Stev. 24.
PoStiiina v	pavšallrana.
Powameasrio Številko »tane JiO vlmnrlev,
Leto 2.
-" 'S5,
Uredništvo in uprayništvo v Velikovm. List Izhaja vsak torek in petek.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
i rul1 rt iii -iHiiifTtaVi

Kmetski nemiri v Nemški Avstriji.
Nasilne rekvizicije. — Hoi med kmeti in orožniki. — Okoli 50 kmetov in orožnikov mrtvili, veliko število pa ranjenih. 15 kmetov ustreljenih po prekem sodu.
V Nemški Avstriji se preliva kmetska kri.
Avstrija ima nekaj nad 6 milijonov prebivalcev. Med temi je več ko 3 milijone mestne gospode in sploh takih ljudi, katere mora kmet rediti, če bi Avstrija bila prav rodovitna dežela, bi to Še kako šlo. Pomisliti pa moramo, da avstrijski kmet ne pridela niti toliko žita, kolikor ga sam potrebuje. Dunajska vlada pa si misli: Če mora •iičSuta gospoda stradati, naj strada tudi kmet! Zato so avstrijski ministri ukazali rekvizicije: določili so, koliko živine in Žita in po kateri ceni mora kmet prodati državi. Kmetu so pustili samo toliko, da s svojo družino ne pogine od lakote. Kmet je sicer škripal z zobmi, a mora! se je vdati.
Ko pa je mestna gospoda pojedla, kar je bil kmet oddal, so avstrijski ministri zaukazali nove, še hujše rekvizicije. To pa je bilo kmetom preveč. Vedeli so, da v Jugoslaviji ni rekvizi-cij; vedeli so, da sme naš kmet ro-dajati živino in poljske pridelke, komur hoče. Zato niso hoteli nič oddati. Dunajska vlada pa si je znala pomagati : poslala je pretekli teden nad kmete orožnike. Medtem ko so orožniki pobrali več vagonov živine in Žita ter jih spravili na kolodvor, da bi jih odposlali v Gradec in na Dunaj, se je zbralo več sto dobro oboroženih kmetov in napadlo kolodvor in orožnike. Med kmeti in orožniki je nastala prava bitka. Okoli 50 kmetov in orožnikov je mrtvih, veliko pa ranjenih. Šele ko so dobili orožniki pomoč iz Gradca se jim je posrečilo, da so premagali uporne kmete. Nato je bil takoj proglašen preki sod (Standrecht). Samo v enem kraju so po prekem sodu us.reliti \S kmetov.
Tako postopa Avstrija s svojimi kmeti, in to v 20. stoletju ! človeku mora od jeze zavreti kri, ako vse to premisli in se spomni, da je še vedno na Koroškem nekaj brezvestnih, od Boga zavrženih ljudi, ki bi radi tudi naše koroške kmete spravili v tako nesrečo I
Časi se izpreminjajo. Povračilo vojne škode.
„Cajti" so se Čudno spremenili. Ni še dolgo, kar tj nam tolksvtrovci grozili, da pridejo z vojsko, z ,gvi-rami'Mn s kanoni in da bodo poklali vse „Čuše" Dan za dnem so se napovedovali Zepej in drugi „generali". vemčurji so se v«.selili in pripravljali na skrivaj slavoloke in frankfurtarice, da jih dostojno sprejmejo. Mi smo se smejali, imeli . mo zastonj „teater"
p« *>t'Sr »» «"i^ # rit«	* i Uvuii.
No, kolo se je zasukalo, citre pojejo sedaj malo drugače. Folksverovci prihajajo — ne s puškami, z mašin-cami in s kanoni, ampak lepo mirno — do spoznanja, daje bila vse skupaj velika neumnost, kar so napravili od začetka leta i919 pa dosedaj V roke smo dobili z roko pisan nemški letak, v katerem drug drugega priganjajo, naj se prvi oglasi pri naših obmejnih stražah. Drugi bodo pa gledali, kaj se bo z njim zgodilo. e zaupajo si menda še prav, drugače bi bilo bolj primerno, da se pogovore med seboj osebno.
Obljubljena dežela jim postaja premrzla Drug za drugim se zglašajo pri naših stražah, nato še hitro pri glavarstvu za legitimacijo in potem domu, domu . . .
„Ja, der Hunger tut halt immer weh", zato se ne menijo več, če je cona A jugoslovanska, nemška ali pa kinezarska.
Veseli nas ta preobrat, za nas je gotovo dobro znamenje. Samo en po-! mislek še imamo. Ali ne bodo nekateri, ko bodo postali siti, začeli zopet agi-tirati proti naši državi kakor na Pre-valjah in v GuŠtanju? Zato pa svetujemo našim oblastim, naj pazijo nanje ter vsakega, ki bi začel agitirati j proti naši državi, napravijo „hunger-diensttauglich" in ga pošljejo v Avstrijo nazaj gladovat. (Iz Mežiške doline nam prihajajo pritožbe, da se tam županstva in druge oblasti premalo brigajo za to, kaj počenjajo nekateri „begunci", ki so se vrnili domov, da si zopet napolnijo lačne želodce. Pri-j pomba uredništva.)
Kakor smo svojčas že poročali, je mirovna konferenca sklenila, da morajo Nemci tudi naši državi povrniti : vojno škodo. S tem vprašanjem se peča v Parizu posebna komisija. Za-; stopnik naše vlade v tej komisiji je g. Mat. Boškovič. Jugoslavija zahteva i od Nemcev:
52.000 vprežnih volov 100.000 plemenskih krav od 2. do 7. let.
5.000 bikov o d 1. do 3. let. 50.000 plemenskih kobil od 3. do 7. let.
1.000 žrebcev od 3. do 7. let.
2.000 vprežnih konjev 200 težkih vprežnih konjev 400.000 ovc 20.000 ovnov.
Razen živine pa zahtevamo še od Ncmcev za 200 milijonov raznega materijala za industrijo in obrt, za 2C0 milijonov raznega materijala za mostove, potem železa, barv in jekla. V najkrajšem času nam morajo Nemci i izročiti za več ko 200 milijonov telefonskih in telegrafskih aparatov, do i 1. julija t. 1. pa 30 železnih mostov. — Gorje premagancem !
Gospodarstvo.
Oddaja plemenskih bikov
pinegavske in simodolske pasme.
Na državne stroške se namerava nakupiti do 50 plemenskih bikov pinegavske in simodolske pasme za tiste okraje, kjer se gojita te dve pasmi in kjer je pomanjkanje dobrih pleme-njakov. Nakupna cena poldrugo in dveletnim bikom bo približno 5030 do 6000 K.
Oddajo bikov bo izvršila „Slovenska kmetijska družba", ki jih bo i prepustila živinorejcem, živinorejskim in bikorejskim zadrugam ter občinam po znižani ceni, in sicer s popustom ene tretjine nakupne vsote.
Živinorejci, zadruge in občine, ki i si žele nabaviti take bike po znižani
Stran 2
KOROŠEC-, dne 27. maTca l'J2G.
Stev.24.
ceni, se poživljajo, naj takoj, najkasneje pa
do 3! marca t. 1. vložijo prošnje, potrjene od tamkajšnje občine, da je /.a njih okoliš bik-ple-menjak res potreben, pri „Slovenski kmetijski družbi" v Ljubljani, Turjaški trg 3,
Istočasno morajo pri tej družbi vložiti kot jamstvo, da bodo bika res prevzeli, znesek 1500 K
Ko biki dospejo v Ljubljano, se prosilci osebno pozovejo, da si vsak sam izbere za pleme tistega, ki se mu zdi primeren,podpiše„Zavezno pismo", da bo bika držal za pleme najmanj dve leti in da bo vodil točno spuščaini zapisnik. Nato dopiača ostali znesek dvetretjinske kupnine in prevzame osebno bika,
Slovenska kmetijska družba.
Poljski delavci.
V Prekmurju se nahaja par tisoč poljskih delavcev, ki so hodili pred vojno na sezonsko delo po različnih krajih Madžarske To so v veliki večini dobri, pridni, trezni in zanesljivi delavci. Vsied sedanjih razmer so ti sedaj večinoma brez dela, ker jim je onemogočen prehod čez demarka-cijsko črto. Stalno se obračajo zaio na državno posredovalnico in prosijo zaposljenja čez poletje, ker jim sicer grozi največja beda. Ker pri nas čez poletje zelo primanjkuje poljskih delavcev, se poživljajo vsi kmetovalci, ki želijo dobiti take delavce, da se takoj pismeno obrnejo na državno posredovalnico za delo v Ljubljani, ter naj naznanijo, koliko delavcev in delavk potrebujejo in koliko mesecev bodo zaposleni Poživljajo se tudi vsa načelništva podružnic, kakor tudi županstva, da javno razglasijo to objavo.
Novi dvokroitski bankovci
pridejo v najkrajšem času v promet.
Proti tihotapcem.
V ministrstvu za notranje stvari pripravljajo nove, bolj stroge predpise glede tihotapcev.
Draginja v Ameriki.
Ne le v Evropi, ampak tudi v Ameriki raste draginja. Listi poiočajo, da stane v čikagu 1 krompir 5 Čeških kron.
Podjuna.
Veiikovec. Morilec jezerskega po-stiljona aretiran. (Uradno poročilo.) Glasom brzojavnega obvestila od postaje Železna Kapla /. dne 11.3. 1920 je bil prejšnji večer na Jezerekem poštni sel od neznanega zločinca umorjen in oropan. Sumljiv je bil tega zjočina mlad človek, bre/. brk, črno oblečen, z rjavimi gamašami, ki je šel v smeri proti Pliberku. Na to obvestilo so odšle orožniške patrulje na vse strani. Patrulja podstraž-mejstra Rudolfa Puher in Jakoba Hroščak je dognala v gostilni pri „Hrustu", da je bil v gostilni neki črno oblečen, neznan, mlad človek, ki je pil vrček sadnega mošta in je ravnokar odšel naprej po cesti proti Prevaljam. Orožnika sta šla hitro za njim in res sta ga okoli deset minut pozneje zagledala na cesti,
Ta se je oziral nazaj na orožnika, pa je nadaljeval nemoteno svojo pot.
Ko sta ga orožnika dohitela, nista bila gotova, če je zasledovan; sumljiv ali ne, ker se njegova postava, starost in tudi obleka ni skladala s popisom morilca. Vsekakor,sta ga pa zadržala, da se izkaže, Izdal se je kot Janez Mrcina, pokazal legitimacijo in je rekel, da prihaja iz VeBkovca, kjer je prejšnjo noč prenočeval. Pri nadaljnem zasliševanju je izpovedal, da je prišel črez Železno Kaplo iz Kranjskega. Iz tega sta orožnika že sumiia, da imata najbrž zasledovanega morilca pred seboj, toda ta je še vedno tajil, da ni nič krivega storil. Kljub temu je podstražm. Puhaii izjavil, da ga v imenu postave aretira.
Orožnika sta stala pred njim na cesti, puške v rokah. Podstražm. Puhur se je hotel prepričati če ima Mrcina orožje in je stopil bližje, a v tem trenutku je potegnil Mrcina bliskoma vojaško armadno pištolo, ki jo je imel za pasom na desni strani, in je nameril in sprožil na na levi od Puharja stoječega vodjo HreŠčaka, pa ga ni zadel; obenem je tudi udaril z isto pištolo podstražm. Puharja po glavi in ga lahko ranil.
Podstaržmojster Puhar je imel jermen od puške na levi roki in ni mogel več drugače, kakor da ga je z obema rokama objel okoli života, medtem ko mu je vodja Hreščak sunil bodalo v levo stegno. Nato je Mrcina izpustil pištolo iz rok, nakar sta ga orožnika vklenila.
Mrcina je potem priznal, da je prejšnji dan na jezerskem vrhu ustrelil postnega sela iu mu vzel beležnico, v kateri je biio 380 kron, in žepno uro. Iz beležnice je vzel denar iu jo vtgel zopet proč. Mrcina izjavi, da je prišel na Koroško, da bi nakupil usnja iu sukna. Roparski umor je izvršil, ker ni imel denarja.
Dalje je izjavil, da je hotel usmrtili oba orožnika in potem bežati dalje.
Pri osebni preiskavi Mi cine se je našlo 385 K, beležnica, žepna ura, žepni nož, vojaška pištola in 4 naboji.
Veiikovec. „Arbeiterwille", znsni socijalnodemokraški nemški list; nam prihaja na naslov: I. 1. Veiikovec, Jugoslavija SHS. V Gradcu torej niso tako neumni kakor nekateri Velikovčani, ki še vedno na skrivnem upajo, da bo še kdaj Veiikovec nemški.
Pliberk. (Oslovska trompeta poje). Menda vsaj še ne bo sodnji dan? Morda pa bo glasovanje? Ko bi se vse ravnalo po nji, bi bilo za naše nemčurčke pač imenitno. Tako pa se v svoji onemoglosti zadere sedaj nad tem, potem zopet nad drugim poštenjakom. Vsled prizanesljivosti naših oblasti ima piskača seveda tudi v našem inestn. Najlepša stran zanj je sever. Zato .se je spravil na našega g. nadpoštarja Cernica, kateremu pa	niti do kolen ne seže. Občevanja s kmeti g. uadpo-štarju ne privošči. Boji se že /.a tistih 70% za N. Avstrijo, ki jih ima hčerka v žepu. Najrajši bi obdeloval kmete pač po svoje. Kadar se pa pri njem zbirajo razni Avstrijci kakor Mondl, Schellander, Sahlattniggi, Kronenfeldi i. t. d., tega pa ne pove. Tudi v akcijah, ki jih kuje na svojem stanovanju, molči. Izvoščka
Jurca dolžiš tatvine? Da res, Jure ie imel tedaj veliko naloženega: 3 sode vina iz Nar. doma, 3 zaklane prešine in strojne puške. Ni pa tega peljal v Pliberk, proti Prevaljam. To blago pa ni bilo Jurčevo, ampak so si ga prisvojili „pošteni" značajni, junaški folksverovci, ki so Jurca prisilili, da je zapregel in peljal. V spremstvu avstrijskih „poštenjakov" je peljal blago. Pri Krulju se je procesija pomnožila za 3 prešiče in kočijo. Na Poljani se je karavana ustavila. Nekaj folksverovcev je prinesto iz hiše vsak pol žaklja suhih klobas in mesa ter dva žaklja koruzne moke. Eden je še rekel: „Smo dobri ljudje, vzeli smo samo polovico, ima še tako dosti!" Procesija se je nato začela pomikati proti Prevaljam. Kakor izvošČek Jure, tako je moral voziti naropano (pardon, pošteno, pridobljeno) blago tudi hlapec g. nadpoštarja. Prava nemška pravičnost! Tatje — poštenjaki, Slovenci — lepovi. Dopisnik, čemu vse tako obračaš? In Jure naj bi bii v občinskem zastopu? Da bi dopisnik tega ne vedel, ko vendar vse tako dobro ve! „Štimce" se vendar nikoli ne lažejo! Kaj vse morajo ljudje v coni B čitati in verovati! Ubogo ljudstvo v „prosti republiki", kako se nam smiliš! Bog nas varuj take prostosti!
Pliberk. (Shod.) Na velikonoč ni torek je ob 1. uri pop. v Nar. domu v Pliberku važno zborovanje vseh po Nemcih meseca maja 1. I. oropanih Slovencev. Vsi prizadeti naj gotovo pridejo.
Galicija. Od zlomka so ti naši gališki vetrovi! Pa tudi nesramni so, da je strah. No, pa recite, če ni to nesramnost, da niti slovenskih napisov ne morejo pustiti v miru. Ni Še dotgo -tt-gu, ko so vrgli nekemu gostilničarju napis z gostilne. Svetujemo dotičnemu gostilničarju, naj da napraviti takoj boliši napis na svojo gostilno. Prepričal se je sedaj lahko sam, da je taka mala „dik"a" za nič, ker jo lahko takoj „veter" prevrne. Najbolje je, da pokliče „malarja", da mu pošteno „namala" na zid slovenski napis. Takemu napisu ne bo noben „veter" več kos. Niti kraška burja bi ga ne mogla odnesti.
Galicija. Nemška agitacija že peša. Kar še pride črez mejo, je že tako neumno, da niti najbolj zabiti 'nemčurji ne verjamejo več. Pred kratkim so nemški agitatorji trosili pri nas letak „Kürntner V ilksschule" (Koroška ljudska šola). V njem trdijo, da je koroška deželna vlada posebno skrbela za „slovensko šolo*. Mislimo, da pač v coni A ni niti enega trepa, ki bi verjel to „luštno storijo". Obljubljajo prebivalcem cone A, za slučaj, da bi prišli pod Avstrijo, pomoč od zveze narodov. Hvala lepa za pomoč od „zveze", ki je še ni! Dokler ta ne pride, bi nam Nemci že vse „porekviri-rali". Mi smo prav zadovoljni, da smemo ostati pod Jugoslavijo, ta nam daje kruh in zaslužek, zveza narodov pa ne da niti piškavega oreha.
Vobre. Iz Nemške Avstrije sta se vrnila prejšnji voberski poštar Leber in Petrov sin v KleČah. Tudi Klančnik menda kmalu pride?
Tinje. Tuk. Marijina družba priredi na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne v prostorih proštije narodno igro „Nežka z Bleda". Prijatelji in člani Marijinih družb iu ženskega društva so
Stev. 24.
KOROŠEC", dne 27. marca 1920.
Stran 3.
iskreno vabljeni. Vstopnina 2 K je namenjena za novo društveno zastavo, zato se bodo preplačila hvaležno sprejemala.
Igra se dne 11. aprila ponovi, in sicer v prid tuk. ženskega društva.
Grabštanj. Koncem marca pride iz Ljubljane komisija, ki bo pregledala takozvano Tinjsko blato, ki ga misli vlada izsušiti.
G rab stanj. Dne 19. marca ob pol Šestih je izbruhnil na do sedaj Še nez-nan način ogenj v hlevu Marka Mautner v Grabštanju. Prebivalstvu in vojaštvu se je posrečilo, da se je ogenj omejil. Škode je 100.000 K.
Mostič. Dne 27. febr. t. 1. je bila na Mostiču aretirana gdč. Terezija Tomaž iz Velikovca. Imenovana je imela pravilno prepustnico od koroškega obmejnega poveljstva in pravilen potni list za potovanje po celi Avstriji, izstavljen od deželne vlade in policijske direkcije v Gradcu. Ustavil jo je neki Wernig iz Velikovca (brat brivca Wer-niga). Očitali so ji, da je slovenska vo-hunka, ker baje naše oblasti samo tem izstavljajo prepustnice. Wernig ji je od-vzei vse potne liste, potem so jo tirali od enega „komandanta" do drugega, naposled so jo hoteli spraviti v Svinec. Lagali so se, da avstrijski potni listi niso veljavni za Koroško. Zadržana je bila 12 ur.
Nujno osumljena, da je povzročila to aretacijo, je gospa Magnet, trgovka s papirjem v Velikovcu, ki se je vozila pred njo. Wernig je Tomaževo že pričakoval pred gostilno Jandler, torej je moral biti od nekoga obveščen. Tja grede gdč. Tomaž 11 i imela nobenih sitnosti. Za enkrat prepuščamo oblastim, da stvar preiščejo, potem bomo tudi mi i/.prego-vorili besedo.
St. Peter na Vašinjah. Ljubi „Korošec"! Potožiti Ti moram žalostno novico. Veš, da je ves Tvoj trud, da bi tešil Koroško, zastonj? Zastonj pripoveduješ o lakoti na nemški strani, zastonj o lekviiiranju, zastonj, da je tam več mestne gospode, ki zna samo jesti, delati pa nič, ko pa kmetskega ljudstva, ki zna kruh tudi pridelati; zastonj pripoveduješ o vojnih dolgovih, katerim nihče v N. Avstriji ne bo ubežal, zastonj o blagostanju, ki bo vladalo v Jugoslaviji. Vse, vse je zastonj, Koroška je izgubljena. Veš, na Rudi je strašno imeniten gospod, med vojsko se je celo to učil, da se mora kmetom bike rekvirirati ravno dan pred pregledovanjem, da se potem drugi dun dobi premija za dobro rejo in dobro pleme — iz tujega hleva. Veš, ta imenitni gospod je znan celo pri antanti. Antanta mu je celo poslala prijazno pisemce. V tem pa stoji črno na belem: „Vsa Koroška pride pod Nemce". O tem pismu vemo že vsi po Grebinju, Rudi in tudi tu v St. Petru. Vidiš, ljubi »Korošec', vse je zastonj, kaj se boš še trudil, mirno zaspi za vedno, ker se lie da nič več narediti. Antanta je Jakl-nu pisala, pa je amen!
St. Peter na Vašinjah. Dne 14. t. m. je pogorelo v Malih Djekšah pri Jegartu. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. Razen ljudi in živine se ni moglo rešiti ničesar.
Trušnje. Gojenke gospodinjskega tečaja v Trušnjah so darovale ženskemu
društvu za važenberško okrožje 200 K. Živela naša dekleta!
Dobri a vas. Na Belo nedeljo, 11. aprila t 1. popoldne ob 3. uri priredi Narodna Čitalnica v Dobrli vasi v Čič-manovih prostorih svoj I. koncert z bogatim vzporedom. Pevske točke proizvaja celotni društveni pevski zbor, glasbene pa salonski orkester na lok.
Prijatelji lepega petja in ljubitelji glasbe, pridite!
Okoliška društva naj blagovolijo vzeti to na znanje z ozirom na čas svojih prireditev.
Žitara vas. Začetkom meseca marca se je ustanovilo za Žitaro vas in okolico žensko društvo, ki šteje danes že 50 članic, samo delavna in sveža dekleta in žene, ki imajo dobro voljo ter hočejo delati v blagor in prid svojega stanu in naroda. V odbor so bile soglasno izvoljene: za predsednico in tajnico gdč. Gabrijela Tavčer, za biagaj-nico Katrca Artač in kot odbornice Micka Kordeš, Angela Rutar, Rezika Ogris in gospa Pok. Pri ustanovnem shodu je govoril g. nadučitelj Sokol o pomenu zborovanja, delu in cilju ženske organizacije i. t. d. G. župnik Weis pa je v gorkih in lepo ubranih besedah pozdravil ustanovitev društva. Novo društvo obeta najlepše uspehe in prepričani smo, da si bo v najkrajšem času priborilo oni ugled, ki mu gre. Dekleta in žene Slovenke pa, ki stojite danes še ob strani, vabimo Vas k pristopu v našo organizacijo.
Mohliče. (Zahvala.) Žensko društvo za Rikarjo vas izreka gospe Emi pl. Zadurovicz za velikodušni dar naj-iskrenejšo zahvalo. Posnemajte!
Globasnica. Prav žalosten dogodek se je te dni prigodil pri nas. Umrla je dne 18. t. m. hči tukajšnjega kovača Marija Leder Tonejeva v 22. letu svoje starosti. Prehladila se je s tem, da se je izmučena vlegla na vlažno pomladansko zemljo. Zmračil se ji je tudi um in nenadoma jo je iztrgala smrt žalujoči rodbini.
Gorenče. Dne 23. marca sta zgoreli hiša in gospodarsko poslopje posestniku Jakobu Lindl, pd. Kavčeju v Šmi-klavžu. Zavarovan je bil komaj za 1000 K. Kmetje, zvišajte svoje zavarovalnine! — Dne 20. t. m. so izkopali Jurja Karner, pd. Fiirpasa, ki je bil že 14 mescev pokopan. Njegova žena in njen sedanji mož sta osumljena, da sta ga zastrupila.
Rož.
Iz spodnjega Roža. Že zopet so nas hoteli naši zagrizeni nemčurčki in plačani agitatorji Nemške Avstrije zbegati z novico, da bo naša tobačna režija izdala karte, zahtevala za iste 30 K — in povrh še povišala sedanje cene tobačnim izdelkom za 100°/o. Nadalje lažejo, da imajo v Celovcu za slučaj, če bi zasedli cono A, 5 vagonov sladkorja, katerega bodo tukaj razdelili. (Na datum, kdaj pridejo, so pa to pot pozabili!?) Hvalabogu, da naše ljudstvo takim oslarijam izmečkov človeške družbe Sumija, Kirschnerja, Lučovnika et Companije ne verjame in je uverjeno, da naša tobačna režija tem pobožnim željam celovških prismod nikdar ne bo ustregla. V drugem slučaju pa bi Vas, Sumi, Kirschner, p. d. I Razaj, in Lučovnik vprašali: Če imate
v Nemški Avstriji, posebno v Celovcu vsega dovolj, zakaj pa ste se še pred nedavnim časom pričkali z dunajsko vlado za tistih 10 vagonov krompirja, katerega je poslala Jugoslavija bedni Nemški Avstriji? To pričkanje, kdo je krompirja bolj potreben, Dunaj ali Celovec, pa je trajalo tako dolgo, da ga je takrat nastopivši mraz uničil. Dunaj-čani za imenovane celovške gospode res niso zastonj rezervirali mesta v „Steinhofu" pri Dunaju!
Nemška Avstrija,
Poštne pristojbine v Nemški Avstriji.
V	Avstriji so zopet zvišali poštne pristojbine (tarife), tako da stane: dopisnica 50 v, pismo 80 v, priporočeno (rekomandirano) pismo 2 K; poštna nakaznica za zneske do 50 K stane 1 K, za zneske do 1000 K pa 10 K.
Vrednost srebrnega denarja v Avstriji.
Avstro-ogrska banka plačuje za 1 srebrno krono 23 nemških kron.
Srečni avstrijski kmetje.
Celovški listi imajo vsi posebne oddelke, v katerih naštevajo imena onih avstrijskih kmetov, ki so bili kaznovani zavoljo prodaje živine. Kazen 10.000 za tele, ki ga je kmet prodal pod roko, je nekaj čisto navadnega. Profit sme delati samo Šumijeva „Viehverwertungsgesell-schaft". Če bi se to godilo v coni A, bi Nemci vpili o jugoslovanski strahovladi. Naši kmetje lahko izprevidijo iz tega, da bi bili tudi oni celovškim gospodom le molzna krava. To je dobro, da nima celovška gospoda nič opravili s slovenskimi kmeti.
Celovec. Po vsej coni B se trdo vratno širi vest, da bomo zasedli kmalu celo cono b in da se radi tega više pogajanja med Dunajem in Beogradom.
Politične novice.
Pogajanja za novo vlado.
Naši politiki se še vedno niso zedinili, kako naj bi bila sestavljena nova vlada. Ena stranka ni zadovoljna s tem ministrom, druga zopet z onim ne. Skoraj vsakdo misli 4e na korist svoje stranke. Da' trpi pri tem država škodo, za to se le malokdo meni.
Antanta zasedla Carigrad.
Antantne čete so zasedle Carigrad. Turki se niso dosti upirali.
Državne prodajalne.
Ministrstvo za prehrano bo ustanovilo lastne prodajalne, v katerih se bo prodajala obleka po zelo nizkih cenah.
Vojske še ni konec.
V	Nemčiji vre. Republikanci, bolj-ševiki in monarhisti, vse skrižemase oborožuje in vojskuje med seboj. Povsod vlada nered in anarhija.
V	Nemški Avstriji se upirajo kmetjÊ z orožjem v roki večnim re-kvizicijam, ki jih ukazuje dunajska vlada
Stran 4
KOROŠEC", dne 27. marca 1920.
Stev. 24.
Na Španskem je izbruhnila splošna stavka vseh železničarjev.
V Dublinu na Irskem so nastali nemiri med prebivalstvom, ki zahteva samostojnost Irske.
Nikjer še ni pravega miru, povsod še teče kri. Posledice svetovne vojske še leta in leta ne bodo izbrisane. Lahko smo veseli, da je vsaj pri nas mir!
Konferenca v San Remu.
Konferenca antantinih ministrskih predsednikov se je sestala dne 2i. marca v San Remu na Italijanskem.
v
Širite povsod „Korošca"!
Iz ženske organizacije.
V nedeljo, dne 18. aprila t. 1. se bo vršit v Veiikoveu občni zbor „Zveze ženskih društev na Koroškem".
Želimo, naj se ta dan zbere v Veiikoveu kar največ zavednega ženstva. Zato prosimo razna društva, naj prireditve, ki bi se morale vršiti 18. aprila t. I., prelože na kak drug dan. Odbor.
Poslano.
Podpisani s teni polrjyjem, da nišfern dal v „Kaïnuier Landsniannscliaft-" štev. 27., letnik 1919 dotične notice iz Vober, kjer se trdi, da nisem dot>il zemlje v najem, da so se popisovale pri oddaji njiv v zakup prazne pole papirja za protest proti plebiscitu i. t. d. Dctična notica je laž in se je inoje ime zlorabilo brez moje vednosti.
Nasprotno pa potrjujem, da se je postopalo pri oddaji njiv zelo pravilno in se po moji vednosti ni odvzela zemlja nikomur, kdor nima sam evoje lastne dovolj. Tudi \m sem iste njive, ki sem jih imel poprej, dobil zopet za naprej, ker imam družino, ki šteje sedem oseb, ter le doberšen oral svoje zemlje V prašalo se me je le, kako veliko družino iu koliko svoje posesti imam, ter se mi je dalo z ozirom ria to, da se ne morem preži'. Ijati na lastni zemlji, moje njive še nadalje v najem, vkljub temu, da sem se svojčas svoje voljno izrazil, da bom pri plebiscitu glasoval
za N. Avstrijo.
Pavel F a c h e r.
Za kratek čas.
Lovec svojemu petletnemu sinčku: „Glej, lonček, dve sestrici si dobil!" 'lonček: ,Kaj ne, ate, to—le tukaj bomo obdržali!"

ièii:

Za
ovčjo volno
zamenjam
fin barhent.
Dam za I kg snažne volne 2 m. Volna naj sr prinese s seboj. Doma sem ob sredah, sobotah in nedeljah.
J. Oswald, Veiikovec,
Kava i na SparI.

-j # ;:
JJJ
Gostilna se da v najem, t
'.raven so tudi njive, i
travnik in pašniki. Najemnik luora biti zaveden Sto- : \ciiec. Več se izve pri gostilničarju Radišnjaku v Po- j drožčici, Koroško.
Malgajev spomenik
Junaku Mulgaju in vsem borilcem, ki so darovali svoje mlado življenje, da so nam prfoorili svobodo in nas rešili avstrijskega jamu, h "četno postaviti na Koroškem ponosen spomenik, ki bo pričal še poznim rodov, m o njihovem junaštvu in o naši hvaležnosti in narodni zavednosti Dolžnost vsakega zavednega
o	o
Slovenca je, da po sv« jih močeh prispeva za ta spomenik. Rojaki, pošiljajte darove na Narodni svet (Malgajev spomenik) v Veiikoveu.
iltl'l se v naiem v Posojilnice v UUdlUUa Globasnici. Pri hiši je velik sadni vrt in vrt za zelenjavo, hlev in kegljišče ter okoii 4 birne posetva. Natančni pogoji in cena se izvedo pri načeljstvu posojilnice v ülobasnici.
Pozor! Kmetje! Pozor!
Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, Veiikovec, kavarna Spari. Prepričajte se!
Tridesetletna vdova
žbe kot gospodinja pri starejšem gospodu ali pri otrokih brez matere v mestu. Ponudbe na Al. \V. No. 23, poštno ležeče, Tinje, KorOško.
35 — 40 centov krompirja
i zgodnjega in poznega ter približno i .tu množino slame, ki bi se dala porabiti tudi za streho, proda pd. Dornberger na Rudi, štev. 17.
Triie mladeniči, od 22 do
Ženitvena ponudba.
2ti tet stari, s par tisoč kronami denarja, neomade-/evane preteklosti in poštenega značaja, se žele priženiti na kako primemo posestvo z gospodičinanii od 20 do 25 let. Vdove z enim otrokom niso izključene. Le resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod „Nada" štev. 333, na uredništvo „Korošca".
[lajr 1'riiiiešaj k. mi Masliii 1
Hr"Enkiat na tedfcn prlmeŠHj krmi pest prnSka"*T Mnotiti. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmil«, pa se prlnifcSa dvakiat na teden. Redilni prašek Mastin j« dobtt natvlSje kolajne na razstavah v Londonu, * Pailzu, v Rimu ln na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastni, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praški» Mastin zadostuje za 6 mesecev za mega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako ur. Masllu pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastlna K 20-50 poštnine prosto na doni. Mu/ilo zoper garje Oiaftuma/.ilo) uniči pri ljudeh garje, llšaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. I lonček 6, po pošti 10 K 50 v.
I^elcm piki Trrikócu.
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža
50 v._ ovža. I
Išče se dobro ohranjena sla -
tll/lfPVIlifJl Ponudbe na Upraviteljstvo IlIUl CZlIlln. ekonomije Zelenk tHirschenau.i, pošta Grebinj.
Anton Lečnik, r"*!»
priporoča svojo veliko /alo«!. ur v niklu,
srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino iu srebrnim» kupuje po najvišji ceni.
U
o
JO
•H
u
CB
S
<0 ■S
s >
a
u
a
rt r
ft
H
K»
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 nn debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
mr kupi im
V £4* ft > O ft lioyj tit >
K AVA"
leMtui t »lovski» ln liidUMtrljltilria ilrnžhu
K. «». K.
"V MAKIHORU.
K
C
H
n
P
<
P
V rt
5
HU
O1 0 H
Telefon št. 7 (interurban).
Centrala Maribor

Glavni trg Št. 37. Hačuu postu. Éek. urada SHS v LjublJaDl: 11.605. -T-r	Podružnica Murska Sobota ---
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vs kovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; • akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/„ do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v Iu- in> inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
w	»■wtaf

• i. Uil«I. ViflGiw	ü»«i