S t. 2.	Maribor, dne 1L januarja 1912.	Tečaj XL\I.
fafcftfft vsak četrtek In velja s poétnino vred in v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto X K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo S K, n 'drog« IzvenavstrQab tt*£ela 6 E. Kdor hodi sam ponj. plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t, Maribora, m List se dopoSilja do odpovedi, i-. Udje „KateV Bfikaxoega društva* dobivajo list brez posebne nai-ofininoi « Eoaamezni listi stanejo 10 vin, >-> Uredništvo: Koroška cesta Ster, r- Hokopisi se ne yračajo< t-< IJpravništvojj Korolks
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije^ Za inserate se plačuje od enostopne peütvrste za enkral JJ dih «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primaran popnst4 InseraU se sprejemaj da srede rjntraj, m G*
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Slovenski Gospodar" izhaja vsak četrtek na 10 straneh. Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo ,.S1. Gospodar",Maribor.
Štajerski deželni zbor.
Štajerski deželni zbor je sklican na dan 16. januarja, ali bo delal ali ne, je odvisno od tega, kako se bo nemško-narodna veČina zadržala nasproti Slovencem. Ce jim bo dovolila, kar zahtevajo v imenu svojih volilcev na prosvetnem in gospodarskem polju, be se bo pri nastavljanju novih doklad ozirala na slabo stanje našega kmeta in obrtnika, potem se bo gotovo dalo tudi s slovenskimi poslanci govoriti. , Kajti slovenski poslanci niso pričeli obstrukcije iz nagaji-vosti, ampak radi krivic, ki jim jih je dosedaj delala nemSko-nacionalna veČina.
Kadarkoli se je od slovenske strani zahtevala ločitev naše dežele v slovenski in nemški del, so marsikateri, tudi pametni ljudje, torej nasprotniki liberalcev, zmajevali z glavo, Češ, da to vendar ne bi bilo dobro. Sedanja obstrukcija pa je nepobitno dokazala potrebo in upravičenost take delitve, kajti nemško gospodarstvo tira celo deželo v gospodarski propad. Štajerski Nemci niso zmožni za gospodarstvo tako velike dežele, kakor je naša. Manjka jim za to razuma in dobre volje.
Svojo gospodarsko nezmožnost dokazujejo Nem-ei tu ti i v manjših gospodarstvih, kakor je dežclno.Vsa večja Štajerska mesta, v katerih vladajo Nemci, so zadolžena preko glave, tako Gradec, Maribor, Ptuj, Celje.. Seveda krono vseh zadolženih gospodarstev so dosegli Nemci v deželi, ki ima danes rednih in izrednih dolgov nič manj kot 47 milijonov kron.
Kadar ni deželnega zbora je deželni mošnjiček bolj trdo zvezan. Znano je, da je zadnji dve leti, ko je bila obstrukcija, dežela 3 milijone manj izdala, kakor je bilo nameravano v proračunu, ki pa seveda ni bil odobren; vrhu tega ni mogla narediti dežela nobenih novih dolgov. Slovenska obstrukcija je torej tudi mnogo hudega zabranila, obenem pa je obrnila pozornost cele dežele na skrajno slabo gospodarstvo nezmožne nemške večine,
Slovenci imajo le škodo, kjerkoli vladajo nezmožni in edino za svojo lastno korist skrbeči Nemci zanje. To nam dokazuje tudi najnovejša zgodovina štajerskega deželnega zbora.
Mož, jeklen bodi!
Med starimi narodi so najboljše vzgojevali svojo mladino Spartajnci, zato je bil tudi špartanski rod med grškim narodom najbolj sposoben za vsak boj in odpor. Zgodovina nam pravi, da so dečki spali le na senu ali slami brez odeje; od 15. leta pa so ležali na trstju, ki so ga morali sami natrgati v Evrotu. Poleti in pozimi so hodili bosi in gologlavi, oblečeni v lahko, volneno suknjico; od dvanajstega leta pa niso imeli druge obleke kot plašč ali pravzaprav le kos štirioglatega sukna, ki so ga vrgli čez levo ramo ter •¿a pod desno pazduho iztegnili nazaj Čez prsa. Vsako drugo oblačilo, kakor tudi tople kopeli in mazila, so bile prepovedane, kajti mladeniči so morali svoja telesa utrditi, da bi se tako že v mladosti privadili \sem težavam, katero mora Človek v vojski prenašati. Ravno zato so jim dajali tudi jako slabih jedi in še teh tako pičlo, da. se niso nikdar popolnoma nasitili.
Vsako leto na praznik boginje Artemide Ortije so morali Špartanski mladeniči iti v njen tempel, kjer so jih do krvi bičali. Kdor je najbolj vzdržal, da ni zastokal, je dobil pred oltarjem častni venec v dar. Tu se jo večkrat pripetilo, da so pogumni mladeniči celo omedleli ali se celo mrtvi zgrudili na tla, nego bi le malo zajokali.
Spartanci, ki so se morali tako ostro vzgojeva-ti, se niso bali vojske, ampak veselili so se na njo, kakor na kako prijetno slavnost. Kdor je bežal pred sovražnikom, je bil zasmehovan ter je izgubil vse državljanske pravice. Ni se smel več udeleževati ne narodnih zborov, no skupnih obedov; ne telovadbe, ne petja, sploh nobene slovesnosti. Lase jc -.ncral imeti ua eni strani vedno kratko pristrižene, obleka pa mu ie bila zakrpana iz mnogobarvnih zaplat. Na ulici se je moral vsakemu, tudi najmlajšemu, ogniti.
Kar je veljalo za Spartance, je za vsak narod
zelo poučljivo. Kdor hoče kaj postati, se mora za to resno pripravljati in pri tem žrtvovati marsikatero Življensko udobnost. Brez zatajevanja ne dozori noben mladenič v poštenega in jeklenega moža. Mladeniči, ki se vdajajo bolj ali manj razkošnemu vživa-nju, ki ne znajo krotiti svojih želja, ki so Šibke volje in slabi nasproti svojemu telesu, ne dorastejo nikdar v vrle može. Jekleni, značajni, pošteni možje zrastejo le v Šoli premagovanja, zatajevanja, napornega delovanja Velik učenec svojega Vzora in Gospoda postaneš le tedaj, Če zatajiš samega sebe, vzameŠ križ na svoje rame in greš za Njim po poti resnice in pravice.
Slovenski mladeniči!. Predpust je zopet tukaj. Vabljivo življenje se razpreda pred vašimi očmi. Veselje, razkošno in opojno veselje, steza svoje žamatne prste po vas, vas boža., se vam smeji, vas vabi k" sebi, Vabi vas, da sedete za obilno pokrite mize, s katerih teče pijača v velikih curkih. In sobe so polne nemirnih glasov ubrane glasbe in plesišča polna gor-kega, omamljivega zraka »in razposajenega smeha. Predpust z vsemi svojimi zapeljivkami stoji pred vami, se vam smeji, vas vabi.
Slovenski mladeniči bodite špartanski mladeniči! Veliki boji vas čakajo, zato se zatajujte in se pripravljajte s poštenim življenjem na svojo bojapolno bodočnost Vadite svojega duha in svoje telo na težke čase, ki vas pričakujejo. Ne plesišča in gostilne, ampak izobraževalna društva in telovadnice se naj sedaj odpirajo, Ne ubijajte se v rani mladosti, ampak krepite in utrjujte se.	<
Ako bi dandanes še vsi, ki bežijo pred sovražnikom, morali napol obriti hoditi okoli, to bi bilo polovico Slovencev polobritih. Vsak drug se ustraši boja in uklone svoj tilnik pred sovražnikom. Nimamo mož, ker nismo imeli vzgoje mladeničev.
Politični ogled.
—	Cesar je zopet popolnoma zdrav. Opravlja redno svoje vladarske posle in sprejema vsaki dan veliko ljudi. Živo se zanima za vse dogodke v državi in svetovni politiki. Ogrskemu ministrskemu predsedniku, ki se je moral dati operirati zaradi očesne mrene, je poslal prisrčno pismo, polno sočutja. Naš avstrijski ministrski predsednik pa je bil te dni dalje časa pri cesarju, da mu je poročal o razmerah v različnih deželnih1 zborih. Kakor znano, bodo delovali deželni zbori cel januar in februar.
Štajerski deželni zbor je sklican za dne 10- januarja, Ker je bil dosedaj zaključen, se morajo koj v prvih sejah voliti zapisnikarji, reditelji in novi odseki Najvažnejši predlogi bodo za zvišanje učiteljskih plač in za zvišanje deželnih doklad. Štajerska dežela ima vsled krasnega deželnega gospodarstva sedaj 40 milijonov dolgov. Liberalni slovenski poslanci so se za to stran premalo brigali in pustili deželo zlesti v dolgove, kakor je hotela. Sedaj seveda piha, druga, ostrejša sapa iz Slovenskega Stajerja. Nemci bi radi videli, da bi sedeli v Gradcu zopet mirni in tijtii liberalci.
—	Deželni glavar kranjski je namesto odstopiv-Šega i>l. Sukljeta postal voditelj Vseslovenske ljudske stranke, dr. Ivan SusteršiČ. Kranjski listi sicer pišejo, da vsled tega ne bo odložil državnozborskega mandata. Vendar bi bilo za vsako trohico moči škoda, ki bi jo ta velenadarjeni mož pustil na zaprašenih aktih kranjske dežele. Upamo, da je nova služba deželnega glavarja le začasna, dokler se na drug na-Tin ne uredi to vprašanje.
—	Na Kranjskem je imela Slov, ljudska stranka dne 4. januarja občni zbor v Ljubljani, na katerem se je volilo novo predsedstvo. Načelnikom stranke je bil izvoljen zopet dr. Ivan SusteršiČ. Govoril je tudi o tem, da se naši stranki očita, češ, da ne privošči uradnikom dobre plače. Bremena pa, ki jih sedaj nosi država za uradništvo, so v resnici ogromna. 700 milijonov velja to državo in bo Šlo še višje, če bo obveljalo to, kar hočejo razni uradniški poslanci. Glavna hiba pri tem je, da je veliko preveč uradništva, zato smo zahtevali v državnem zboru, da se število uradništva zmanjša najmanj za 40%, potem bi lahko ostali uradniki, ki posvetijo res vse moči državi in 2'uusivu, imeli dobre plače in država bi si še marsikaj prihranila.
—	Kranjski liberalci se nič kaj dobrfi. ne razumejo, Liberalni dnevnik „Jutro" so nagnali iz tiskarne v Ljubljani, ker ni plačeval stroškov. „Jutro" se je vsled tega preselilo v Trst, od koder sedaj napada svoje bivše prijatelje na Kranjskem in jim očita marsikaj, kar jim ni v Čast. Namesto „Jutra" so ustanovili mladi liberalci „Dan", la bo moral sedaj streljati na dve strani, v Trst na „Ju!troa in v Ljubljani na „Slovenski Narod". Needinost v lastnem taboru je najboljše znamenje za vsako stranko, da razpada.
—	V Nemčiji bodo imeli dne 12, januarja volitve v državni zbor. Volilni boj se je med posameznimi strankami zelo razvnel. Liberalno-svobodomiselne stranke so skušale skleniti s socialnimi demokrati volilno pogodbo (kompromis), po kateri bi se te stranke podpirale med seboj proti katoliški stranki. Katoliška stranka se imenuje Centrum (središče) in je bila dosedaj najmočnejša in najbolj složna stranka v nemškem državnem zboru. Imela je v zbornici navadno odločilno besedo. Ta ugled katoliške stranke pa- strašno mrzi liberalcem in socialnim demokratom, torej so se združili proti katoličanom. Vendar stopa katoliška stranka pogumno v volilni boj, ker ima dobro izpeljano svojo organizacijo in zelo razširjeno časopisje. Zdi se pa tudi, da liberalno-socialno-demokraška zveza ne bo držala prav trdno, ker so se nekateri Ugledni liberalni voditelji izrekli proti zvezi s socialnimi demokrati, Vsekako bodo te volitve zelo zanimive.
—	Kulturni boj na Portugalskem. Iz Lizbone so te dni brzojavili o necuvenem preganjanju škofov in duhovščine na Portugalskem. Več Škofov je obtoženih, ker ubogajo sv. Očeta! Republika -zapira cerkve. V več krajih' se je zavzelo prebivalstvo za preganjane duhovnike. Te dni so hoteli v Kapinhi aretirati nekega duhovnika, a se je množica tem uprla. Prišlo je do hudih spopadov med ljudstvom in vojaščino, a končno je moralo vojaštvo odnehati,
Razne novice.
*	Nad 800 novih naročnikov smo že dobili. Naš teden se je torej izborno obnesel. Ko dobite današnji list v roke, bo število novih naših prijateljev gotove že nad iooo. Naj traja agitacija za Slov. Gospodar še naprej.
Iz šole. V Žetalih pri Rogatcu je razpisano mesto učitelja. Pri Sv, Barbari v Halozah je tudi prosto epo učiteljsko mesto s.prostim stanovanjem. Istotako je razpisano učiteljsko mesto na trirazrednici pri Sv. Andražu v Slov. gor. in na petrazrednici v Cadramu. Prošnje do 31, januarja.
*	Iz politične službe. Namestnišld konceptni praktikant dr. Marko ipavic je imenovan najnestnil-skim koncipistom, Namestniška koncipista v Brežicah dr. Pavel Terglav in baron dr. Rudolf Steeb sta imenovana okrajnim komisarjem.
*	Iz finančne službe. Nadpaznikom so imenovani pazniki 1. Gec, Fr. Reper in Avgust Schmidin-ger. Prestavljen je respicijent Anton Fabian od Sv. Lenarta v Celje, in nadpaznik Peter Kerndl iz Maribora v Sv. Lenart v Slov. gor., Jakob Verk pa iz Brežio v Celje.
S. K. S. Z, Odborova seja S. IC. S. Z. v Mariboru se je vršila 4. t. m. Ugodilo se je raznim prošnjam (Slovencev iz obmejnih krajev ter bo S. K. S. Z. še tudi nadalje pošiljala na jezikovno mejo slovenske časnike in knjige. Gospod dr. Hohnjec poroča, da namerava „¿Slovenska Straža" zbirati slike vseh važnejših slovenskih krajev, posebno slike obmejnih postojank ter slike odličnih obmejnih rodoljubov. Zbirko teh slik vporabi za skioptična predavanja, da s tem po celi Sloveniji še bolj vzbudi narodno zavest. Zla. našo S. K. S. je prevzel so-trudništv« profesor dr. Kovačič, kateremu se naj v-pošiljajo slike in drugi podatki. Odbor je razpravljal tudi o organizaciji Orlov. Glede socialnih tečajev se določi sledeče: Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini se je vršil enodnevni tečaj v sredo, dne 10. januarja, za vse druge kraje, kjer želijo tečaje, se določi čas in prostor pozneje.
*	Slov. kršč. socialna zveza je največje slovensko društvo, kakor kažejo najnovejši podatki. Na Kranjskem je imela lani 108 društev pod svojim okriljem,
• ia Štajerskem 140, na Primorskem 31, na Koroškem
35, torej skupaj 425 društev. ZJveza Orlov šteje 147 cdsekov, pevska zveza 162 pevskih odsekov z 2500 pevci in pevkami.
*	Slovenci, Slovenke! Slov. krŠČ, socialna zveza v Mariboru mnogo žrtvuje za našo izobraževalno in narodno-obrambno organizacijo. Prireja tečaje in shode, pošilja v obmejne kraje mnogo časnikov in knjig, ustanavlja nova izobraževalna društva, mladinske zveze in telovadne odseke ter s tem vrši vele-važno delo za blagor in napredek našega ljudstva. Vse to delo pa je združeno z velikimi stroški. Prosimo torej vse naše somišljenike in društva, da ob primernih prilikah, na veselicah, gostijah itd. zbirajo darove za S. K. S, Z. v Mariboru.
*	Zadružni tečaj v Mariboru. Za zadružni tečaj, ki se vrši v Času od 22. do 27. januarja t. 1. v Mariboru, se je oglasilo lepo Število udeležencev.Kdor se še istega želi udeležiti, naj to nemudoma javi Zadružni zvezi v Mariboru. Opozarjamo posebno posojilnice, da pošljejo nadarjene mladeniče ali mlade posestnike v tečaj, da si na ta način vzgojijo vodilne osebe. Vsi priglašeni gg. dobe pravočasno vsa potrebna pojasnila glede hrane, stanovanja itd.
*	Slovenski časniki. Tiudi naše časopisje na Kranjskem neprestano napreduje. Dnevnik „Slovenec" ima z novim letom 7000 naročnikov, „Domoljub" 25.000 in „Bogoljub" 20.000 naročnikov. Vrhu tega je tudi liberalna tiskarna v Kranju prešla v roke naših pristašev in ž njo list „Gorenjec". Posnemajmo Kranjce, ki svoje časopisje vse bolj podpirajo, kakor kažejo velikanske številke naročnikov.
*	„Slovenski Gospodar" se je priljubil celo v krajih, kjer dozdaj ni bilo upanja za naš napredek. NaŠ list ni treba več skrivati, on vživa ugled celo pri nasprotnikih. Vendar še pogrešamo v nekaterih župnijah agitacije za naš list. Somišljeniki! Ce še tudi led liberalizma, rdečkarstva ali nemčurstva obdaja vas kraj, širite naše liste: „Slov. Gospodarja", ..Stražo" in „Naš Dom", Naše Časopisje bo tista sila, ki bo razbila vse nasprotne oklepe.
*	Veselo znamenje. Iz župnij, kjer je naša organizacija močna in v dobrih rokah, dobivamo dan za dnevom cele vrste novih plačujocih naročnikov. V krajih, kjer sta se dosedaj liberalizem in nemčurstvo najbolj šopirila, si ljudstvo v velikem številu naroča „Slov. Gospodarja". Pri agitaciji za naše časopise se je posebno pokazala naša vrla mladina. Hvala ji! Ponosni smo na naše mlade prijatelje in prijateljice. Mladenič, mladenka, ki širita naše, v katoliško-na-rodnem duhu pisane liste, sta zlata vredna. Posveti se mladina apostolskemu delu, to je širitvi poštenega Časopisja!
*	Vedno med ljudstvom. PreteČeni praznik in nedeljo je naša politična, izobraževalna in gospodarska organizacija imela celo vrsto lepo uspelih zborovanj. Politični shodi so se vršili dne 6 januarja v Št. Ilju v Slov. gor., kjer je govoril deželni odbornik Ro-bič, v Rajhenburgu sta govorila poslanca dr. Janko-vič in dr.. Benkovič, pri Sv, Križu tik Slatine v Šmarju pri Jelšah je zboroval poslanec Vrečko, dr, Hoh-njec je govoril dne 7. januarja pri ustanovitvi Mla-deniške zveze v Jurkloštru, mladenič Zaje na shodu M, Z. v Št, Lenartu pri Veliki Nedelji, urednik Kem-perle na Kraljevo v Jarenini na občnem zboru Bralnega društva, dr. Kovačič na Vurbergu, pri Sv. Jur-ju v Slov. gor. je na občnem zboru kmetijske podružnice govoril poslovodja Žebdt, v Rušah pa se je dne 6. januarja ustanovila skupina Jugoslovanske strokovne zveze, govoril je njen odposlanec Ziajc. , Naši organizatorji ne mirujejo. Tudi prihodnjo nedeljo se vrši cela vrsta prireditev» Narod, hiti na shode, da se organiziraš in izobraziš!
*	Zvite glave smo, tako so mislili nemško-na-cionalpi poslanci v starem deželnem zboru. Čeravno so že imeli redno tri milijone primanjkljaja vsako leto, vendar pred novimi volitvami (1909) niso hoteli zvišati deželnih doklad., Z novimi dokladami niso hoteli pred volilce, ampak še-le po volitvah so nameravali zvišali doklade. Toda naenkrat so v deželnem zboru imeli pred seboj nove slovenske poslance, ki so spoznali zvite nemške glave in rekli: sedaj pa jih tudi ne boste zvišali, kakor bi se vam ljubilo! Nemci hočejo 25% novih doklad, naši poslanci pa — seveda liberalec je izvzet — rečejo: ne!
*	25% deželnih doklad bi torej rada štajerska nemško-nacionalna veČina naprtila na rame naših davkoplačevalcev, da bi s tem dobila denar, da pokrije velikanske dolgove, ki jih je napravila deželi vsled svojega grozno slabega gospodarstva. Ali smo Štajerski Slovenci samo zato tukaj, da plačujemo dolgove, ki jih delajo nemško-nacionalni gospodje v Gradcu? Samo plačevati, dobiti pa nič, to vendar ne gre!
*	Ljudstvo spoznava sajno, da imajo naši poslanci prav, ko z obstrukcijo zabranijo nadaljno slabo gospodarstvo v štajerski deželni upravi. Na vseh naših shodih, kjer se je povedalo ljudstvu, za kaj se gre, in da hoče nemško-nacionalna veČina v Gradcu, da bi naj Slovenci plačevali samo višje doklade, dobili pa nič, ljudstvo glasno kliče: „Ce nam Nemci ne dajo to, '¿ar nam gre po božji in cesarski postavi, le obstruirajte naprej! Mi smo z vami, naj pride kar hoče!" Liberalcev, ki bi radi delali zgago, a so za vsako resno politiko preneumni, pa itak nihče ne mara,
*	Liberalna stranka, je priredila dne 6. in 7. januarja Štiri shode proti slovenski obstrukciji. Med njo in Štajerčijansko stranko , sedaj ni več razločka, razven da ima Še vsaka svoje ločeno vodstvo. Ne bo dolgo, da se bodo liberalci popolnoma združili z nem-škutarji,
*	Kako je podivjana liberalna mladina. Iz Sv. Križa na Vipavskem poročajo: Znane posledice libe-
ralne vzgoje se tudi pri nas udejstvujejo. Podivjanost naše liberalne mladine je postala neznosna. Ne zadostuje jim več ponočno rogoviljenje in popivanje, zdaj so začeli svojo surovost in podivjanost kazati tudi v cerkvi sami. Te dni se je ugodil slučaj, ki mu pač ni para. Nekateri podivjani mladeniči so si v svoji surovosti dovolili vganjati različne „burke". Nekdo je šel tako daleč, da je sedel v spovednico in hotel spovedovati, drugi je v cerkvi kadil, tretji so baje pili vino iz bariglice in se krohotali pred cerkvenimi vrati vpričo izpostavljanja Najsvetejšega, To se je godilo tiste tri dni, ko smo imeli duhovne vaje. Med govori o. Bonaventure si lahko slišal različne surove, neolikane in podle opazke, ki so prihajale iz takih kotov cerkve, kjer se zbira ta surova mladina. Kaj takega se pri nas ni nikdar godilo. Ce se to sedaj godi, so za to gotovi vzroki. Ne bom dalje pravil, vsak pošten človek ve, od kod to prihaja in kateri so ti vzroku Kakoršna vzgoja tako življenje! Ali pri nas je Še zdravo jedro, in mi hočemo narediti temu konec. Proč z liberalci, ki zastrupljajo našo slovensko mladino. Proč z liberalnim časopisjem, ki vliva v mlada srca strup brezverstva, liberalizma in podivjanosti!" Dajmo naši mladini v katoliško-narodnem duhu pisane liste: „Slov. Gospodar", „Naš Dom", „Straža".
*	Argentinska turšica. V Argeutiniji spravljajo sedaj turšico. Ker je bilo mokrotno leto, bo turšice za izvoz le kakih 27 milijonov metercentov. Tudi av-siro-ogrski trgovci se zanimajo za to turšico. Zadnje dni se je že začela trgovina s turšico, in sicer 12 mark (=» 1?. K) metercent v Reko postavljen. Letos pride prvikrat argentinska turšica na naše trge, kar bo i-melo za posledico, da bo dobila rumunska turšica pri nas resnega tekmeca, Po naših izobraževalnih društvih bi se naj v posebnih odsekih razpravljalo o takih važnih pojavih.
*	Draginja, tako je kričalo lani vse od najmanjšega socialdemokrata, do največjega bogataša ter kazalo na kmeta, Češ, ta je oderuh vsled visokih cen svojim pridelkom. Zdaj ob novem letu pa izvemo, kdo je od draginje obogatel. Kmet je dal vpisati nove dolgove na svoja posestva, veliki tovarnarji in denarni bogataši pa poročajo, da jim je vrglo preteklo leto velikanske dobičke. Podjetja bodo izplačevala mnogo večje dividende (delitev dobička) kakor kedaj poprej. S temi ljudmi so tulili tudi naši liberalci proti draginji s kmečkimi pridelki!
*	Kuga-slinovka ponehuje. Opazuje se, da se slinovka pri goveji živini, ki je povzročila našemu kmečkemu ljudstvu toliko škode in neprilik, poslavlja. Zivinozdravniki pravijo, da Če bo stroga zima in se bode v živinske hleve uvedel večji red in snaga, posebno pa, Če se bo skrbelo, da bo imela živina dovolj svežega zraka, spomladi ne bo več nadležne sli-novke pri naši živini. Torej živinorejci, poslušajte nasvete živinorejskih strokovnjakov, držite, se njih pravil, pa bo slinovka popolnoma izginila iz naših krajev.
*	Nova orožniška postaja. S 1. januarjem se je ustanovila pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju nova orožniška postaja, S tem so se razbremenile sosednje orožniške postaje.
*	Slovenci v Nemčiji. V Hambornu živeči Slovenci smo si ustanovili d.ne 10. grudna 1911 vojaško veteransko društvo s sedežem v Hambornu. To društvo ima namen: Spodbujati svoje Člane k ljubezni in zvestobi do domovine in cesarske rodbine, skrbeti za onemogle in ponesrečene ude društva, jih po možnosti podpirati z denarnimi sredstvi, jih na trdno podlago katoliške vere napeljevati, kakor tudi ude zoper vse, katoliški veri nasprotujoče napade braniti, obenem pa tudi poskrbeti umrlim udom za dostojen in po katoliški šegi pripravljen pogreb. Ker smo tukaj v Nemčiji zaposleni avstrijski Slovenci večinoma vsi po poklicu delavci, nam torej manjka sredstev za nakup društvene zastave, katero si iskreno želimo nabaviti. V ta namen prosimo naše rojake v Nemčiji in sfiari domovini, da nam po možnosti pomagajo. Imena vseh blagih rojakov, ki se bodo spomnili nas Slovencev, živečih v Nemčiji, bodo vpisana z zlatimi črkami v društveno spominsko knjigo in bodo tudi v časopisju razglašena- Pisma in darove je nasloviti na: Anton Urek, predsednik avstr. veteranskega društva, Schil-IerstraBe 38, I. St., Hamborn.
*	Katoliška vera na Angleškem lepo napreduje. V škofiji Northampton je bilo leta 1881 7462 katolikov, leta 1910 pa 15.000. Tudi po drugih angleških škofijah se opazuje tako lep napredek.
*	Evharistični shod na Dunaju se bo vršil od 12, do 15. septembra. Na Dunaju se je sestavil pripravljalni odbor, kateremu načeljuje kardinal in nadškof dr,. Nagi.
*	Smodnik se podraži. Listi poročajo, da je vojni minister sklenil s 1. junijem 1912 povišati ceno smodniku za puške» Lovski smodnik, ki je stal prej 3 K kilogram, bo stal kilogram 4 K 50 vin. Fini lovski smodnik po 4 K 30 vin. bo stal 5i K. Brezdimni smodnik bo stal 7 K 30 vin. kilogram, prej samo 7 kron.
Mariborski okraj,
m Maribor. Umrla je gospa Ana Eichler, dolgoletna članica mariborskega Kat. gospejnega društva in vrla podpirateljica društva za napravo cerkvenih potrebščin.
m Maribor. Na mariborski vinorejski irv sadjarski šoli se bo vršil od 22. do 27. januarja kletar-ski teČai. Udeleženci se naj prijavijo do 20. januarja pri ravnateljstvu Šole.
m Maribor. Igra„Betlehemski pastirji", ki se je igrala na Kraljevo v slovenskem gledališču, se je po-voljno obnesla.
m Maribor. Po našem mestu se klati nek agent, ki nabira pri trgovcih in obrtnikih inserate za dunajske in budimpeštanske judovske liste. Videli bomo, kalen izmed trgovcev so mu šli na lim.
Maribor. Naši mestni očetje so Čedni gospodarji. Mestno gospodarstvo so spravili tako daleč, da lagajo sedaj nova bremena revnejšim slojem. Zvišali so hišno-najemninske doklade za 2%%, kar pač ni nobena malenkost. To zvišanje bode najbolj občutilo delavsko ljudstvo, Taki prijatelji ubogega ljudstva so nemški nacionalci.
m Maribor. Špeharji so na zadnji sejem dne 5. t. m. pripeljali toliko mesa in slanine, da so nekateri še-le pozno zvečer le s težavo prodali svoje blago. Mesarji so si delali pri tej kupčiji zopet lep dobiček.
m Leitersberg. Neka nemškutarska reva sili v naše viničarje, naj si naroČijo ptujskega „Štajerca". A slabo se mu godi pri tem opravilu. Tudi mi vini-čarji smo spoznali, da nas vodi „Štajerc" samo za nos,^ Mi Čitamo samo „Slov. Gospodarja", „Štajerca" pa Še zastonj ne maramo.
m Jarenina. Občni zbor Bralnega društva na Kraljevo nam je nudil dokaj duševnega, vžitlca. Že odborovo poročilo je povoljno vplivalo na mnogoštevilne zborovalce. Člani so prebrali v letu 1911 nad 1000 knjig, kar je glede na to, da ima skoraj vsaka hiša kak naš Časnik ter Mohorjeve knjige, gotovo lepo število. V popolnejšo izobrazbo svojih Članov je priredilo društvo Štiri dobro obiskane shode. Po vo-litvi novega odbora, v katerem so gg. Sekol Fr., Ci-žek Jos., Vrzelak Mart., Supanič Leop., Drozg Al., Rošker Fr,, Flakus Mih. ter Breg Janez, nastopi od zborovalcev burno pozdravljeni urednik „Straže", g. Kemperle, ki v obširnem govoru razloži namen nepolitične organizacije, ki mora roka v roki iti tudi s politično, pove nadalje, kako žalostne razmere vlada-jojo tam, kjer ljudje nič ne berejo, navede slab naš sedanji gospodarski položaj, ko se naš revni kmet dolži draginje, med tem pa se v blagajnah raznih milijonarjev vsled kartelov množi dvojno bogastvo. Med drugim priporoča, naj zlasti fantje berejo več gospodarskih knjig. Ko končno še toplo priporoča naše časopisje, če hočemo, da bo ostalo povsod pri zdravih razmerah, zadoni kakor en glas po dvorani: Proč z nasprotnimi listi, proč s „Štajercem", ki se je nekdaj tudi po Jarenini šopiril.. Hvala Bogu, da se je našim poštenim ljudem pisava istega pregabila in da so ga vsi, ki znajo trezno misliti, poslali tja, od koder je prišel, ter si mesto njega naročili naše liste. Na splošno željo navzočih nastopi g. Fr. Sekol, ki v zbranih' hesedah biča iste, ki jim je naše društvo trn v peti. Da ima naše društvo nasprotnike, je lahko umevno, saj je ravno ono vzgojilo iste, ki so pomagali podreti nemškutarske trdnjave, v katerih sedaj odločujejo naS možje. Z navdušenim pozivom na vstrajno bodoče delo, se je zaključilo prelepo zborovanje.
m Št. Ilj v Slov. gor. Ponosni smo lahko na naše Šentiljčane. Pokažejo se povsod, kjer se gre za važne zadeve. Na Kraljevo po rani sv. maši je bila dvorana Slovenskega Doma polna mož in fantov. Shod, ki ga je sklicala Kmečka zveza, je otvoril Č. S- župnik V r a č k o. Shodu je predsedoval župan g. T h a I e r. Deželni odbornik g. R o b i č nam je podal jasno sliko, kako grozno slabo gospodarijo nemški gospodje z deželnim denarjem. Dolgove kopičijo na dolgove. Ce bi šlo to naprej, pride lepa naša dežela na kant. A na Spodnji Štajer nočejo naši nemški so-deželani nič dati, še eno tretji.no tega ne, kar mi plačujemo.. Povišati pa še hočejo deželne doklade na 25%, da bi pokrili dolgove, ki so jih naredili, in da bi dali učiteljem večje plače. Slovenski poslanci to nismo mogli mirno gledali in smo z obstrukcijo zabranili nadaljevanje takega gospodarstva. G. poslanec je žel za svoja izvajanja pohvalo, možje so z medklici odobravali postopanje naših deželnih poslancev in so rekli: Le vstrajajte, dokler nam ne dajo naših pravic! Mi smo z vami! Govorili so še nato župnik Vračko, župan Thaler in naš rojak Žebot. Ob koncu se je sprejela zaupnica našim poslancem in izrazila želja, naj tako kot dosedaj, tudi v bodoče branijo pravice slovenskega ljudstva ter naj z obstrukcijo zavrejo de-želnozborski voz, če se nam Slovencem ne da tega, kar nam gre.
m Št. Ilj v Slov. gor. Igra „Na Marijinem Srcu", ki so jo predstavljale vrle naše mladenke v. nedeljo, dne 7. t. m., se je zelo lepo obnesla. Hvaležni smo našim mladim Slovenkam za to prireditev, , Tudi naši sosedje so nas v obilnem Številu počastili. Sedaj pa bi naj zopet fantje pokazali svojo spretnost.
m Kamnica. Dne 28. m. m. je na god nedolžnih otročičev umrla Terezija Tomažič, učenka drugega razreda, za vnetjem pljuč. Dobri otrok počivaj v miru! Na novega leta dan so dekleta ponovila lepo igro „Dve materi". Predstave se je udeležilo nad 100 ljudi. V petek popoldne, dne 5. t. m., smo imeli pri nas imeniten pogreb. Spremljali smo k zadnjemu počitku Arturja Bitterl pl. Tessenberg, stotnika v pokoju.
m Selnica ob Dravi. Pogreb umrlega župnika Gregorja Hrastel se je vršil v četrtek, dne 4. t. m. dopoldne ob velikanski udeležbi. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil ranjki; udeležilo se ga je nad 200 ljudi. Sprevod je vodil preČ. g. kanonik in dekan Moravec ob spremsitvu 30 duhovnikov. Krsto so nosili sami odlični farani. V nebrojni vrsti žalujočih ste korakali tudi požarni brambi, selniška in ruška. Domači pevski zbor je zapel ob odprtem grobu pretres-
ljivo žalosti.nko „Nad zvezdami". Ob odprtem grobu je imel nagovor preß. g. kanonik in dekan Moravec. Počivaj v miru blagi ranjki! Strast naših Nemcev in nemškutarjev gre pa še preko groba. „Marburgerca" od 4. t. m. se na prav surov in neolikan način zaganja v pokojnega in ponavlja neresnične stvari. Hva-lisano nemško oliko spravlja tako blatenje preko groba v jako čudno luč.
m Ruše. V soboto, dne 6, januarja, na praznik sv. Treli kraljev, se je vršil popoldne po večernicah ustanovni shod J, S. Z. Shod je otvoril ter pozdravil zborovalce Č. g. kaplan J. Ilc; nato se je volil pred' sednik. Ker je bilo par nahujskamh liberalcev in so-cialno-demokraških pristašev, je bil izvoljen za predsednika propadli kandidat Viktor Glaser., Odposlanec J. S. Z., Zaje iz Skal, je najprvo navdušeno pozdravil vse navzoče ter v jako poljudnih besedah priporočal našo zvezo.. Nato je pokazal v pravi luči soci-alno-demokraško politiko, ki pozna samo lastno korist in za delavce nima ljubezni. Nek socialno-demokratič-ni delavec Anton Pac je poskusil hvaliti socialno-de-mokraško politiko, pa se je hudo vrezal pri tem, ko je začel sam udrihati po socialnih demokratih, češ, kako nedolžno živijo in nič ne dosežejo, V tem hipu je nastal bučen smeh po vsej dvorani, govornik pa je moral osramočen utihniti. Udeležba je bila velika in kljub vsem kričačem je takoj pristopilo k zvezi okoli 30 Članov, V odbor so izvoljeni Č. g. kaplan J. Ilc, predsednik; Avgust Čebela, podpredsednik1; Jug Jurij. tajnik: Luka Hleb, namestnik; Stefan Erhartič, blagajničar; Franc Timar, namestnik; odbornika sta Blaž He'tal in Franc Erhartič; nadzornika pa Andrej J ure j in Anton Novak.
m Sv. Lovrenc nad "Mariborom, Tukaj so se zaročili in so na oklicih: Smodej Janez, c. kr. orož-niški stražmojster pri Sv. Trojici v Slov. goricah, in Jozefina Bergles, tržanka in Hišna posestnica tukaj; Skof Ferdinand, trgovec v Slov, Gradcu, z Miciko Peitler-Kasjakovo, veleposestnikovo hčerko tukaj, pra-vnukinjo „planinskega kralja", to je onega Janeza Kasjak, kojega opeva nemški pisatelj Arthur Ableitner v svojem zadnjem znamenitem spisu „Der Waldkönig".
m Zerkovci. Dne 8. januarja smo spremili k zadnjemu počitku posestnika Jožefa Fariča. Udeležba pri pogrebu je bila kljub ostremu mrazu zelo velika. Bil je star še-le 41 let. Naj v miru počiva!
m D. M. v Brezju — Hoče. Na naši slovenski šoli se je priredila o Božiču prvokrat božičnica. Bilo je prav veselo in živahno. Slovesnost je povzdignilo lepo petje. Imena blagih dobrotnikov priobčimo priobčimo prihodnjič,
m Razvanje. V Razvanju je umrla žena Marija Limovšek, Zapušča žalujočega moža in dva nedolet-na otroka. Bodi ji slovenska žemljica lahka!
m Spodnja Polskava. Podružnica Slov, Straže za Slov. Bistrico in obe Polskavi je priredila v nedeljo, dne 7. t. m., pri nas svoj občni zbor, ki se je vršit — lahko rečemo — naravnost sijajno. Predsednik Franc Obrsne pozdravi navzoče, zlasti vlČ. g. župnika Heberja, deželnega poslanca g, Novaka, trgovca g. Pinterja itd., ter ponavlja velik pomen obrambnega društva zlasti za naše kraje. Mladenič Korošec Martin pozdravlja v imenu Gornje Polskave ter izraža v lepih besedah svoje veselje nad tem, da se je vendar enkrat izpolnila njegova vroča želja, da je naša podružnica priredila svoje zborovanje v lepi Polskavi, ki jo nemškutarji tako srdito napadajo, Slovenci se pa vse premalo zavedajo svojih svetih dolžnosti. Domača vrla mladenka in blagajniČaricaMarija Kancler nato z navdušenjem deklamuje „Pozdrav ¿bo-rovalcem Slov. Straže". Sedaj pa razloži tajnik, podružnice, č. g. Ozvatič,, namene in cilje društva SI. Straže ter kaže na mnogovrstne potrebe Slovencev, po vseh krajih slovenske zemlje. Kdorkoli ljubi svoj rod in blagoglasni svoj materni jezik, komur je kaj na tem, da to, za kar so se tako srčno borili na£i pradedje, in kar še dandanes nad vse cenijo vsi blagi in značajni domoljubi, da to ostane naše, ta bo rad prispeval po svojih močeh z.a obrambo naše domovine. Frangeš Marija za tem s Čustvom prednaša lepo rodoljubno pesem: „Slovenkam". Kolander Ivan pa jasno začrta namen naših katoliških slovenskih društev. Potem govori v navdušenih besedah Kancler Marija o potrebi, ljubiti mili slovenski materni jezik in ga braniti, in izraža veselo upanje, da bo ravno današnje zborovanje zaneslo v ogroženo Polskavo novo življenje ter vzbudilo zlasti v srcih mladine na-rodno zavest. Lepo spopolnita te misli mladenki Fre-šar Marija in Dobnikar Julijana. Končno pa Še mladenič Unterlehner Ivan svari zlasti mladino pred pijančevanjem ter ji kaže v žalostnih zgledih, kak gro-bokop dušne in telesne sreče je alkohol. Vse govornike je hvalilo mnogobrojno občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem in s ponosom je gledalo na te blage fante in dekleta, ki so tako polni navdušenja za vse lepo, dobro in sveto. Čustva vseh navzočih sta končno še tolmačila tudi veleč, domači g, župnik in deželni poslanec g- P- Novak ter izražala zahvalo in obenem trdno prepričanje, da so tako navduševalne in prepričevalne besede padale na rodovitna tla, ter bodo v srcih dobrih Polskavčanov obrodile gotovo obilen sad, kar ljubi Bog daj!
m Studenice. Naše Bralno vruštvo je imelo na Štefanovo po večernicah v sobi samostanskega poslopja svoj 15. občni zbor, kateri se je kaj lepo obnesel. Predsednik Sim. Kitek pozdravi navzoče ter odda besedo g. dr. Fr. K o v a č i č u , profesorju v Mariboru Govor je bil o potrebnosti Bralnegadruätva. o koristi dobrega in slabega tiska. Po končanem govoru se predsednik v lepih besedah zahvali g. govorniku
ter se hvaležno spominja rajnega g. župnika M. Ze-karja, kateri je društvo pred 15. leti ustanovil. Od tega časa se je društvo lepo razvilo in veliko storilo posebno pod vodstvom sedanjega Č, g. župnika, Z Bralnim društvom se je ustanovila 1. 1907 kmet. podružnica. L. 1908 Mladeniška zveza, ter dekliška leta 1909. Leta 1908 se je ustanovila Čebelica, ki je velikega pomena za družbo. Prihranjenih je že čez 8000 1 ron. Lepi uspehi so se pokazali tudi v tem. da imajo stopiti naši mladeniči in dekleta na gled, oder. Velike vrednosti pa je naša knjižnica in toliko dobrih časnikov, ki romajo dan za dnem v na,še poštene slovenske hiše. Tajnik Jan. Svagan prebere zapisnike o letošnjih društvenih sejah in poučnih shodih. Tajnica Julijana Jug poroča o shodih' Dekliške zveze. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo 246 K 24 vin. dohodkov in 208 K 64 vin. stroškov. Bog daj našemu društvu obilo zaželjenega U-speha!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica pri Sv, Jurju v Slov. gor. je imela v nedeljo, dne 7. prosinca, svoj občni zbor. Udeležba je bila obilna. Predsednik podružnice, g. Ivan RoŠkar, državni in deželni poslanec, v prisrčnih besedah pozdravi vse navzoče, posebej Še g. Žebota iz Maribora. Za predsednikom dobi besedo g. Fr. Žebot, ki v pomenljivem govoru razmotriva, da se bomo le takrat zamogli u-spešno zoperstavljati našim sovražnikom, ko bomo tudi gospodarsko močni postali. Nadalje je priporočal Osrednjo zadrugo za vnovčevanje živine, koje se naj poslužujemo pri prodaji in nakupu živine. Navajal je h koncu tudi škodljive posledice bega kmečkega ljudstva v mesta in tovarne. , Da, ljubimo svojo domačo grudo, ostanimo doma, saj tudi doma je dela dovolj, pa tudi zaslužka. Potem je sledilo skupno poročilo tajnika in blagajničarja, volitev odbora in odposlancev za 89* občni zbor družbe. Kot 5. točka je sledila: Predlogi za 89. občni zbor centrale. Tajnik predlaga dva predloga in sicer: 1. glede enakomerne razdelitve zaklada 377.893 K za povzdigo živinoreje, na vse tri dele dežele in okraje, in sicer po številu živine. Obenem naj glavni odbor predloži račun, koliko se je dalo Spodnjemu Stajerju iz tega fonda v letu 1911, in kaka svota je v proračunu za leto 1942 za posamezne dele dežele in okraje, 2. Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe Štajerske naj zajedno z deželnim odborom štajerskim določi večjo svoto za umetna gnojila, najmanj 100.000 kron iz izrednega kredilba za po-vzdigo živinoreje, ki se naj enakomerno razdeli na vse tri dele dežele in okraje. Nadalje se je sprejela resolucija, v kateri se izraža obžalovanje, da se jevidruž binem koledarju za leto 1912 navedlo vsenemške barve, slovenske, oziroma kranjske trobojnice, pa ne.
m Studenci pri Mariboru. V soboto, dne i3. t. m, popoldan se vrši v prostorih tukajšnjega izobraževalnega društva občni zbor „Družbe za zidanje novega zvonika cerkve sv. Jožefa*. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. Vsi udje so vabljeni, da se zborovanja mnogoštevilno in gotovo udeleže.
m Sv. Jakon v Sliv. gor. V nedeljo dne 21. januarja po večernicah, ima naše Slovensko izobraževalno društvo pri g. Roškarju na „Jakobshofu" svoj občni zbor. Govorit pride naš znanec Fr. Žebot iz Maribor». Udje in neudje pridite vsi na to zborovanje.
tu Sv. Ana na Krembergu Bralno društvo priredi v nedeljo t. j. 14. jan. igri „Rieči nosovi" in Marijin otrok . Vrši se ob 3. uri po-poldae v h ši g. Jožefa Krambergerja, kleparja. K obilni udeležbi vabi
odbor.
m Hoče. Na Svečnico po večernicah bo ustanovni shod Dekliške zveze. Dekleta na plan.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Kakor znano, se naši poljanci že menda več kot celo stoletje pečajo kot špeharji s prodajo mesa in slanine na mariborskem in ptujskem trgu. Ko sem bil pretečeni tržni dan pri svojem vozu na trgu, pride k meni nek dobro rejeni gospodek s Ščipalnikom na nosu, pa pravi: „Ti liikar in š^ehar, dolgo ne boš več vozil tvojega špeha in luka na naš trg, ako boste kmetje še dalje držali s Slovenci. Prepovedalo se vam bo, prodajati na našem, pa tudi na mariborskem trgu, meso in špeh. Bodite pametni, pa naročite si „Štajerca". Jaz sem mu zabrusil v obraz: „Stare so že naše špeharske pravice, ne boste nam jih odvzeli ne vi, ne vaš „Stajerc". Pa tudi nemškutarji ne postanemo. Zgubite se proč!" Odšel je. Dragi kmetje! Taki so naši nemškutarski prijatelji. Radi bi nam odvzeli .naše starodavne pravice, zato, ker smo Slovenci. A ne bodo nam. Stojmo trdno!	Poljanec.
p Cirkovce. Res lepa je bila na Štefanovo zabava pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju. Tudi iz naše župnije nas je bilo nekaj mladeničev in mladenk, ki smo obiskali veselico. Ker pa je poročevalec v zadnji Številki „Slov, Gospodarja" pozabil nekaj sporočiti, moramo njegov dopis dopolniti, in sicer z naslednjim: Mi CirkovČani smo po veselici tiho in mirno šli domov. Ko pridemo v ŽupeČjo vas, dobimo fantje vsak eno Čez pleča in glavo. Bil je to grd, surov in za-hrbten napad, katerega si hočemo mi CirkovČani za prihodnjost zapomniti.
p Vurberg. Na praznik sv. Treh kraljev po li-tanijah se je vršil šesti občni zbor našega Gospodarskega, bralnega in izobraževalnega društva., kateremu je predsedoval Janez Rašl ml., ki je v vznesenih besedah pozdravil zborovalce, katerih je bila natlačeno polna soba, ter č. g. dr. Kovačiča iz Maribora, kateri nam je prekrasno orisal pomen bralnega društva, posebno glede izobrazbe mladine, ter nas svaril pred ptujskim „Štajercem" in pred šnopsarnami, ker na ta način podpiramo svoje najhujše sovražnike. Nadalje nam je razjasnil razmere, v katerih živi naše ljudstvo, in boje, katere mora bojevati za svoj obstanek in svoje pravice. Ljudstvo je izrazilo svoje popolno zaupanje 'tistim gospodom, ki zastopajo njegove
pravice v javnosti. Nato se je izvolil sledeči odbor: Jakob Felicijan, predsednik; Franc Krepek, podpredsednik; Fr. Domitar, tajniki; organist Anton Fanedl, blagajnik In knjižničar Alojzij Kokelj; Janez Rašl in Marija Lorenčič, odbornika; Anton Kokol in Janez KolariČ pregledovalca računov. Iz poročila tajnika in blagajnika smo slišali, da se je društvo v tem letu lepo razvijalo, V društvu se je prečitalo 920 knjig. Društvo je priredilo 6 poučnih predavanj ter dve gledališki predstavi. Dohodkov je imelo 101 K 23 vin., stroškov pa 142 K 86 vin. Knjig ima društvo 458. Nazadnje se je novoizvoljeni predsednik zahvalil gosp. govorniku ter svaril ljudstvo pred naročevanjem slar bih listov; priporočal naše dobre časopise in vabil k obilnem vstopu v društvo ter zaključil krasno uspeli občni zbor.
p Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Znani liberal-ček si na vso moč prizadeva, osramotiti našega Č. g. kaplana, Povemo temu liberalČku, naj bo miren in naj niti ne sili v javne zastope, ker mi si pastirskega lista ne damo napačno razlagati za kakim plotom. Naše dušne pastirje, ki so nam gotovo mnogo dobrega storili, si mi ne damo blatiti.
p Muretinci. Kakor je slišati, se še sedaj štajerska nemška gospoda, ki ima gospodarstvo dežele v svoji oblasti, ne briga za regulacijo reke Drave, ko nam ta vendar dela neizmerno škodo. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj se nemška gospoda v Gradcu briga le za gornještajerske reke in potoke? Ali ne plačujemo mi tudi davkov? Ali imamo mi spodnještajerski kmetje le dolžnosti in pravico davek plačevati, dobiti pa nič? Vse drugo pa naj dobijo GornjeŠtajerci? Mi ne bodemo več tega gledali z mirnim očesom. Prisiljeni bodemo, ubrati druge strune. Živio naši poslanci, ki z obstrukcijo zabranijo krivice! Le tako naprej za naše pravice!	H. J,
p Velika Nedelja. Minole božične praznike sta se tu priredili dve predstavi, skoro prenaglo ena za drugo. Na Štefanovo so igrali fantje Mladeniške zveze „Mojstra Križnika božični večer". Pogodili so dobro svoje vloge. Na starega leta dan so pa predstavljale mladenke Dekliške zveze dve igri: „Oh, ta Polona!" in „Prisiljen stan je zaničevan." Videlo se je, da so se pridno vadile, zato so se pa tudi vse odlikovale. Med posameznimi odmori so pevci in pevke zapele pod vodstvom g. organista. Rozmana nekaj mič-nih .pesmic, kar je dober vtis le Še povečalo, Mlade-niški in Dekliški zvezi smo prav hvaležni, da sta nam pripravili s svojimi prireditvami nekaj veselih in kratkočasnih uric.
p lluin pri Ormožu, Kaj bo, ko ni denarja, da bi plačal davek, tako marsikateri kmet premišljuje sedaj po zimi. Tiako sem tudi jaz premišljeval, kar si domislim tihega velikanskega plakata, ki je bil ob zadnji državnozborski volitvi nabit na steni volilni-ce. Tiskano je bilo z velikimi črkami: „Podpora je tu! 75.000 K se bode te dni razdelilo." Ali seclaj je preteklo že več kot pol leta, pa še nihče ni dobil ne vinarja. Ja.z pa mislim, da bodo sedaj po zimi vsaj med plujaše razdelili to, Če sploh kaj imajo. Pa tista .„podpora" je bila samo na papirju kot volilni guljaž za liberalce. Zato pa vprašamo sedaj našega gospoda župana, kaj je s podporo, katero ste nam ob volitvi obljubljali, ker sedaj bi bilo jako dobro, če bi to razdelili, da bi imeli vsaj za dačo, tobak in tudi za tombolo, katera je sedaj skoro vsako nedeljo v Ormožu,
Radovednež, p Obriž pri Središču. Na novega leta dan so se zbrali med sveto mašo mladi liberalčki v neki žga-njarni, in so se šnopsa prav pošteno navlekli, tako, da je obležal eden v obcestnem jarku, druga dva pa šla zabredla v obližje neke mlake. Tistega, ki je ležal v obcestnem jarku, so pobrale tri usmiljene osebe in ga zavlekle v bližnji listnjak, kjer je ležal tako dolgo, da je prišel voznik in ga peljal domov. Eden izmed drugih dveh pa nosi nek Čuden sokolski znak, namreč oguljen nos in razbito Čelo, kar ga spominja na veselo novo leto. Lepa naprednost liberalcev.
p Sv. liolfenk pri Središču. Našemu vrlemu pristašu g. Jožefu Munda iz Vodranec je umrla dne 4. t. m. hčerkica Angela. Blagi obitelji naše sožalje!
p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 7, januarja so bile volitve novega odbora v občini Vitan. V III. in II. razredu so sijajno zmagali naši pristaši. Naši nasprotniki liberalci so bili od same jeze tako zmešani, da niso več vedeli, kaj je liberalec in kaj je klerikalec. V I. razredu so bili volilci veČina sami general-liberalci, zato so si postavili v odbor može, ki so lahko ž njimi ponosni. Odbor obstoji iz devetih naših mož, enega nestrankarca in dveh liberalnih pristašev. Nič ni pomagala divja agitacija naših na^-sprotnikov, ves trud jim je bil zaman. , Vsakega zavednega našega pristaša mora ta lepa zmaga veseliti. Slava bodi volilcem iz domaČe občine, ki so stali neomaliljivi v tako hudem boju. Čast in slava pa tudi volilcem iz sosednjih občin, "ki so pripomogli do lepe zmage. Čestitamo, Prihodnjič natančneje. Volilec.
p Sv. Flori jan pod BoČem. Občinske volitve, ki so se vršile dne 2, januarja 1912 v tukajšnji občini, so prinesle zmago Kmečki zvezi. Naša stranka je zmagala v III. in II. razredu, akoravno je stranka g. Krajnca močno delala, V I. razredu je zmagala siranka g. Krajnca z enim glasom večine. Čast nar šim zavednim volilcem!
p Ptuj. Kmet. podružnica za ptujsko okolico ima v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. predp ldne ob 9. uri v prostorih gospoda Zupančiča v Ptuju svoj prvi letošnji občni zbor. Na vsporedu je: peročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo o delo>anju podružnice v minulem letu; volitev dveh pregledovalcev; pobiranje udnine in sprejem novih uduv; odobrenje računov; volitev odposlancev k občnemu zboru c kr. kmet. družbe v Gradcu; razni predlogi in nasveti. Vse ude, kakor ne-ude, ki se za stvar zanimajo, vabimo k mnogobrojni udeležbi. Da se
izognemo sitnostim, opozarjamo, da je glasom pravil vsak tudi za bo doče leto ud, in dolžan poravnati udnino, kdor se ni 3 mesece pred novim letom edpovedal članstvu.
p Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšnje gospodarsko bralno društvo ima tretjo nedeljo v tem mescu t. j. 2L t. m. svoj redni občni zbor, in sicer po večeroicah v društvpni sobi z običajnim spored m. Govorit prid navdušeni organizator mladini g. dr. Hohnjec. iz Maribora Zato pričakujemo toliko večje udeležbe, posebno od strani mladeničev in deklet.
p Cirkovce. V nedeljo, dne 14. nrosinca t J. priredi kmetijska podružnica v sobi bralnega društva (mežnarija) gospodarsko zborovanje Govoril bo o kugi pri svinjah c. kr. okrajni živinozdravnik g. Franc Pirnat iz Slovenjgradca, potem g. dež. poslanec Ozmec. Sprejemala se bo udnina, novi udje in nančila na deteljo, travno seme, galico itd. Da bomo semena o pravem času dobili, oglasite se vsi že sedaj. Gospodarji gospodinje, pridite v obilnem številu k predavanju gospoda živinozdravnika.
p C rkovce. Prihodnjo nedeljo, 21. prosinca priredita v cerkveni hiši poslaneca Ozmec in Brenčič političen shod S. K. Z. Poročata o deželnem in državnem zboru. Shod se vrši po rani službi božji ob vsakem vremenu. Volil i, udeležite se v velikem številu in agitirajte za veliko udeležbo.
stev. Se celo sam okrajni načelnik orehovski, Wrat-schko, je prišel na dan volitve agitirat, Javno je za. bavljal čez delovanje prejšnjega okrajnega odbora gornjeradgonskega, češ, koliko dolga se je naredilo in denarja zapravilo. Dobro bi bilo, Če se prejšnji gg. okr. odborniki za stvar zanimajo in nasprotnikom pri sodniji izprašajo vest.
1 Kapela pri Radgoni. Za župana v naši občini je bil dne 29. decembra izvoljen vrl mož gosp. Jožef Fekonja.
1 Ljutomer. Bralno društvo za Ljutomer in okolico ima svoj letni občni zb r dne 21. prosinca po večernicah v bralni sobi po sledečem vgporedu: Pozdrav predsednik», poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, volitev odbora, razni predlogi in slučajnosti. Udje naj tudi knjige vrnejo in zaostalo naročnino plačajo.
1 Čebelarska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici ima v nedeljo, dne 14. januarja ob treh popoldne v gostilni Marije Trstenjak svoj občni zbor. Dnevni red: P ločilo in pozdrav predsednika; poročilo tajnika in blagajnika; volitev novega odbora; predavanje gosp. Jurančiča; čebelarska razstava 9. dec.; slučajnosti.
Ljutomerski okraj. Slovenjgraški okraj.
1 Tjillfnmpj' V nn.iSPm trmi in nVnlini ca io trn.	W
1 Ljutomer. V našem trgu in okolici se je trudil nek človek sedaj ob novem letu, da bi pridobil za „Narodni List" nove naročnike. A slabo je naletel. Nek zaveden kmet v okolici ga je pošteno poplačal. Ko se je liberalček oblastno vsedel za mizo, misleč, kmet mu bo prinesel Štefan vina in klobas, pride naš Ivan z nekim papirjem v roki iz druge sobe. „Glejte ljubi moj, tukaj na tem-le papirju stoji črno na belem, da je krščanstvo „strup iz 'Judeje", in Vi si še predrznete upati, da si bom jaz za svojo družino naročil list, ki piše v takem duhu. Ali mislite, da bom jaz pripustil, da bi se tak svobodomiselni strup najlažja! v moji hiši. Ne! Glejte, tam-le so vrata, kar od-lazite!" Liberalček jo je potrt odkuril, Naš vrli kmet pa je šel k sosedu in mu naroČil „Slov. Gospodarja". Mi Prleki ne maramo liberalne mazarije. — Janko.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Na starega leta dan so tudi naši liberalci priredili veselico v Jurešo-vi gostilni v Borecih in nam s tem pokazali, da res nikdo ne mara za njihove prireditve. Glavni vodja in agitator za to veselico je bil neki tukajšnji Študent. Po celi župniji je lazil in lovil igralce za to veselico, in to celo pri odločnih krščanskih družinah, žalibog, da jih jo tudi nekaj vlovil, a mislim, da drugokrat ne bo tako* Dosedaj je bil v naši župniji najlepši mir in Sloga, a ta mladin bi rad pri nas vsejal prepir in sovraštvo. Rajši bi si poiskal knjige in šolsko torbo, naše mladine pa naj ne zapeljuje k liberalizmu, to mu odločno svetujemo. Na veselici je bila udeležba zelo mala. Iz tega je razvidno, da naše ljudstvo ne mara za liberalne komedije. Drugače je na veselici našega Bralnega društva, ko so navadno vsi obširni prostori pri g. Hauptmanu natlačeno polni. Po veselici so imeli prosto zabavo s plesom, — Opazovalec.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Zelo neusmiljeno je gospodarila bridka smrt v naši župniji proti koncu pretečenega leta,. Izbrala si je svoje žrtve najraje izmed mladine. Tako smo pokopali dne 19. decembra iz Bolehnec 191etnega mladeniča Martina Stuhec, bil je ud Marijine družbe, zato so ga spremljali tovariši družbeniki s svetinjami na prsih v zelo velikem številu k zadnjemu počitku. Dne 31, decembra je pa po kratki mučni bolezni zaspal nadebudni, tudi 191etni mladenič Alojzij Dojnko iz Kupetinc. V nedeljo pred Božičem pa je našla strašno smrt mlada žena Jožefa Cagran iz RožiČkega vrha. Prišla je obiskat na svojo prejšnjo domovino svojo mater. Ko se mati za nekaj časa odstrani iz hiše po nekem opravku, vzame Jožefa iz radovednosti tam se nahajajoči samokres v roke ter ga začne pregledovati; pa najbrž ni poznala tega nevarnega orožja ali je pa mislila, da ni nabit, kratko: samokres poči in krogla zadene nesrečno ženo pod ustmi v glavo, tako, da je Čez nekaj trenotkov izdihnila, — Proti koncu leta je pa začela strašiti po župniji huda pošast v podobi nevarne, nalezljive bolezni — škrlatice. Že več otrok je od nje napadenih, pa zahtevala je dosedaj še-le dve žrtvi, in kar je najbolj žalostno, bili sta ti dve žrtvi sestrica in bratec, edina otroka dobrih in uglednih stafišev Lančič v Žihlavi, Na božični dan je izdihnila svojo dušo devetletna Lojzika, najboljša in najpridnejša učenka na šoli pri Sv. Duhu, teden pozneje ji je pa sledil 41etni bratec. Imeli so v tej hiši tako v kratkem tri mrtvece; pred par tedni je namreč po večletni bolezni u-mrl dedek teh dveh otrok; ganljiva je bila ljubezen, ki je vladala med temi tremi, pa nikdo si pa6 ni mislil, da bodeta ljubljenemu dedeku tako hitro sledila^ v večnost oba njegova ljubljenca. Za danes sklepamo poročilo o naši župniji, prihodnjič bomo pa poročali o veselem in vspodbudljivem društvenem delovanju naše moške in ženske mladine. Vendar pa že danes pride-vamo tem besedam iskreno željo, da bi nam eden izmed gospodov poslancev prišel enkrat kaj poročat. Ali bi ne bilo to dobro, kaj mislite, g. urednik! (Op, uredništva: Obrnite se na kakega g. poslanca, saj naši voditelji gredo radi med ljudstvo,)
1 Mala nedelja. Nekateri naši nasprotniki se začenjajo tako vesti, kot njih bratci na Francoskem in Portugalskem. Dne 24. m. m. sem bil v naši lepo poslik mi cerkvi, pa sem videl žalosten slučaj. Nek, nemirnež je udaril v cerkvi svojega soseda po glavi, da se je ta skoraj zgrudil. Kam smo prišli?
1 Očeslavci. Pri občinskih volitvah na Janževo si Slovenci zopet nismo mogli priboriti večine in ta. ko dobiti občino nazaj v svoje roke. Kaj je bilo krivo našemu porazu? Od ene strani nasilnost in posluže-vanje sredstev, ki so gotovo kaznjiva, od strani nar sprotnikov; od druge strani pa tudi naša nemarnost in nesložnost. Mi se zanašamo eden na drugega, a nasprotniki delajo in se poslužujejo najpodlejših sred-
s Slov. Gradec. Politični okraj Slov. Gradec bode v bodoče, kakor je določilo deželno-brambovsko ministrstvo, spadal pod dopolnilni okraj št. 4 za deželno brambo v Celovcu,
s Šmartno pri Slov. Gradcu. V soboto, dne 6. t. m., je priredilo Bralno društvo v Šmartnem zanimivo veselico. Kiparski pomočnik Hohnjec je imel primeren govor ter nam priporočal vstop v krščanska društva. Vršila se je tudi deklamacija: „Sirota Jerica". Igra: „V Ljubljano jo dajmo" se je izborno obnesla. Igralci so dobro rešili svoje vloge. Poset občinstva je bil zelo obilen. Vse je bilo jako zadovoljno,
s Razbor pri Slovenjem Gradcu, Tukaj je še dozdaj neki neznan zlikovec na sveto noč v jutru med 5 in 6. uro vrgel kamen skozi okno v župnikovo stanovanje,
s Marenberg. Naš okrajni zastop se je zopet pokazal v pravi luči. Mi kmetje občutimo, da nimamo živinozdravnika. Ce se kaj pripeti, moramo dobiti živinozdravnika iz Slovenjega Gradca, Za Marenberg je določeno mesto, toda ni zasedeno, ker je pomanjka-nje živinozdravnikov. Poslanec dr, V e r s t o v š e k se je trudil, da bi pomagal živinorejcem in je pridobil g. Škofa, da je vložil prošnjo za Marenberg. Okr. zastop se je pa izrekel proti temu, ker je g. Škof Slovenec. Ti gospodje torej nočejo imeti živinozdravnika, oni hočejo imeti le Nemca, da ž njimi „hajla" in kro-ka po gostilnah. Ljudstvo, in zlasti živinorejci, bodo pa zopet Čakali, dokler ne najdejo marenberški „pur-garji" pravega nemškega odrešenika. G, Skof torej ne dobi mesta v Marenbergu, pač pa v Eibisvvaldu, kamor ga je tamošnji nemški okrajni zastop lepo pova. bil, ker ta rabi le živinozdravnika, ne pa kakega haj-lovca.
s Ribnica. Dne 8. t. m, smo položili v grob pridnega, daleč znanega krščanskega kmeta g. Bla-■/.'• Zapečnik, p. d. Ušmana., Bil je nekdaj cerkveni ključar in občinski odbornik. Velikanska udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bil priljubljen. Občina 1 anževi vrli-Arlica se je s svojimi odborniki polno-številno udeležila ter darovala med drugimi tudi lep venec. Ugledni kmetje občine so se iz ljubezni večinoma sarni ponudili, da so ga nesli na pokopališče. Na grobu so mu naši vrli pevci zapeli dve nagrobni-ci. Vsem se tem potom izreka lepa zahvala. Vdovo pa naj Bog tolaži!
okraj.
k Konjice. Dasiravno smo obrnjeni bolj v kot, vendar najdejo k nam vsakdanji prekupci. Posebno se povprašuje za konjiškim vinom, ki si je pridobilo velik sloves. Samo žal, da so ga kmetje večinoma že jeseni skoraj vsega prodali. Letos je ugodna zima za rigolanje, skrbimo, da si bomo vzgojili novih nasadov,
k Prihova pri Konjicah. Dne 6. t. m. smo imeli
v	sobi posojilnice zborovanje. Koristna so taka zborovanja vsekako, saj nam g. kaplan na njih razlagajo zlata vredne nauke. Izobrazujmo se! Ce izobražen stopiš med svet, boš povsod dobro izhajal. Mladeniči prihovski, vsi k živahnemu delovanju za našo izobrazbo! Tebi, „Slovenski Gospodar", pa bomo na Priho-
vi	pridobili večje število novih paročnikov.
k Cadram. Dne 7. t. m. je imelo drušfcvo „Sloga" svoj občni zbor. Predsednik je razložil zboroval-cem delovanje naših poslancev. Omenjal je tudi položaj štajerskega deželnega zbora in opravičenost slovenske obstrukcije. Poročilo o delovanju je bilo bolj kratko. V odbor so se volili stari Člani. Na novo sta bila izbrana gg. F. Kirn in J os. Rakovnik.
k Kebelj. V pretečenem letu je bilo v naši župniji rojenih 30 oseb, in sicer moškega spola 16, ženskega pa 14. Umrlo jih je 28, in sicer moških 10, ženskih pa 18, Poročenih je bilo 12 parov. Kakor je že „Slov. Gospodar" v svoji 54, številki lanskega leta na kratko poročal, smo imeli dne 18, decembra lanskega leta volitev občinskega odbora, pri ko j i so bili izvoljeni odbornikom večinoma sami katoliškonarodni možje. Ti so si na novega leta dan izbrali najboljše izmed sebe za svetovalce in zopet enoglasno potrdili županom prejšnjega župana g. Jurija Guiznika. Svetovalci pa so Franc Fridrih, Jože Juhart in pa Peter Juhart. Sami vrli možje. Da je sedanji župan res mož na pravem mestu, kaže to, da je izmed 24, v III. razredu oddanih glasov, dobil on 20 — volilcev je v tem razredu 84 — za odbornika, in med temi po-
tem zopet razven svojega vse glasove za izvolitev župana. Živahni „Živio"-klici so odmevali v volilni sobi, ko je izvolitev zopet sprejel. Zares, naša občina Kot je lahko ponosna na svojega župana. Prepričani smo, da bo novi odbor z županom na čelu deloval tu-di v bodoče v občni blagor svojih volilcev, — Volilec.
Celjski okraj.
C Celje. Dne 4. januarja je umrl trgovec gosp. Dragotin Vanič. Star je bil 54 let. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi na Kraljevo dne 6. januarja popoldne. — V letu 1911 je umrlo v naši župniji 475 o-seb, rojenih pa je bilo samo 365, Porok se je izvršilo 108.
c Celje. Gozdarski svetnik Fr. Donner v Celju je stopil v stalni pokoj. Njegovo službo opravlja začasno gozdarski svetnik Anton Zhuber pr. Okrog iz Maribora,
c Sv. Jurij ob juž. žel. Cujte! naši liberalci so že na konju in „klerikalna" stranka je fuč, ker je nedelavnost naših poslancev na dlani dokazana. Poslali so Jožefa Samec na Dunaj, učit se živinozdravilstva, obenem mu pa poverili nalogo, da gre vsak" dan k portirju poslanske zbornice poizvedovat, so li „klerikalni" poslanci polnoštevilno zbrani v državnem zboru. Gorje torej zanikernemu PiŠeku, če se je osmelil po sliodu, ki ga je imel dne 17. decembra v St. Jurij u, svojo vožnjo na Dunaj v Orehovi vasi pretrgati ter obiskati svojo družino! In na Dunaju nimajo kaj v mestu iskati, njihova pot bodi v zbornico in domov!1 (Razna pota k ministrstvu in druge poslanske posle bo pa liberalen Študent mesto njih opravil.) Upajmo, da se bodo poslanci K. Z. temeljito poboljšali sedaj, ko imajo tako strogo nadzorstvo nad svojim tilnikom. Prijatelj Samec in drugi! Sentjurčani imamo na Dunaju veliko izobraženih rojakov in drugi.h v uglednih službah, a vsi so ob času volitev pisali domov, naj le dr. Korošca volijo, ker je upliven in delaven mož in ima velik ugled. Za g. Samca se je pač bati, da bo zamudil Še marsikatero predavanje v šoli, ako bo hotel zasledovati delovanje vseh' Štaierskih slovenskih poslancev in njih pota, ker so predelavni.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Naši mladeniči so na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo po tem izvrstno predstavljali zabavno in obenem zelo poučno igro: „Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta." Nad vse zadovoljni smo bili s to predstavo. Igra je polna pretresljivih naukov, pa tudi kaj lepa zabava.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne 4. januarja so se pri nas vršile občinske volitve. Udeležba ;e bila zelo velika — nad 200 volilcev. Kljub strastni agitaciji pristašev Narodne stranke, ki so dosedaj komandirali v občini, je vendar Slovenska kmečka gali katoliški stranki do zmage! Nasprotniki so predrli le 3. Volitev je bila zelo zanimiva. Spoznali smo naše ljube nasprotnike, s kako slabimi pripomočki so hoteli zmagati, a ni se jim posrečilo. Slava našim zvestim volilcem, ki se niso ustrašili nasilnih nasprotnikov, niso verovali njihovim lažem, pa so tako pomagali katoliški stranki do zmage! Nasprotniki so bre-cej dobrih mož premotili. Upamo, da so ti že uvideli svojo zmoto. Za pridnega katoličana je edino mesto na katoliški strani. Tako je za Ponikvo, St. Vidom, Šmarjem in Sladko goro pokazal tudi Sv. Peter, da ne mara liberalnega gospodarstva. V Šmarskem okraju res zmaguje S. K. Z. na celi črti,
c Šmarje. Lansko leto smo tudi mi SmarČani napredovali; popravili smo namreč krasne kapele k Sv. Roku, katere so kinČ ne samo Šmarske fare, ampak cele škofije, kar so sami milostljivi knezoškof priznali. Za farno cerkev smo že tudi nabrali nekaj nad 16 tisoč kron ter jo mislimo na novo pozidati, ker je močno poškodovana od večkratnega potresa in za tako veliko faro premajhna. Lansko leto smo imeli volitev Župana); izvoljen je naš zvesti pristaš Matija Jecl; zdaj je dobil tudi zvestega in pridnega tajnika v osebi Dragotina Zeliča; tako je zdaj naša velika občina v naših rokah.
c Sv. Rok tik Šmarja. Neki posestniški sin na vsak način ne more čitati drugih Časopisov, kakor nemške cunje in pa svojega ljubljenega „Štajerca". Niti nedolžnih otrok pe more ta Človek pustiti v.miru, temveč jim ponuja in daje ta grdi list, iz katerega se naj naučijo zaničevati božje reči. Opozarjamo torej tega človeka, naj pusti otroke v miru, sicer se bomo drugače pogovorili.
c Gomilsko. Naše vrlo Bralno društvo nam je priredilo v nedeljo, to je dne 7. januarja, dvoje jako zanimivih skioptiČnih predavanj, in sicer o znamenitem Semeringu, habsburški rodovini in o našem pre-stolnem mestu Dunaju. Predavanja so se vršila dopoldne po rani sveti maši za šolsko mladino in popoldne po večernicah za odrastle. O teh znamenitih delih nam je razlagal domači . č. g. župnik Grobelšek, za kar se mu tem potom prav iskreno zahvaljujemo.
c Gomilsko. Dne 6, januarja dopoldne je bilo v našem šolskem prostoru poučno predavanje za stariše o: pravilnem vzgojevanju otrok'. Predaval nam je naš g, nadučitelj Zotter. Upati je, da se bodo dotiČni sta-riši pravilno držali in tudi uporabljali nasvete, kato-re nam je g. predavatelj navajal iz lastne izkušnjo. Želja vrlih faranov pa je, da bi kmalu zopet bilo podobno predavanje,
c Vransko. Tukaj so prijeli nekega dezerterja, ki je pobegnil od dragoncev v Ljubljani. Žalostno je bilo videti, ko sta prišla dva vojaka po njega in ga iz tukajšnjega zapora peljala vklenjenega k vojaški oblasti nazaj. Imel je oblečene vojaške hlače, zraven pa civilno suknjo in klobuk.
c Mozirje. Dne S. t. m. je umrl tukaj pridni Šolar Blaž ForŠtner. Ne omenjali bi njegove smrti, Če bi si tega ne bil zaslužil v polni meri v svojem življenju. Skozi tri leta je ležal v bolniški postelji ter je z naravnost angelsko potrpežljivostjo prenašal strašne bolečine. Imel je namreč sušico v kosteh. Blaže, počivaj v miru in moli za nasi! Pogjreb se je vršil v nedeljo, dne 7, t. m., ob udeležbi učiteljstva in šolske mladine.
c Mozirje. Zvrnil se je pred kratkim ponoči poštni voz. Voznik in sopotnik Ignacij KrumpaČnik, klepar v Mozirju, sta se precej močno poškodovala. Drugi pa so odšli z bolj ali manj zdravo kožo in s strahom. Ja, pač tak' se zgodi, komur voda ne diši.
c Lepa njiva pri Mozirju. Letošnjo jesen smo doživeli tukajšnji okoličani veliko veselje. Delavnemu cerkvenemu ključarju Ivanu Dobnik' p. d. RajŠter, se je posrečilo, najti dovolj darežljivih rok, da smo mogli dati slikati našo mično podružno cerkev Matere božje. Delo je prevzel žalski rojak Jože! Vipotnik'. U-metnik je Še sicer mlad, a je kljub temu dovršil svojo nalogo prav mojstersko. iTudi je prevzel delo po tako nizki ceni, da se je premnogi opazovalec slika^ rije kar zavzel, kako je to mogoče. Zato ga tem potom prav toplo priporočamo povsod pri enakih delih. Sedaj je stopila torej tudi naša podružnica v isto vrsto z drugima dvema mozirskima podružnicama,- Vsem dobrotnikom podružnice, g. slikarju, posebno pa pre-častitemu g. gvardjanu iz Nazarja prisrčna zahvala za prekrasne in globoko v srce segajoče besede ob priliki blagoslovljenja.
c Ljubno. V kratkem Času je že drugič priredilo naše Bralno društvo gledališko predstavo.. Na Štefanovo so nam naši igralci in igralke priredili prijetno zabavo, katere se je udeležilo mnogo domačinov, pa tudi lepo število Ksaverijanov. Igralke in igralci so želi za svoj trud obilno priznanje, katerega so si tudi zaslužili. Veseli nas, da se je zbudilo zanimanje za društvene prireditve, ki koristijo Bralnemu društvu, pa tudi ljudstvu, ker se v pošteni družbi in veseli zabavi lahko nekaj naučijo in pa tudi pošteno razveselijo. Le tako naprej! Že naprej se veselimo, ko slišimo, da mislijo zopet kmalu prirediti gledališko predstavo in se bomo radi odzvali, ko nas povabijo.
c Braslovče. Na občni zbor pevskega društva je došlo mnogo prijateljev petja. Potrdil se je Še stari odbor, ki je ta dan sklenil, pobirati od vsake gledališke predstave 20 K, z nabrano svoto se bo popravljal društveni oder. Med ustanovnike se je uvrstila gdč. Marija Puncer, ki je poleg svojega umrlega brata darovala društvu 50 K,. Društvo je stopilo z novim letom v dvajseto leto svojega delovanja in se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem podpornim Članom, ki so mu vedno stali s svojo pomočjo ob strani. Prisrčna želja mnogih pa je, da se priredi letos veselica v spomin 201etnega obstanka tega društva.
c Braslovče. Prostovoljna požarna bramba v Braslovčah si je naročila krasno društveno zastavo pri čč, šolskih sestrah v Mariboru, pod katero bi se naj zbirali vrli braslovški požarni brambovci. Veljala bo okoli 1000 K. Ta napredek našega društva pa nikakor ni po volji nekim gotovim osebam. Tako na primer neki gospod, ki se šteje celo med izobražence, povsod in ob vsaki priložnosti napada požarno hrambo zavoljo tega sklepa, češ, to je pač najbolj neumno in nepotrebno za požarno brambo, ker nima nobenega pomena. Za Sokola pač, ne pa za požarno hrambo. Mi kot nepristranski požarni brambovci se pač ne bomo prerekali z dotiČnikom. Ampak to mu zakli-čemo: nelepo je, metati polena pod noge društvu, o katerem lahko rečemo, da vživa ugled vseh Braslov-čanov* Mi pa, požarni brambovci, delujmo na to, brez ozira na desno in levo, da bo prejkoslej zaplapolala nova zastava v Čast in ponos požarnih brambovcev in vrlih BraslovČanov! Na pomoč! — Požarni bram-bovec,
c Nova Cerkev. Kakor se zdi, bo prostovoljna godba novocerkovške vasi (vaška godba) za nekaj časa odložila svoj obrt, ker si je enkrat, in to je bilo pri njenem prvem nastopu (je že 6 mesecev od tistega časa) toliko pokvarila „ugled", ker si je shranila pod neko vaško hišo svoje inštrumente. Bili so raznovrstni; največ so jih pobrali menda ženskam iz kuhinj, fdcer pa imamo ob navadnih dnevih druge godce, kateri sicer ne igrajo zastonj, toda dober delavec naj nna tudi dobro plačilo. Posebno veseli smo pa, da se je ustanovila nova godba v okolici novocerkovški, sa-mi mladi živahni godci, kateri imajo posebno veselje ne samo do godbe, temveč tudi do drugih poštenih zabav. Mladeniči, le pogumno naprej!
c Sladka gora. Ker se nekateri tukajšnji „Šta-jerčevi" pristaši bojijo, da bi si „Stajerc" mislil, da spijo, skovali so dopis za njegovo prvo številko tako, da sc iz njega razvidi, da govorijo v spanju. Med drugim pišejo: „ko je razvidel č. g. župnik, da mu siaba gre, se je umaknil ter preprečil s tem volitev župana." Da je ta ničeva, spozna vsakdo, saj en iz-stali odbornik ne prepreči volitve, ker tričetrtinska veČina odbornikov lahko izvoli župana. Dalje blebetajo, da naša zmaga ni častna. Da je pa bila zmaga častna, pravi dejstvo, da je dobil naš Buser 10 glasov, Rokavec pa samo 7. „FarŠke gonje" ni bilo, agitacija tudi nepotrebna, ker naši možje so trdni kakor skala, ker so nasprotniki tudi okusili. Radi bi se govorili o našem cerkvenem konkurenčnem odboru, pa bojimo se urednikovih škarij, zato pa prihodnjič na svidenje.
c Marija Nazaret. Veselica z igro „RepoŠtev" m narodnim petjem našega Izobraževalnega društva je jako dobro vspela. Ljudstva je prihitelo iz domače in sosednjih župnij toliko, da je bila društvena
dvorana nabito polna. Pevci in pevke so želi občno pohvalo. Ravno tako so izvajali igralci dobro svoje vloge. Le tako naprej! Oklenite se in držite se Izobraževalnega društva v svojo lastno srečo.
c Št. Jur ob Taboru. Bralno društvo je imelo dne 27. m. m. 23. letni občni zbor. Zvedeli smo, da je štelo v minolem letu 60 Članov razven mladeniške in dekliške zveze, Za izobrazbo je skrbelo polom Čitanja knjig, ki jih ima 619; prebranih je bilo 614; potom Časnikov, ki jih je imelo 10 v 34 izvodih; potom raznih predavanj (12i), ter poučnih shodov mladinskih zvez. Na teh sta govorila tudi Č. g. bogoslovec Fr. Lukman in dijak L Grobler. Društvo je priredilo tudi dvoje skioptičnih predavanj (o §v, očetu in okoli sveta) ter 3 gledališke slavnosti z raznovrstnim šaljivim in poučnim sporedom. Prejemkov je imelo 140 K, stroškov 136 K, v hranilnici ima 50 K. Izvoljeni so bili v odbor soglasno ti-le p. n. gg.: Jos, Lončarič, predsednik; Fr, ZdolŠek', podpredsednik; Al. Culk tajnik in knjižničar; Fr. Lukman, blagajnik; Fr. Lesjak in Ant. Rančigaj, odbornika. Računski pregledniki pa so gospodje:: Drolc Bož., ICrižnik Ant., OreŠnik Jak. Mladeniško zvezo vodi Al. Culk, dekliško Žol. Lukman. Veliko uspeha tudi v tekočem letu!
c Laško. Tu se je vršil v pivnici v nedeljo, dne 7. januarja, velik političen shod. Shodu je predsedoval Jože Lapornik iz Lož. Udeležilo se ga je nad 300 zavednih mož in fantov. Govorila sta poslanca PiŠek in dr., BenkoviČ. Ljudstvo jima je izreklo zaupnico in zahtevalo, da vstrajajo v deželnem zboru v boju proti nemški veČini do skrajnosti, dokler se ne ugodi našim opravičenim zahtevam, Po shodu so mnogi volilci izražali želje g. dr. Benkoviču, med njimi tudi kmetje iz daljnega Turja nad Zidanim mostom in Hrastnikom, za podporo, ker so bili lansko leto izredno hudo oškodovani po suši in toči, sploh pa se nahajajo ti kmetje vsako leto v zelo slabem stanju, ker jim njihova slaba zemlja že itak malo rodi. Priporočamo g. poslancu, naj se kolikor mogoče hitro zavzame za podporo, ker to so najbolj revni kmetje v celem okraju,, čeprav so pri zadnjih volitvah mnogi volili Cobala. Ta shod je pokazal, kako veliko zaupanje vživa Slov. kmečka zveza v laškem okraju,
c Loka pri Zidanem mostu, Proti občinskim volitvam, katere so se vršile pri nas dne 21. in 23. decembra 1911, in pri katerih so zmagali zedinjem liberalci in sociji, je vložen, kakor vemo, od dveh stra-ni rekurz. Z ljudmi, katerim ni bilo nobeno sredstvo preumazano za agitacijo zoper našo kmečko stranko, bomo v doglednem Času pošteno obračunali,
c Razbor pri Zidanem mostu. Od nas m nika-kega glasu. Imamo namreč zimo kakor drugod, in sicer imamo tudi zimo v narodnem oziru. Toda kakor pride za mrlo zimo gorka pomlad, tako te tudi nam približuje pomlad verske in narodne zavednosti. U-stanovi se namreč v kratkem KrŠčansko-socialno izobraževalno društvo. Je pa že tudi skrajni čas, kajti brezverski liberalizem že tudi po doslej dobrem kmečkem ljudstvu stega svoje kremplje. Treba se mu je postaviti v bran, da se nam ne utihotapi, Razborski.
c Trbovlje. V letu 1911 je bilo v naši fari rojenih 531, umrlo jih je 322 in poročenih je bilo 75 parov. V primeri z lanskim letom je Število rojencev letos padlo za okrog 70, istotako so tudi poročenci nazadovali; pač pa je narastlo število mrtvecev za 40. V tem oziru so letos Trbovlje res nazadnjaške,
c Sv. Peter na Medvedovem Belu. V nedeljo, dne 14. januarja ob 3. uri popoldne se ponovi igra „Sinovo maščevanje ali sp štuj očeta". Vabim> domačine, posebao pa še vse ljube sosede: Pridite poslušat, da se prepričate, kaj premorejo naši zavedni mladeniči. Na vspo-redu je tudi več novih pesmic moškega in mešanega zbora, ter kratek poučni govor. Na veselo svidenje.
c Petrovče. Vabilo k ) 1. občnemu zboru društva „Gospodar" ki se vrši v nedeljo, dne 14. januarja 1912 ob pol 4. uri popoldan v prostorih g Karla Teržan v Petrovčah z navadnim a zanimivim vspo-redom. Med drugimi šaljiva t mbola in tamburanje.
c Dobrna. Kmet. podružnica na Dobrni vabi na občni zbor, dne 2. svečana ob S. uri popoldne, ki se vrši v hotelu „Union". Važnost kmetijsk h podružnic je tako jasna, da nam ni treba to dokazati. Vsi stanovi se v dosego svojih stanovskih zahtev združujejo, kak r delavci, uradniki, učitelji, obrtniki itd. le kmet bi roke križom držal in gledal, kako si drugi svoj položaj zboljšivaj >. Zatorej posestniki, pridite! Na občnem zb ru se bo pobirala zaostala udnina in za leto 1912. Sosedi lahko pismeno javijo svoj pristop. Na veselo svidenje 2. februarja na Dobrni.
c Vransko. Naša mladina tudi noče zaostati za drugo mladino v Savinjuki dolini, zato si bodemo ustanovili dne 28. t. m. po večernicah Mladeniško in Dekliško ztezo. Govorit pride preč. g. dr. Hohnjec iz Maribora
c Št Jur ob Taboru. Bralno društvo priredi v nedelio, 14. t. m. po večernicah v društvenih prostorih velezanimivo sk;optično predavanje. Pod vročim solncem in mtd večnim ledom, slike iz najbolj vročih in najmrzlejih krajev. Vstopnina za šolarje io vin, za odrasle 20 vin. Prebitek se porabi za naročbo društvenih časnikov. Nato bo nadaljeval društveni predsednik o slojem potovanju med čehi.
c Sv. Ema. Prihodnjo nedeljo, dne 14 januarja po cerkvenem opravilu se vrši v prostorih bralnega društva shod pristašev kmečke zveze. Go ori Fr. Zebot iz Maribora. Somišljeniki in domače in sosednjih župnij pridite.
c Zgor Ponikva. Naše izobraževalno društvo prijazno vabi na svoj 6. občni zbor, ki se vrii v društveni sobi v nedeljo, dne 14. jan. Ker prideta tudi mogoče dva predavatelja od sosednjega društva, želimo, da bi se v obilnem številu udeležili vsi udje in tudi neudje Torej na veselo svidenje. Odbor.
c Trbovlje. V nedeljo, dne 14. t. m. priredi v društvenem domn naše Kmečko bralno drušivo svoj redni letni ■ bčni zbor z navadnim vsporedom. Začetfk ob 3. uri popoldne. Govori tudi naš priljubljen znanec veleč, g župnik časi od Sv. Lenarta. Somišljeniki pridite!
c Nazaret. Dne 21. januarja se vrši v prostorih izobraževalnega društva Bbod S. K Z. ob 3 uri popoldan. Poročal bode o drž. in dež. zboru posl. dr. K. Verstovšek.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Kat. bralno društvo priredi v nedeljo, dne 14. prosinca pop. ob 3. uri v zgornji dvorani Kat. doma svoj redni občni zbor z mnogovrstnim vsporedom.
v • v» »	•
Brežiški okraj.
b Zakot pri Brežicali, Dne 3, prosinca je umrla g. M. Lapuh, soproga občinskega predstojnika.
Kako je bila pokojnica pri občinstvu priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležil celi občinski odbor ter poskrbel krasen nagrobni venec.Blagemu žalujočemu g. županu izrekamo srčno sožalje.
b Rajhenburg. Dne 6. t. m. je sklicalo društvo „Sava" političen shod v Rajhenburgu. Isti je bil dobro obiskan. Poročala sta državna in deželna poslanca gg. dr. J a n k o v i Č in dr, BenkoviČ. Prvi je v poljudni besedi poročal o deželnozborskih razmerah in zlasti o opravičenosti obstrukcije. Z ogorčenostjo so obsojali poslušalci krivice, s katerimi nas obsipavajo ljubeznjivi nemški sodeželani. Obstrukcija se popolnoma odobrava. G. dr. BenkoviČ je govoril o delovanju državne zbornice. Pokazal je, kako se imajo boriti naši poslanci, da zavračajo krivice socialnih demokratov in liberalcev vseh narodov, ki delujejo v versko in gospodarsko Škodo kmečkega stanu. Zbo-rovalci so enoglasno glasovali za sledeče resolucije: 1. Mnogoštevilni slovenski zborovalci KmeČk.e zveze v Rajhenburgu, odobravajo postopanje poslancev SI. kmečke zveze. Izrekajo jim svoje zaupanje in jih prosijo, da vstrajajo v obstrukciji, dokler ohola nemška večina ne bo uvidela tudi svojih dolžnosti do slovenskega naroda na Štajerskem, in dokler ne bo upoštevala njihovega stremljenja v gospodarskem, narodnem in kulturnem oziru. — 2. Volilci, zbrani v Rajhenburgu, nasprotujejo temu, da c, kr, kmetijska družba v Gradcu ni hotela videti velikanske bede in revščine slovenskega ljudstva, povzročene vsled suše, in da ni hotela v proračunu skrbeti, da bi se neugodnim razmeram ob pravem Času prišlo na pomoč,. — 3. Ob enem se pa tudi ugovarja proti postopanju c. kr. kmetijske družbe, ki noče pripoznati slovenske barve za Kranjsko, in s tem za vse slovenske pokrajine, pač pa pozna velenemško črno-rudečo-žolto zastavo. Zborovalci so izrekli najsrčnejšo zahvalo in svoje zaupanje požrtvovalnima poslancema,
b Planina. Dne 29, decembra 1911 okoli 8, ure zvečer se je vnelo v Vejcah na neznan način veliko skladišče oglja.. Nevarnost je pretila gospodarskim poslopjem mlinarja Centriha, Vrli pristavski in selški iantje so bili prvi na licu požara in branili, kar je bilo mogoče. Cez dolgo časa se pripelje tudi planinska požarna bramba z nekaterimi možmi in z brizgal-nico. „Feuerberhauptman" ni bil zraven in še drugi dan tudi ne, Šel je bil na lov. Od vrlih ognjegascev iz Sevnice si slišal marsikatero besedo o planinskem „feuerberhauptmanu"!
b Zabukovje. Ostudne komedije igra nek' liberalni dopisnik s svojim brezimnim dopisovanjem v „Narodnem Listu" ter obenem povdarja, da resnica v oči bode.. Iskal sem resnice v tvojih člankih, ki si jih priobčil v omenjenem listu v Številkah 51. in 54. lanskega letnika, pa našel sem obrekovanje in nesramno zavijanje! Ce si poštenjak, zakaj se pa ne podpišeš? Le pridi s svojim pravim podpisom na dan, potem ti bodem pa javno posvetil z lučjo resnice. Končno povem Še dotičnemu obrekovalcu, da mu ne maram slediti na polje napadanja po Časnikih; samo to mu povem: Kadar bode mera njegovega obrekovanja polna, se bodeva pa zopet videla tam, kjer se pravica deli!
J. P.
b Zabukovje. Zopet so naši dobri in za katoliško izobrazbo vneti ZabukovČani počastili našo društveno sobo tukajšnjega Izobraževalnega društva s svojim cenjenim posetom dne 31. decembra lanskega leta. Bila je namreč omenjeni dan natlačeno polna ljudstva, ki je prišlo poslušat domoljubnega govornika in rojaka, kateri je z živimi besedami dokazoval, kako koristna je pač naša katoliško-narodna organizacija. Dokazoval je v živih barvah, da naš kmečki in delavski stan zaslužita po vsej pravici, da ju spoštujemo in da smo lahko ponosni na-nje. Spodbujal je tudi posebno tukajšnjo mnogoštevilno navzočo mladino k izobrazbi ter priporočal Čitanje dobrih knjig in časopisov. Poročalo se je tudi o delovanju društvenega odbora. Končno je govoril tudi vlČ. g. župnik Sto-klas ter povdarjal, kako važnega pomena so naša katoliška izobraževalna društva. Da so se pa pri našem društvu v resnici pokazali tako lepi uspehi, smq se dolžni zahvaliti v prvi vrsti preč. g. župniku za njihovo spodbudno delovanje.
b Bizeljsko. Dne 24, grudna je imel naš občinski odbor sejo v gostilni župana Maluza vkljub temu, da ima občina svojo pisarno v hiši obče spoštovanega g. Cvetka. Sejo je sklical župan Malus v svojo gostilno. V eni sobi je bila odborova seja, v drugi pa godci. Pri tej priliki se je izrazil tudi župan, da požarni brambi ne bode občina nič prispevala, češ, da to ni potrebno. G. Malus, Vas samo vprašamo, ste b bili zraven pri požaru v Gornji vasi pri ReiteriČu in v Novi vasi pri MedlenŠeku? Seveda Vas ni bilo; morda Vam je posteljca bolj priljubljena, kakor pa ponoči vstati ter iti bližnjemu na pomoč. Obe vasi bi bile v pepelu, ako bi ne bilo požarne brambo. Pri požaru v Gornji vasi je celo gospa dr. Vilimekova se močno trudila in prinesla mnogo škafov vode, Vas pa ni bilo nikjer, V drugič še več govorimo,
Vestnik
mlad. organizacije.
Jurklošter. V nedeljo, dne 7. prosinca, se je pri nas ustanovila Mladeniška zveza. Ta dan je velike važnosti za duševni procvit in gospodarski napredek župnije, ki broji 1400 duš. Prekrasno je bilo videti domačo mladino in tudi mladino iz vseh sosednjih Župnij, kakor tudi v velikem Številu zbrane može, in
Se krasneje je bilo poslušati neumornega organizatorja milega naroda, in osobito naše krščanske mladine, gosp. dr. Hohnjeca. V odbor novoustanovljene Mladeniške zveze smo si izvolili naslednje: Franc Vrečko, absolvent kmetijske šole na Grmu in v Mariboru; Zorko Anton, Marijina vas; Senica Franc, Rudenik; Ocvirk Josip, Lahov graben; Kozmus Iv,, Henina; Tacar Marko, Marijina vas; Kranjc Matija, Lahov graben; Pušnik Franc, Sv. Trojica; Ocvirk Alojzij, Lahov graben. Naj bi Mladeniška zveza krepko delovala v pravi napredek tukajšnjega prebivalstva,
Šoštanj. V nedeljo, dne 14. januarja popoldne ob 3. uri se vrši ustanovni shod J. S. Z. za dekleta. Vsa zavedna slovenska dekleta ta dan na noge in na velepomembno zborovanje. Ne bode vam žal. Govori odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze
Zreče. Mladeniška zveza je imela minolo nedeljo sestanek za tekoči mesec. Predsednik Lajhar Igo in pa Kotnik Anton sta svojim tovarišem priporočala izobrazbo, gosp. Skofič je govoril o socialnih razmerah.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo, dne 14. januarja t. 1. ima Mladeniška zveza poučni shod. Na dnevnem redu so deklamacije poučni govori in petje. Vsi mladeniči in prijatelji mladeničev in stariši pridite polnoštevilno.
Hode. V nedeljo, dne 14. januarja se bo vršil pri g. Jož. Rojko po večernicah shod, na katerem se bo razpravljalo o organizaciji, o namenu in pomenu „Orlov". Iz Maribora nas obišče naš vrli predsednik Podzveze „Orlov", dr. Vrstovšek. Mladeniči, v nedeljo vsi na shod, da boste slišali, za kaj se prav za prav gre. Ne p< slušajte raznih čenč, s katerimi se vas hoče premotiti. Fant, pokaži, da si korajžen in za ▼sako dobro stvar vnet. Torej na svidenje Na zdar.
Najnovejše.
Podpora po uimah. Finančno ministrstvo je naznanilo dr. Korošcu, da je nakazalo podpore za celjski okraj 160.000 K, in za ptujski okraj 35.000 K.
„Hochenburgerjev sistem" se zove knjižica, ki jo je založil državni poslanec dr, Verstovšek, Prina-Sa njegov zanimivi govor o naših žalostnih sodnijskih razmerah. Stane 30 vin., po poŠti 35 vin. Naroča se pri g. poslancu dr. VerstovŠeku.
Poučni tečaj. V sredo, dne 24. januarja, bo v Šmarjah pri Jelšah enodnevni poučni tečaj Slovenske krščansko-socialne zveze. Opozarjajo se nato vse župnije v šmarski dekaniji.
Sv. Križ tik Slatine. V sredo, dne 10. januarja, se je v naši bralni sobi vršil poučni tečaj S. K. S. Z. Čeprav ni bilo časa za agitacijo, se je vendar na enkratno povabilo zbralo toliko mož in mladeničev, da jih je bila bralna soba skoraj polna. Predavala sta gg. dr. Korošec in dr. Hohnjec. Popoldne sta Še tudi govorila gg. župnik Gomilšek in kaplan Kranjc iz ŽetaL Naše izobraževalno delo torej ne pozna pokoja, temveč hiti od kraja do kraja. Uspehi, kakor u-pamo, ne bodo izostali.
Cestito duhovščino opozarjamo, da ima od zdaj zanaprej tiskarna sv. Cirila na razpolago izborne slovenske knjige dr, Pečjaka: Dogmatika in Etika, Dobi se Dogmatika in Etika skupaj vezana , po 5 K 30 vin.; Etika tudi sama za-se pa po 2 K 80 vin.
Italijansko—turška vojska,
Z bojišča ni posebno važnih novic. VrŠe se le manjši boji in vpadi posameznih sovražnih Čet, Turki in Arabci se kažejo silno premetene v bojevanju. Kar naenkrat napadejo nič hudega sluteče polentarje, jim prizadenejo navadno veliko škode ter potem po zma^-gi zopet izginejo, da jih pomnožene italijanske Čete ne morejo zasledovati. Italijani so si nakopali z italijansko vojsko brezmejno sramoto, Nad 140x000 laških vojakov dosedaj Še ni nikjer resno užugala Turke in Arabce, ki nimajo na razpolago ne pravih vojskovodij, ne denarja, ne dovolj živeža in clrugih vojnih' potrebščin, CasniŠka poročila pa celo trdijo, da so se laški vojskovodje resno sprli, očividno radi tega, ker skušajo drug na drugega zvaliti krivdo bojnih neuspehov. Vojno ministrstvo pošilja nove Čete v Tripo-lis. Nek visok političen italijanski uradnik je pisal vojnemu ministru: „Pošljite v Tripolis raje boljših generalov ter več poguma in vstrajnosti za moštvo."
Zadnje dni se slišijo glasovi o mirovnih pogajanjih. Očividno želijo Italijani, se pobotati z lepa s Turkom, ker vidijo, da Tripolis ni obljubljena dežela za Lahe. Turki so trdni, kar nič nočejo odnehati. Ce ne bodo posegle druge evropske države vmes, Še ne bo prišlo tako hitro do miru. — O laškem bojnem bro-dovju pa ni sedaj ne duha ne sluha.
Cenjenim naročnikom.
Prekoračili smo že novo leto in treba bo zopet obnoviti naročnino na „Slov, Gospodarja" za leto 1012. Nedavno smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino.
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stanmoratabiti razločno pisana, ravno tako tudi p o -Š t a.
Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo „Položnica", besedi: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Še enega novega naročnika 1
Na delo torej in žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo in upravništvo.
Ne pozabite na naročnino !
Pridobivajte naročnike !
O «tí* Si. ** <* S£ *			%		P	rid		«C?		i-»	r
		S T3		im O JS						■M O	
!me pridelka.		53 L. O		S		—J ® O		5* C		Ë	
		K	v	K	v	K		K	v		»
Pšenica.....		12	50	11	50	iS	__	11	_	11	25
Rž.......		10	75	10	—	10	50	10	•_	10	75
Ječmen .....	o	10	75	10	—	11	—	11	_	9	
	8 3	11	67	10	—	11	—	11	_	9	50
Koruza.....	M 1»	10	60	11	—	10	—	10	_	9	50
		8	7f>	10	—	11	—	9	tO	12	
	j*	11	25	10		10	50	11	—	13	50
Sladko »cco .	O lO	8	b	3	25	3	—	3	80	3	60
Kislo		2	95		—	2	50	3	—	3	_
Slama . ...		—	—	2	60	3	—	2	60	2	—
Fižola . . .		_	___		—	__	_	_			
Grah.......		__	_	...	60	...	—	—	_	—	_
	S	__	__		60		__	_		_	
Krompir ....		—	_	-	08	—	— ■	—	—	—	—
Sir.......	fa« se	—	i.	—	40	—	—	_	_	_	_
Surovo maslo . .		_	_	2	60	—	—	_	_	_	_
Maslo......	M	_	—	1	80	_	—	_	_	_	___
8peh, svež ...	H		-	1	70						„
Zelje, kislo . . ,		—	—	—	24	—	—	—	—	—	_
Repa, kisla ....		—	—	—	20	—	—	—	—	—	—
Mleko ...	fa»			_	22					„	
Smetana, sladka . .		_	—	—	96	—				—	_
„ kisla .	«	—	—	—	96	—	—	—		—	—
Zelje, 100 glav ....			-	8	hO	-	-				
j Jajc«,. 1 kom. .		s			06		—	T			
Narodno gospodarstvo,
Cene sladkorju padajo. Na nemških trgovskih trgih v Hamburgu in Magdeburgu _so padle dne 20. m. m. cene sladkorju za 30 do 40 Tenigov za staro blago, in 10 ienigov za novo blago. Tudi na sladkornem trgu v Pragi so padle cene sladkorju. Pri nas pa se Še kljub temu govori o zvišanju cen sladkorju.
Poročilo a sejma goteje živine t Gradca,
dne 4 januarja 1912.
Prignalo se je 199 volov, 91 bikov, 171 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 94 do 102 K, srednje debeli 84 do 92, suhi 72 do 82, biki 2 do 90, lepe pitane krave 74 do 82, srednje debele 52 do 72, suhe 46 do 52 K. Tendenca: Pripeljalo se je 315 komadov več kot prejšni teden Cene trdne. Promet slab.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 1998 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 126 do 140 K. Cene nazadovale.
Listnica uredništva.
Brežice: Preosebno in nevarno. — Sv. Tomaž: Take reči vendar niso za list. — Šoštanj: Veseli nas, da spoznavate škodljivost slabega časopisja. — Radosiavci, Sv. Andraž v Slov. gor., Blanca: Brez podpisa v koši — Bresnira: Odstopili „Našemu Domu". — Iz črete: Izročili „Straži".— Šratovci: Izjavo sprejmemo le kot inserat. — Dramlje, Oplotnica, Dobrna, Sv. Trojica v Halozah, Belevode: Prihodnjič. Pri najboljši v lji nismo mogli spraviti vseh dopisov v list. — Sv. Pavel pri Preboldu, Sladka gora: Prepozno I
Izbera je lahka, kajti kakovost odloča Slast pravega zagrebškega „Francka'4, njegova jakost in krasna barva usposobija ta izdelek najboljšim kavinim pridatkom, kateri bode tudi Vas trajno zadovoljil.	1234
j Pojasnila o inserafiji
daje BjjpsvÄs « tistim, M priltžfj» gpratanj» znamko za Hi.
i
Loterijske Številke:
Da« 5. januarja 1912.
Gradec . 69 50 81 65 43 Dunaj . 54 78 7 14 32
Pridan deček, kateri je ljudske šole dovršil, močan, poštenih sta-rišev, se sprejme za hlapca k enemu konju in ako ima veselje, se tudi v trgovini porabi; g tem si svojo prihodnjost zboljša. Ponudbe naj se pošiljajo na g. Traun J., na Črni gori pri Ptuju, ki pove naslov dotičnega gospodarja. 1252
Učenca od poštenih starišev sprejme na 3 letno dobo Ivan Grizold, slikar, Studenci pri Mariboru, Sehusteritschstr. št. 18. 1259
Lepa hiša, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpoto-vanja posestnika takoj po ceui proda. Nova vas št. 21, pri Maribora.
1142
Vili podobna hiša in pol orala njive se pod lahkimi pogoji kupi. Vpraša se pri Ivanu Mramor v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9.	1283
Trsje na prodaj: Laški rizling, Sil-vanec in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tudi korenjaki na Rip. portalis se dobijo. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, ¡»¿ta Studenice pri Poljčanah. 1179
Vinogradniki pozor I Kdor potrebuje motno, trpežno smolnato smreiovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na prodaj v veliki množini Franc Vogrmec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj	1116
Lepa viničarija v Nebovi (Eben-kreuz) p. Sv. Peter pri Mariboru, ki meii 17 oralo?, obstoječih iz 3 lepih njiv, travnika in gozda, se po ceni proda. Naslov pove Franjo Hergouth, posestnik v Hočah. 37
Mlad fant bi rad nastopil službo strežnika pri boljših ljudeh. Zmožen je slovenskega in nemškega jezika. Naslov : JPeter Koritnik pri g. A. Reicher, Cret, Štore. 30
Kovačnlca s stanovanjem, na dobrem prostoru se da v najem Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju.
25
Lepo posestvo pol ure od Maribora obsto eče okroglo 6 in pol orala vim grada, drugo obstoji iz sadonosnika njiv in travnika in je dvojno hišno poslopje vse z opeko krito. Več se iz*e pri Janezu Welt v Poberžu, Fraustaudenstrasse št. 280.
543 oseb
je bilo po Remmeljevih rastlinskih kapljicah ('notranje bolezni) ozdravljenih, trgavlja v udih, podagre, išijan in sklepnih bolezni ter
protina in re*mstizma
oproščenih, kar se lahko dokaže. Laskala priznanja. 1 steklenica 6 kron. Laboratorij Kari Remmel, Landshut na Bavarskem. 113.
1261
Na prodaj so v Laškem trgu dve hiši, v eni je gostilna, mesnica in vse pripravne stvari, druga je sposobna za vsako obrt, skupaj držeči na vsaki strani en vrt, velik sadonosnik. Hosta in travnik. Proda se radi bolezni. Cena 30 000 K. Več se izve pri Antonu Wivat, Laški trg.	53
Proda se po ugodni ceni: Mala zidana hiša, katera obstoji iz dveh sob, kuhiDje, kamre, spodnje kleti, hleva za kravo, hlevček za svinje, skedenj, studenec z dobro vodo na dvorišču, lep in rodoviten vrt; hiša je 10 let davka prosta, leži za veliko cesto, 10 minut od farne cerkve, 25 minut do Ptuja, posebno pripravna za penzijocista ali rokodelca. Antonija Drozg na Sp. Ilajdini št. 39 pri Ptuju.
Orginist (Cecilijsnec) in cerkovnik, oienjei), žena je šivilja, želi službo nastopiti v ve ji župniji. Sprejme tudi občinsko tajništvo. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja. 20
Viničar, pride i, pošten in trezen, oženjen, ki ima več delavskih moM in navajen amerikanskemu nasadu, se takoj sprejme pri Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju.	24
čevljarskega pomočnika za močno, in tudi lah*o. fino zbito delo sprejme takoj Fortunat Plerec, Ljubno v Sav. dolini.	57
Dobro idoča mala trgovina s starinami in pohištvom se s koncesijo, zalogo blaga in stanovanjem vred, radi odpotovanja takoj po ceni proda. Vpraša se pri g. Rintzler, Franc Jožefova ulica 29 v Mariboru. 51
Priden učenec, kateri ima vesdje do mizarstva, te takoj sprejme pri Alojz Rojko, mizarski mojster v Mariboru, Kasemgasse 8. 64
Kuharica, ki zastopi najfinejšo in tudi kmetovsko kuhinjo, išče službo v kakem župcišču. Pismene ponudbe pod naslov: Kuharica pri g. Brančiček v gradu (Burg) v Mariboru.	22
Trgovski prostori se oddajo takoj v najem. Več pove Matej Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu. B3
Sprejmem takoj enega učenca, kateri bi imel veselje do sodarskega rokodelstva. Martin Golob, sodar, Ljutomer.	54
Učenca sprejme g. Lujz Arbeiter, krojašdi mojster, Koroška cesta 101 Maribor.	50
Eno posestvo se proda. Zemlje je 1 oral in '/4. Vpraša se v upravništvu Slov. Gosp.	49
Iščem dobro idočo frgovino
na deieli na račun ali v najem. Pod ugodnimi pogoji tudi kupim. Naslov: Teie^ija cialamun, t. č. Sp Hoče, p. Hoče.	43
Prodalalka se sprejme takoj ali do 15. februarja, dobro izvežbana v manufakturi in špečeriji in obeh deželnih jezikov zmožna, kakor tudi priden učenec z dobrimi spričevali v mešani trgovini na deželi. Ponudbe naj se poš\j?jo na naslov g. G»jšek Florjan, trgovec v Loki pri Zmmu, ki pove naslov dotičnega trgjvga.	60
Učenec se sprejme pri Augustu Krois, čevljurski mojster, Maribor Kasernplatz št. 7.	55
Učenec za strugarsko obrt (Drechslerei) se takoj sprejme pri Matiju Stauberju, Maribor, Poštna ulica 9.
61
Zdrav in priden učenec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme v moji trgovini s špecerijskim blagom. Oto Svarinik, Majšperg p i Ptuju.	23
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih VOScenih in mi||y sveč, voščenih zavitkov, raznih pla-menic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasl. Fran Duchek,
svečar in medičar v
Mariboru, Viktringhofgasse.
Usnjarija los. Pirich v Ptuiu
v novem hramu, da na znanje, da naj prinesejo ljudje svinjske in goveje kože v ddlo, katere bodejo prav dobro izdelane in po najnižji ceni. Kdo prinese v delo, bede prav zadovoljen. Kupuje tudi vsakovrstne kože po najvišji ceni. Pri njem se dobi tudi vsake vrste osnje, kopite in vse drugo, kar čevljarji potrebujejo, po najnižji ceni. Zatoraj še Vas enkrat opominjam, prinesite k meni svinjske kože na prodajo, ker jaz najvišjo ceno plačam. Kdo bode enkrat pri meni kupil ali kaj prodal, bode zmiraj pri meni ostal. Jos. Pirih, tovarnar usnja v Ptuju. 62
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo
že celih 50 let splošno porabo. Preiskušeno iz izbraaih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenjs in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečioo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz le-karoe B. Fragnerja t Pragi.
PW * J} I j n » Vsi deli embalaie, OVnillLUi Imajo postavno de-1 ponovano varat, «namko	v-v- v«
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA ^žslS^
B. Fragner-ja, c.intr. ftiir. HaDaMa,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. &8T Po polti ae razpošilja vsak dan.
Cela Stekl. 2 K, pol stekl. 1 K, Proti naprej vpo šilj. K 150 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avitro-Ogr.	249
Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi vedno
veletrgovina
Anton Kolenc
Celje, Graška cesta 22.
Istotam se dobijo tudi vsi dežel ni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po
najnižjih cenah na debelo	in drobno.
Izjava.
Raznašajo se od meni očividno sovražne strani vesti, kakor da sem bolezen, na kateri sem trpel pred šestimi meseci zakrivil sam in da trpim še sedaj na posledicah iste.
Na podlagi enoglasne izjave gospodov zdravnikov dr Ant. S3hwab-a in dr. Janko Semec-a v Celja, dr. Benjamin Ipavie a v Ljubljani ia dr. Raachmann a, ki so me zdravili, izjavljam, da so vse take govorice popolnoma neosnovane in zatorej svarim vsaeega širiti jih dalje. Poiskal bi si sicer zsdoščenje pred sodiščem.
Za sedaj pa imenujem tiste, ki so se namenoma v rečenem oziru pregrešili proti meni, javno lažnike in obre-kovalce.
Med. tiniv
dr, Josip Ipavie,
31	praktičen zdravnik v Št. Jurju ob j. ž.
Kupujem okrogel hrastov les14
v dolžini od 2 m. in v debelosti od BO cm naprej. Ponudbe za I. vrsto brez grč za II. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr. 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana ozir. mojo tovarno. Kupim tudi suhe fuže hrastove in bukove, ponudbe kakor zgoraj. v. ScagneHi, parketna tovarna Ljubljana.
Cepljeno trsje!
Podpisani naznanja, da ima sledeča suho-cepljene trte as prodaj in sicer: 10.000 Laški rilček, 5000 Beli bar-gundee, 3000 žlahtnine (mešane), 2000 Izabele, 500 šipona in 500 silvanca. Vse trt« so cepljena n» Rip. Portalis, dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene zakar se jamči. Cena za 100 komadov 13 K. Oglasiti se je pismeno ali nstmeno pri Franca Slodnjak, trsničarju, pošta: Jnršin-ci pri Ptnjn	1104
Lepa zidana hiša
z sadnim in zelenjadnim vrtom v Št. Ilja v Slov. goricah se po ceni in zelo ugodnimi pogoji proda. Dobi se v neposredni bližini dovolj posestva v najem. Pripravno za obrtnike. Oglasiti se je pri apravništvu Slov. Gosp. 1266
Prostovoljna sodnijska dražba
nepremičnin.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Mariboru se bodo na zahtevo lastnikov in dedičev po rajnem Jožefa Lorber-ju in sicer Karoline Robič, Matilde Latig in Josipine Tisso, sle deča posestva na javni dražbi prodajala:
1.	posestvo k. o. Dragučova, vi. št. 107, ki meri 3 ha 22 a in 83 m«. Cena 5000 K.
2.	posestvo k. o. Vosek (Wachsenberg) vi. št 45, ki meri 16 ba 95 a 40 m*. Cena Ž0.000 K.
Dražba se bo vršila dne 24. jan. 1912 ob 11. uri dopoldne, v Maribora, na ekrajni sodniji soba št. 4. Ponudbe pod vzklicno ceno se ne bodo vpoštevale. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice nedotaknjene. Kupe si lahko izberejo 3 dni časa za pomislek, ali kup vzdržujejo ali ne.	38
Pogoji o rokih in kraja plačila kupne svote, so pri tHkajšnji sodniji na vpogled.
C. kr. okrajna sodnija Maribor, oddelek VI, dne 29. decembra 1911.
Scott=ova emulzija
vsebuje v popolnoma lahki prebavni obliki, tvarine za utrditev kosti in zobovja. To potrjuje zelo razširjena raba Scott-ove emulzije od strani zdravnikov pri zdravljenju otrok, ako se hoče doseči stalna utrditev sestave kosti.
Svet in pomoč
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja.
Otroci z veseljem vzamejo dobro-dišeče Scott-ovo emulzijo, je dobro prenesejo n in dobijo ravne lepe noge.
Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah.
Ženini, - neveste,
swatje,
k
Janko Artman-n
v Sent J ur ob jui. žel.
po svatovsko obleko in druge na novo nabavljene STatovske
za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, «gagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznane, prave
Bradyjeve želodi, kapljice
poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar
C Brady, Dunaj I.
Fleischmarkt 2.	1156
6 steklenic K 5 30, 3 dvojne steklenice K 5 60 franko.
potrebščine!
Stefan Kaute
trgovina i ieleznlne
v Radgoni,
priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji ceni in Bolidni postrežbi.
Novi koroški sladki hrušovec po
82 vin. liter dobi se pod naslovom L. Djnau, Glavni trg 10, Celje.
1151
Nezaceljene noge
povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena.
mmr s P. F.
Dobiva se le pri dež. lekarni v Slovenski Bistrici..
1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h.
776
Sukno
mwufakturno W !
razpok* «»»«"T r&otil^
l, stemni
* Celju.
Vzorci zasU»11!'
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Schonbrnn-nerstrasse 7.
Na željo pošil jam refer. Dopisuje se lahko slovensko.
Na proda) je v Vitanju pri Celju enonadstropna hiša, na t oglju z vitom in hlevom, je pripravna za vsako obrt ter prav krasna, za stanovanje Vet pove ©skrbništvo vi' tanjske grajštine v Vitanju. 41
V trgovino z modnim in špecerijskim blagom ter uinjera se sprejme takoj krepek učenec iz poštene hiše in z dobrim šolskim spričevalom pri Franc Starčič, Sv. Barbara v Halozah.	16
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
narejeni iz kovanega žsloza in kovinaste pločevine, torej trpežni
„Titania-WeHte", Weis 136, Zgor. Avstrijsko
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22.
^eoeeoeeoeeeeeeeeeeeeeeooeeeooec)
brzoparilniki za IS krmo so najboljši!
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom naznanjam d» imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec, BurguDdic, b. Muskatelec, Traninec, Ranfal, Rulan.iec, Muškat Silvaner, Laški risling Gut-edel, b. r. Portrgiser, Prunta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip-Portalis na zeleno cepit, in več tiuoč klučev Rip Portalis «a suho cepljenje. Naročniki ee naj blagovolijo pismeno ali ustm^no oglasiti dokler je kaj zaloge Cen» po dogovoru Janez Verbniak, posestnik in trtničar na Bregu pri Ptmu.
Nov
izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz ko» vanega želena in železne pločevine!
Svarilse pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega ieleza!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
tKa eruzoa
Separator
Dunaj XH/3.
oooooe SG&ggooggq<*OOG&&QOGG&OGGGÖ
m
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
\m
Svoji k svojim!	Za naše odre!
Diletontje poz#r!
Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las od I 6. — višje, za posojilo po K —.70 višje; raznih ¡lepoti], mastiksa, klep, brade in drugih potrebščin za predstave; oadf.lje kite za dame iz pravih (domačih) laj od K 5.— višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter se priporoča
Josip Holy,
brivec in diplomiram lasuljar.
v Brežicah ofc> Šavi
odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in v Pragi.
Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!
i 5 —

"I A
o) ¡*2 ~
Ëwguf- *
oo
•Ï -I S.« ® 8 B/
g. i¡ trs v« © a ^
* _A	§<O -O 0
•5 oo _ 2 -i S
¿ «d« o s M
•■3 .S o .5 m 2
m	© co
'? S) S O » >s 3 S gJ]jS*3
m •1 --s i s
s-s.a-s-8
® bd •
M ■
o o M W J g
— g m <N ® a 2 > 3 5 o -
HIg^ll
= *	_ o
m p« -¿s ©
•8 ® "3 _ -»►«jSSM^fl»S *
04 ta o
««J
slTSS-„
B o a .S,®" a »p« ."a*
„ © ~ O p
g-3 o 2 •S "o 0.2 o a-sB^ -
®g.a SS-jj
" -
a.
2
DO
o s
■5 O..S ft.
ne

V najem se da

Udano podpisani si usoja opozoriti velečastito duhovščino
na svojo veliko zalogo izvrstnih
voščenih sveč
razni velikosti za cerkve ter prosi blagohotnega naročila.
Avg. Gunther,
svečama na paro v Slov. Gradcu.
Letni račun. — Franko pošiljatev. 44 Kapnice se vzamejo po najvišji ceni v račun.
	Ne pozabite	
© M O >W	Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manulakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini	Z (D M fi) i (D a
k. & S £	M. E. Sepec,	mt tal Ü, (D
	Maribor.	
—	Grajski trg. 1036» Burgplatz.	—
dobro idoča trgovina
z mešanim blagom in gostilna v trgu Podčetrtek, z vsemi potrebnimi prostori, zraven je lep vrt, živinski in svinjski hlevi, ena njiva, travnik ic sadonosoik, se da na več let v najem, vse za 1100 K, brez njive, travnika in eadoncsnika pa za 900 K na leto, vse drugo se pa izve pri Antbnu Selekarja, v Imenem pri Podčetrtku.	59
Zeleznato kina-vino
fligioa. rasstei» Dunaj 1906: Drž»Tns o&-:: lika in čmstei diplona k slati kolajni.
Krepiinc sredstva za slabotne, mate-krvno in rekocvslegcente. Poratoiis voljo do jedš, utrjuje ftvce is poprsti kri. Taboren okofc Nad 7000 idr®¥-rtiâkih spričeval.
»iC.h.lToniii®Wilj
Tri«sto-B«raola>
Kasj 39 « iižjirssis v stekieaicak po pol 1 i S S"59 !» llill«
Državni telefon št 113
KARlNfiAi sv.
Koroška cesta 5 MARIBOR
IRILA
lastna hisa
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prodajalnica tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta. Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, Sv. birma', Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija. Srca Jez. in Mar.. Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
B
Izdajatelj in zaiožn k: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. Kemperle.
Tiak tiskarne »v. Cirila v Mariboru.