s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 7. JULIJA 1934 štev. 40 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH KR V A VI DNEVI NA NEMŠKEM Z ognljem in mečem se je Hitler iznebil cele vrste vplivnih mož v stranki nacionalnih socialistov - Preko petdeset osetí ustreljenih - Bivši kancelar general von Schleicher in njegova žena med žrtvami Hitler se je vdal pritisku konservativcev Poročila, ki so prihajala v po~ slednjih dneh iz Nemčije, so poročala o zelo hudih dogodkih: Hitler je z ognjem in mečem ter s skrajno brezobzirnostjo zatr. Hitler zaroto v vrstah svojih naskako-val. oddelkov. V par dneh je bilo Postreljenih kakšnih petdeset o" seb, med njimi mnogi voditelji nacionalnih socialistov in dosedanji Hitlerjevi ožji sotrudniki, padla sta bivši kancelar general Schleicher in njegova žena, u-streljen je bil celo načelnik generalnega štaba hitlerjevske vojske rujavih strajc. Iz obilice yoročil, prihajajočih 17- Evrope, si človek, ki se za nemške zadeve v zadnjih mese-c'h ni preveč zanimal, le s teža" vo ustvari mnenje o pravem po ^nenu zadnjih dogodkov v Nemčiji in se radi tega slišijo naj* bolj različna in neverjetna tolmačenja, deloma izvirajoča tudi lz protislovnega zadržanja nekaterih nacijevskih politikov, kakor na pr. Goebbelsa. Skušali bomo v naslednjem pojasniti či-tateljem, kaj se je pravzaprav dogodilo v Nemčiji. Znano je, da oblasti v nemški rcPubliki niso imeli v rokah sanio nacijevci s svojim "Fuehre* rjem" Hitlerjem, marveč, da so nacionalni socialisti morali to o-blast deliti s konservativci, katerih glavni zastopnik v kabinetu Jc podkancejar von Papen- Res* je, da je Hitler prišel do kancelarskega stolčka, ker so ga Podpirali konservativci, zastopniki veleposestnikov, kapitalistov 111 industrijalcev, ki so se bili u-strašili preteče rdeče nevarnosti *er so hitlerjevsko organizacijo uporabili za zatretje komunisti* cniH in socialističnih organizacij- Hitler" je bil res pritegnil na syojo stran široke plasti nemške-ljudstva, kateremu je obljub 'jal, da uvede socialno pravič-n°st, da zatre brezposelnost ter Pripravi Nemčijo spet do svoje nekdanje gospodarske in politične moči, bil je pa le pod stalno kontrolo konservativcev, ki so blagohotno gledali, dokler so Hitlerjeve oborožene tolpe preganjale socialiste in komuniste, .1 so takoj zagnali krik, ko so poveljniki istih tolp začeli siliti v Hitlerja, radi pritiska od spodaj, naj bi končno začel z uvajanjem obljubljenih socialnih reform. V nacionalno socialistični stra nki je začelo vreti, Hitler pa je kolebal, dokler mu von Papen ni postavil nekakega ukimatuma s svojim govorom v Marburgu. Ta govor je spravil nekaj zmešnjave v vrste Hitlerjevih ožjih sotrudnikov, ki niso bili o položaju tako natančno poučeni, kakor "Fuehrer" sam. Zato je Goebbels, minister za propagando, prepovedal objavo pódkance-larjevih izjav ter je začel grmeti proti von Papenu in proti re* akciji, ki hoče uničiti pridobitve nacijevskc revolucije, dočim je Hitler izjavil, da ima von Papen prav.. . Hitler je bil na križpotju- Kaj storiti, s kom potegniti? Ali s konservativci in junkerji, ki i-majo za sabo kapital, industrijo in pa sijajno oboroženo državno hrambo (Reichswehr) ter organizacijo "Jeklenih čelad" in še Goering Hindenburga povrh vsega, ali pa z nacijevci, ki imajo srajce na sebi in drugega nič? In je Hitler najbrž takole računal: če grem s konservativci in vse pametno ukrenem, se bodo morale srajce pomiriti, ker niso dovoli močne, da bi kljubovale vojski in Stahlhelm če grem pa z rujavimi srajcami, si nakopljem preglavice: naprej boj, ki bi bil krvav in glede katerega felo dvomim, da bi jaz bil zmagovalec; pozneje pa, za slučaj, da zmagam, bi me stranka gnjavila zardi socialnih reform. Kaj storiti? Po nekaj dneh cincanja, se je moral "Fuehrer" odločiti, ker so menda tudi njegovi pristaši začeli slutiti nevarnost ter so začeli ugibati, kako bi Hitlerja potegnili s sabo. Pripravljali so ba je drugo revolucijo, ki naj bi le- vičarski struji v nacionalno socialistični stranki pomagala do zmage. Tako vsaj trdi nemška vlada; ni pa mogoče vedeti, ali ta trditev odgovarja resnici ali ne. Dejstvo je, da je Hitler sklenil ugoditi zahtevam konservativcev ter se na radikalen način iznebiti onih elementov, ki konservativcem niso bili po godu. Da se je vsa akcija izvršila z vednostjo konservativcev, o tem Hindenburg se prav kmalu prepričamo, ako pomislimo na sledeče činjenice.V noči, ko je Hitler dal ukaz na po-kol j, je bila "Reichswehr" v pripravljenosti ter je imela povelje, da takoj intervenira, ako bi se ruja ve srajce uprle; Hindenburg in konservativni vojni minister sta Hitlerju čestitala, ko se je vse izvršilo: von Papen, o katerem so krožile tako čudne vesti, ostatne še nadalje v vladi kot podkancelar, kar bi se pač ne zgodilo, ako bi se s Hitlerjevimi ukrepi ne strinjal popolnoma. Iz vsega tega izhaja, da je slavljeni "Fuehrer" neslavno izdal one množice, ki so se bile zanj teple in katerim je obljubljal večno zvestobo in lepšo bodočnost. Z neverjetno hladnokrvnostjo je dal postreljati svoje dotedanje prijatelje, voditelje naskakovalnih oddelkov, ker je hotel ovce oropati pastirjev ter s tem že v kali zadušiti vsako možnost resnejših uporov. Storil Goebels KAKO SE JE IZVRŠILA MORIJA Sedaj pa nekaj kronike iz tega žalostnega poglavja nemške zgodovine! Sporazumno s svojimi zavezniki je Hitler sklenil, naj se šiščenje izvrši v noči od petka na soboto. V Berlinu je delo prepustil generalu Goeringu, sam pa se je v letalu odpeljal v Mo-nakovo, kjer je bil glavni stan rujavih srajc, in je tam živel tudi njihov glavni poveljnik Roehm. Ob 4. zjutraj je Hitler prispel v Monako-vo, odpravil se je s četo izbranih mož v kopališče Wiessee, kjer je našel Roehma in Heinesa, nekega drugega višjega poveljnika naskakovalnih oddelkov, ko sta še spala. Dal ju je takoj odvesti v zapor, kamor so pozneje odvedli še nekaj drugih fašističnih višjih poveljnikov. Jetniki so prišli pred izredno sodišče, ki je vsakemu dalo komaj tri minute časa, da se zagovarja. Nič ni pomagalo, da so nekateri zatrjevali, da so nedolžni, da ne vedo o nobeni zaroti in da so Hitlerju vdani z dušo in telesom. Odvedli so jih na dvorišče jetnišnice ter jih tam postreljali. Glavnemu poveljniku fašističnih čet Roehmu, so na Hitlerjevo povelje izročil samokres ter mu dali deset minut časa, da se ustreli. Ker tega ni storil, so krvniki vdrli v celico ter sprožili proti njemu svoje revolverje. Tako je umrl mož, ki je bil od vsega začetka na Hitlerjevi strani. i V Berlinu je general Goering s še večjo vnemo izvršil poverjeno mu ro-kodelstvo.Generala Schleicherja, bivšega nemškega kancelarja, ki so ga imeli na sumu, da ni prijatelj sedanje vlade, je dal ustreliti v njegovem stanovanju, kjer je padla tudi njegova žena, zadeta od krogel, ki so jih sprožili krvniki. Šetekom sobote je Goering dal postreljati drugih deset voditeljev nacionalnih socialistov, v ponedeljek pa jih je padlo še dvajset. Nekateri bivši Hitlerjevi pristaši in prijatelji so izvršili samomor, tako da je vseh žrtev preko petdeset. Natančno število ni znano z gotovostjo, ker noče vlada objaviti nobenega seznama. Med žrtvami morije so naslednji poveljniki naskakovalnih odelkov 3 činom divizijskih generalov: Heines, ki je bil tudi policijski načelnik v mestu Breslau; Ernst, poveljnik berlinskih in brandenburških fašističnih čet; Schmidt, Hayn, grof Spreti in von Heydeberck. Med onimi, ki so si sami vzeli življenje je tudi Gregor Strasser, ki je to pod pritiskom konservativcev in namenom, da se še nadalje vzdrži na vladi oziroma vsaj na kancelarskem stolčku. je bil prijVtelj generala Schleicherja in do lanskega leta tudi glavni so-trudnik Hitlerjev. V Berlinu, v Monakovem in drugih mestih je policija zasedla sedeže naskakovalnih oddelkov, ki so bili sedaj poslani na dopust za dobo enega meseca. Minister za propagando Goebbels je brž prenehal s svojo gonjo proti von Papenu ter začel peti slavs-peve Hitlerju radi njegove odločnosti. Zameril pa se je menda že preveč podkancelarju in ga nameravajo radi tega poslati v Varšavo, da bo tam zastopal nemško vlado. O von General Schleicher Papenu so pisali, da je predložil ostavko, a da ni bila sprejeta. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen vtis je naredilo Hitlerjevo postopanje na širše plasti nacionalnih socialistov, ki so bili tako navdušeni za svojega "Fuehrerja" — voditelja, a tega za sedaj še ni mogoče vedeti, ker je v Nemčiji strogo zabranjeno govoriti o poslednjih dogodkih, listi pa imajo nagobčnik in smejo« pisati samo ono, ka,r jim berlinska vlada ukaže. Dopisniki nekaterih inozemskih listov so poročali, da so se fašistični bojevniki ponekod uprli in da je radi tega prišlo do bojev, v katerih so pokali topovi in so rezgetale strojne puške. Če te vesti odgovarjajo resnici, je žrtev gotovo mnogo več nego smo zgoraj navedli. RAZNE VESTI Vse hitlerjevske organizacije, ki ko se bile ustanovile med Nemci, prebi-vajočimi na Sedmograškem, je romunska vlada razpustila radi poslednjih dogodkov v Nemčiji. Velike poplave so imeli pretekle dni v severnem delu Bolgarske in je katastrofa povzročila 12 človeških žrtev; •med utopljenci je šest otrok. Japonska vlada, kateri je načeloval Saito, je odstopila in je novi kabinet sestavil admiral Okada. V Trstu je umrl odvetnik Cario Mrach, ki se je posebno pred vojno boril v italijanskem taboru proti tržaškim Slovencem. Strašne smrti sta umrla dva mladeniča, ki sta. se bila v Buenos Aire-su skrivaj vkrcala na ladjo "Evago-ras". Skrila sta se bila v ladijska skladišča in sta v njih ostala, ko so jih zaprli. Šele po približno 40 dneh so našli njuni popolnoma izpiti trupli. í Obletn ica proglasitve neodvisnosti V ponedeljek, 9. julija, proslavlja argentinski narod obletnico proglasitve svoje neodvisnosti od španskih gospodarjev. Rilo je koncem marca 1816, ko se je v Tucumanu sestal kongres, na katerega so poslale svoje za" stopnike pokrajine Buenos Aires, Cuyo, Tucuman in Córdoba, da sklepajo o važnih zadevah. — Položaj.v katerem se je nahajala dežela, je bil takrat zelo kočljiv: španska vojska si je bila opomogla od prvih porazov ter je bila zmagovita v Chileju, Columbiji, Venezueli in Ecuadorju, pa tudi Argentincem je predla slaba, odkar so bili Španci porazili čete generala Rondeaua pri Sipe-Si" peju; poleg tega je dežela mnogo trpela radi notranjih sporov, iz-virajočih iz osebnih ambicij raznih "caudillov", med katerimi se je posebno odlikoval Artigas. Izgledi za uspeh revolucije, ki se je bila pričela 25. maja 1810, so bili torej nad vse slabi- Vkljub temu pa pogum ni upadel možem, ki so se bili zbrali v Tucumanu, marveč so trdno zaupali v boljšo bodočnost dežele v njeno končno in trajno osvoboditev izpod španskega kraljevskega jarma. Poseben Vpliv na zborovalce sta imela v tem pogle< du Belgrano in San Martín, ki sta bila zbrala svoje čete v bližini mesta in s katerih vednostjo in sodelovanjem se je pripravljal veliki dogodek: Proglasitev ne odvisnosti. Ta dogodek se je izvršil zgo-dovinsga dne 9- julija 1816. Ko se je imelo tega dne zaključi ti redno zasedanje kongresa, je vstal kongresni tajnik ter vprašal prisotne zastopnike naroda,, "ali žele, da bi province Unije postale svoboden ter od španskega kralja in španske dežele ne" odvisne". Vsi prisotni so tako j "vstali ter soglasno odgovorili z "da". Sestavila se je nato izjava, v kateri se je proglašala neodvisnost. Od onih časov je argentinska republika, nad katero je bil prišel blagodejen žar svobode, stalno in brž napredovala ter se raz vila v močno in spoštovano dr" ;žavo, ki po svoji gospodarski moči in po svoji civilizaciji za vzema zavidanja vredno mesto v zboru držav. Dal Bog, da bi trajno napredovala ter vsako leto lepše pro-cvitala! IZ BAHIJE BLANKE V par številkah Novega lista sem čital kot nekakšno svarilo, da se malokdo oglasi s kakšnim dopisom. Pa sem si tudi jaz iz ,teh svaril svojo — po domače bi rekel: lenobo predstavil ter skle nil, da nekoliko opišem naše tukajšnje razmere. Vzrok mojega molka ni bilo črnilo (saj jc zelo poceni), le s peresom je križ: ker smo samo nizko šolo obiskovali, noče vedno teči tako, kakor bi človtek hotel in želel. Najbolj važna zadeva za nas, delavce, je delo. Kako je torej z delavskimi prilikami tu, pri nas? Slovencev n^s je tukaj prece j in v splošnem lahko rečem, da imamo za sedanje čase še precej sreče; skoraj mi ni znano, da bi bil kateri izmed rojakov popol Neumrljiva ženevska konferenca: r azorožitveni konferenci so že sto matje še vedno shajajo v Ženevi. Sli ka nam kaže sejo, na kateri je govo krat napovedali smrt, pa se diplo-ril angleški zastopik Sir John Simon noma brez d.ela. Le plače so strašno nizke in jih je mnogo, ki morajo delati za 3 pese na dan, posebno sedaj, ko smo v zimskem času: da se le preživi! Na boljši ali slabši način smo, torej, zaposleni. Nekateri so začeli delati na lastno roko in poskušajo svojo srečo. Nekaterim izpade dobro, drugi pa se prevari, ker so pač časi slabi. Precej se jih reši tukaj, ker so v bližini kar tri pristanišča. v katera prihajajo tovorni parniki in kjer so plače še vedno dobre: 8 pesov za 8 ur; zelo dobro bi bilo, ko bi bilo vsak dan delo, pa ga ni in se morajo težaki zadovoljiti z le delno zaposlitvijo. Sedaj pa nekaj drugega! Kakor sem1 že prej omenil,' nas je tu, v Bahiji Blanki, precej .-o-jakov, pa kar nič se nismo mogli doslej domeniti, da bi usta lovili kakšno društvo- Čitam iz vseh krajev Argentini je, kako se dru štva razvijajo in kako imajo več krat zabave. Tukaj nas je menda kakšnih 200, pa se med sabo niti ne poznamo. Človek bi lahko rekel, da se moramo sramovati, da nas ne zanima to, kar bi b b včasih vsem v zabavo in razvedrilo, enemu ali drugemu pa lahko tudi v korist. Pred nekaj dnevi me je priA*: obiskat ožji prijatelj z namenom. da mi pove svoje mnenje o teh stvareh. Pravi, da bi bilo dobro, ko bi ustanovili podporno društvo, ko nas je vendar tolika. In takšno društvo da bi bilo vs m v korist. Hvaležen sem mu bil m sem mu tudi dejal, da bi jaz bil takoj za ustanovitev društva, o-bišče pa naj še nekoliko naših ljudi, da bomo videli, l>aj c ii pravi jo in ali se bodo za stvar zanimali. "Vidiš," sem mu dejal, "toliko nas je tukaj, pa smo triko čudni: ne vem, če nas je vsega skupaj to, ki prejemamo scenski časopis. Ogromna večina se niti za naše štivo ne zanima. No, pa bomo videli, ali bo kaj več zanimanja za društvo!" Čas bi res že bil, da bi sl' nekoliko zdramili iz naše zaspmo-sti! No, pa na j bo za danes dovolj, da ne bom preveč dolgočasil či" tateljev s tem skromnim dopisom (seveda, če ga urednik objavi) Naj mi za v bodoče kaj ostane, če dopisa tega koš ne vzame! . . Na priloženem listku Vam pošiljam par naslovov mojih zn r.-cev. o katerih sem že kar go > -, da se naročijo na Novi list. — (Najlepša hvala! — Op. upO Lepo pozdravljam vse čLate" ljice in čitatelje Novega liV"i. Zdravo! J- fl Izseljensko društvo "Tabor" Tako se irtienuje nova izseljenska organizacija, katere ustanovni občni zbor se je vršil v soboto, dne 30- junija 1.1.. in ki ima namen zbirati v svojih vrstah naše izseljence, ne glede na njihova politična in druga prepričanja, pospeševati njihovo prosve" tno in strokovno izpopolnjevanje, njihov gospodarski napredek, skrbeti za poučevanje izseljenskih otrok v materinščini, gojiti med nami izseljensko vza" jemnost itd. Temelje za to novo organizacijo, v kateri bo prostora za vsakega našega izseljenca in izseljenko, je že dalje časa skrbno pripravljal poseben odbor, na čigar vabilo na ust. občni zbor se je odzvalo mnogo naših izseljencev- Po obširni razpravi o smernicah, katerih se bo moralo društvo držati pri svojem delovanju, so se odobrila društvena pravila in se je izvolil prvi odbor, ki je tako-le sestavljen: Predsednik Anton Prežel j; podpreds. Štefan Mavec; tajnik Vlado Krmac; podtajnik Stani- Naš posebni oddelek šteje danes okrog 15.000 (petnajst tisoč) poslovnih prijateljev med HRVATI SRBI IN SLOVENCI torej med Jugoslovani, ki znajo upoštevati naslednje razloge: NAŠ ZAKON: Hitrost, solidna in vljudna postrežba. NAŠE GESLO: Da Vas naši uradniki Vaše narodnosti postrežejo v Vašem jeziku. NAŠA DOLŽNOST: Sigurnost Vaših vlog, kulantnost pri nakazovanju denarja in jamstvo pri prodajanju ladijskih voznih listkov. NAŠA ŽELJA: Zadovoljiti tisoče in tisoče naših klijentov glede vse njihovih nalogov. PRIDITE V NAŠO BANKO ALI PA NAM PIŠITE! DAJTE NAM SVOJ NALOG IN PREPRIČAJTE SE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah doi 12.30. / Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: l. n. Além 150 buenos aires Zastopnik: José M. Jaku« Calle Montevideo 671 BERISSO F. C. S. DROBNE VESTI Poveljnik ruskega vojnega letalstva se mudi te dni v Londonu, kjer bo baje kupil večje število vojnih letal. Pravijo, da so se odnošaji med Anglijo in ZSSR v zadnjem času nekoliko izboljšali. Radi protifašistične propagande je rimski tribunal obsodil Giovannija Fusconija na 9 let ječe. Deset drugih obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 15 mesecev do 7 let. Umrl je v Haagu princ Henrik Mek-lemburški, mož holandske kraljice Vi-ljemine. Imel je 58 let. Bolivijske vlada je sporočila Zvezi narodov,da pristaja na posredovanje Kolumbije in Peruja, ki želita, da bi se chacovski spor rešil mirnim potom ter "v duhu Leticije". Atlantik sta preletela poljska letalci brata Adamowicz. Namenjena sta bila iz New Yorka naravnost v Varšavo, a sta morala pristati v Franciji pri Alenconu, ker jima je zmanjkalo gorivo. Najstarejši mož na svetu je umrl pretekle dni. Imenoval se je Zara A-ga, bil je Turk in pravil, da ima 164 let, dočim so m uzdravniki dajali 150. Poročen je bil že 13 krat in zapustil j«' nekaj živih sinov, izmed katerih ima najstarejši 85 let. V Chileju so se uprli odpuščeni delavci pri Lonquimayu ter začeli pleniti po podjetjih. Vlada je poslala proti njim karabinerje in je prišlo na več krajih do krvavih spopadov. Napetost med Albanijo in Italijo je bila postala že prav nevarna, ker so Italijani grozili, da bodo izkrcali svoje čete v Draču ter so Albanci začeli klicati Jugoslovane in Bolgare na pomoč. Končno pa so se Italijani premislili in so svoje vojne ladje odpoklicali. slav Baretto; blagajnik Hamlet Cesar; podblasajnik Aleksander Vodopivec; odborniki: Ivan Ber ginc, Maks Bizjak; Cvetko Ke" ber in Jisip Kodelja; preglednika Ciril Jekše in Marijan Medveš ček. RAZPUST SOKOLA "LA PATERNAL" Na zahtevo odbora Sokolskega društva "La Paternal" se je vršil preteklo soboto, dne 30. junija t. 1.' izredni občni zbor, ki je imel končno veljavno odločiti glede vprašanja, katero so člani izčrpno prerešetali že na dveh prejšnjih sestankih, namreč glede razpustitve društva. Po prečitanju in odobritvi poročil posameznih odbornikov in načelnikov odsekov, je občn^zbor sprejel z veliko večino naslednji predlog: "Upoštevajoč: 1. da je potrebni* strnitev sokol-skih vrst v Buenos Airesu ter da za sedanje prilike popolnoma zadostuje eno samo Sokolsko društvo v tem mestu; 2. da je tu kot Sokol Kr. Jugoslavije že uradno priznan od Saveza Sokol Buenos Aires I.; 3. da se je delovanje Sokola "La Paternal" razvijalo v zadnjem času skoro izključno na polju prosvete ter sijilo še na druga polja, kjer je delo za blagor naše izseljenske skupnosti nujno potrebno; 4. da je za takšno delo potrebno združitev sil; 5. da se snuje nova izseljenska organizacija, ki hoče to združitev sil doseči ter skrbeti za vsestranski napredek našega izseljeništva; se Sokolsko društvo '"La Paternal" razpušča ter se člani pozivajo, naj vstopijo v Sokol Buenos Aires I. ali pa v snujoče se izseljensko organizacijo. Brata S. Baretto in V. Koma« imata obvestiti o sklepih občnega zbora Savez in bratske organizacija ter poskrbeti, da se društvene knjige, zapisniki, znaki itd. odpošljejo na pristojno mesto". Pretežna večina članov je pozneje prisostvovala ustanovnemu občnemu zboru Izseljenskega društva 'Tabor, o katerem poroča naš list na drugem mestu. NOVI LIST Stran 3 ARGENTINSKE VESTI Novi jugosl. odpravnik poslov je že na poti Obveščevalna agencija "Havas" poroča iz Beograda, z datumom od 2. julija: V spremstvu svoje žene je danes odpotoval proti Buenos Airesu g. Avgust Mišetic, ki je bil pred nedavnim imenovan /.a jugoslovanskega odpravnika poslov v Buenos Airesu. ■G. Mišetič je spreten diplomat, ki se dobro razume na vprašanja, katera so v zvezi z jugoslovanskim izšeljenstvom v Južni Ameriki; bil je svoj čas konzul na Dunaju, v Madridu, Bratislavi, Bruslju, v Vatikanu itd. Na vprašanja nekega zastopnika a-, gencije "Havas", je g. Mišetic ob svojem odhodu izjavil, da Argentinijo si-■ cer še ne pozna, a je gotov, da bo našel iskrene prijatelje med argentinskim narodom, ki si je znal priboriti zavidanja vreden položaj toliko z ozirom na svojo gospodarsko moč, kolikor glede civilizacijske stopnje. . . Dodal je: "Argentinija se ni nikoli oddaljila od evropske miselnosti, marveč je bila vedno v tesnih stikih z njo, vkljub oddaljenosti, ki nas loči; in to je vzrok, da se vse evropske narodnostne skupine, ki se tam naseljujejo, počutijo kakor doma". Dejal je nadalje, da je bil dotok jugoslovanskih izseljencev v Argentinijo v zadnjih desetletjih precej močan ter da se je nekaterim izmed teh izseljencev posrečilo priboriti se do visokih položajev. "Znano mi je", je nadaljeval g. Mišetic, "da je gospodarska kriza prizadela tudi Argentinijo, kakor vse ostale države, ter da delavci ne najdejo zaposlitve tako lahko, kakor včasih. A vprav to je eno izmed vprašanj, katerim se liom posvetil v dobrobit jugoslovanskega izseljeništva v Argentini-ji takoj, ko pridem Buenos Aires: potrudil se bom pomagati izseljencem pri iskanju dela, če pa tega ne bo mogoče najti, bom skrbel, da se bodo mogli vrniti v svoje kraje." Govoril je nato o ugodnih prilikah, v katerih se razvijajo gospodarski od-nošaji med obema deželama, ter se je laskavo izrazil o argentinskem poslaniku v Beogradu dr. Candiottiju, kateri se z velikim uspehom udejstvuje tudi na književnem polju. NOVA NAJDIŠČA PETROLEJA V zadnjem času so s povečano vne mo začeli stikati v Argentiniji po novih petrolejskih vrelcih in dosedanje najdbe kažejo, da ima dežela precej sreče kar se kamenega olja tiče. Pri Tupungatu, v pokr. Mcndozi, so naleteli na bogat vrelec, ki so ga že začeli izkoriščati, a petrolej so naleteli tudi v pokrajiniN Santa Fe, v okraju San Cristóbal, in sicer v globini od 1351 metrov. LETALSKA NESREČA Neko reklamo letalo je v Mendozi zadelo v vodni tank ter se razbilo. Pilot je pri tej nesreči zgubil življenje. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorrego Ml, Tišina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Delavci, zaposleni pri poljedelski zaščiti v Rosariju, so se obrnili na državnega predsednika a prošnjo za povišanje plač. Praviljo, da zaslužijo sedaj komaj 63 pesov na mesec ter da s tem denarjem ne morejo preživljati sebe in svojih družin. I 'Graf Zeppelin' nad Buenos Airesom PES RBŠII» ŽIVLJENJE TREM OSEBAM i V Kordiljeri, blizu Odrešenikovega spomenika, ima letalska družba Pa-nagra svojo opazovalnico. Nekega dne, v prejšnjem tednu, je uradnik zapazil, da se pes zelo nemirno vede, pa se je radi tega zanimal za vzrok. Pes ga je vodil po snegu kakšnih 600 m daleč, kjer so bili obležali trije mladeniči, ki so se bili odpravili preko goi'ovja iz Chileja v Argentinijo, da bi si tu poiskali dela, a jih je na poti zasačil snežni metež ter so od lakoti in utrujenosti obležali v snegu. Da jih pes ni zapazil, bi bili zmrznili tekom noči. PROTI MONOPOLU PROMETNIH SREDSTEV Ker se Iramvajske družbe v Buenos Airesu pritožujejo, da ne morejo več izhajati, je vlada, na pobudo inten-danta, predložila kongresu načrt za centralizacijo prometnih sredstev. Takšna centralizacija bi predvsem zadela lastnike kolektivnih avtov ter pri njih zaposlene šoferje. Zato so se organizirali ter napenjajo vse sile, da bi preprečili ustanovitev monopola. Poslali so v kongres posebno delegacijo, ki je poslancem obrazložila, da bi s takšnim ukrepom vrgli na cesto 11.000 šoferjev ter zmanjšali zaposlenost še v raznih drugih branšah, ki žive od prometa 2751 kolektivnih vozil; toliko jih je namreč v mestu in predmestjih. \ POIZVEDOVANJA Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo poživlja, da se javijo konzularnemu odseku v ulici Charcas 1705 naslednji rojaki: Vidas Ivan iz Kampora na otoku Rab. Čašic Petar iz Donje Berbine, Brod na Savi ter Slane Ignac iz Dobernič pri Celju. Paul Féval: Todo el mundo debe conocer al SASTRE DEL SOTANO donde uln peso vale dos Trajes, sobretodos y perrnmus desde $ 27., Hechuras desde $ 27 TUCUMAN 449 Descuento del 5 o|o presentando este aviso. <¿>00000000000000000^ Tin ' : «u SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) * ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - Proslava Vidovega dne Preteklo nedeljo se je darovala v buenosaireški cerkvi "Nu" estra Señora de lc^ Merced" slo vesna služba božja v počastitev spomina onih, ki so padli za svo bodo domovine. Te svečanosti, katero je priredilo tukajšnje So-kolsko društvo Buenos Aires I., se je udeležilo izredno lepo število članov naše tukajšnje koloni je ter osobje tukajšnjega našega poslaništva, Omenimo naj še, da so bili tudi Slovenci prav častno zastopani- Nedeljska prireditev Presvet-nega društva I. V proslavo šeste obletnice svoje u-stanovitve je imelo zg. imenovano društvo preteklo nedeljo prireditev, na katero se je bilo skrbno pripravi lo in je za to tudi v splošnem dobro izpadla. O pevskih točkah, ki so bile na vzporedu, nam je poslal pevovodja g. A. B. naslednje poročilo : Zbor S. P. D. I. je ta krat v resnici nekaj pokazal. Zboru se je poznalo, da se je pridno vežbal; bil je dobro pripravljen, kar je bilo videti že na veselih obrazih pevcev. Glasovi v mešanem zboru so bili pravilno razdeljeni; nobeden ni prekašal drugega. Intonacija prav dobra, izvajanje še lepše. V pesmi "Nazaj v planinski raji", pri "In to ti nič mar...", so bili soprani netočni, vendar pa je pevovodja s svojo spretnostjo brž pomagal, tako da ni vsak zapazil. Ženski zbor v isti pesmi je izvajal prav dobro. Posebno so se odlikovali prvi alti, ki so dali dušo in sledili dirigentu popolnoma. Ugajala mi je "Soška", katero je izva'jal mešan oktet. Glasovi so bili dobri, le v basu se je poznala utrujenost. Sicer pa je bila pesem polna duše; zlasti alta in tenorja sta mi ugajala, želeti bi bilo, da bi aktet bil stalen ter nas od časa do časa spet presenetil s kakšno pesmijo. Moški zbor je odpel "Na planine!" in "Morje" zelo dobro. Pevci poznajo pianissimo in so Sobro izvežbani. — Najlepši vtis je napravil čist in močan kotrabas. Zbor je v dobrih rokah in discipli- CERK VENI VESTNIK Častili gospod izseljenski župnik Kastelic nam je odpovedal nadaljnje dostavljanje "Cerkvenega koledarja" in "Cerkvene kronike", ker nismo mogli ugoditi njegovi želji, da bi v "Novem listu" objavili neko njegovo "Pojasnilo", v katerem s svoje' ga stališča tolmači in kritizira delovanje Sokolske organizacije ter postopanje sedanjega režima v Jugoslaviji ter v zvezi s tem pojasnjuje, zakaj je odklonil prošnjo Sokola Buenos Aires I., da bi v proslavo Vidovega dne daroval službo božjo v počestih spomina borcev, ki so 'padli na Kosovem. niran. Pevcem bi bilo le priporočati, da bi tudi na odru bolj gledali na pevovodjo, nego v note. Vi, dragi pevovodja Trebše, bodite vztrajen, neizprosen, tudi če zleti včasih kakšna pušica v Vas! Ni ríala Vaša zasluga, da zbor vedno napreduje; lahko upate še na lepše uspehe. Le tako naprej! Pri vprizoritvi drame "Krivopri-sežnik" se je videlo že po prvih prizorih, da je režijo imel v rokah mož, ki se na odersko umetnost res razume. Njegov vpliv se je poznal posebno v izgovarjavi, ki jo je treba pohvaliti glede pravilnosti, pred vsem pa zaradi razločnosti. Igra je bila v splošnem dobra podana in so igralci želi zasluženo odobravanje. Režiserju gu. Živcu čestitamo! Udeležba dobra. Želji častitega gospoda župnika nismo mogli ugoditi iz naslednjih razlogov: i. Ker smo odklonili tudi pri-občitev nekega dopisa, v katc' rem je bil častiti gospod župnik napadan radi svojega zadržanja v zgoraj navedeni zadevi. 2- Ker nimamo nobenega namena v vmešavat se v stare kran jske domače spore in razdore ter je — kar se Sokolstva tiče — za nas, izseljence, merodajno delovanje tukajšnih sokolskih organizacij, ki ni bilo nikoli iz-seljenstvu škodljivo in tudi ne proti Katoliški Cerkvi usmerjeno, marveč so celo pevci Sokol-skega društva "La Paternal" skrbeli za slovensko petje pri slovenskih sv. mašah na Pater-nalu! 3. Ker je pogrevanje starih mrženj, ki so jih morda nekater-niki prinesli iz domovine, za na' še izseljeqistvo ne samo nepotrebno, marveč za slogo v izseljenskih vrstah škodljivo. 4. Ker hoče "Novi list" delati za slogo in nima namena podpi' rati nobene £dražbe, naj pride poskus od koderkoli. Častitemu gospodu župniku se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njegovo dosedan je sode -lovanje. ROJAKI!! pri živcu v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se pleše Le$)i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC paternal Osorio 5085 POZOR! KROJAČNICA NA PATERNAL!? (nasproti postaje) NANUT in SAURIN KROJAŠKA MOJSTRA se priporočata cenjenim rojakom Najboljše blago. Solidno delo in nizke cene. Zadnje novosti warnes 2191 buenos aires U. T. 59 (Paternal) 4271 DAVEK NA TRANSAKCIJE IN DETAJLISTI Pristojno davčno ravnateljstvo je te dni sporočilo, da trgovcem na drobno ne bo treba letos plačevati davka 11a transakcije, pač pa morajo poravnati zadevni davek za prejšnje leto. ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. \ Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles "iíaiaiaisjaiajaEjsisisaisisíaisisisiaiaiBisisiaisiarai DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj - Calle GARMENDIA . * štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz- «I bero angleškega in če- f škega sukna ter soli- ž dne cene. m. ' Prvovrstno delo Clínica Médica " SLA VIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. N SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih Eeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 mM SLOVENCI DOMA IN DRl'GOD t< i I t,___ VESTI IZ DOMOVINE j Izseljensko gibanje Jugoslavije Izseljenski komisarijat je objavil prejšnji m^sec statistične podatke o izseljenskem gibanju Jugoslavije v letu 1933. Iz teh podatkov izvemo naslednje: V prekmorske dežele se je vsega skupaj izselilo 2.221 oseb (leta 19S2 2.454) to je za 233 ali za 9.5 oje manj. Največ se jih je izselilo iz 'savske banovine (829 oseb), potem iz donavske (399), primorske (339). dravske (307), vardarske 122). Po poklicu je bilo 622 poljedelcev, 560 kvalificiranih delavcev, 440 družinskih članov, ki ne služijo, 355 nekvalificiranih delavcev in 243 svobodnih poklicev. Iz prekmorskih dežel se je vrnilo leta 1933 3.385 oseb (6.031 léta 1932) to je za 2.656 oseb ali za 44 ojo manj. Največ se jih je vrnilo v savsko banovino (1.349), potem v du-navsko (623), primorsko (602), var-darsko 355), dravsko (258). Po poklicu jih je bilo nekvalificiranih delavcev 1.429, poljedelcev 862, kvalifi ciranih delavcev 595, družinskih članov, ki ne služijo, 287, in svo'oodnin poklicev .212. Največ se je vrnilo izseljencev iz USA, potem iz Argentine, Kanade, Urugvaja, Avstralije, Čila, Nove Zelandije. / V kontinentalne države (evropske) se je 1. 1933 izselilo 7.508 oseb (6.642), to je za 866 oseb ali 11.5 o|o več. Najtfeč oseb' je odšlo v Francijo in sicer 2.305. v Turčijo 1.931, v Albanijo 880, v Romunijo 662, na Nizozemsko 153, v Avstrijo 104 itd. Največ se jih je izselilo iz vardi-'kc banovine, slede dravska, zetska, primorska, savska in moravska banovina. L. 1933 se je vrnilo iz kontinentalnih (evropskih) držav 3895 oseb (8.209), to je za 4.314 oseb ali 52.5 o|o manj. Največ se jih je vrnilo iz Francije in sicer 2.690, iz Romunije 187, iz Belgije 179, \z Cehosloviške 165, iz Nizozemske 156, iz Avstrije 142 itd. Največ se jih je vrnilo v dravsko banovino, slede savska, pri. morska, vardarska in donavska banovina. Kralj Aleksander v Novem Sadu Dne 10. junija je kralj Aleksander posetil Novi Sad, kamor je bil povabljen, da prisostvuje svečeni otvoritvi Doma novosadske trgov ske omladine. Prebivalstvo, ki ga ni bilo videlo že celih petnajst let, odkar je bil tam še kot regent, mu je priredilo slovesen sprejem. Otvoritvi doma je prisostvoval tudi minister za trgovino in industrijo g. Juraj Demetrovič. Na banketu je imel govor, v katerem je izrazil prepričanje, da je Jugoslavija že prebolela dobo najhujše gospodarske krize. Treba da je sedaj vpostaviti normalno cirkulacijo denarja ter obnoviti kreditni sistem. Vlada da se j<3 že lotila teh vprašanj. Povdarjal je, da je treba z zaupanjem in z o-ptimizmom gledati v bodočnost; pregnati treba sumničenja, maloduš-nost in nezaupanje. Največji za vezriik krize je po njegovem mnenju apatija, vdanost v usodo. Bolgarski pevci v Ljubljani Prizadevanja za navezanje čim tesnejših gospodarskih in kulturnih stikov med Jugoslavijo in Bolgarijo se vedno bolj množijo in ga skoro ni tedna, da bi se na tej poti ne storil kakšen nov korak, dosegel kak nov uspeh. V četrtek 17. maja je posetil Ljubljano bolgarski pevski zbor "Rod na Pesen", katerega je bil ustanovil v Sofiji Slovenec Bezenšek in ki je sedaj reprezentativen zbor Bolgarije. Ljubljančani so gostom priredili nad vse navdušen sprejem. Zbor "Rodna pesen", 90 pevcev in 55 pevk je lani, na tekmovanju, dobil naziv pevskega prvaka Bolgarije. Bolgarski gostje so 20. maja nastopili v dvorani hotelu "Union" na proslavi 50 letnice pevskega društva "Slavca". Illllll Kupčija s strupenimi kačami Toplota je zbudila iz zimskega spanja tudi strupene kače, ki so se letos kakor tudi lani pojavile v o-gromnem številu posebno v vsej bi-haški krajini. Kmetje so že doslej utrpeli znatno škodo, ker se njihova živina rada pase na solnčnih krajih, kjer je trava najbolj velika, kjer je pa tudi največ kač- Kolike škode povzročijo strupene kače. nam jasno pove statistika bivše bosanske deželne vlade. V petih letih (od 1907 do 1911) so pičile strupe ne kače 780 ljudi (40 smrtnih slučajev) in 52.378 komadov razn« živine (10.712 smrtnih slučajev). V teh petih so pobili 790.642 strupenih kač. Zadnja leta so se kače razmnožile. Šef Doma narodnega zdravja v Mostarju dr. Dojnič je ^ačcl koristno akcijo. V Nemčiji je našel dober trg za strupene kače ir. jil. tja pošiljajo žive. Kmetom plačujejo za vsako živo kačo 25 Din. To v današnjih časih zelo dober vir dohodkov. V bihački krajini bi se našlo dovolj lovcev na strupene kače, če bi se kdo pobrigal, da jim najde dober trg za prodajo kač. To bi bila Razni požari Sredi maja je bilo v Sloveniji vec| (jvojna korist za ljudstvo. Z uuiče-požarov. V Potoku pri Šmartnem pod Km. goro je posestniku Francu Bendi zgorel pod. Gasilci iz Vodic so bili brž na licu mesta ter preprečili nevarnost, da se ogenj razširi in zajame še druga poslopja. Osem tisoč Din. škode je povzročil požar Juriju Dr^kšiču v Prerodu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Zgorela mu je koča. V Ptujski gori je zgorela domačija posehtnika Šegula. Škodo cenijo na 60 tisoč dinarjev. vanjem kač bi od sebe in živine odstranili nevarnost, poleg tega bi pu še zaslužili. Letos so kače pičile že zelo veliko število razne živine, pa tudi ljudi je bilo že precej pičenih. VESTI S PRIMORSKEGA I HOV VAL NASILJA Poročila, ki prihajajo v zadnjem času iz tužne Primorska, pravijo, da so fašistični oblastniki izlili nad njo nov val nas'.ija in preganjenj, usmerjen v pr i vrsti proti slovenski in hrv.u4i duhovščini. Žalostno je pri tem dejstvo, da sodelujejo pri tej so nji tudi fašistom vdani katol ški svečeniki, med njimi adminis ? -tor goriške nadškofije mons. Si-rotti. Ta trditev ni nikakršno neutemeljeno podtikanje, marveč ie vzeta iz rimskega poluradnega lista ''Giornale d'ltalia", ki ie v fašističnih stvareh zelo djbro poučen in ki je v svoji številki cd i- junija pisal v zvezi s konfina-cijo bogoslovnih profesorjev An • tona Rutar ja in mons. Mnžice, naslednje: "Zanimivo je podčrtati, da so bili med pričami mnogi italijanski svečeniki goriške škofije, pa tudi administrator Don Sirjtti. Tekom zasliševanja so prišle na dan zelo važne stvari glede Mnžice in Rutarja". * * lir * ü * # * # * Dober plen Neznani vlomilci so vdrli v pisarno trboveljske cementarne ter od Vesli okroglih 100.000 dinarjev, spravljenih v kovčegu ter namenjenih za mezde delavcem. O vlomu so bile brž obveščene vse važnejše o-rožniške postaje. Iz Ljubljane s<> prispeli detektivi, ki vodijo preiskavo. Musolini je govoril na zborovanju vojnih prostovoljcev v Rimu Nesrečen izlet Na izletu tretjega letnika zasebnega ženskega učiteljišča iz Maribora v Logarsko dolino se je dogodila težka nesreča. Pri slapu Savinje je po drči pridrvelo drevo ter ubilo dijakinjo Marženko Grossma-nnovo, Mileni Kucovanovi pa je zlomilo nogo. .......................................................................................................................... t liiittiiiitii ................................................................................................................. Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE 1 ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. tfAŠLI BOSTE V 1 NASI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- i , NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE ( UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ( I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO f § OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. bi Aretacija in poznejša konfi-nacija obeh profesorjev gorice ga semenišča pa je bila samo u-vod za nova preganjanja, o katerih že prihajajo prve vesti. Tz Gorice poročajo,da je bilo v okolici aretiranih več slovenskih duhovnikov. V Črnem vrhu so aretirali Filipa Kavčiča, ki ga nameravajo baje konfinirati. Zameril se je, ker je vernik^ nagovarjal, naj hodijo k slovenski pridigi, torej ne k italijanski. sKaplan v Tolminu je dobil policijski opomin, ker je v žipniš-.i poučeval otroke verouk v slovenskem jeziku. Poročali smo pred nedavn- i, da je moral ajdovski župnik g. Fon zapustiti Aidovščino- Danes moremo podrobneje povedati, kako so ga spravili iz njegove vasi: neke noči je pridrvel pred župnišče avtomobil s policijskimi uradniki, ki so g. župnika odpeljali v Gorico naravnost na kvesturo. Ker je g. župnik bil. bolan, se je v uradu zgrudil, tako da je policijski zdravnik sam odredil, da ga morajo spravi"! v posteljo. Toliko pa je bil žuj.-nik strt, da je sedaj odšel na novo mesto v Vipolže v Brda, djčir.i je msgr. Sirotti na njegovo mesto v Ajdovščini imenoval duhovnika Fantinija. ki ga j" bil sam poklical iz Italije. Msgr. Sirotti ima očividen namen, da vso goriško nadškofi jo pofašisti in oblasti mu grejo, seveda z vsemi močmi na roko. ARETACIJE V GORICI, TRSTli IN DRUGOD V Gorici je policija aretirala šest delavcev: Ivana Pavletiča, Karla Pa-vletiča, Antona Brajnika, Stanka Čuka, Franca Mozetiča in Franci Vuka. Obdolžili so jih, da so rovari-li proti fašizmu. Iz istih razlogov so oblasti aretirale v Tržiču delavce Josipa Gosaka, Valentina Regenta in Stanka Ferjančiča. Po poročilih iz Trsta'je začela ta-mošnja policija preganjati slovenske delavce, ki so le količkaj slabo zapisani. Koncem maja je bilo aretiranih baje okrog 20 slovenskih delavcev iz mesta in okoliških vasi. TEROR V VODICAH Karabinerji in tajna policija vpri-zarjajo velik lov na hrvatsks kijigc v Vodicah. Pri nekaterih družinah so že ponovno izvršili hišne preiskave in to s takšno brezobzirnostjo, da se radi nje zgraža vsa vas. Pri Juriju Ribariču (Baldinovem) so vdrli v hišo, ko ni bilo nikogar doma, raz metali so vse ter pustili vrata odprta, ko so odšli. Pri Markinovih so karabinerji ponoči vdrli v fiišo ter ta ko rogovilili, da je nevesta, katere mož se nahaja v Argentiniji, dobila živčni napad in je morala 17 dni preživeti v bolnišnici. Tudi pri Minki-novih so izvršili preiskavo; nevesta se je karabinerjev tako prestrašila da je pobegnila od hiše ter se zatekla v neki hlev, kjer so bile ovce, ter tam prebila vso noč; naj o.neni-mo, da je revica v blagoslovljenem stanju. Vsa ta preganjanja so vprizorili oblastniki radi nekaterih hrvatskih knjig goriške Dr. sv. Moharja. Juriju Ribariču so zaplenili tudi star molitvenik "Oče, budi volja T/oja" od škofa Dobrile. 0202010200010001020202020202024848534853010002010201000123535348234823534853232353532348485323482353235302020200024848482353234823532353534823535353483123535323484823485323532353534823 0223235323020102002323535323232323234823020202022323020248532348232323532323484802320148484848535348020248485353535323485323535323535301024823234832234848534848 novi list Stran 5 Pismo s Spodnje Pivke Knežak, maja 1934. Najbolj zapuščena pivška vas in najbolj polna mi-zerije so Juršče. Vas ima sicer svojo šolo z eno učno močjo in celo miličniki so že dolga leta nepretrgoma vaški gostje. Juršče štejejo kakšnh 80 hišnih številk. Med vsemi vašča-hi pa ni niti enega srednjega, kaj šele dobrega kmeta. Po večini so sami bajtarji, tu pa tam ima kakšen tudi kos zemlje, nekaj njivic in morda tudi kozo. Gozda nimajo, čeravno živijo sredi njega. Nekdaj, v boljših časih, je imel skoraj vsak Jurščan po par volov ali pa konj, s katerimi je prevažal drugim les iz gozda. Preživljali so se le z delom v gozdu ali s prevažanjem lesa. Zelo mnogo se jih je kljub vsemu moralo izseliti. Slabe razmere pa so pognale Jiu'-ščane tako daleč, da nimajo danes niti volov, niti konj več. Delo v go-zdu je zastalo, trgovina z lesom je zamrla, izseljevanje j-vanje dela v državi ustanovil celo mrežo najpotrebnejših ustanov, ljudskih kuhinj, azilov itd. Važno vprašanje konference je bilo, koliko je pravzaprav v naši državi brezposelnih delavcev. Zastopniki delodajalcev so bili mnenja, da je številka 300 tisoč brezposelnih, kakor trdijo zastopniki delavskih zbornic, pretirano visoka. V obravna i tega vprašanja je bilo pa ugoto vljeno, da je nemogoče ugotoviti točno število brezposelnih delav cev v mestu, ker se tudi na deželi kmet vsled obubožan ja. spremi nja v delavca. Zato ni mogoče točno označiti, kdo je pravi delavec- Sklenjeno je bilo, naj se na podlagi poblastila novega finančnega zakona izdajo posebne de lavske legitimacije, ki bodo slu žile borzam dela ter brezpose! nim delavcem za potovanja. Na ta način bi se utegnilo priličr.o ugotoviti, kakšna je številčna ra zlika med mestnimi in kmečki mi delavci. 1'ozdravljena je bila namera osrednjega odbora, da se bo po i pora potrebnim brezposelnim povečala. Pri tej priliki je bil ugotovljeno, da so z velikim var čevan. borze dela dobile potrebi1' rezerve, katere bodo sedaj pora bile. Nekateri delavski zastopni ki pa so grajali pretirano varče vanje v teh ustanovah. V nadaljnji razpravi je b»lo naglašeno, kako važno je študi rati socialna vprašanja v državi Belty Worth, ki jo smatrajo v Združenih državah za eno izmed najlepših Evinih potomk, je posetila veliko razstavo tulipanov v Nerw Yorkn * # + 4¡l ** ti * ti * ti kar sedaj dela osrednja uprava,) milijonov dinarjev za zgradbo ki je organizirala v to namen posebno statistično službo — ustanovila knjižnico ter bo v najkrajšem času izdala veliko krasno reprezentativno socialno-politično revijo v Beogradu. Končno je konferenca pozvala beograjsko občino, naj brezplačno odstopi potrebno zemi ljišče, kjer se bo zgradila velika palača za javno borzo dela v Beogradu, katera je neobhodni» potrebna. Beograjska občina je to pravzaprav dolžna storiti, ker je osrednja uprava za delavsKO posredovanje iz brezposelnega fonda beograjski občini dala :o občinskih socialnih ustanov, s katerimi se sedaj ponaša občina. Smrtna nesreča Na Turncu pri Šmarni gori je 7-gubil življenje 24-letni Vladimir Erbežnik, sin ljubljanskega trgovca na Gosposvetski cesti. Pri plezanju se mu je dogodila nesreča, da je strmoglavil kakšnih 100 m globok j in obležal s prebito glavo. MHUWHIlHmtlilHIHmUimHIIIIIIIIIHHUIIHIIIIHIHIUIHIIIIHm NAROČITE SE NA "Novi list" Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da: bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate, utegne biti prepozno---- "clinica canale", la valle 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice, i SPOLNE BOLEZNI: Hitra in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen, nova ali zastarela, po sistemu prof Zanderja. REVMATlZEM: Bolečine v mišicah, kila. Creves/ie in želodčne bolezni. Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistémom. Jetika. ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok,,šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki .specialisti. Od 9. de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. GOVORIMO SLOVENSKO "CLINICA CANALE" lavalle 410 buenos aires 30E IOE IOE Restaurant "Europeo" Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo nááe lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom DIVIÍ IN BATISTIČ Lastnika U. T. Retiro 31 - 3895 1 o D o o D o reconquista 542 aoi IOC aoi aoi POVEST 0 HRUŠKI i. Konec vasi je bila velika hruška. Spomladi je bila videti kakor plete-nica polna cvetja. Najemnikova hiša je bila na drugi strani poti: imela je kamenit vhod kakor kak dvo rec. Najemnikovi hčeri je bilo ime Perina. Bila sva zaročena. II Bilo ji je šestnajst let. Koliko rož je cvetelo na njenih licih! Kakor cvetja na hruški. In bilo je pod to hruško, ko sem jej dejal: "Perina, moja Perina, za kdaj določiva svatbo?" III. Vse se je smejalo na njej: lasje, s katerimi se je poigraval veter, mlado telo, bose noge v majhnih šolnčkih, roke, ki so segle po veji in jo nagnile, da bi vdihavala glo-govo cvetje, jasno čelo, beli zobje med rdečimi ustnicami! Oh, ljubil sem jo: "Poroka bo ob žetvi," mi dé, ' če te cesar ne vzame v vojsko." IV. Ko je prišel nabor, sem zaobljubil in prižgal svečo, ker mi je mise!, da bi moral daleč od nje, stiskala srce. Zahvaljena bodi nebeška Gospa! Vzeli so Ivana, mojega brata, jaz pa sem ušel usodi. Našel sem ga, ko je jokal in stokal: "Moja mati! Uboga moja mati!" V. 'Potolaži se, Janez, jaz sem ubog!' Ni mi hotel verjeti, ko sem mu rekel: "Pojdem namesto tebe." Perina je prišla pod hruško rosnih oči. Nikdar je še nisem bil videl jokati. Njene solze so bile še le^še kakor njen smeh. In pravi mi: "Lepo si naredil in dober si. Pojdi, moj Peter, čakala te bom." VI. Desno, levo, desno, levo boben po je! Naprej, stopaj! Korakali smo tako v enem dnevu do Wagrama! Peter, zdaj pazi! Sovražnik je tu! Vidim ognjeno črto. Petsto topov je grmelo v istih mah: bilo je dima, da je stiskal prsi, in krvi, da je noga gazila po njej. Zgrozil sem se in se ozrl nazaj. VII. Za menoj je bila Francija in vas in hruška in vse cvetje je bilo zdaj za menoj. Zaprl sem oči in videl Pe-rino, kako moli zame. Hvala Bogu! In bil sem ohrabren. Naprej, naprej! Desno, levo! Ogenj! na nož! "Prav dobro, prostak! Kako ti je ime?" "Veličanstvo, ime mi je Peter." "Peter, moj brigadir si." VIII. Perina! Moja Perina! Živela vojna! To je praznik — dan bitke! Če treba iti pred vojsko, postavljaj nogo pred nogo. Desno, levo! "In zopet si to ti, Peter!" "Sem, Veličanstvo." "Tu imaš poročniške naramnice." Bilo jih je na ramah padlih, na koše! IX. Hvala lepk, Veličanstvo! Pa kav naprej do Moskve — a ne dalje! Na široki sneženi ravni stoje ostanki vojske: tu je reka, tam sovražnik, na obeh straneh smrt! "Kdo bo prvi privezal čoln za most?" "Jaz, Veličanstvo!" "Vedno ti, moj kapetan!" Dal mi je svoj viteški križ. X. Hvala Bogu! Perina, moja Perina, kako boš ponosna name! Vojna je pri kraju, odpuščen sem. Zagodi-te in zazvonite na najino svatbo! Pot je dolg, a upanje ga krajša. — Tam doli za tisto goro je že domovina. Že vidim cerkveni stolp: dejal bi, da zvoni... XI. Zvoni. Pa hruška? Cvetni mesec je tu, a vendar ne vidim razcvetene pletenice. Nekoč si jo bil videl od-daleč. Tedaj je bila stala še tu... Posekali so drevo mojih mladih sanj. Bilo je polno cvetja, mladega cvetja! A zdaj so vrhovi ležali razmetani po travi. XII. "Zakaj zvoni, Matija?" "K poroki, gospod kapetan." Matija me ni več poznal. Poroka. Resnico je govoril. Zaročenca sta prihajaja po cerkvenih stopnicah. Nevesta je bila moja Perina, vsa žareča od sreče in lepša nego kdaj prej. Jane, moj brat Janez je bil ženin. Okrog mene so ljudje govorili^ "Ljubita se!" "Pa Peter?" sem vprašal. "Čigav Peter?" so me začudeni gledali. Pozabili so me. XIV. Poklenil sem v cerkvi čisto zadaj. Molil sem za Perino in za Janeza: za vse, kar sem bil ljubil. Maša je minila. Odtrgal sem s hruške cvet mrtev cvet, in šel svojo pot, ne da bi se niti ozrl. XV. "Kaj si se vrnil, Peter?" "Da, Veličanstro." "Dva in dvajset let si star, pa major in junak. Če hočeš, ti najdem grofico za ženo." Peter pa je snel s svojih prsi mali mrtvi cvet, utrgan s posekane hruške. "Veličanstvo, moje srce je kakor ta cvet. Dajte mi mesto v preinji straži, da umrjem kakor vesten vojak." XVI. Dobil je mesto v prvih vrstah. Iu za vasjo je grob polkovnika, i je padel v štiri in dvajsetem letu, ravno na dan zmage. Namesto imena so vrezali v kamen dve besedi: Hvala Bogu! Clínica Médica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavlco in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri In obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA Almirante Brown 1039 JOK IN ZDRAVJE Na prvi pogled bi joku, ki je običajno vendar zvezan s telesnimi in duševnimi bolečinami, ne prisodil nihče kakšnega dobrega vpliva. Toda znanost se ne zadovolji s prvimi pogledi in gre stvarem do dna. Tako je zdravnik dr. Emanuel Ve-lekowsky v neki strokovni reviji postavil naslednjo zanimivo teorijo: Kadar je duh obtežen z žalostjo in potlačenostjo, se stvori v telesu hor mon, ki mu škoduje. Če se pa človek zjoče, nastane drug hormon, ki prežene s solzami škodljiVe snovi iz telesa. To bi vsi razumeli, kajti vsi smo že občutili veliko olajšanje, kadar nam je jok odplavil tegobo z duše. To bi pa z drugimi besedami pomenilo, da je v joku zares nekaj zdravilnega. Dr. Velekowsky podpira svojo tezo tudi s trditvijo, da so pesimisti zato v svojem nevese-lem stanju, ker se ne morejo nikoli zjokati. Strupene snovi jim ostanejo v telesu in njih počutje postaja zaradi te kronične samozastrupi-tve čedalje slabše. VPLIV UMETNE SVETLOBE NA KOKOŠI Vse to se sliši dokaj čudno, toda o hormonih smo zvedeli v zadnjih letih že toliko presenetljivega, da nas tudi v tej zvezi ne presenetijo. Kokoši nesejo pozimi manj jajc kakor v drugih letnih časih. Zakaj? Dnevi so pozimi krajši in kure ne morejo toliko pojesti kakor v toplej ših letnih dobah. Zobljejo samo to liko, kolikor je neobhodno potrebno da se ohranijo pri življenju. To HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA reücífaia/ajaEíafsiHfBfEí3raiajai2íarsiajajaíaEraiEi3/^ rja. Tudi v baltiških državah so začeli vladati generali: Na Lotvinskem J. Bolodis (levo, v Estoniji pa J. Laidoner. ★ ★ # ★ # * # je tudi vzrok, da nesejo pozimi manj jajec kakor drugače. Izkušeni kokošjerejci pa so eksperimentalno dognali, da se da te- Vlak je povozil v Barbertonu, O., 46 let starega Štefana Uršiča, doma iz kobariškega okraja. Življenje si je vzel v Cantonu, II!., , , ..X. 49-letni Matej Kruljac, tajnik dru- mu zlu odpomoci. Če se n. pr. po- Jtva 261j doma ¡z Begovega R^dok dalšajo kratki zimski dnevi z umetno svetlobo, pojedo kure več, zato pa tudi več nesejo. Praktični primeri pa kažejo kljub temu, da morajo kokoši vendarle nekoliko časa poči vati. če nesejo več jajec pozimi, nastopi počivalna doba poleti, število jajec, ki jih kokoši znesejo torej o-stane vedno enako, spremeni se sa mo način zimske produkcije, ki pa se izplača. Iz življenja svernoameriških rojakov V rudniku v Forest Cityju, Pa., je elektriški tok ubil 42-letnega Franca Tomažina, doma iz Hotederšiee. Za njim žaluje žena s petorico nedo-rastlih otrok. — V Johnstownskem rudniku je pa zasulo Emilija Krame- na Hrvatskem. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Zapustil je, ženo in osem otrok. Težko žaloigro je doživela družina Vrbos v Midlamdu, na farmi. Mož je v pijanosti napadel z gnojnimi vilami ženo, pa ga je radi tega njegov sin ustrelil z lovsko puško. Avto je povozil v Clevelandu 53 letnega Josipa Malyja, doma iz Škofje Loke. Zapustil je ženo in devet otrok, od katerih jih je nekaj še prav mladih. Dr. Leonid Pitamic, jugoslovanski poslanik pri severnoameriški vladi, je odpotoval v domovino. Prevzel bo mesto v ministrstvu zunanjih zadev v Beogradu. Posle poslaništva vodi sedaj ataše dr. Božidar Stojanovic-Dr. Pitamic je Slovenec in severno ameriški slovenski listi pišejo, da je našim tamkajšnjim rojakom vedno rad pomagal, ako je le mogel. SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibev ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ ^ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIÉNTO 1017 ORDINIPAoolO ppI2 i 14»2« SATI NOVI LIST Stran 7 ŽENSKI KOTIČEK NE GROZITE Z-OČETOM! V junijski številki lepega "Ženskega sveta", ki izhaja v Ljubljani in za katerega bi se morale tudi naše izseljenka zanimati, čitamo pod gornjim naslovom nekaj zlatih vzgojnih naukov, ki jih tu posnemamo. Mati, ki ima v splošnem otroke ves dan okoli sebe, bi morala imeti nad njimi prav toliko oblasti in to liko vpliva, kakor ga ima oče, ki je navadno po ves dan zdoma in ga vidi deca le opoldne in zvečer. Naravno je, da ob taki razdelitvi rodbinskih dolžnosti oče pravzaprav malo pozna svoje otroke, ker ima pač premalo prilike za to spoznavanje priznanje, za neubogljivost, tr-časa, priložnosti, pa tudi dobre volje, da se poglobi v duševnost in miselnost svojih otrok. Zato najbolje pozna njihove dobre in slabe lastnosti. Predvsem njena naloga je, da daje deci za dobra dejanja in vedenje priznanje, za nejbogljivost, trmo in preveliko razposajenost — in kar je še takih otroških pregreškov — pa zasluženo kazen. Toda, kako je v resnici? Kako po-stopa najmanj 50 odstotkov mater'? Ako otrok trmasto kljubuje, nagaja, delo škodo, se potepa, ga straši mati le prečesto — z očetom: "Le čakaj, očetu povem, ti že pokaže! Tepen bos! Jaz se ne bom jezila s teboj.. . itd." In kakšne so posledice takih groženj? Ako je mater minila jeza in svojih groženj ne uresniči, jih otrok v bodoče ne bo jemal resno in materinim besedam ne bo več verjel. 0e pa mati otroka za-toži očetu in ga oče v resnici kaznuje za dejanja, ki so že davno mi- * ti * ti * ti nila in jih oče ni sam videl, je mo goče, da bo očetova kazen prestroga ali morda premila. Iz materinih pretenj, da ga bo oče kaznoval, bo otrok hitro sklepal, da mati nima oblasti nad njim in da njej ni treba biti pokoren. Ako torej otrok zasluži kazen, ga kaznuj, mati, takoj z vso resnostjo in ne uporabljaj očetove avtoritete za — Strah. Saj le, če sledi slabemu dejanju takoj kazen, jo bo otrok razumel, dočim jo bo pozneje smatral za krivico. O-trok naj ne misli, da je mati prešibka ali celo, da nima pravice kaznovati ga, ako je to zaslužil. Čestokrat lahko opažamo, kako se ta ali oni otrok posmehuje materi, bežeč pred njo, ko ga obklada s pretnjami in grdimi primki; saj vé, da se ne bo zgodilo, s čimer mu mati grozi, ali vsaj vé, da mu mati v svoji popustljivosti nič hudega ne stori. Psovati otroke in jim v jezi dajati razne surove priimke, je velika napaka staršev. Otroci si psovke in kletvice hitro zapomnijo in jih uporabljajo potem na druge ljudi. Groziti otroku samo z očetom je torej nesmisel, ki ubija materin u-gled in njeno avtoriteto in naprav-lja očeta za strah, ki otrok v njem ne vidi drugega kakor vršilca kaz ni... Sploh kaznujmo čim manj! Izkušajmo vplivati na razum in srce otroka z dobro besedo in s tem, da kažemo za vse prestopke mladine dobrohotno razumevanje. Seve, ako ostaja otrok napram opetovanim o-pominom gluh in slep, tedaj pač mora slediti kazen. Migljali za hišne gospodinje Vonj po apnu in barvi v sveže slikanih prostorih odstraniš, ako položiš v tako sobo 1—2 prerezani čebuli. Čebula v par urah vsrka ves neprijetni duh. Madeže odstranimo s toplo vodo, v kateri raztopimo jelenovo sol aH ji pridenemo nekoliko salmijaka. — Plesnobo odpravimo s formalinovo raztopino. Steklene posode, ki je bilo v njih mleko, izplakni vedno najprej z mrzlo vodo, potem šele jih pomij z vročo vodo ter jih naposled zopet pre-plakni z mrzlo vodo. Potem bodo gotovo čiste. ZA NAŠE KUHARICE POMARANČNI ALI MANDARI-NOV LIKER Moči v 1 litru alkohola lupino od 8 pomoranč (ali mandarinov) dva dni. Odstraniti-moraš prej notranjo belo lupino, ker je grenka. Iz 1 litra vode fn 1 kg sladkorja kuhaj sirup tako dolgo, da se več ne peni. Še vrelega primešaj alkoholu in, ko je hladno, ga filtriraj v steklenice. Buenosaireška kronika Drzen napad Navarnost neverjetno drzen roparski napad se je dogodil preteklo soboto okrog 9. ure zvečer v hiši štev. 1381 na ulici Saenz Pena. V stanovanje, kjer je bila pri večerji družina vdove Marije Pérez, stare 46 let, z dvema sinovoma, 21-letnim Joséjem in 23 letnim Manu-elom, so vdrli trije roparji z re volverji v rokah. Zabičali sa članom družinice, naj lepo molče, ker bodo sicer streljali, radi večje previdnosti so pa le materi in sinovoma zavezali in zamašili usta. Začeli so brskati po stanovanju ter našli 6& pesov v denarju in nekatere druge vrednosti. Med tem ko so tolovaji bili zaposleni s tem opravilom, so prišii v stanovanje trije družinski prijatelji, namenjeni v obiske: Tripodoro Pedro, 23 let star, policijski uradnik; vojak Leonardo Alvarez in Teodoro Foglia. Roparji so tudi to trojico ustrahovali ter vsakemu pobrali ves denar, ki ga je imel pri sebi; skupno 45 pesov. Ko so to opravili, so brž zbežali. Policija jih sedaj išče. Španski lepotici: prvo so izbrali kot najlepšo v Madridu, drugo pa v Se vlili. + 'ti + ti * ti + tix + ti -k ti Radi pijanosti v smrt Policijski stražnik komisarije 18 Augusto Esquivel je v pijanosti vdrl 1. t. m. ponoči v stanovanje v ulici Luca 1682. Hišni gospodar je menil, da ima posla s tatom, pa je proti njemu ustrelil ter ga tako težko ranil, da je policaj na posledicah za-dobljenih poškod umrl pretekli tor;k v bolnišnici Penna. Vlak ga je povozil Vlak železniške družbe F. C. Ooste je v soboto, ob 10. uri zvečer, povozil, na višini ulice Gavilan, 42 let starega Julija Torminija, uslužbene-ga pri tej železnici, ko je stopal poleg proge. Nesrečni delavec je bil takoj mrtev. Zverinski napad na zaljubljeni par V bližnjem mestecu Villa Bailes-ter sta se v ponedeljek zvečer sprehajala mlada zaljubljenca Diego Vera in Ana Adelmann. Premerila nta bila že nekaj krat kvadro pred Anino hišo, ko sta jima nenadoma zastavila pot neznanca, oborožena z revolverji. Diego je takoj spoznal nevarnost in je radi tega dvignil roke, nakar sta ga tolovala olajšala za vse njegovo skromno premoženje: $ 1.80 in uro. Ko je pa Ana videla, da sta se roparja spravila na njenega zaročenca, je začela klicati na pomoč- Tolovaja sta tedaj sprožila proti njej orožje; dve krogli sta jo zadeli v glavo tako, da je takoj umrla. Zve rinska tolovaja sta nato pobegnila. Misa Cuba IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragrt in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske boleini. De-'uje že 25 let, bivSa babica v bolnišnici J. Fernández Filomena Benei'Bilek . Calle Lima 1217, 3 kvadre od Pla«a Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku - Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komlsari- Kap jo je zadela na cesti Ko je v soboto ob 10. uri in po! zvečer, stopala neka ženska po ulici Gutemberg 3835, se je iznenada zgru dila na tla. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico v Villa Devoto, kjer je pa kmalu izdihnila. Ker ni imela pri sebi nobenih papirjev, niso mogli dognati njeno istvestnost. ti * ti * ti * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) X £L * & * X **************************** £ Zobozdravnika J S Dra. Dora Saraojlovich de * MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto Žrtve prometa Kamijon, katerega je vodil šofer Carlos Moresco, je v ponedeljek popoldne povozil na ulici nekega Bartola Castellija, ki je črez par ur izdihnil v bolnišnici. Nesreča na delu V soboto popoldne, okrog 3. ure, je delal na japonskem parniku "Arabia Maru", v Novem pristavnišču, 45-letni pristavniški delavec Vincen-te Vecchio. Nesreča je hotela, da je pri delu zgubil ravnotežje ter Padel v spodnje skladiščne prostore ter tam obležal mrtev. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud ¿•HIIIIMMIIIIHIimillllllllllMMIIIIIIMIIMIMlilUMIHtWIMIIIMlMMM»^ | Restavracija "Vuono" j I L A VALLE 940 - U. T. 35-4205 I c E i Prvovrstne italijanska kuhinja | Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE %MtUWMillllllWIMIIIIIIHHI»UMIIIHIMNII»MIMMIIIMMIimilMMIMU(^ F al kov Dr. Félix Falieov Dentista Trelles 2538 • Donato Alvarez 2181 U. T. 5» La Paternal 17J» **************************** DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano »liko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih Sava Johanovió — San Martín 608, Buenos Aire» Centro Médico de Especialistas Ravnatelj: Dr. A. STIGOL Zdravijo specializirani zdravniki, brez bolniških strežnikov,in praktikantov SPOLNE BOLEZNI KAPAVICA: se zdravi v našem zavodu po najboljših in zajamčenih načinih, s katerimi se Popusti za doseže popolno in hitro ozdravljenje. SIFILIS: ta najbolj nevarna bolezen zahteva popolno zdravljenje po'res specializiranem in v vsakem oziru odgovornem zdravniku, ki ga boste našli zdravljenje v našem zavodu. Zdravimo komplikacije kapavice ter kožne in krvne bolezni BOLEZNI NOSA, GRLA IN UŠES Ekonomična zdravljenja in operacije. Zdravi specializirani zdravnik! dr. B. Ruvinsky. NOTRANJE BOLEZNI: Jetika, pljučne, srčne, črevesne in želodčne bolezni. ŽENSKE BOLEZNI: Bolezni jajčnika, bolečine in nerednosti pri čiščenju., Laboratorij za analize. Elektriško zdravljenje. X-žarki. Ultravioličasti žarki. Krvne analize. Zelo ekonomični pregledi. Urnik: od 9. do 12. in od 14. do 21. FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo (Nadaljevanje) Moška in ženska konfekcija Ker sem prejel tozadevna vprašanja iz stare domovine, odgovarjem z "lasciate ogni speranza". To vse se že tu izdeluje, poleg tega bi pa bila carina tako visoka, da bi že radi nje bil izključen vsakršen zaslužek. Kemični produkti: Takšni produkti, kot jih proizvaja kemična* tovarna v Hrastniku — kalcijev karbid, kalcijev cianamid, aluminijev fosfat itd. — imajo v Argentiniji zelo hvaležne odjemalce. Nekaj tozadevne industrije (ki dela brez presledkov, noč in dan) že imamo tu, ali ta še zdaleka ne zadošča tukajšnjim potrebam. Platneni izdeQki: sirovo platno, platno za slamnjače, prevleka za preproge, gradél za zastave, platno za precejanje, platno za plakate, brisače, brisalke, cordinells, tow, 'jadrovina, imajo v Argentiniji dobro akceptacijo. Sicer imamo tudi v tej panogi nekaj začetne industrije, koja radi prezaposlenosti dela noč in dan, ali zadovoljiti domačega trga še za več let ne bo mogla. Cerkvene obleke: naše šolske sestre po samostanih v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru, so pravcate umetnice v izdelavi para-mentov ter so žele že marsikatero laskavo priznanje iz inozemstva. Ka kor so mi pravili razni argentinski duhovniki, se to blago tu plačuje s čistim zlatom- Mašna obleka stane koj par sto pesov, "pluviali" so pa še mnogo dražji. Morda bi nasveto-vana družba tudi v tej panogi blagodejno posredovala. Svetniški kipi iz lesa (lipovega), ki dičijo argentinske cerkve, prihajajo v razmerju od 80 od sto iz kiparskega okoliša St. Ulrich in Groe-den na Tirolskem (ki je danes pod Italijo). Tam je svojčas živel tudi Slovenec Konrad Skaza, ki je bil merodajen med tamošnjimi kiparji. Danes najbrže ni več med živimi. Kiparska obrt danes v Sloveniji vegetira, dasi je v njej zastopanih mnogo pravcatih ¡umetnikov. Tako imamo na pr. v Mariboru akad. kiparja Ivana Sojča, ki pri vsej svóji umetnosti, kolikor vem, se mora boriti s težavami. Svetovati bi mu bilo, da se pričlani družbi, ako se le ustanovi. Onim mlajšim slovenskim kiparjem, ki proizvajajo cerkvene kipe iz lipovine ter so željni pogledati v svet, svetujem, naj se o-zrejo v Argentinijo; čaka jih lepa bodočnost, ker v Argentiniji vsak mesec zraste kaka nova cerkev. Cerkveni slikarji, ki slikajo na "fresco", imajo dosti dobrih izgledov v Argentiniji. Kožuhovina. V tej panogi Argen-tinija izvaža ter uvaža velike količine. Družba bi morala zadevo natančno proučiti, predem se spusti v kak« operacije. Sadra (gips). V argentinski stav-binski industriji se je porabi mnogo ter se vsevprek importira iz Italije in Španije. Znano mi je, da je v Samoboru pri Zagrebu velespo-sobna tvornica "Alabaster", ki bi se lahko uveljavila na južnoameriškem trgu. "Chemotechna", družba z o. z. v Ljubljani bi imela na tukajšnjem trgu izglede z dobroznanim pokon čevalcem sadnih škodljivcev "Ar-borin".v Opij, ki posebno uspeva v Južni Srbiji, bi sijajno mogel zavojevati tukajšnji trg. Tukajšnja farmakopeja — kakor so mi zatrjevali dro-gisti — ga že dobro pozna kot mnogo boljšega od kitajskega. Doslej prihaja semkaj potom holandskih prekupcev. Pred tedni sem čital v beogradskem "Trgovinskem glasniku", da se snuje v Beogradu nem-ško-perzijska (sic!) družba za odkup opija. "Difícil est satiram non escribere" — bi rekel latinee. Torej celo Perzijce potrebujemo Jugoslo- vani za trgovske priganjače! čemu potem samostojnost!? Brinje: Zelo priljubljen predmet je to v južnoameriški farmakopeji, posebno pri preparatih za ledvične bolezni. Brinj ne raste po teh državah in si bo radi tega z lahkoto osvojil tukajšnje trge. Aluminij: postaja vedno važnejša kovina. V letih 1900 do 1913 se je produkcija poosmerila, od 1913 da 20 je zopet narastla za 300 od sto, od 1920 do 33 pa kar za 800 od sto. Pričakovati pa je še večje porabe aluminija .v najrazličnejših industrijah. Jugoslavija ima v Dalmaciji velike rudnike za bavksit, ki je ruda, iz katere se dobiva aluminij. V večjih količinah producirajo na svetu bavksit le še nekatere države in je jugoslovanska proizvodnja od velike važnosti. Za predelavo bavksita imamo v Mostah pri Ljubljani državno tvor-nico (v najemu jo ima sedaj inž. Liesinger z Dunaja). Ta tvornica iz'deluje sirovi aluminij, iz katerega se potem delajo posode; torej, tako-zvani polfabrikat. Tega pa nam je baš v Argentiniji treba, ker se tu doslej še ni našel bavksit. Sirovi a-luminij se mora ves uvažati in prihaja ves iz Nemčije, dasi je znano, da Nemčija bavksitskih ležišč nima. V Buenos Airesu se je zadnja leta silo razvila industrija aluminijskih posod. Vprašam: ali bi bila kaka čarovnija, ako bi nasvetovana družba navezala stike med dotično tovarno v Ljubljani in argentinskimi tovarnarji aluminijastih posod, ali pa je morda za to spet potreben kakšen — Perzijec!? Klej (lim) je tudi predmet, ki ga ni podcenjevati. Dasi se tu prideluje v neznatni množini, mi bodo ipak vsi mizarji (in teh je hied Slovenci tu mnogo) pritrdili, da se v mizarskih delavnicah daje prednost vsikdar importiranemu. Posebno kamniški okraj slovi po svojih "limar-jih". Imajo ti kamničani neko taj nost pri fabrikaciji lima, ki jim je nihče ne more izviti iz rok, tako da so dobili priznanja na raznih velikih razstavah. Tudi takšnega kamniškega "limarja", ki bi hotel ustanoviti v Argentiniji tovarno za klej, morem samo pohvaliti. Narodno blago. "Jugoslovanska Matica" v Ljubljani je leta 1929 vrgla na trg narodno blago pod i-menom "Dečva". Je to sukno za ženske obleke z našimi narodnimi motivi nageljna, roženkravta in rožmarina, kdor vrže to blago na argentinski trg, lahko vzlikne "Veni, vidi, vici". Argentinsko ženstvo je sila dovzetno za takšne novosti. Psihologija tukajšnjega ženstva je takšna, da ako ena ženska pride s kakšno novostjo na svetlo, jo hočejo imeti vse. Tovarna v Kranju, ki proizvaja dotično narodno blago, bi komaj mogla zadostiti naročilom, takšno povpraševanje bi bilo tu po tem blagu. Pa tudi platnene ženske obleke z narodnimi vezeninami, kot jih nosijo po Dalmaciji, Bosni, na Hrvatskem in drugod, bi imele tu ogromen uspeh. Iznajdbe. Dasi smo Jugoslovani, kot sem več krat moral ugotoviti, v marsikaterem oziru sila hlapčevske narave ter iščemo trgovskih priga-njačev pri vseh mogočih tujih narodih, smo pa le brihtnih glav teísmo že dali človeštvu marsikoji praktičen izum v olajšavo in oslajo vsakdanjega življenja. Žal pa moram ugotoviti, da se doslej noben jugoslovanski izum ni preril do Južne Amerike. Tudi na tem polju čaka nasvetovano družbo ogromno dela. Hočem navesti samo par zgledov iz zadnjih časov! Hrvat Božič iz Sušaka je izumil novo zavoro za vlake. Iznajdba ima Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES é ZDRAVE IN ZRAČNE SORE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Častna garda anglešk * ti * ti * ti to prednost, da zaustavi na mestu tudi najhitrejši vlak. S tem so trčenja izključena. Kmet J. Drča iz ptujskega okoliša je znašel stroj za sajenje krompirja, kateri vse dosedanje zadevne stroje daleko prekaša. Neki mariborski inžener je iznašel poulične tablice, ki se ponoči svetijo. V francoski reviji 'Deux Mondes' sem čital pred par tedni, da je neki srbski profesor izumil neke nove vrste računski stroj. Inž. Kubec je izumil signalni a-parat proti vlomom v blagajne itd. itd. Lista jugoslovanskih iznajb bi bila neskončna. In marsikatera iznajdba bi našla tu hvaležen trg. Asfalt. Argentinija ga nirpa, porabi ga pa mnogo za tlakovanje u lic. V okolici Učinja v južnem delu Dalmacije, pa tudi drugod, so znatna ležišča asfalta. (Konec v prih številki) ega kralja Jurija V. * ti ★ ti * ti Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: ZA KRATEK CAS Komodnost Tatova prideta po končanem poslu z bogatim plenom domov. "Ah naj zdaj zračunava, koliko je neslo?" "Ni treba, pojdiva raje spat; jutri bo itak vse natančno v časopisih. Zapravljivka Ne vem, kaj je moji ženi. Ves dan zahteva od mene denar. Zjutraj ko vstanem, zahteva denar. Odpoldne, ko se vrnem iz pisarne, zahteva denar. Po obedu, preden odidem v kavarno, zahteva denar. Ko se zvečer vrnem, že spet zahteva denar in preden grem spat, zopet denar!" "Kaj pa počne s tolikšnim dena rjem?" "Kaj vem! Saj ga ji ne dam". Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. . . . Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........ Gangl: Sin, drama trdo vez. " Beli rojaki, črtice. . . Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd....... " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez........... Jug: Izseljenec,....... Kellermann: Tunel, roman . Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman ...... Pugelj: Zakonci, trdo vez. . Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... Rape: Tisoč in ena noč, trdo šilih: Nekoč je bilo jezero, vez........... Sič: Narodne noše..... bajka, trdo vez..... Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . Zoreč: Pomenki:...... „ Zmote in konec gospodične Pavle..... Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . Tolažba dušam v vicah, molit- venik........ Marija kraljica src, molitve-nik.......... 1.20 3.— 1.80 1.50 2,— 1.60 1.50 2,— 1.50 1.80 0.90 4,— 2,— 3,— 2.— 1.20 1.20 2.50 1.50 2.— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. MALI OGLASI ANGLEŠKA DRUŽINA išče služkinjo, ki zna tudi kuhati. Melián 1955, Be Igrano. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SASTRERIA "DANTE' Corte Moderno Rivadavia 3556 Buenos Aires U. T. 62, Mitre 4280 ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke p* najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u'.. Dorrego, poldrugo kvadro od R i vere. PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope dospejo V juliju: 6. Arlanza 13. High. Princess 18. España 19. Lipari 20. Orania 21. Cap Arcona 24. Cabo Sto. Tomé 26. Madrid Proti Evropi odplovejo V juliju: 6. Oceania in Sierra Nevada 11. Arlanza 12. H. Chieftain in C. S. Antonio 17. Cte. Grande 18. And. Star 21. Cabo Quilates in Pssa. Giovanna 24. España 25. Lipari 26. High. Princess i ni brama VREDNOST DENARJA Zadnji uradni tečaji za nakazila do 100 $ mesečnih: 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 1(M) mark 1 funt. št. •100 fr. frankov 100 čsl. krm 100 dolarjev 8.99 32.60 71.04 145.73 19.20 25.06 15.77 380.02 SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. D1ATERMIJA — X-2ARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konxultaeife brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudS na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 ' II. nadsítropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazni kih od 10. do 12. ure. ( IZDAJA: Konsorcij "Norega li*U" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.