The Oldest Slovene Daily In Ohio
Medium
E Q U A E I T Y«
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Qsl v tem listu so uspešni
Volume xx. — leto xx.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) FEBRUARY 2, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 27
DRŽAVNA MILICAznanosti v	^®"shiin zo-
pet napada "rdeč-kar je''
Wl TOVARNO V FIMTU, MICH
človeških možgan
Boj avtnih delavcev v Clevelandu
i® prišlo do spopada ^ . ^^Gvroletovi tovarni,, Pfi čemer je bilo ranjenih' 2 oseb. Spopad je izzva-® kompanijska policija, ' je navalila na stavkov-''O stražo.
Ameriški znanstvenik pravi, da je odkril, da si posamezni deli možgan pošiljajo signale, kar popolnoma spreminja dosedanje naziranje o delovanju človeških možgan.
ATLANTIC CITY. — Ko je*—--.
Radijski pridigar pravi, da komunizem ogroža Ameriko in da preplavlja avt-ne tovarne.
Uradna poročila in obvestila iz urada slovenske sekcije stavkovnega odbora.
ZADNJE VESTI
gov vesti iz Flinta, Mich., državna milica tem popolno kontrolo nad in govori se, da na-izstradati 3250 sedečih, Pta	treh tovarnah'
v , H	(»t- 1. 2. in 4; ■
včera-?"'' izbruhnila stavkaj c«H V Thomas W. Wol-| da šam ni mogel več j ''olirati položaja. Sodišče še j cikb-^^v® odločit\'e v injunk-se hn pričakuje se pa, da ^ zgodilo danes popoldne.
— Včeraj popol-Pad	do ogorčenega spo-
flintski tovarni podruž-^ Cho ^^o^^cije General Motors Je	dvanajst oseb'
Poškodovanih, med njimi ° resno. Spopad so izzvali P2.nijski policaji, katerim je ■ *|&alo enajst flintskih poli-W so skušali razbiti "no-Krnijo", ki jo je
^6t' --------ufiavi;ev.
in gj se uprli temu poskusu lil j® spopad, ki se je kma-, kjej. f^^sel tudi izven tovarne, i zbranih več sto de-i Qpg_ . delavk. Robert Travis, | Cev	unije avtnih dela v-J
Vajlj ^^^avil, da so napad v to-3i,	kompanijski polica-1
s pištolami za sol-' in	bombami, krepelci i
iz n SOletni Morley Craft' teiji 2^^sona,^Mich., je bil pri' Ha	težko poškodovan
Počeuf.^! verjetno, da ima dobili t	Po glavi so jih
licaii ^	kompanijski po-
njihov kapitan Polijji ®^nian. Kompanijskim Itatert	pomagali tudi ne-
delavci.
Chevv._i obkolilo tovarno lUljov	državnih milič-
®^nei/s	povelje, da o-
pred nedavnim Ameriška zveza ■ DEVETLETNA NEVESTA za napredek znanosti tu prire- j
dila znanstveno diskuzijo o mož- ^ SNEEDVILLE, Tenn. Mla-ganih, je dr. Herbert Gasser, neveste, katerim bolj sodi ravnatelj Rockefellerjevega in-: Punčka iz cunj kot poročni pr-stituta za zdravniške raziskave, i sicer niso nič novega v z električnimi eksperimenti do- i krajih, toda Eunice Win-kazal, da se vrši izmenjava sig-'^^ead, ki je te dni ušla z doma naJov med takomrainiai "dan-'Z %%etnim sose(k%n Charlisjeni mi" in "novimi možgani".	poročila z njim,
govo odkritje je med navzočimi,prekosila vse take rekorde, znanstveniki vzbudilo skrajno i kajti deklica je stara šele de-zanimanje, saj je pokazalo či-:^^^ let! Njeni starši so dali sto drugačno sliko človeških,(dvakrat) paru svoj možgan, kakor jo je imela zna.!blagoslov in to M mnenju tu-nost doslej. Nova slika kaže'kajenjih hribovccv popolnoma možgane,kiposedajoočitnone.:z^(^')=tuje. Poročil ju je neki Odvisnost akcije in ki obeneml^^Ptistovski pridigar, kateremu ustvarja možnost konfuzije, oi^tapovedala. daceju nebopo-
kakršni se doslej niti ni sanjalo, T.:""
Pomen novega odkritja je še	^^^^rodelne
dvomu.Dr.Gasserjeizjavil: jSkupmevKno^Ulusozaceli
"Mi tako naglo napredujemo ^'-S^TT
v novi znanosti, da je edina var-'
na napoved, da se bo naša slika človeških možgan v prihodnjih dveh letih silno spremenila."
Možganski "postaji", ki si po-' WASHINGTON. — Zvezno šiljata signale, sta skorja ali vrhovno sodišče je spet polno-"novi možgani" in jedro ali "sta-; številno zbrano in pripravljeno ri možgani". Po sodbi evolucijo- vzeti v pretres nadaljrie new-nistov so "novi možgani" odgo- dealske zakone oz. zakone, ki jih vorni za današnjo miselno stop- ni hotelo reševati tekom odsot-njo človeka, ki je bil poprej", do- nosti sodnika Harlana" Mske kler je imel samo "stare mozga-; Stona, ki je bil dalj časa bolan, ne", na mnogo nižji miselni stop-! Pretresanje Wagnerjevega da-nji, ki ni bila daleč od živalske. , lavskega zakona je bilo na pr.
VRHOVNO SODIŠČE PRAVLJENO
PRI-
odloženo do povratka sodnika Stona na željo zvezne vlade. Stone je zdaj okreval ter se pri-
Človeški živci gredo najprej skozi nižje ali stare možgane in potem v skorjo ali nove možgane. Poprej je obstojalo mnenje, družil svojim kolegom, da gredo živčni signali naravnost skozi nižjo v višjo možgansko gmoto. Toda dr. J. G. Du-sserizumvemteYalejedoka-i mONAKOVO, Nemčija. -
^1 da zlvcm sipal, ne gredoi^^j^jjg^j krogi v Nemčiji so
p-
testirali "pri najvišjih oblastih j v reichu" proti nacijski križar-! ski vojni proti farnim šolam.
NEMŠKI KATOLIKI PROTESTIRAJO
DETROIT. — Radijski pridi-' gar in župnik Male cVetke Charles E. Coughlin. kateremu je a-meriške ljudstvo pri zadnjih volitvah dalo tako i^usmiljeno brco, je zopet prišel toliko k sebi, da lahko spet pridiga po ra-; diju in slika "rdečo rttevarnost.": V nedeljo je imel radijski govor, tekom katerega je izjavil, da komunizem izrablja industrijsko situacijo in zla, "ki jm je u-! stvaril moderni kapitalizem",! da zabija (v kapitalizem) dvoj-1 no zagvozdo socijalizacije. Da-' našnjega ameriškega kom umsta j je Coughlin opisal kot "brezob-; zirnega, fanatičnega entuzijastai čigar obraz žari veselja nad da-: našnjimi uspehi."
"Ta komunist je danes na pohodu skozi avtno industrijo ', je: govoril Coughlin, "ii,i nihče se mu ne zoperstavlja razen kor-, poracije, s katero pa ne bo nih-1 če držal. Jutri bo pozval na mej- j dan jeklarsko industrijo, potem rudarsko industrijo. Eventual- ^ no bo prišla na vrsto Amerika, sama, Vi ga lahko sovražite ali j preklinjate, toda vzlic temu mo- j rate občudovati njegovo gorečnost, ki ga prevevaj. •
"Sedečo stavko'*"^' tovaihrian: korporacije General Motors je i komentiral z,besedami:	j
"Čeprav večina Američanov' obžaluje mirno okupacijo last-; nine drugih ljudi po stavkujo-. čih avtnih delavcih, pa. večina simpatizira z njimi (stavkarji), ker vedo, da se je proti njim več; grešilo kot so oni grešili (proti) korporaciji)." Coughlin je de-i jal, da so stavkarji zanikali pra- j vico "privatne svojine", zato pa! je "veUka avtna korporacija za-, nikala delavcem pravico ao za-j dostne letne plače."
Stavka pri Fisher Body gre proti višku, je na celi črti v polnem zamahu, z vsakim dnem postaja važnejša za nas delavce in od nas samih je odvisno, koliko smo zmožni si priboriti s solidarnostjo. V Clevelandu je vse do danes prevladoval močan u-nijski sentiment do organiziranega delavstva. Vse člane unije se poživlja, da stopijo v vrste aktivnih članov t. j. na piketno linijo in tako pokažejo, da niso unijonisti le po imenu, pač 'pa tudi v srcu in zavesti. Zato, sor, delavci, nesmiselno je čakati doma poravnave stavke, ker stavka je splošnega pomena ne samo za nas člane unije UAW Local 45, pač pa za splošno unij-sko gibanje delavskih mas. Naša unija sedaj potrebuje oporo od vas, člani, in splošne javnosti, simpatijo do nas je naša javnost že pokazala v obliki finančne pomoči in ti ljudje gotovo želijo, da smo vztrajni v boju za priznanje naših zahtev, kar bo v korist splošne javnosti.
TROCKISTI USMRČENI

^ 2unaj tovarne, razen v |
'. da izbruhnejo v tovarni;
voditelji 1
lovi
Unijski
^ je povzročila demon-, Pada \ privedle do spo-^®Wcev	dveh unijskih
®toji _ ■ Omenjena tovarna Št. 2 Fisherjeve tovar-!
imajo okupirano stavkarji". Ko so delav-^^eli J ®^3.rni, ki obratuje, ^^lavca j bila dva unijska formirali
f	""Uo". ki jo
if	policija hotela
j® povzročilo boj v' tovarne. De-^	tovarno, med I
p	mnogo žensk, so
!	oken.
medtem vr
ki	v zadevi injunkci-
r,	korporacija.
^ j® včeraj izjavil, <■ ^tavw,® "legalnost sede-d '	samo za
Po®<^sti". Kompamj-2, str.)
operacijo
Pfestal operacijo v Stanley Grovewood Ave.
lahko obiščejo.
LONDON. — Preko Varšave i To naznanilo je prišlo potem, je prišlo poročilo, da je bilo vče-1 ko so nacijske oblasti naznanile,! raj vseh 13 "trockistov", ki so da se je 95 odstotkov monakov-: bili obsojeni na smrt zaradi za- ■ skih šoloobveznih otrok vpisalo i rote proti sovjetskemu režimu v nereligiozne šole. Pred nacij-in med katerimi so se nahajali sko kampanjo proti farnim šo-: štirje bivši odlični "stari boljše- lam je večina monakovskih o-1 viki", postavljenih ob steno in trok pohajala farne šole.
ustreljenih. Isto poročila trdi, i	-
da so sovjeti prijeli vdovo po Le-	Vredno dolar
ninu Nadeždo Krupskajo in da Da, vredno je cel copak ali je bila žena Gregorja Sokolniko-1 vstopnine k izborni komedi-' va, bivšega sovjetskega posla-j ji "Kura gospoda Bombeka". — nika v Londonu,-ki je bil tudi Srneh vas pozdravi in poživi in med obtoženci in ušel z desetimi, tu bo smeha na koše. Pa pomi- j leti ječe smrtni kazni, poslana! giite, "Cankar" vam računa sa-V pregnanstvo na otok Solov-: mo 40 centov ter lahko tudi ple-jecki v Belem morju.	šete zvečer in to na pustno ne-
—	deljo, ko ga vsak rad malo za-;
Cenejši telefon	vrti kakor pravimo. Ta priredi-
Telefonska družba Ohio Bell vam bo ostala še dolgo v j Telephone in državna javnona- prijetnem spominu in smejali «e pravna komisija sta se sporazu- boste vselej, ko se boste spomni-meli za znižanje cen telefonski; "Kuro gospoda Bombeka . postrežbi in sodi se, da bodo j bo v nedeljo 7. februarja nove nižje cene, ki bodo stopile: v S. N. D. na St. Clairju.	I
v veljavo dne 1. aprila, prihra-	Ruski balet	'
nile Clevelandčanom okrog dva Ruska baletna družba Monte milijona dolarjev letno. Tele- Carlo nastopi v Music Hallui fonski naročniki, ki imajo sa- mestnega avditorija 19., 20. in i mostojno linijo (single - party 21. marca in prodaja vstopnici line( ali dvojno (two-party dosedaj kaže, da bo dvorana!
line) bodo imeli jx)tem pravico i polna. Program bo drugačen kot
do neomejenega števila telefon-: lanski. Vse točke bo spremljal j skih klicov, za ostale naročnike j clevelandski simfonični orke-j pa ostanejo stare omejitve. Od-, ster. Rezervirane vstopnice se pra vi jena je pristojbina za j sedaj prodajajo y Severance, transferiranje, ako je v. iwvem|Hallu in Taylorjevi tVgovim za, stanovanju že bil instalira tele-1 petkovo predstavo, šobotao pp., fon; ta pristojbina znaša $l. poldanBko in večerno predstavo: Odpravljene"oz. znižane apitudititr za nedeljsko popoldansko' nekatere druge pristojbine^ 'predstavo.'	.
Kultura
"VEROVŠEK"
Danes zvečer se bo vršila vaja za igro "Rokovnjači" in pridite vsi, ki imate uloge. Zadnje čase se vaje niso vršile redno, ker je bil igrovodja prezaposlen, zato je zdaj prevzel to mesto Anton DoUnar, ki bo nadaljeval z vajami. — Tajnik.
* o »
"IVAN CANKAR"
Nocoj se vrši seja dramatičnega .društva "Ivan Cankar." Prosi se članstvo, da se v pol; nem številu udeleži, ker je treba ukreniti več važnih stvari glede prihodnje igre.
Pozabiti ne smemo, da smo vsi današnji naseljenci odločeni za stalno ostati v tej deželi — Ameriki in si moramo ustanoviti trajni ameriški standard, da ne bodemo vedno ločeni glede tega. Zato smo tudi upravičeni do poštenega zaslužka in to bomo dosegli le potom organizacije.
Fisher Body Co. hoče sedaj dobiti sodno prepoved proti stav-karjem, da bi na ta način lahko spravila svoje priliznjence v tovarno in tako zanetila boj med delavstvom samim. To je stari stavkolomski običaj industrijalcev. Pameten delavec se ne bo vznemirjal vsled tega, obratno bo pomnožil svojo aktivnost v boju za dosego svojih pravic.
Zato glejmo, da ne zanetimo boja med nami samimi. Imejmo v mislih, |ia ta boj je boj nas vseh, za izboljšanje našega življenja. Obnašajmo se mirno in trezno v prihodnjih dnevih (posebno pijače se izogibajmo), po-hajajmo redno in v večjem številu na stražo in nobeden vam ne bo zabranil tega. In bodimo pozorni glede povelj voditeljev. Glavno pa je, da pridete na dan, da se pokaže množica, katero bo morala oblast upoštevati.
Danes so pričele tudi naše žene in dekleta piketirati in straže so se potrojile, zjutraj ni bilo nobenih neredov. Pridite na dani takoj vsi!
Evropski državniki ne zaupajo Hitlerju
Francija in Anglija sta nezadovoljni s Hitlerjevim govorom, ker je šel mimo vseh njunih mirovnih načrtov. Evropski državniki
se bojijo, da Hitler v resnici noče miru.
Francoska vlada izjavlja, da ni govora o francosko-nemšlcem zl>ližanju, dokler Hitler ne neha napadati Sovjetske Rusije.
LONDON, 2. feb. — Govor, ki ga je imel v soboto Hitler pred nacijskr, poslansko zbornico, ni pomiril Evrope in njenih držAvnikov, temveč povzročil le še večjo bojazen, da se pod Hitlerjevo kapo ne ski-ivajo miroljubni nameni. Nacijski vodja je šel namreč v svojem govoru lepo mimo vseh angleško-francoskih mirovnih načrtov in ni omenil niti z besedico ideje novega lokarnskega pakta, ki je glavni cilj angleške zunanje politike. Angleži so Hitlerjev govor sicer sprva vzeli na znanje z zadovoljstvom, toda, ko so ga natančnejše preštudirali, so videli, da sicer vsebuje mnogo lepih fraz, toda nič jasnega in gotovega in nobenega zagotovila, da je pripravljen sodelovati pri delu za evropski mir.
v Parizu so pa sploh mnenja.*'----——--—
da Hitler noče miru, razen takega, kakršen bi bil njemu po volji. Francija in Anglija sta apelirali na Hitlerja, da se pridruži kolektivnemu prizadevanju za ohranitev miru v Evro-
pi. Hitler je pa v soboto izjavil: "O tem sploh ni misliti, da bi nemški vojaki kdaj varovali boljševiško Rusijo ali sprejeli pomoč od Rusije!" S tem je jasno povedal, da ni pripravljen govoriti o miru, dokler evropske države ne obrnejo hrbta Sovjetski Rusiji.
Francija pa o tem noče nič slišati. Njo veže z Rusijo pogodba o medsebojni vojaški pomoči, ki je zanjo morda celo bolj važna kot za Rusijo. Francoski zunanji minister Yvon Delbos je imel včeraj govor v Chateaur-ouxu, v katerem je posvaril Hitlerja, da ne more pričakovati francosko - nemškega zbližanja, dokler ne neha napadati Sovjetske Rusije.
Nasprotno pa je Hitler zelo vzradostil itaUjanske fašiste s svojim novim napadom na so-vjete, katere je imenoval "morilce iz naslade".
V Ženevi, kjer je sedež Lige narodov, so tudi razočarani. Hitler je ligi odrekel zmožnost vzpostavitve evropskega miru, toda tudi sam ni podal nobenega predloga za ohranitev miru.
(Dalje na 2. str.)
Seja Workers Alliance 23. warde
Nocoj se bo vršila redna seja Delavske zveze (Workers Alliance) 23. warde v S. N. Domu na St. Clair Ave., v dvorani št. 1, staro poslopje. Pričetek ob 8. zvečer. Seja bo ena najvažnejših. Prosi se, da ste vsi člani in članice navzoči. — L. Z. predsednik.
Vlak ubil rojaka
Sinoči je vlak ubil 491etnega rojaka Johna Trepala z 809 E. 154. St., ki je bil zaposlen kot tesar na glavnem kolodvoru (U-nion Terminal). Trepal je hotel prekoračiti progo, privozii vlak in ga ubU. Tu zapušča ženo Mary, sina Johna in hčeri Olgo in Mary.
Samo še 5 dni
Da, samo še 6 dni je do pustne nedelje ko vprizori dramski zbor Ivana Cankarja sijajno komedijo "Kura gospoda Bombeka" in sicer popoldne ob 3. Igra je prepletena s krasnim petjem ter smešna, da se boste smejali do solz. Igralci so samo najboljše moči Cankarja. Samo či-tajte: Tončka Simčič, Frank Plut, Karolinca Budan, Frank Bradač, Jožica Močnik, Frank Mahne, Olga Marn, August Se-petavc, Frances Ilc, Mrs. Zar-nik, Eddy Bradač, Bertha Erste, Janko Steblaj. Iz Collinwooda pa bosta gostovala Florence Ye-ray in Louis Chemich-. Popoln uspeh je tekorekoč zagotovljen. Vstopnina je samo 40 centov in za ples pa samo 25 centov. Igra Eddy Simms orkester.
Slovenskim organizacijam
Qanes zvečer ob S. se vrši zborovanje vseh društvenih uradnikov naših organizacij v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Zborovanje je sklicano potom unije št. 45 UA\V Fisher Body, zaradi važnega programa "javnega , foruma", kateri se bo vršil prihodnjo nedeljo 7. februarja ob 2. popoldne v mali mestni dvorani. Zavedni člani slovenskih organizacij, posebno pa odborniki društev so naprošeni, da se udeležijo tega sestanka in nam dajo moralno oporo v našem boju za naše pravice. — Odbor.
Roparji so aktivni
Clevelandski roparji kažejo vedno hujšo aktivnost. Zadnja dva dneva preteklega tedna je bilo izvršenih večje število ro-pai'skih napadov in glavne žrtve so bile ženske; oropanih je bik* namreč S^t žensk in dve sta bili pretepeni. Roparji so bili večinom amladi moški, nekateri komaj po 16 let.
Pokojna Mrs. Ivančič
Kot smo že poročali Je un.rla Frances Ivančič (roj. Novak) stara 40 let. V Ameriki je bivala 17 let. Doma je bila iz vasi Polica na Primorskem. Tukaj zapušča moža in dva sinova ter eno sestro v Voroni, Pa., in druge sorodnike. Bila jo članica dryštva Naprej, šl. 5 SN-P J. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:45 iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev na Superior Ave. in East 41 street.
Seja veseličnega odbora
Klub zapadnih slovenskih društev priredi veselico 14. februarja. V ta namen je bil izvoljen veselični odbor, katerega se opozarja, da se gotovo udeleži seje v soboto večer 6. februarja ob 8. na 3567 W. 61 St., da se ukrene vse potrebno glede veselice. Kdor želi prodajati vstopnice, jih dobi pri tajniku veseličnega odbora Joe Franku, 3123 W. 58 St.
Izredna seja direktorija zadruge
Tem potom se sklicuje izredna seja direktorija Slov. zadružne zveze za v četrtek 4. februarja 1937 ob 7:30. Namen seje je samo eden — konštituiranje direktorija v odbor in upravni odsek za leto 1937. Prošeni so vsi direktorji, da se gotovo udeležijo te važne seje. — Joseph Sis-kovich, tajnik.
Zaveden rojak
Louis Pečenko, 7308 Hecker Ave., je daroval šest dolarjev za stavkarje pri Fisher Body in pet dolarjev za branitelje špan-ske demokracije, s čemer je dal res lep vzgled vsem zavednim delavcem. (Upajmo, da sosedovih ne bo zadel "božji žlak" spričo te 'nezaslišane pokvarjenosti", ki jih tako neznansko pe-
če
)
Za avtne stavkarje
Poroča se nam, da so začeli člani clevelandske unije cestno-železniških delavcev (št. 268) zbirati prispevke za stavkarje pri Fisher Body in da so pripravljeni dati stavkujočim tovarišem vso možno finančno in moralno pomoč.
Malina umrl
Sinoči je preminul v bolnišnici na Huron rd. Joseph Malina, star 47 let. Stanoval je na naslovu 1519 E. 43rd St.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST

2 .februarja, 1937.
-----
"ENAKOPRAVNOST"
Ownea and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FTQ. * fUB. CO.
VATBO J. GRILL. Prestdem
IVAN JONTEZ, Editor 0%yi BT. CI,AIR AVE.—HEnderson 5311 - 58i% Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po razriašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........#5.50
6 mesecev .......$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
pošti v Clevela>:<3u v Kanadi in Mexicl
la celo leto ......................................i. .......$6.00
ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50
za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemska držaTO ca 0 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under Oie Act of Congress of March 3rd, 1879.
loi '
zanjeY
V *
UREDNIKOVA POŠTA:
h
Uredništvo "Enakopravnosti" ■ ve-leljein priob&» dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja * izjavani ali trditvami dopisnikov. Urednittvo pove svoje mnenje o vsem na dragem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni Rokopisov se ne vrača.
UREDNIKOV PRIVATNI KOTIČEK
NOVI MOSKOVSKI PROCES proti 17 "trockijevskim zarotnikom" je "srečno" zaključen in svet je bogatejši za novo rusko uganko, ki jo zaman skuša rešiti. Vsi obtoženci, proti katerim ni bilo drugih dokazov o njihovi krivdi razen njihovega lastnega samoobtoževanja in priznanja krivde, so bili spoznani za krive in trinajst jih je bilo obsojenih na smrt, štirje, med njimi glavna "zarotnika" Radek in Romm pa v dolgoletni zapor. Zadnja poročila iz Moskve govore, da je bila smrtna obsodba že izvršena; trinajst obsojencev je padlo pod kroglami iz'vojaških pušk. Vsi so prosili, da se jih pomilosti, toda njihova prošnja je bila odklonjena.
¥ ^ *
RECITE KAR HOČETE, toda jaz ne verjamem, da so krogle — ali sekire, ve-šala itd. — učinkovito sredstvo za reševanje zapletenih človeških problemov! Ne verjamem in ne verjamem, ker vem, da človeštvo že tisočletja rešuje svoje probleme s sekiro, mečem, kroglami in vešali, a vendar ni doslej na ta način rešilo še niti enega teh problemov! Da, včasih je videti, kakor bi ta sredstva zatrla zlo pri korenini; ali nikdar ni treba dolgo čakati in že smo-prisiljeni priznati, da so nas oči goljufale. Nasilno prelita kri ne pomirja duhov in ne izglaja nasprotstev, temveč zaostruje nasprotst-va, povzroča nevarnejše vrenje in vzbuja nevarne dvome tam, kjer prej ni bilo sledu o njih. Politika ustvarjanja političnih mučenikov ali niučenikov vobče je silno tvegana, prav za prav destruktivna, ker vedno rodi baš nasprotno od za-željenega ali nameravanega. Zgodovina
mrgoli dokazov o točnosti te trditve.
^ *
NISEM POKLICAN, da sodim moskovske sodnike; manjka mi skušenj, vpogleda v ruske razmere in zakulisno vrenje in trenje itd. Lahko pa poudarim, da me ne more nihče prepričati, da je bila pot, ki so jo znova ubrali sovjetski sodniki, edina priporočljiva pot, edini možni ali najboljši izhod! Tega ne verjamem. Nasprotno sem pa prepričan, da se da rešiti tudi zarotniške probleme na lepši, bolj človeški in bolj človeka vreden način: večini ni treba utapljati v krvi manjšine, lahko jo napravi neškodljivo na drugačen način. S krvjo se ne do seže drugega kot dvom med večino samo, da morda vse ni v redu, da je bila pomorjena manjšina morda v pravem. Mislim, da bodo tudi sovjetski oblastniki nekoč prišli do tega spoznanja. Samo, če se to ne bo zgodilo malce prepozno
Slovenski člani unije UAW, lokal 45
Iz publikacij lahko uvidite, člani unije, da skuša G. M. z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi uničiti in razcepiti nase vrste, toda s temi dejanji do danes še ni dosegla nič drugega, kakor da pomnožuje naše aktivnosti na bojni liniji peterih straž. Člani, Slovenci, dasirav-no so naše postojanke močne in solidne, vseeno pa med skupino pogrešamo mncgo naših rojakov, menda vsi ti pričakujejo zmage doma v gorskem zapeč-ku; vsak zavedni delavec bi pač moral imeti v sebi toliko delavske zavednosti, da bi se vsaj od %asa do časa pokazal med drugimi svojimi sodelavci. Zato ponovno apfeliramo na slovenske člane unije. "Na dan — na pi-ketno stražo! Samo unijski znak ua prsih ne pomeni dosti, tega lahko nosi vsakdo, toda če pa v naši aktivnosti ni drugega, je pa bclje, da tudi znaka ne nosite.
Najnevarnejši čas, da se bi "skebi" ukradli v tovarno, je pač zgodaj zjutraj pod plaščem mraka, zatoraj je nujno potrebno, da so naše bojne linije močne ob jutranjih urah.
kaj izvanrednega, kar priredi društvo Beacous, št. 667 SNPJ v četrtek, 4, februarja ob 7. zvečer v Delavski dvorani. Ob 7. zvečer bo ples in spaghetti večerja. Vstopnina bo samo 35 centov, za ples in večerjo. Ker se ne bodo vstopnice prodajale pri vratih jih lahko dobite pri tajniku John Taucharju in pri članih društva Beacons. Godba bo seveda izvrstna. Posebno vabimo starejše člane SNPJ, da se udeleže te naše prireditve.
Miss Mary Bubnič, blagajni-čarka Gospodinjskega kluba.
List mu ugaja
Kapu.skasm, Ont., Kana-du
Cenjeni!
Priloženo dobite poštno nakaznico (Money Order) za pet dolarjev za naročnino na Vaš cenjeni list "Enakopravnost" za celo leto. Zelo sem zadovoljen z Vašim listom in ne bi bil več rad brez njega. Žal mi je le, da mu tu ne morem dobiti novih naročnikov, ker sem edini Slovenec v tukajšnji okolici; poleg mene je tu še nekaj Hrvatov.
Iskreno pozdravljeni!
ŠKRAT
SKANDINAVSKE DEŽELE —Švedska, Norveška in Danska — su najlepši primer reševanja zapletenih problemov moderne industrijske dobe na človeški demokratičen način. Priznam, da povsod ni mogoč tak miren prehod od neomejenega kapitalizma k uredbi, pod katero se mora kapitalizem najprej podvreči splošnijn ljudskim interesom, v poznejših fazah pa se docela umakniti s pozorišča; marsikje je kaj takega nemogoče. Toda s tem ni rečeno, da se mora človeštvo vedno znova vračati k starim krvniškim metodam, ki človeštva doslej niso izboljšale in ga ne bodo mogle v bodoče! Nova doba zahteya tudi nove metode reševanja občih človeških prob-
(Dalje v 6. Icnloni)
ženski odsek na Recher
i MOŽ BREZ DOMOVINE
i AKRON, O. — Akronski re-stavrater Faul George, ki je bil dvakrat obsojen zaradi slepar-stva, čaka v tukajšnjih zaporih deportacije. ne da bi vedel, kam ga bodo poslali. Mož je bil rojen v Turčiji od grških staršev in zdaj bo najbrž deportiran na Grško, ki je ni še nikoli videl. Obe državi sta odklonili prošnjo, da se mu izda potni list, ker ga nobena ne smatra za svojega državljana. Sodišče je odredilo novo zaslišanje 3. marca na podlagi novega turško-grškega dogovora, ki se tiče državljanstva. George ima v A-kronu ženo in štiri otroke.
Cenjeni Škrat!
Kaj, ko bi mi dovolil, oziroma o(^topiI nekoliko prostora v tvoji koloni? Mislim, da imam tukaj nekaj, kar bo jako zabavno za naše čitatelje. Kot je namreč razvidno, se pri sosedovih, to je pri A. D. jako zani-F. Gcrgovič\ma,jo za različne kolekte, katue
---I vršimo brez njihovega blago-
EVKOPSKI DRŽAVNIKI NE jalova. Spotikajo se ob vsako ZAUPAJO HITLERJU bilko; kot starčki, ki ne morejo
več dvigniti svojih nog da bi jo (Dalje 1. str.)	prestopili. Kadar se opazi, da
Njegova izjava, da vsaka država sama ve, kdaj je dovolj oborožena, jasno govori, da Hitler niti ne razmišlja o kakem razo-rožitvenem programu. Njegovo nasprotovanje francosko - sovjetskemu paktu za medseboj' no pomcč odpravlja upanje, di bi prišlo v Evropi do omejitve oboroževanja v zraku. O slednjem sploh ni mogoče razpravljati brez Sovjetske Rusije, ki i-ma danes najmočnejšo zračno silo na svetu. Hitler pa pravi, da
je oseba že tako zdelana, da ne more prestopiti bilke, si gotovo ne moreš misliti druzega kot da je dodelal in da se bliža S-m-r-t! In ta se bliža z veliko naglico. Tudi dihur požegna okolico prej ko pogine. Predbacivajo nam kolekte ter jih seštevajo do 50 tisoč in vprašujejo, kam da gre ves ta denar. Zakaj pa ne vprašajo kam so šle vse tiste kolekte, katere so se vršile, in se še vrše, za cerkve, do katerih slovenski f a rani nimajo nikake
PRODIRANJE ZNANOSTI V UGANKO ČLOVEŠKIH MOŽGAN
(Dalje s 1. strani)
Ženski odsek Društvenega doma na Recher Avenue se je zopet odloči! za prireditev kartny partije in sicer v soboto 6. februarja v Društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je samo 25 centov in kakor drugi- višja možganska središča, tem-krat, se bo tudi sedaj postreglo več se spotoma nekje obotavlja-s prigrizkom. Toraj vas vabim, jo fih zamctijo. To je dognal z da pridite in ako je mogoče pri- uporabo "mozgan"'"
peljete svoje tovariše, če jih pa d,ektričuih impuli nimate, se bodo pa dobili v dvo- jo ritmično iz vsei rani. Ker bo šel ves preosta- uporabo stiihnina nek v korist doma, se nadejamo, srečilo ustaviti fuuKCijo posa-da se odzovete tenl vabilu v ve- meznih možganskih delov ali likem številu. vplivati nanjo. Dr. Dusser je iz-G. Zuijančič javil, da so ti "možganski valo-__ _____________vi" pokazali, da gredo impulzi
Naklonjen stavkarjem	"■»'fT""
novih nazaj v stare m to otntno
CoUinivood ^rez ozira na značaj sporočil, ki Ko sem oni dan prikorakal na živci prinašajo v možgane, slovensko stražno postojanko izgledalo je, kakor bi bili stari na koncu Aspimvall ave. sem možgani in novi možgani zmcž-srečal Johna Urankarja. Povem ^1 pošiljati med seboj signale in mu, da imam listke za peč, od kakor bi zdaj novi zdaj stari sig-katerih pojde ver skupiček za ^ali dominirah neki impulz. Ko stavkarje pri Fisher Body. John yiii stari možgani deloma O' me vpraša, koliko jih imam v moteni, so novi možgani postali roki? Jaz sem jih naštel za en izredno aktivni, očitno pošilja-dolar. "Kar sem z njimi!" pravi signale v stare možgane, nato Urankar. in res jih je Ker sta v možganih dve he-vzel in plačal. On je nam stav- misferi, od katerih je vsaka ne-karjem sploh zelo naklonjen in ^am neodvisna od druge; in ker nam skuša pomagati na vse na- znano, da posamezni deli čine. Zato, mislim, zasluži jav- sežgan kontrolirajo posamezne no pohvalo.	. človeške funkcije, kakor so go-
Vivtor Wood, stavkar vid, godba hi gibanje, je ; novo odkritje odprlo možnost, Veselica na Jutro vem ;da so možgani podobni trgovski
V Sbvenaki cklavdd dvonuii onswdzadjLl"
na PruKC	Ixmao phrediU Ktmih »aceliukov m ki
& febniwrja maškaradni ple& tu* spoMcejo ah sprwhajo
Za ta ples in veselico so se za- seboj.
vzeli trije klubi in sicer Gospo- (če bo znanost dokazala toč-dinjski klub, balincarski klub, nost te domiieve, potem bo s in gospodarski klub. Vstopnina tem potrdila ac staro ljudsko bo 25 centov. Za maškare bo domnevo, ki se je očitovala ^ v sedem nagrad za najlepšo in za različnih pripovedkah o "možic-najbolj pomembnejšo in ena za Ijih v gornjem nadstropju , ki najgršo. Prosimo da pridete se zlasti pod vplivom vinskih vsi delničarji in delničarke iz duhov ali strasti radi "med se-naše naselbine in se našemite, boj spričkajo in zlasajo". In ti-da dobite nagrado. Če nas bo sta o človeku, "ki se s pametjo več bolj bo luštno. We nekaj se spre", bi dobila nov pomen. Tu-sliši, da bo ta večer nekaj po- di bi potem lažje razumeli zago-sebnega in izvanrednega, da še netne slučaje, ko na videz poni bilo takega v Delavski dvora- polnoma uravnoveščeni in rani, zato pa moramo vsi iti na zumsko zdravi ljudje delajo veselico, da se nu bomo potem sklepe, ki nasprotujejo vsaki kesali. da nismo videli. Z;i lač zdravi logiki, streljajo neodpu-ne in žejne bo vse preskrbljeno, sUjive "kozk" ali na vWcz po-j tako da se ne bo treba bati ako polnoma :;ave3tno d'vc v pogin bo kateri žejen ali lačen. God- brez vsake nujnosti. Vsekakor j ba bo izvrstna, za stare in mla- pa nas na tem polji.i znanosti ča-1 de. Ker bo šel čisti preostanek kajo, še silna presenečenja, kajti j za SDD še enkrat vabim vse mož^ni so tisti del človeškega delničarje in delničarke in vso bitja, o katerem znanost danda-prijatelje, da na« obiščejo na ta nes še najmanj ve. ker se je do-večer.	,slej le površnft« pečala z razisko-
Obencm pa "r;: "abim na ne vanjem te sive f^jjiote " lobanji.
sploh noče slišati o tem, da bi pravice, sajno dolžnosti in kaše pogajal s Sovjetsko Rusijo. | tere so že presegale 20krat 50 . . ' . i tisoč?
Tudi Angleži, kater im je Hi-, j^^i ne kolektajo otroci slo-tlerjev govor sprva ugajal, so i	farnih šol venomer od
se kmalu ohladili napram uje-^j^gg do hiše? Ali se ni kolekta-mu. ko so videli, kam pes taco i okrog ljudi denar, da se je moU. Ko je še zunanji minister j kupilo gospodu kaplanu avto-Anthony Eden opozoril premi-, ^obil ? Ali ni bilo to podobno jerja Baldwina, da Hitler sploh j ^e^^aki kolekti, ko se je hodilo ni omenil novega lokarnskega j okrog ljudi in društev, da so a, enega glavnih predmetov , dvignili svoj denar iz varnih šnje angleške zunanje poli- i bank ter istega prenesli v 1000 je kmalu prišlo iz vladnih} pi ocentno banko, katera je, kot ^ v, da smatrajo, da je bil I znano, zmrznila in se še do Hitlerjev govor "meglen in ne-i danes ni odtajala? In ta ko-
gativen.
llekta ni bila po lOc ampak po
Tako vse kaže, da Hitler s | ^^o in tisoč dolarjev in je v res-svojim govorom ob priliki četrte j nase ljudi prisilila, da so obletnice nacijske diktature ni ^ mogli zateči na charity, da
niso lakote pomrli. Kaj je storila takrat A. D. za te reveže? Ni pretočila nobene solze, še 'majn pa tinte! Sedaj pa za de-setice take krokodilove solze! Čemu? Zato ker napredni element zna. sam zase misliti in ne ; potrebuje nikakršnih jezuitov,
—............da bi nam povedali, kaj smemo
K babici Angeli Amighettijevi! in kaj ne smemo.
v Milanu je pr išla pr ed nekoliko ^'^j 1^^ kulturni vi t, ali niso
moscoi 23.Mna Bianca Pedego-^""' "1^ 7, ™
. . ^.	i posameznike, da prispevajo?
m M Piwcnze ni jo je	^ibna kok&ta/kaj?
I naj ji preskrbi kakšno doliljo zajxc je bil milodar, gospoda pri nji nega dva meseca starega; A. D. Kaj pa tisto, ko se je po-
prinesel Evropi oljčne vejice, temveč le še bolj povečal politično negotovost, ki jo muči in ji dela sive lase.
Nečloveška mati
dečka. Babica ji je piiporočila 26-letno Giovanno Sgarella, ki je otroka sprejela, potem ko se je z materjo pomenila zavoljo plačila. Pedegonijeva je nato odšla v Piacenzo, kjer je bila v službi. Po tem dnevu se je Sgarellova zaman obračala pis-
biralo za božične beskete, da so se potem nekateii trkali na prša kako da so "humanitarni," kako da "skrbe" za naše reveže? Toda ti reveži so morali prej biti "blagoslovljeni," predno so dobili kaj cd teh "humanitar-cev." Gospoda pri A. D., po-
šnopsov prej, da se vama ne o-brne želodec!
J. T.
meno in brzojavno na Pedego-i glejta se v zicalo, toda par nijevo za plačilo. Pedegonijeva ji sploh ni odgovarjala in se ni brigala niti najmanj za svojega otroka. Dojilja ji je pisala, da otrok peša, toda nečloveška mati ji ni odgovorila. 'Nekega dne je Sgarellova prišla v babičino hišo, položila tam otroka na posteljo in zbežala. Dojenček je bil strašno propadel. Amighet-tijeva ga je spravila v neko bol-1 nišnico, kjer je kmalu potem u-mrl. Sedaj sta se morali tako nečloveška mati kakor dojilja zagovarjati pred sodniki. Sgarellova je izjavila, da je storila pač vse, kar jo mogla, za o-
DIIŽAVNA mUCA STRAŽI TOVARNO V FUNTU, MICH.
(Dalje H 1. strani)
ski odvetniki vztrajajo, da so stavkarji "protizakonito zasedli posest korporacije" in zahtevajo, da se jim to prepove, obenem pa tudi vsako piketiranje. Unijski odvetniki pa pravijo, da je stavko povzročila korporaci-ja s kršenjem zveznega zakona, ki se tiče organiziranja de-
troka, imela pa ni sredstev, da	^
bi ga rrSila. Sodišče jo jc opro-'P" "i"
itilo, nečloveško mater pa je	,
obsodilo na 4 mesece ječe in	urp > je včeraj spieje
1200 lir globe.	,,kupmo iimjskih delavcev, ki BO
zahtevah preiskavo mestnih, o-
------------------ikrajnih in državnih varnostnih
brez katere bi ne moglo biti —[oblasti in kompanijske policije človeka. Šele zadnja leta se je in "zaplenitev vsega protizako-znanost začela podi obno in in-1 nito nošenega orožja in plina" tcnzivno pečati s to uganko ter (s katerim so oboroženi kompa-iskati kliiič do nje ^	niisin nretenjiči* .
"Pariz ponoči"
el,
"Kaj, jaz sem vendar Nemec 1 Dokaz: moji lasje so črni, moji zobje so beli in (p"' kazal je jezik) moj jezik je rdeč!" (nekdanje barve nemške zasta
V svetovni vojski je služil v angleški armadi in se boril pri Ypi-e.su za ''Britisk Empire,'' za "Eoast beef, Iwo vegetable!? and for Yorkshire pudding" (%a britski i®' perij, za rosbif, prikulii in za Yorkshire puding).
Pravi slavospev je zapel naš princ Honolulu Franciji, kjer ni nobenih predsodkov proti črnim in rumenim i-asam, kjer človek vidi zamorca generala in Tndokitajca konzula.
Da se je Abe sin ec dotaknil Francije, je bilo odločilno za nadaljni potek najine nede-Ije.
"A pi'opos — pravi Mordan. Ali se *e spominjate najinih akademskih let v P«#' zu.' Za danes imava 'Hyde Parka' zadosti' Ali ne bi šla v Pariz? Jutri se vrneva."
Obiščeni ga v Londonu, on pa mi Pf^il laga Pariz! Nehote mi je prišlo na mi«' kar sem večkrat čnl iz francoskih ust, da k' gika ni bila še nikdar angleška čednost.
Vseeno, le pojdiva v Pariz. Lep" hitro menjati atmosfero. Kakor bi trenil moderna prometna sredstva prestavijo J drug okoliš, med druge ljudi, v drug 21'® ■ drugo nebo, druge navade in drugo moiitO' liteto.
Montpaniasse v Parizu je republika ^ se. Bobemski generalni štab je že davno z*' ))u.stil jVlohtmartre in ga prepustil tujim 1"' listom in tujim plesalkam.
"Cafe du Dome." "Cafe de la Coi'P® le." In še manjši anonimni lokali.
Tam sta ponočevala že Veiiaine in 1)^^ dela ire, tja .se je zatekel Oskar Wilde, še živi spomin na markizo Paivo, na na, na Izadoro Duncan ■ • -
\ niontparnaški lokal stoju soliden ščan ponižno in oprezno. Stisne se v kak k liček in pazi, da ne vzbudi pozornosti.
Bohemi so tako strupeno zbadljivi je! Če ugledajo redoljubnost, vzdržnost krepostno zavijanje oči, jim je kakor da biku p(jkazal rdečo ruto.
Z •\Jordanom sva obsedela v taki pi\ V Angliji samo pivo, tukaj žlahtna l'i" ska vina, a petri liti, likerji; po s t ena L čudne in hiper-modin-ne, gledaš parali je to jajce v ponvi ali sonce, ki .se ] Ija v morje; nekatere vzbujajo vtis, da njih umetnik igral s šestilom in kvadrato druge zopet, da so se slikarju po nerodni prevrnili na platno inskrčki z najrazličn^-' mi barvami.
Če li to ali ono ni všeč, je boljše, dii izustiš sodbe.	. ^
Pri mizah sede modrijani, umetniki literali starega in novega sveta, vsi j jeni, da jim bo Pariz prinesel slavo edinstvenega in izjemnegu talenta," "•(, AVaršava, San l''raneisco ali Tokio ne ceniti.
te-
Samega sebe ne slišiš sredi vsesti"'^''^ debate o Konfuciju, Michelangelu, nu, Victor Jiugo-ju, Wagner ju, fakirjil^? ozofih, o vpli\'u zamorskih lesorezo\' nu derno kiparstvo, komunizma na faši%*^i^\^i mikrokozmu, o makrokozmu, o niodi^®j stvarstva in o lepoti kaosa vesoljne
"Nimava sreče!'
je vzkliknil g-dan. "Debate sem sit že iz ilvde Varktt-^ bi ivuj, doživel. Ui a je dve popohioči.
mava čas za 'Tournee des grands dues- ^ ko imeuujejo Parizu obisk apaškili ki ga potovalne agencije organizirajo
lo-
ži veti J zeljne policistov.
turiste v spremstvu
cn
iln'
ill
S taksijem sva liitro pri Operi, kP,
čaka avtobus z na])isoin "Paris at nii
že
o'IjI
(Pariz ponoči). Meil zbranimi turisti l'^J^()-duje anglosaški in skandinavski eleuH^n gledali si bodo burne nižine apaškili da se bodo bolje za\ edali vredno,sti ki'e])os1i.
Ze smo na
trgu
■Bastille." Av

iilji-
nas počaka, mi pa zavijemo po odd.
ulici, ki gre nekoliko navzdol. Mala ka^'' ■ z rdeče razsvetljenimi okni. Zraven va gostilna.
sko, ajjaško. ntopimo \- Kavarno,,
enem pivnica in plesišče. Vodnik nas 1'^
\ se skupaj res nekain »Stopimo \- kavarno,, ki J"
)l'-
sadi po klope!i ob vijoline. paši v lakastih
rani. Harmonike,
čevljih.
šali okoli vratu in s čepicami na leta večinoma črna in vs'-i raz]>o.sa.lt'n'■ vrte z dovršeno spretnostjo.
Dalje prihod njiv

(Dalje iz 1. kolone)
leniov! Kdor hoče kazati pot napi'^-t^gj, sme ponavljati zablod preteklosti-^^ , ki greifijo zo]ier to načelo, bodo sled padli
.februarja, 1937,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.


'kkO:.

1937
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim in potrtim ?rcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt iztrgala iz naše srede in da je za vedno zaspal
Ž>tefan l.unber
Preminul je 2. januarja ob 6. zjutraj. Bolehal je samo malo časa. Pokopali smo ga 5. januarja po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče. Ranjki je bil star 55 let. Doma je bil iz vasi Dolnje Poljane pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal 31 let. V stari domovini zapušča brata Franka in sestro Frančiško Riglar in več sorodnikov. Bil je dober soprog in oče. Bil je delaven za Narodni Dom in napredek. Bil je aktiven pri Slovenskem Narodnem Domu, kjer je bil več let v direktorij in zastopnik Klub društev. Bil je spoštovan pri narodu v naselbini. Mi in njegovi prijatelji ga bodo težko pogrešali ker nas je zapustil prerano v najboljši moški dobi.
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice ob krsto v zadnji prijateljski pozdrav. Hvala sledečim: družina Frank Race ml., družina Joe Lunder iz Parmalee, družina Andrej Doles, Mr. in Mrs. John Lunder, E. 112 St., Mr. in Mrs. Frank Fabian iz Kempton Ave., Mr. Math Hegler in sini, Mr. in Mrs. Adolph Mauser, družina Anton Duša, družina Frank Clements, družina Ludwig Medveshek, Mr. in Mrs. John Medveshek, Mr. in Mrs. John Brodnik iz Edna Ave., Mrs. Mary Peterlin, družina Frank Race, Sr., družina Frank Ar-ko, družina John Zupančič iz 65th St., Mr. in Mrs. Frank Razin-ger, družina Ludvik Paucek, družina Matt Mlinar iz 52 St., družina Mike Piks, E. 53 St., družina Louis Strnad, družina John Zaic iz Collinwooda, družina Jos. Tolar, Mr. in Mrs. Louis Cer-nich, družina Jakob Lunder iz Dibble Ave., družina Vincent Be-no, družina Max Kresic, Mr. in Mrs. Albert Zabukovec, družina John Jeric iz Hecker Ave., Employees of the Cleveland News Restaurant, Employees of the Lincoln Electric Co., Employees of the American Steel and Wire Co., direktorij Slovenskega Narodnega Doma, Klub društev SND, društvo Naprej, št. 5 SNPJ, dr. Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9 SDZ, dr. Srca Jezusa.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokpj duše pokojnika. Zahvala sledečim: družina Joe Lunder iz Parmalee za osmino, družina Joe Lunder Myron Ave., družina Daisy Menich, družina J. Strnad iz 51 St., družina
• f Mnctv
A

L P =
148
Mary
Žalujoči ostali:
Cleveland, Ohio, 2. februarja, 1937.
^ Drznost je pftl uspeha
--j V prvi vrsti pa se je odločil za
Nova italijanska knjiga o obe-to naglo spremembo svojega sinski vojni	i načrta menda zato, ker je po
—"—	. poti zvedel, da je Peary dosegel
.. Pred kratkim je izšla v Mi- ggverni tečaj. Ko je svet o tem lanu knjiga glavnega tajnika zvedel, je bil "Fram" zasidran italijanske fašistične stranke in y Kitovem zalivu Rossovega


Duša, družina George Pavliscak, družina Jos. Strohen, E. 51 St., Mrs. Frances Bučar, Mr. in Mrs. Joseph Bregar, Mr. in Mrs. John Fabian, Kempton Ave., družina Samsa, Mr. in Mrs. Jos. Brodnik, Muskoka Ave., Mr. Koren, E. 41 St., Mr. Emil Jenosko, družina Moček, 147 St., družina Matt Laurich, 74 St., družina Charles Laurich, E. 76 St., družina Otoničar, 66 St., družina Anton Laurich, Saranac Rd., družina Verhovnik, Mr. in Mrs. Jos, Vene, Calcutta Ave., družina Cieyhen, Geneva, O., družina Jos. Čampa, Saranac Rd., družina Jos. Kaucnik, družina Cimperman, Marquette, Mrs. Kotnik, 61 St., družina Kocevar, E. 61 St., Employees of the Cleveland Overall Co., Employees of the Cleveland News, Composing Room.
Hvala tudi vsem, ki so dali avtomobile brezplačno v poslu-go pri pogrebu: Joe Žele, Adolph Mauser, F. Somrak, Joe. Lunder ml., Parmalee, E. Gorse, Louis Eršte, Frank Klaus, Frank Fabian, Kempton Ave., Joe Adamič, Josephine Sztaka, Jos. Vene, Matt Oberstar, George Polly, Lud Paucek ml., Anton Duša ml., J. Klaus, Frank Race ml., Mrs. Jos. Strohen.
Najlepša hvala gre direktoriju SND in Klub društev SND za njih dobroto in naklonjenost, ko so dali avditorij, da je ranjki tam ležal. Hvala vsem, ki so ranjkega prišli kropit na dom in v SND in vsem, ki so ga tako lepo spremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki so pri ranjkemu čuli. Najlepša hvala pogrebniku Jos. Žele in Sinovi za vso požrtvovalnost in tako lepo vrejen pogreb. Posebna hvala bratu Joe Lundru in Andrej Dolesu, ki so nam bili naklonjeni v bolezni in smrti. Najlepša hvala gre tudi družini Duša in Mrs. Daisy Menich za velike pripomočke. Hvala Frank Race ml., našemu zetu, ki nam je dosti pomagal v naši največji tugi. Hvala Rev. Jagru za cerkvene obrede. Še enkrat najsrčnejša hvala vsem skupaj, če bi po pomoti spustili ime kakega se ravno tako zahvaljujemo za vso naklonjenost in tolažbo, ko so nam bili tako dobri ob največji žalosti. Hvala gre tudi Mr. Cvelbarju, predsedniku dr. Naprej, št. 5 SNPJ za lepi govor ob krsti, ko je ležalo truplo v SND in John Levstiku, predsedniku dr. Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9 SDZ in društvu S. ca Jezusovega za lepi nagovor na pokopališču. Hvala vsem, ki so ranjkega spremili od SND v cerkev in pokopališče.
Ti dragi in preljubljeni soprog in oče počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Zapustil si nas prerano ali pomoči ni bilo, da bi se ustavila kosa smrti. Pozabljen ne boš nikoli. Pred očmi nam boš vedno in obiskovali .boftio Tvoj grob, zasadili bomo cvetlice in zalivali jih z solzami. Spavaj mirno dokler se ne snidemo s Teboj tam, kjer ni muk in trpljenja.
MARY LUNDER, soproga; STEPHAN in ADOLPH, sinova; HERMINA, por. RACE, MARY in JOSEPHINE, hčere; JOE LUNDER, brat.
generala Ahila Staraceja o italijanskem pohodu na Gondar. Kakor obe knjigi maršala Ba-doglia in de Bona, vsebuje tudi ta pisma in brzojavke avtorja, Mussolinija in Maršala Badog-lia.
Knjiga je v toliko zanimiva, ker kaže do neke mere način italijanskega vojevanja. Ta način je n. pr. popolnoma nasproten angleškemu. Dočim Angleži vse natančno premislijo in se lotijo kakšne vojne akcije le tedaj, če so si izračunali stoodstoten uspeh, so Italijani pripravljeni imeti tudi v^čje izgube in udariti v negotovo v prepričanju, da je drznost že pol uspeha.
Tako piše tudi Starace ob priliki pohoda proti izvirom Nila, ko niso mogli doznati ničesar o tem, kje se mudi abesinski vojska pod rasom Kaso: "Če bi se hotel držati bodrih pravil, bi se moral ustaviti, da počakam, dokler bi se priključili tudi o-stali oddelki. Nisem pa mislil niti oddaleč na to, da bi se odpovedal 48 uram prednosti, ki sem jim smatral za odločilne za uspešno operacijo. Tudi če bi bil izgubil eno samo uro tega časa, bi lahko postalo usodno. Treba je bilo tudi tvegati, baš ker je bilo pred nami vse negotovo, in jaz sem to tveganje brez obotavljanja vzel nase."
Seveda pa se je treba spomniti, da je imel Starace pod seboj tehnično do popolnosti o-premljeno vojsko, da so se priprave za ta pohod vršile že leta prej in da bi se mu mogel postaviti po robu le nasprotnik s slabo oboroženo in slabo organizirano močjo.
morja.
Bila je še jesen, ko je dal Amundsen spraviti velike zaloge živeža in drugih stvari v tri taborišča v notranjosti antarktične celine. S tem pametnim u-krepom si je pot do Južnega tečaja skrajšal za 350 km, razen tega so se bili njegovi ljudje in psi že seznanili s težavnimi terenskimi prilikami na Rossovi ledeni plošči. 20. oktobra • 1911. se je začel pohod v notranjost. Tekač na smučeh je moral voziti naprej, da niso zgrešili poti do zalog, ki so jih bili v antarktični jeseni sicer dobro markirali, ki jih je pa bilo v snežnih zametih vendarle težko najti. 4. novembra so možje dosegli 3. taborišče na 82. vzporedniku. Potem so odšli v neznano.
Inzulin brez injekcij
: metodah izgubi in koliko ga pri-' de v resnici v kri. To utegne
----: biti po mnenju strokovnjakov
Poskusi dunajske zdravnice dr. ■ tudi slaba stran nove metode Lackenhacherjeve	' drče. Lackenbacherjevo. Vse-
--^ kako zahteva ta zdravnica sa-
Po neki pacientki, ki je nuj-Ima, naj nje način preizkušijo no potrebovala inzulina, pa je: klinično, na velikem številu bol-injekcijo odklanjala, je prišla' nikov, kajti le tako bo mogoče dunajska zdravnica drča. Ana dobiti pravi vpogled v njegovo Lačkenbacherjeva na misel, da! uporabnost.
bi ji dovedla to lečilo v drugi obliki v, telo. . V., ta. namen je uporabila želatinaste kapice, ki jih je bila najprej utrdila in potem oblila s parafinom. Poskus se je posrečil v' polni meri.
S to metodo se je zdravnica izognila pogostoma zelo nepri- ^ fin hlev. Farma se nahaja jetnim kožnim ranam, ki jih tlakovani cesti, malo južno
povzročajo injekcije. Samo ob pehi je umevno, da se injekcije, ki jih včasih prakticirajo lajiki sajni, ne morejo vedno izvesti popolnoma sterilno. Druga prednost je ta, da se inzulin po novi metodi vsrka znatno počasneje. S tem odpadejo velike neenakosti v količini sladkorja v krvi. Dočim pri injekcijah količina sladkorja v kr\'i hitro pade, da potem prav tako hitro narase, Led, na katerem so se smu- se to po novi metodi izvrši mno-čarji gibali naprej, je pokrival ga bolj počasi. Kakšne pol ure morje, tako da je bila pot raV-jpo injekciji je moral pacient na in ugodna. Ob vsakem no- doslej dobivati brezpogojno ne-vem vzporedniku so postavljali kaj sladkorja ali ogljikovih hi-v sneg zaloge živeža, da bi ga'dratov, ker so ga drugače za-imeli za povratek. 11. novem- čele napadati slabosti. Sedaj ti bra se je začela pred njihovimi pojavi popolnoma odpadejo ali očmi dvigati veličastna južno- pa potekajo dosti bolj milo.
polarna gorska veriga. 16. novembra so začeli stopati kvišku. Šlo je polagoma v neverjetne vi-
Doslej je bilo že mnogo poskusov," da bi pacientom dali inzulina v dr ugačni obliki nego v
Amundsen na Južnem tečaju
14. dec. 1936 je minilo 25 let,
odkar je Roald Amundsen zasadil zastavo svoje dežele v led najbolj južne točke naše zsm-Ije. Za ves svet je bil ta c'ogo-dek veliko presenečenje in za Amundsena prav za pxuv tudi.
Dotlej je veljal in velja še danes za junaka. Severnega tečaja. Njegovi načrti so šli samo za tem, da premaga Severni
tečaj, da izsili "severovzhodni" ^	tednov pozneje najti
in severozapadni prehod," stopi ^ tem mestu nesrečni kapitan na severni magnetski tečaj itd.	mož, ki mu ni bilo več
Te smotre si je bil zastavil že	^a se v'rne iz te ledene
deških letih in svetli vzgled Fridtjofa Nansena mu je bil v vzpodbudo.
Ko se je Nansen v maju 1889 vrnil iz Grenlandije, je bila ta vrnitev pravi mejnik v Amund-sonovem življenju, kakor je pozneje pripovedoval sam. Samo
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
šine, kjer je bilo treba prema- obliki injekcij, a vsi t; poskusi gati silne težave. Že po štirih so se ponesrečili, in sicer veči-dneh so bili v višini 3200 m, noma zato, ker niso nikoli ve-kjer je bil zrak redek in je po- deli, koliko inzulina se po teh menil vsak gib muko. Snežilp in viharilo je brez prestanka, da so celo psi s težavo dihali. Polovico jih je bilo treba zaklati—
strašen pogled za vsakega polarnega potovalca! 5. decembra so končno premagali gorski greben in na 3000 m visoki planoti je šlo lažje naprej. Staluv je pihal leden vzhodni veter, tako da je možem leva stran obraza postale ena sama gnijoča rana. Toda misel, da bi jih utegnil kapitan Scott prehiteti, jih je gnala naprej.
Dne 14. decembra ob 3. popoldne so končno vsi vozači sani z glasnimi kriki ustavili pohod. Merilne priprave so kazale 90 stopirtj. Dosegli so bili Južni tečaj. Molče so si možje podali roko, potem pa so izvlekli svileno norveško zastavo in zasadali nje drog v led. Bila je ista zastava, ki jo je moral
Farma naprodaj
Farma, 12 akrov, se proda ali zamenja za majhno hišo v Cle-velandu. Farma je v najboljšem stanju, na njej je nova hiša in
na od
Geneve. Poizve se na 997 East 63 Street, po peti uri zvečer.
Klobuk zamenjan
Na zabavnem večeru pri Fr. Martinu na 19101 Mohawk Ave. se je v soboto zamenjal klobuk. Pravi lastnik ga dobi nazaj pri gori navedenem.
Knjigovodkinja
in angle-
Zmožna slovenščino ščine dobi primerno službo. Ime, naslov, zmožnost in zahtevano plačo naj sporoči upravi tega lista.
666
uitavl
PREHLAD VROČINO
TEKOČINA. TABLETI MAZILO, NOSNE	prvi dan
KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah
Poskusite "Rub-My-TIsm" — na Svetu.
NaJbollie mazlln
Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Su^nna Pavlu^" Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdfaviio proti zaprtju, plinc^ slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam.
i _ — — -Pišite po i>iezi>Iačni vzorec— — — -Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, Q.
I Send luc a free scmple.
Pn vseh Name ...............................-......-.............—........—————
(Jruffistili I .Vcldrcs^	..,,,.w..i i
!usojeno,
puščave v domovino, sc Norvežani vrnili slavjem.
dočim so z zmagCK
PARAGRAF PROTI MIGI
KOVAČEVI Komisija za civilno pravo pri pariški poslanski zbornici je so-svoji materi na ljubo se m ude-	sprejela zakonski načrt,
iežil Nansenove ekspedicije na	onemogoči neplačevanje
1 .Severni tečaj 1893. Ko je pa g^pitkov. V zadnjih časih se je njegova mati umrla, je že na-^^	Francoskem zelo
slednje leto obesil študije na klin in se vkrcal na nekega ki-
razpasel, tako po gostilnah, kakor po hotelih, kjer so mnogi ,tolovca kot mlad mornar prvic ^ izginjali, ne da bi rekli ne za potovanje v Severno Ledeno	zbogom. Kazni za
morje. 'Nekoliko Itt pozneje je	grehe bodo znašale v bo-
spremljal kot mornar belgijsko uajmauj teden dni zapora ekspcdicijo Adriena de Gerla-	frankov globe, največ šest
clia v Južno Ledeno morje, po-	ječe in 100 frankov glo-
tem se je nekaj časa vzgajal na
pomorskem zavodu v Hambur-'
g".
Potem je prišel odločilni dan njegovega življenja, ko je stopil ves majhen in z bijočim srcem pred velikega Nansena in mu spregovoril o svojih načrtih, du bi z malo jahto "Gjoa" izsilil Severozapadni prehod. Nansen jej pristopajte k Cankarjevi u-1 odobril njegove načrte in v Ititih | ytanwi iu naročajte se iia "Can-1 1903. do 1806. je Amuud^n ves tarjev glatauk". Potoižit«, daj
n^pre4ujaki ne znamo saiiio
Iščem stanovanje
v najem se želi dobiti stanovanje obstoječe iz štirih sob in I kopalnice. — Naslov pustite v umdu tega Usta.
VEUKONOČNI
Izleti v
Jiy^©SLA¥DJ©
PARNIKI IZ NEW YORKA:
DEUTSCHLAND.. 14. marca EUROPA...____19. marca
Brzi vlak ob EUUOPA v Breinershavcn /ajumči udobno potovanje do Ljubljane.
l/.liornf železniške zveze od Cherbourg* ali Hamburga.
Za informacije vprašajte pri
AUGUST KOLLANDER CO.
6419 SI. Claii' Ave., Cleveland, O.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
BRING YOUR CAR UP TO STANDARD
and keep, tfowi
STARTING
GUARANTEE
izA'edel ta uaci't. Tudi 1. 1910. je bil s slavno Nansenovo ekS' pedicijsko ladjo "Fram" na po
vorltt, kadar
temveč tudi ustvarjati, se za uekaj zavzamemo!'
ti proti Severnemu tečaju, ko je pokažmio, da smo še krepki in' svet nenadno presenetila vtst, jjjjj jn	luisU^i^p šts jJpUuU
da je med potjo spremeuil svoj

' načil in oc obrnil vroti Južnemu
SOHIO



r^AWDARD Oil
STRAIN 4.
■ i:.-'
EI\AEOP!%A\u\uST
2 .feViniarja, 193?.
Carica Katarina
Zgodovinski roman
—	Gospa grofica, — sem za-jecljal in se silil, da bi zadržal solze, — jaz sem najnesreCnejši od vseh, ker ne bom nikoli mogel pozabiti, da je gospod radi mene moral . . .
—	Je že dobro, — nadaljuje lepa, hudobna žena, — pospravi svoje stvari! Zvečer ne smeS več biti tu!
—	Gospa grofica, — vzkliknem in se ji vržem pred noge,
—	zaklinjam vas, dovolite, da o-stanem vsaj tako dolgo tu, dokler ne izvem, da je gospod grof rešen!
Negoval ga bom,— niti ponoči ne bom zatisnil očesa, — jaz se bom žrtvoval zanj, jaz ga bom rešil!
—	Tako bo, kakor sem crejala,
—	odgovori grofica mrzlo in ml okrutno obrne hrbet.
Nisem takoj vstal s tal, kjer som klečal.
Zdelo se mi je, da me je nekdo z železnim kladivom udaril po glavi.
Za seboj sem slišal zaničljiv smeh in ko sem se obrnil, sem videl kastelana, nekega starca, sivega vohuna, o katerem sem že dolgo vedel, da je moj ogorčen sovražnik.
Sovražil me je že dolgo.
On je bil namreč tisti sluga, ki je bil ndcoč grofov Komor-nik, a je moral svoje mesto meni prepustiti.
Četudi je živel starec kot ka-stelan zelo dobro in celi dan prav za prav nič ni delal, me je vendar sovražil.
Celi dan se je plazil po dvorcu, vohunil je, ker je zelo nerad zapustil svojo prejšnjo službo, " kjer je imel vsaj mali vpliy na svojega gospodarja, grofa..Poli-odorja.
Toda ko je grof mene imenoval za svojega naslednika, me je začel Osip sovražiti.
—	Sedaj si končal, — mi za-kliče škodoželjno kastelan. — Sedaj te bo minilo tvoje večno prilizovanje pri našem mllosti-vem gospodu.
Preveč si bil ohol, dragr moj J
Vedno sem vedel, da se &o to strašno končalo!
Sedaj bo lahko gospod komor-nik zopet postal to, kar je bil nekoč, — kmet, ki sadi Krompir!
Sedaj boš zopet pasel svinje!
Potem seveda ne boš imel več tako behh rok, dragi moj T — Hahaha, sedaj je konec tvojega gospodovanja!
To je popolnoma pravilno, drugega nisi^zaslužil, — poberi se tja, odkoder si prišel!
Jaz se vzravnam in zaničlji-vo premerim hudobnega starca rid glave do pete, nato pa odhitim v svojo malo sobico, ki se je nahajala v najvišjem nadstropju starega grofovskega dvorca.
V sobici sem se joka je zgrudil na stol.
Ihtel sem, toda ne morda radi razžalitev, s katerimi so me obsipali z vseh strani, ne radi tega, ker sem izgubil svojo zavidanja vredno službo, — moja bol je bila strašna, ker sem vedel, da se moj dobri, ljubljeni gospodar bori s smrtjo.
Slišal sem, kako so spodaj sluge letali sem in tja.
Skozi okno svoje sobice sem videl, da je prišel zdravnik.
Uro pozneje sem opazil dva glasnika, ki sta hitro odjezdila, menda s pismi na vse strani.
Grofu je bilo zelo slabo.
Vaški zdravnik je prišel, ni pa mogel ničesar drugega storiti, kakor da je izpral m obvezal rano.
Rekel je, da j^ m^jascev zob najbrže ranil dvobovje in da najbrž ni nobenega upanja, da bi se grof rešil.
Kakor sem pozneje slišal, so poslali v mesto po nekega profesorja, znamenitega zdravnika.
Drugi glasnik je odjezdil v Moskvo, da sporoči Liviji, da ji oče leži na smrtni postelji.
Oh, vse to sem opazoval skozi okno, nisem smel iti v bolniško sobo in vprašati kako je grofu.
Vse to sem slišal le iz pogovora služabnikov, ki so stali pred mojim oknom in pred vratt
Začel sem pospravljati svoje stvari.
Na žalost mi ni ničesar drugega preostalo, kakor da čim preje zapustim to hišo, kakor mi je to ukazala grofica v svoji nepojmljivi okrutnosti.
Kmalu sem končal to svoje žalostno opravilo.
Nato sem sedel in začel resno premišljevati, kam se naj prav za prav obrnem.
Jasno mi je bilo, da kmet ne morem več postati.
V .grofovi hiši. sem se toliko naučil, da bi lahko sprejel tudi kako boljšo službo.
Upal sem, da bom dobil službo tajnika pri kakem bogatem in odličnem gospodu.
Če se mi to ne bo posrečilo, bom še vedno lahko postal zopet lakaj.
Toda za enkrat nisem nameraval oditi iz vasi.
Prepričan sem bil, da mi bo dal župnik za nekoliko dni zavetišče.
Da, na vsak način sem hotel ostati, ker sem slutil, da bo Li-vija takoj prišla domov, čim bo zvedela, kaj se je zgodilo.
Vedel sem da bo želela še enkrat videti svojega očeta, — in če ne bo prišla pravočasno, bo vsaj prisostvovala njegovemu pogrebu.
Hrepenel sem, da bi zopet videl njen mili in dobri obraz ki bi mi nudil tolažbo v moji nesreči.
Na vsak način sem hotel o-stati, da bi jo videl, nato pa?
Kaj se bo potem zgodilo, nisem vedel.
Zdelo se mi je, da ne Kom nikjer našel miru, — da bom vedno moral ostati v bližini tega dvorca, — zdelo se mi je, da spadam le v dvorec.
Vzel sem svojo culico, sr posadil kapo na glavo in odšel iz svoje sobe.
Ko sem prišel na hodnik, sem našel kastel^ina, ki ml Je prihajal naproti.
—	Ali si še vedno tu? — za-kriči stari Osip.
Grofica me je poslala, da se prepričam, če si že pobral šila in kopita. — zate tu ni več prostora!
Milostiva grofica je dejala, naj naščujem pse nate, če se Se vedno nahajaš v dvorcu.
—	Ze grem, — sem mu odvrnil. — Ne bo vam treba naščuvati pse na mene.
Pazite samo, da psi ne bodo vas vzgriznli, ker imajo te živali vedno dober čut, one vedo, kdo je dober ,a kdo je hudoben človek.
(Dalje prihodnjič)
KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI
ADDISON FURNITURE &mO GO.
Vse potrebščine za dom. Prave cene H tovarne. Oglejte si nato zalogo General Electric ledenic. Odprto zvečer.
7210 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 3417
ZNIŽANE
za Clevelandske stanovanjske telefone
s L aprilom
'
Enostavne cene bodo v veljavi za osebne in dvo-osebne tdefone v domovih... Druga znižanja... Nove nizke
cene za postrežbo na osebnb kficih
Začenši z 1. aprilom bo navadna osebna in dvo-osebna telefonska postrežba na domovih podana za enostavno ceno, brez posebnega računa za več klicov. Osebna postrežba bo $5 na mesec, dvo-osebna postrežba, $3.75 na mesec. Poleg tega bo tudi postrežba na osebnih klicih podana po znižani ceni naročnikom šti-ri-osebne postrežbe.
Postrežba na osebnih klicih
Nova postrežba na osebnih klicih bo sedaj $2.50 na mesec za 50 klicov, in vsaki nadaljn^"	. V krajih ker imajo
"dial" sistem je sedaj m	• imajo lahko osebne
klice na podlagi dvo-osebii ^	rajih, ki še imajo ope-
ratorje, je to sedaj še nepraktična, loaa naročniki štiri-osebnih telefonov imajo priložnost dobiti postrežbo po znižani ceni takoj, ker delujemo sedaj, da bo tem naročnikom ta postrežba podana na štiri-osebnem sistemu. Kasneje bo ta postrežba postala dvo-osebna po celem Clevelandu. Te znižane cene so del programa po celi državi, ki so ga povzročila pogajanja med državno komisijo javnih utilitet in Ohio Bell Telephone družbo. Letna prihranitev naročnikom telefonske postrežbe bo znašala skoro $2,000,000. Druga znižanja bodo v korist trgovskim kot stanovanjskim naročnikom v Clevelandu. Te so:
1. ROČNI TELEFONI se bodo sedaj računali samo za 18 mesecev po 15 centov namesto za 36 mesecev.
2.	RAČUNI ZA PREMESTITEV so odpravljeni za nove instalacije in bodo v veljavi samo ako se naročnik preseli iz ene hiše v drugo, ali če je telefon premeščen iz enega prostora v hiši v drugega.
3.	EXTENSION ZVONCI se bodo računali po 15 centov namesto 25 centov na mesec.
4.	EXTENSION CUT-OFF KLJUČI se bodo računali od $1 do $2.50 za instalacijo, toda mesečni prebitek 15 centov bo odpravljen.
o.
RAČUN ZA PONOVNO INSTALACIJO ko je teiefon ustavljen zaradi neplačitve, bo odpravljen.
6.	ZVONEC Z EXTENSION TELEFONOM. 25 centov mesečni račun za to postrežbo bo odpravljen.
7.	TOLL RATE. Gotova znižanja za long-distance klice v drža-žavi bodo upeljana s 1. aprilom. To pomeni letno prihranitev v državi Ohiji $150,000.
Prosimo, da počakate z Vprašanje
Prosimo, da za par dni ne sprašujete o novih cenah, da uredimo vse v našem uradu. O nadaljnjih izpremembah vas bomo obvestili potom oglasov v listih.
ZNIZANE CENE V PREGLEDU
Osebna postrežba na domovih — Dvo-osebna postrežba na domovih
STARA CENA	NOVA CENA
—$5.00 klicov)----$5.00 (nobena meja na klicih)
—$3.75 klicov)--:--$3.75 ("obena meja na klicih)
— ★ ★ ★------------$2.50 (50 klicov)
Osebni klici na domovih----------
(Nadaljni klici JfC vsak)
Ročni telefoni------------15C"® mesec—36 mesecev —	15C mesec, 18 mesecev
Transfer Charge za nove instalacije — — — — -—$1,00 — — — — — — —	Nič
Ponovna postrežba, potem ko se ustavi — — — -—$1.00--— —--—	Nič
Extension zvonci-----—---— —25C *"Gsečno----------15C ®*®*®čno
Extension Cut-Off ključi — —--------15C ""^^ečno--—--$1 do $2.50 Prvotni račun
Nič m mesec
Zvonec z extension telefonom
25 c "mesečno
Intra State Toll cene
Nič
(Naznanjeno bodo kasneje)
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY