topo-
lovec, Vel. Okič 6, Zg. Leskovec
— deklico; Irena Vilčnik, Vito-
marci 43, Vitomarci — Patricijo;
dr. Mila Saftič, Goričak 7, Zavrč
— Saša; Biserka Krušlin, Prigor-
je 41, Durmanec — dečka Ivico;
Romana Godec, Sestrže 86, Maj-
šperk — Sergeja; Stanka Jambr-
ško, Žerovinci 46, Ivankovci —
Boštjana; Pavla Kolnik, Kukava
67, Juršinci — dečka; Zdenka
Terbuc, Sp. Velovlak 20/a, Ptuj
— Anjo; Zdenka Pšajd, Sagadi-
nova 1, Ptuj — Urško; Suzana
Herceg, Žutnica 15, Krapina —
Petro.
Umrli so: Anton Krajnc, Or-
mož, Kerenčičev trg 13, roj. 1928
— u. 26. februarja 1991; Ana
Kosec, Prvenci 5, roj. 1905 — u.
23. februarja 1991; Gera Meško,
Dom upokojencev F*tuj, roj. 1904
— u. 26. februarja 1991; Marija
Novak, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1902 — u. 19. februarja
1991; Jožef Gradišnik, Grajenš-
čak 15, roj. 1915 - u. 28. febru-
arja 1991; Anton Kokol, Budina,
Ormoška c. 61, roj. 1923 — u. 1.
marca 1991; Irena Kralj, Mihov-
ce 54, roj. 1956 — u. 1. marca
1991; Franc Vindiš, Orošje, C.
kurirjev NOV 24. roj. 1944 — u.
2. marca 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franci
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomo-
čnik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo CianI,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: RADIO —
TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 500 dinarjev, za tujino
1100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk:
GZP Mariborski tisk Maribor.
Oproščeno prometnega dav-
ka po obvestilu SKUPŠČINE
SLOVENIJE — IZVRŠNEGA
SVETA, številka 3132 z dne 28. 2.
1991.