stev. Kovo mesto, 10. ain-ila 191^. Letnik XXVIII. Izhajajo 10. in 25. Taaccga meseca. Cena jim je s poštnino Tred 7-a celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Neničijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiBkarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Vstajenje. TihtI je Jezus Na^nveniiki in v trdacin (^rolai tam loži, na kri/ii jpIíkuiI je življenje in delo Bvojih mladih đni, — A (rotji dan žc (fio grol)«, raztrjia eiionc in vezi, kot filnvni ísiiíGLgovaleč «^mrti liretciki kaincti odvali.-- ^/C Kolnce jutranje jo vstalo in iiozlatilo je goró, ko v lialje žalostne zatKc tja h grobu Rtopajo žon^^ Kako pa vsaka eso zaiudi, kako Ne zgane Ji src^, ko an^clj ji Htojei ob grobu novico radostno poví ; Iz groba vstal je naît Gospod, izpolnil naie Je želji, Jo hri. iiiienr.ein to ]iOvejte, naj vsakdo to novico vf: ! — ('mrl je pIozuh NaznrcŇki, a on iiBcJ nami říe íivi, živelo bo njegovo delo, živelo bo do konta dni.-- Fr, I'avšii, Gospodarstvo. Proti izseljevanju. Pomanjkanje delavnih moci — ta tožba ae razlega danes po vseh naeili krajili. Ljudje zapuščajo rodno zemljo in ae selijo v mesta, v tuje kraje ia preko morja. Doma pa zastaja kmetija ia z njo vred tudi napredek. Za izseljevanje se dela na vse mogoče načine in na V8e kriplje. Ni se dolgo tega, da se je v Noveramestu razdalo na tisoče knjižic, ki popisuje nov parnik od Austro-Amerikana v Trstu in vse ugodnosti in udobnosti takega potovanja. Vsak solarček je prinesel domu tako knjižico, pa tudi vsi sejmarji so jo dobili. Za to reklamo )e skrbela generalna agentura za Kranjsko v Tjubljani. In tako skrbe tudi druge agenture za izseljevanje v južno in severno Ameriko. Vse je na delu za Ameriko in kar ne store agenti, to store nasi rojaki onkraj morja. Že v mladih letih se navzame nase ljudstvo teženja po drugih krajih, po Ameriki kakor po nekaki obljubljeni deželi. Mnogo se greši v tem pogledu že v ljudski soli Četudi ne namenoma. Po stenah ljudskih sol vidiš viseti tilike lepih velikih mest, vidiS slike krasnih spomenikov raznih velmož in palač, vidiš parnike in ladje z vsemi podrobnostim! glede njih sestave itd. itd. Prav je, da se goji nazorni pouk, ali bolj umestne bi bile na deželi slike iz kmetakega življenja, prizori o letnih časih in slike iz prirode. V kmetski mladini naj se tudi z nazornim poukom vzgaja čut za lepoto domačije in za življenje v prosti naravi. Na vsak način je pa delati pri nazornem pouku '11 pri dotičnih pripomočkih razliko med kmetsko in mestno mladino in je pri vsaki priliki gojiti najožje domoljubje. Sedaj se gradi belokranjska Železnica. Ta del nase dežele je najbolj zapuiščen. Građenje železnice bi nudilo našim lielokranjcem mnogo zaslužka. Težko pa, da bi se zaraditega vračali iz Amerike. Na to stran se je tudi premalo delalo. Ljudje se raje mučijo po nevarnih rudokopih kakor da bi pomagali na domači zemlji povzdigniti blagostanje rodnega kraja. Treba pa bo delati proti izseljevanju zanaprej ! Z železnico se bodo tudi v lielokrajini ustvarili vsi potrebni pogoji za napredek ondotnega gospodarstva. Ce že ni mogoče dobiti belokranjskih rojakov nazaj iz Amerike, naj se ustavi saj nadaljnje izseljevanje ! Domača zemlja ima dosti kniha za domačina. Lahko bi ga pa se veČ dajala, ako hi je ne zanemarjali z izseljevanjem. Zato bodi skrb vseh poklicanih činiteljev, da delujejo proti izseljevanju na vse mogoče načine. Kjer manjka dela in delavnih sil, tam manjka kruha in denarja. —r— Pred zelenim krmljenjem. Zelena krma ugaja vsej živini v poletnem času in je tudi najcenejša krma, ker je ni treba sušiti in spravljati. Zaraditega je prav, če pokladamo zeleno krmo od prve spomladi noter do pozne jeseni. Kakor hitro nam trava v zgodnji spomladi do dobrega ozeleni, pa jo že poželi naša živina. Oe te more, )o muli. Žival na ta način sama kaže, kako dobro ji de taka klaja. V Švici vedo to dobro ceniti in privoščijo živini tako travo koj od početka. Tam je navada, da se živina v zgodnji spomladi pase in sicer toliko časa, đa se izplača zeleno kositi. Tam se pase živina po dva do tri tedne pred zeleno košnjo. Seveda se ti prostori takoj potem dobro pognoje in puste za suho košnjo. Po teh travnatih krajih se letos popase v prvi spomladi ta travnik, drugo leto zopet drugi, tako da se prva spomladna paša redno menjava. Ko so s pašo gotovi, se prične zelena košnja in po-kladanje krme v hlevu. Pri zeleni košnji gledajo na to, da se poklada mlada sočna in okusna zelena klaja, da imajo na ta način več vspeha pri molži. To načelo velja tudi v drugih naprednih krajih in velja tudi za nas. Če hočemo pri živinoreji kaj veČ vspeha. Tudi pri nas je prav in potrebno, da pride živina spomladi čimprej do zelene krme, na) si bo dobre paše ali pa do zgodnje zelene klaje. Na vsak način bomo imeli več užitka od molzne živine, če bomo na to gledali. V drugo je pa važno, da si vse poznejše zeleno krmljenje tako uredimo, da je zelena krma zmeraj dosti soČna in mlada, kajti krma, ki je prezorela, je bolj pusta ia dosti slabša. Od take krme ni prave koristi, ampak nasprotno. Taka krma je neokusna in trda, prihaja v zjedi' in tudi pri živini ne zaleže prav. Živina jo nerada žre in kar je použije, še ta se tako dobro ne prebavi kakor krma, ki se je o pravem času pokosila in porabila. —r— Začetek zgradbe belokranjske železnice. Dolgolotna srčna že|ja liclokranjcev se je vendarle izpolnila v soboto dne 23. marca 1912. 'J'a za zgodovino Doleqjakc tako važen dan se jo zasadila prva ]0]>ata za železnii^ko progo „Novo-nicsto-Metliktt-dcžcIna moja". Ob tri četrt 11. uri so se pripekali slavnostni gostje s kolodvora v poslopje c. kr. železniškega gradbenega vodstva. Pred poslopjem jih je pozdravil novomeški župan g. Karel Rosmann, nakar jih je soproga c. kr. nadinSpektorja Opitza najljtibcznjivejše sjTrejela in pogostila. Med slovesnim zvonjenjem se je podal nato mil. g, prost dr. Seb. Eibcrt ob asistenci gg. kanonikov Povšeta, Viranta in Zlogarja, vikarja Supina ter dveh usmiljenih bratov na slavnostni prostor v mestnem drevoredu tik omeigenega poslopja. Kljub xeio slabemu vremenu se je zbrala velika množica ljudi iz Novega mesta, okolice in celo daljno Belokrajine k tej slavnosti. Pri nalašč v ta namen postavljenem oltarju je blagoslovil mil. g. prošt novo delo, h kateremu se ima zasaditi prva lopata, moški zbor pevskega druStva in gimnazijcev pa je med tem pod vodstvom g. I. Hladnika pel kantato iz 136. psatma: „Ako Gospod ne zida lilše.^ Po končanem blagoslovu se je zahvalil g, nadin-spektor Opitz v imenu c. kr. gradbenega vodstva in podjetnikov g. prostu za izvršeni blagoslov. Nato je pozdravil vse došle goste, predvsem njegovo ekscelenco dež. predsednika barona Schwarza, dež. glavarja dr. Siisteršiča, zastopnika c. kr. žel. ministerstva višjega stavbenega svetnika Bertele-ja pl. Grenadenberg, ravnatelja državnih železnic dvornega svetnika Galamboša, novomeškega in črnomaljskega okr. glavarja barona Eechbacha in Domice^a, zastopnike mest Novo mesto in Metlika in vse druge slavnostne goste, med katerimi so bili: dvorni svetnik pl. Óuklje, dež. odbornik dr. Lampe, drž. in dež, poslanec Jarc, ljubljanski župan dr. Tavčar in dež. poslanci Dermastija, Dular, Matjašič in Višni-kar. Končno naprosi g. nadinšpektor Opitz dež. predsednika in ostale dostojanstvenike, naj zasade prvo lopato za železnico, ki bo velikega pomena ne le za Kranjsko, ampak za vso monarhijo, in sicer z ono zgodovinsko lopato, s katero se je začela graditi žel. proga Ljubfjana-Novomesto, Prvi zasadi lopoto dež. predsednik baron Schwarz z besedami: ,V_blagor, čast in prospeh domovine!^ Nato slede: dež, glavar dr. Šuatersič z besedami; „V čast, blagor in procvit kranjske deželel'', stavbeni nadsvetnik Bertele pl. Grenadenberg z besedami: „Zapustita ležišče zemlja in kamen in bodita opora nove železnice 1", dvorni svetnik Galambos z besedami: „Z veseljem združujem gradbo, obrat v prospeh in procvit trgovini!", dvorni svetnik pl. èuklje z besedami: „Belokranjski železnici, da bode prinašala ljudstva in deželi mnogo koristi!" in nadinšpektor Opitz z besedami; „Naj cesta, ki veže ljudstva, pripomore k zedinjenju avstrijskih narodov!" Se enkrat povzame nadinšpektor Opitz besedo, v kateri se spominja Njegovega Veličanstva, ki naj ga Vsemogočni ohrani do skrajnih mej človeškega življeiga v blagor avstrijskih narodov ter zakliČG trikratni „/živijo!" in „Hoch", čemur se z velikim navdu-šeiyom pridružijo vsi navzoči. Godba ineSčanske garde zaigra cesarsko himno, zvonovi novomeški pa oznanjajo dolenjski metropoli, ki je vsa v zastavah, in vsej Dolenjski, da je izvršen akt, s katerim se je iiapočela nova doba za Dolenjsko in v prvi vrsti za Belo Krajino. Ko so bili nato dež, predsedniku predstavljeni zastopniki gradbenega vodstva in podjetij, se podajo slavnostni gostje v hotel Tuček, kjer se je ob eni uri vršil slavnostni banket, katerega so se poleg navedenih vdeležili še sledeči gostje: dvorni svetnik grof Chorinsky, prezidialni tajnik grof Kunigl, stavbeni nadsvetnik Pavlin, predsednik trg. zbornice Knez, državni pravdnik dr. Ro-gina, dež. sodui svetnik dr. Kraut, gimn. ravnatelj Brežnik, višji okrajni zdravnik dr. Vavpotič, nadzornik Skalický, ravnatelj grmske šole Kohrman, župana Rosmann in Jutraž, načelnik mešč. garde Bergmann, zastopniki c. kr. gradbenega vodstva, podjetniki, zastopniki časnikarstva itd. Prvi napije dež. glavar dr. Susteršič in sicer Nj. Veličanstvu cesarju: „Vaša ekscelenca, velečastiti gospodje! Kadarkoli se ob slovesnih prilikah sestanejo sinovi Kranjske, tedaj se izreče prva beseda presvitlemu vladarju. Današnji dan je zgodovinski dan za našo deželo in zgodovinski dan za našo državo. IMčne se zgradba železnice, ki nas popelje tja do Adrijanskega morja, ki bo vezala južne dežele k naši monarhiji, Zato je ta dan velepomemben dan. Saj tesno združenje južnih dežela z monarhijo je utrjenpe pozicije naše države in tudi kranjske dežele. In hvala za to gre v prvi vrsti našemu presvitlemu vladarju. Belokranjska železnica je v prvi vrsti delo vladarjevo. Velik dolg dolgujejo naše dežele svojemu vladarjn. Z belokranjsko železnico pa smo se znova zadolžili pri svojem vladarju. Ozrimo se torej s hvaležnim srcem gori na cesarski Dunaj, kjer modro in krepko vlada in krmari našo državno ladjo naš presvitli cesar, ki je zgled vsem drugim vla- darjem in dvignimo svoje čaše ter zakličimo: Njega Veličanstvo cesar Franc Jožef I. Živijo! Živijo! Živijo!" — Navzoči se navdušeno pridružijo glavarjemu klicu, godba meščanske garde, ki je svirala pri banketu, pa zaigra cesarsko himno. Prošt dr. Elbert izraža svoje veselje nad tem, da se je dež, predsednik vdeležil tega slavlja; omenja, kako zapuščena je bila Dolenjska zlasti Bela Krajina. 40 let ni videla v svoji sredi dež. predsednika, prednik sedanjega predsednika bil je prvi, ki je prišel po tako dolgem času med Belokranjce, baron Schwarz pa je s svojimi pogostimi obiski prav posebno pokazal svoje veliko zanimanje za zapuščeno Belo Krajino, Obenem častita dež. predsedniku kot tajnemu svetniku ter ga prosi, naj sporoči zahvalo Dolenjcev in Belokrargcev za novo železniško progo na najvišje mesto. Napije dež. predsedniku, ki naj ga nam Bog ohrani še mnogo let ! Njegova ekscelenca baron Schwarz poda nekaj remîniscenc iz zgodovine belokranjsko železnice. Pred šestimi leti bil je prvič v Beli Krajini ter hotel s tem pokazati, da ta kos dežele ni tako zapuščen. Izraženo mu je bilo takrat mnogo želj, med r^jimi v prvi vrsti seveda tudi ta za zgradbo železnice. Danes stojimo pred uresničeiijem te želje. 44 let je minulo, odkar se je vršil prvi sestanek za to železnico. A nova železnica ni le važna za Kranjsko, ampak za vso monarhijo. Zato dvigne svojo čašo in napije, naj se uresniči vse, kar se pričakuje od te železnice v prospeh kranjske dežele in Bele Krajine. Podjetnik dr. Samohrd se zahvali stavbenemu nadsvetniku Bertele-ju pl. Grenadenberg, ki je pospešil z vsemi svojimi močmi načrt nove železnice, na kar se ta znhvali ter jiovdarja, da se pri takih prilikah kaj rado pozabijo vse težkoče, ki jih napravlja gradba železnice. Današnje slavnostno in veselo razpoloženje naj bi ostalo ohranjeno pri vsem nadaljiicm procesu. Tehnične ovire bodo brez dvoma odstrar^ene, za kar poskrbi gradbeno vodstvo, za odstranitev drugih ovir pa naj poskrbe politične in avtonomne oblasti. In ko se po dveh letih zopet snidemo, in ko bo železnica vpeljala veliki promet od gont do morja, imel bi le eno željo, da bi bili vsi, ki bodo sodelovali pri gradbi železnice, pojiolnoma zadovoljni in da dobijo za svoj trud primerno plačilo ter se jih ohrani v prijaznem spominu. Podjetnik Lončarič na(>ije in se zahvali za^ njihov trud dvornemu svetniku pl. Šukljeju in dež. glavarju dr. Šustcršiču ne le v svojem imenu, ampak v imenu vso kranjske dežele. Nato prebere nadinSjtektor Opitz sledeče i)ismo žel. ministra dr. barona Forsterja: „Zahvaljujem se najtoplejše za prijazno povabilo k slavnosti zasaditve prve lopate za gradbo železniške proge Novom esto-Metlika-dežel na meja, srčno pa obžalujem, da se te slavnosti ne morem udeležiti, ker je moja navzočnost na Dunaju vsled državnozborskih sej neobhodno potrebna. In tako želim tem potom stavbenim podjetjem in c. kr. gradbenemu vodstvu vse najbope pri zgradbi te državno in narodnogospodarsko enako važno železniške proge. Forster I, r." Sekcijski šef vitez pl. Kosinski je poslal brzojavko: „Žali-bog zadržan udeležiti se današnje slavnosti, si usojam tem j)otom žel. stavbenemu vodstvu in prizadetim stavbenim podjetnikom te danes začete tako važne železnice želeti najboljši uspeh. — Sekcijski šef Kosinski 1. r." Dvorni svetnik pl. Šaklje govori o velikih težkočah, ki so ovirale ta železniški projekt. Bil je 1. 1906 v Zagrebu in moral na zemljevidu tedanjemu banu Pcjačeviču razložiti načrt nove železnice in ko je bil istega leta pri tedanjem ministrskem predsedniku, mu je ta dejal, da bodo poskusili narediti to progo. — „Oziramo so z jasnim pogledom v jasno bodočnost. Dolerýska železnica ni rodila pričakovanega sadu, upajmo, da ga bo belokranjska. Če gledam Belo Krajino, se mi oko zarosi, ko vidim, da si morajo Belokranjci v tujini iskati kruha. A sedaj z novo železnica dobo svojo eksistenčno pravico, ne bo jim treba hoditi v Ameriko, imeli bodo tu svoj zaslužek. Zato pa je potrebno skupno delovanje vseh faktorjev, da se uresničijo naše želje. .Taz upam, da bo nova železnica donesla pričakovane uspehe in dvigam svoj kozarec v prospeh železnice, v blagor prebivalstva in vseh onih krogov, ki 30 prizadeti pri gradbi železnice." Nadalje so župan Jutraž v svoji napitnici zahvali Njegovemu Veličanstvu in njegovemu namestniku dež. predsedniku, nadinšpektor Opitz napije dvornemu svetniku Galambosu, ki izjavi, da bo državna žel. uprava z veaeljem izpolnjevala vso tozadevne želje, župan Rosmann pa se v imenu Novega mesta zahvali vsem navzočim slavnostnim gostom in c. kr. gradbenemu vodstvu ter pozdravi tudi zastopnike časnikarstva. Dež. glavar dr. Susteršič odpošlje kabinetni pisarni sledečo brzojavko; „Njegovemu ces. i a kralj, apostolskemu Veličanstvu Frančišku Jožefu I. Schunbrunn. Povodom krasno usi>ctc slavnosti zasaditve prve lopate za železnico Novo incBto-Metlika so kranjska dežela bvalcŽLO spominga očetovske skrbi Vašega Veličanstva in prosi božjega najobilnej-.^cga blagoslova ma/,íijcni glavi modrega in dobrega očeta svojih narodov. Bog ohrani, Bog blagoslovi, Bog obvaruj Vaše Veličanstvo! — HusterSič, deželni glavar," Dvorni svetnik pl. Suklje se spominja še zaslug bivšega žel. ministra viteza pl. Koesalerja in sedanjega ministra dr. barona Forsterja za novo železniško progo. Na njegov predlog se odpošlje Bledeča brzojavka: „Ekscelenca baron Forster, železniški minister Dunaj. Pri sijajno vspcli slavnosti zasaditve prve lopate za belo-kraiflsko železnico z največjo hvaležnostjo spomii^ajoč se izrednih zaslug Vaše Ekscelence za uresničenje današnje črte kličemo Vaši Ekscelenci giiyenega srca veseli; Živijo! Šusteršič, dež. glavar." Ko končno še poslanec Jarc izrazi željo, naj bi se železnična proga nadabovala do Dalmacije, in dež. glavar dr. Šusteršič napije novomeškemu županu Kosmaanu in načelnika meščanske garde Bergmannu, zaključi z napitnico na novomeško in belokranjsko prebivalstvo nadinšpektor Opitz banket. Dež. predsednik in dež. glavar z nekaterimi drugimi gosti obiščejo nato mil. prošta gosp. dr, Klberta in gospo soprogo do-žolnovladnega svetnika barona Rechbacha ter so odpeljejo nato 7. večernim vlakom oziroma avtomobilom, Dež. glavar dr. Iv. Šusteršič je dobil zvečer iz Schiinbrunna na brzojavko Njegovemu Veličanstvu cesarju naslednji odgovor: „Njegovo C. in kr. apostolsko Veličanstvo jo povodom slavností zasajei^ja prve lopate za železnico Novo mesto-Metlika izražene udanostne izjave z zahvalo sprejelo na znaige. — Kabinetna pisarna Njeg. C. in kr. apostolskega Veličanstva." Tako se je torej izvršila ta velepomembna slavnost zasaditve prve lopate za belokrai^sko žel. progo. Naj bi delo hitro napredovalo brez vseh nesreč, čez dve leti pa veselo pohitimo z železnim konjem tja čtiz Gorjance v prelepo Belo Krajino. Pod svobodnim solncem.*) Ciospod odgovorni župan Novega Mesta K A R O T; KOSMA N N, rimsko-katoliški kristjan v Novem Mestu. Ne čudili bi se županu poganske vere, ako se vedoma ne udeleži velikonočne procesije v svojem mestu, čudimo se, gabi se naiu in zgražamo se, da se take cerkvene slovesnosti v svojem mestu tako vedoma no udeleži rimsko-katoIiSki župan, niti sam niti po zastopstvn. Kdo naj danes pri nas na Kranjskem kaj poštenega deJa, ako so že rimsko-katoliški župani taki, da podpirajo vedoma protiverske gonje. Ako Vam ni ta Vaš slučaj greh (po kršč.-kat. veri), ako tudi ne veliki greh, vendar vsaj lepo ni in tudi ne po Kristusovi veri niti po liberalni morali Bogu radi političnega nasprotstva z njegovimi služabniki ne izkazati ono Čast, ki ste mu jo dolžni kot rimsko-katflIiSki kristjan in župan. V drugih krajih imajo župane, ki trdijo svojim župnikom iz dobičkaželjnosti, da no bodo delovali zoper vero, v resnici pa zaničujejo in zamotiijejo vse, kar je v zvezi z vero, v najmilejšem slučaju za neznačajneže. ^ Glejte, da so Vam tudi kaj sličnega no bode pripetilo, ker vsak pi tak kakor mi, da bi samo faktum konstatirali, kako so vede mestni župan kot rimsko-katoliški kristjan. Na zdar! Novo mesto, dno 6. aprila 1912. Zíive]ar.eii tečaj za slnvenHk« stniogralljo priredi Meščanska zveza v Novem mestu. Vodil ga bo g. prof. M. Sever, K udeležbi so vabijo vsi, moški in ženske, ki imajo veselje do predmeta in resno voljo. Vsak udeleženec naj si kupi Novakovo stenografijo (1. del. Kore.spondenčno pismo, ('ena nevezani kirjigi 3 K.) 1'rvi sestanek je v sredo, H». t. m. točno ob osmih zvcÉer v društveni dvorani Rokodelskeg-a doma. Smrtna kosa. KrojaSki mojster g. J. Suhy je na Veliko nedeljo po kratki bolezni umrl. Godba, čije clan je bil, ga je spremila k zadnjemu počitku. («ovori se, da priredi „Uoleiiisko pevsko druStvo" v Novem mestu v soboto dne 13. t. m. zvečer velik koncert, ťoleg drugih lepih skladb ima naštudirano tudi P. Hugolina „Jeftejevo prisetio'', na kar še p'osebno opozarjamo naše čitate^e. Sicer pa izidejo gotovo posebna naznanila. Zgodnja spomlad. Prinesel nam je na veliko soboto naš naročnik Jože Avbor, Čev^iai' iz Jablane, fare Mirnapec, 80 cm visoko deblce rži, ki ima že dokaj lep klas, katerega je v zgodnje življenje izvabila gotovo nenavadno lepa s lomlad. filiki naših iiai-odnili vodiU'ljiiv tr. Ivana Šasteršiča in dr. Janeza Ev. Kreka sta izšli v založbi „Slovenske Straže". — Sliki naj bi bili v kras vsaki slovenski hiši, v vsaki nasi občinski pisarni, v vsakem našem društvu, v vsaki naši zadrugi, povsod kjer žive Slovenci, naj bi slike te bile dokaz naše zavednosti. Zato ju naročajte vsi, ki se zavedate veljave in pomena teb dveh mož za Slovence. Posamezna slika velja 2 K, obe skujiaj 3 K. — Naroča se v pisarni „Slovensko Straže" v Ljubljani. .lavna zahvala in indaiïa račnna. Podpisani se zahvaljujem vsem p. n. darovalcem denarnih prispevkov za krmljenje ptičkov v )rošli zimi. Istotako se zahvaljujem novomeškim ter kandijan-sk m gospodom mesarjem za v isti namen podarjeni loj, ter g. Antonu Globeluîku v Brš^inu za obilo podarjeno seme solnčnic. Račun o za krmljenje ptičkov sprejetega ter potrošenega denarja je pa tale: 1.) Dohodki: G. Uršula Kovač, postrežnica nabrala 49 K 91 h. Nek gospod še posebej podaril 40 h. Sprejel torej skupaj 50 K 31 h. — 2.) Stroški: G.Uršuli Kovač za nabiranje denarja :■) K. Za postavljanje, popravo in spravo krtnilnic 53 K 60 h. Za krmila (aeme solnčnic, koruzno moko, ajdo, kruh, proso 35 K 40 h, toraj potrosil skupaj 41 K. Po odbitku teh stroškov od dohodkov 50 K 31 h, ostane Sc znesek 9 K 31 h, kateri je naložen v novomeški hranilnici, v kateri se nahaja že od proj 16 K 30 h naloženih. — V Novem^ mostu 30. marca 1912. R Dolenc. „Nove stavbe-. Že večkrat se je opazilo g. kanonika ŽIo-garja sprehajati se v bližini novih vil poles kapiteljskega hriba. Kaj je bilo temu vzrok, se dolgo ni vedelo. Sedaj pa kroži v dobro informiranih krogih vest, da si g. kanonik išče prostora, kamor bi rad postavil novo vilo. ^Prinesel je namreč po zatrjilu vsevednih liberalnih žurnalistov iz Šmartna pri Litiji več tisočakov, s katerimi si misli zidati na prostoru med obema novima vilama svojo vilo v strogo „baročnem" slogu. Vila bo opremljena z vsem najmodernejšim komfortom, med drngim bodo notri tudi one slavne šmartinske orgle, da se nanje zasvira ob blagoslovljeigu tistim njegovim častilcem, ki so ga po liberalnih listih proglasili kot „smoloprstneža". Izdamo tudi tajnost, da kani g, kanonik, ki jo na stara leta zašel v kardelo časnikarjev, v novi vili obdržavati „jourtixe" za „žnrnaliste", da bi ondi preživeli vsaj nekaj nric nemoteno „pod svobodnim solncem", česar „pravi naprcdi\jaki" ne privoščijo temu časti vrcdnema stanu. Osobito pa je hvalno, da zapusti to vilo po smrti onim novomeškim naprednim žurna-listom, ki se ga že zdaj čcstokrat kolegijalno spominjajo, ako jih mej tem žo veter ne zanese na vse strani. Smrtna kosa. Dne 23. marca jo zatisnil oči gostilničar in posestnik na ločensfci cesti g. Anton Medved v 66. letu svoje dobe. Bil je širno znan tudi kot prevoznik omnibusa. Kako so ga čislali someščani, pokazal je pogreb, katerega ae je vdeležila nepregledna množica. Garda je spremila svojega člana in godba mu igrala žalnice za slovo. N. p. v m.! Mostna tinuiilnica v Novem mestu. V mesecu marcn 1902 je 202 strank vložilo 82.633 K 17 h; 239 strank vzdignilo 84.213 K 92 h; 10 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 34.800 K; stanje vlog 3,545.257 K 41 h; denarni promet 498.059 K 68 h. Vseh strank bilo je 1099. N(nomi>!Ík(> občinske volitve pridejo v razgovor dne 17. aprila pri c. kr. upravnem sodiščn na Dunaju. O razsodbi poročamo pribodnjič. Smrtna kosa. V Rožancib pri Črnomiju je na veliki petek umrl tnkajs^i osmošolec II, Geršič. V torek jo bil še skupno z drugimi dijaki pri duhovnih vajah, a nekaj dni pozneje mu je kruta smrt nenadoma prestrigla nit življenja. Njegovega pogreba na Veliko nedeljo se je udeležila deputacija gg. profesorjev iz Novega mesta, iz cele Kelekrajine pa so prihiteli dijaki, iz-kazat svojemu tovarišu zadnjo čast. Zarosilo so vsem pogrobcem oči, ko smo polagali v grob nadebudnega mladeniča. Pokojnik je bil vesten dijak in ves čas svojega studiranja vzornega ve-dei^a, anima candide. S svojim mirnim, odkritosrčnim značajem si je znal pridobiti ljubezen svojih tovarišev in učiteljev, ki mu ohranijo v svojih srcih trajen spomin. R. i. p.! íírnionaijskc «btdnskc volitTe so bile na veliki četrtek v razpravi pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem Mestu. Pristaši S. L. S. župan Skubic ter obč. odbornika Kambič in Schweiger so bili obtoženci. Neki Franc Martinčič v Črnom^u št. 215 jih je ovadil, da so protipostavno uplivali na par volivcev. Konstatiralo so je, da ta Martinčič in št. 215 niti ne obstoji. Razprava je pokazala, da je ovadba popolnoma neutemeljena, zato je sodni dvor vse tri gospode spoznal nekrive. „Narod" pa je poročal, da so obsojeni v zapor — gotovo objektivno poročilo za inteligentne Čitatelje. Odlikovmye. 76 letni hlapec Ivan Gorše bil je za svoje več nego 40 let trajajoče službovanje pri graščini v Zalogu (Breitenau) z od Nju Veličanstva presvitlega cesarja ustanovljeno kolajno za zvesto službovanje odlikovan. Požar. Na slavnostni dan prve lopate za belokranjsko železnico je po banketu mnogo odličnih gostov obiskalo kapitolj. Nihče ni slutil, da je kje kaka nevarnost, in vendar je bilo tako. ■Ze prejšnji dan namreč so se bilo v dimniku vnele saje, katere pa je dimnikar pogasil. A drugi dan v soboto na večer okrog devetih se je prikazal dim v mostovški sobi kanonika Povšeta. Kapiteljsko oaobje je hitro preiskalo ter našlo, da tlijo stropnica od dimnika dalje. Pogledajo pod streho, a le razbeljen strop kaže, da 80 se vneli tramiči. Ker so vodne pipe blizo, je bila voda koj pri rokah, polivalo se je od znotraj v sobi in od zgoraj na strop, tako da se je preprečil plamen, ki hi bil, če bi švignil v podstrešje, povzročil lahko ve ik požar. Strop so raztrgali do pol sobe, kakor daleč je žo tlelo in obgorelo. Prišlo je na lice mesta nekaj gasilcev z načelnikom g. Bergmanom in g. županom Rosmannom, ki je odredil policaja za stražo. Hvala vsem! Ilraniliiica in [»osojitniťa za Kandijo ín okolico (reg. zadruga z neomejeno zavezo) je imela meseca marca 1912 denarnega prometa K 160.614'09, vložilo je 172 strank K 50.85fi-—, dvignilo 141 strank K 34.009-54. Posojil je bilo danih 53 strankam K 24.492'— Novih zadružnikov je pristopilo 14. — Občni zbor je — gl. insérât — sklican na 15. april ob eni ozir. ob drugi uri pop. v posojilniški dom. Zadružniki vdcležite se ga v obilnem številu. Današnji list ima prilogo „Naroilnoobrambni Vestnik. Gospodarske drobtine. — škropljenje trt po toči. Po toči poškodovane vinograde je treba takoj drugi dan po toči škropiti z modro galico. Zakasnelo škropljenje ne koristi. Umni vinogradnik se mora v svojo lastno korist že zdaj preskrbeti s potrebno množino modre galice, da jo ima v slučaju potrebe takoj pri roki. Deželni odbor kranjski dovoljuje v okviru od deželnega zbora v ta namen dovoljenih sredstev revnejšim vinogradnikom, katerim toča napravi znatno škodo, naknadno jirimerne podpore. Posestniki po toči poškodovanih vinogradov, ki takoj po toči škrope svoje vinograde, naj jeseni prosijo deželni odbor primerne podpore v svrho pokritja stroškov za porabljeno modro galico. Glede škropljenja trtja z modro galico v obče se svetuje, da se trto prvič škrope že v drugi polovici meseca maja, ko so pogankî komaj eno ped dolgi. — Od deželnega odbora kraiijskega. — 1'erntninska razstava v IJnbljani dno 30., 31. marca in 1. aprila je splošno ugajala in pokazala mnogo zanimanja za to vejico našega gospodinjstva. Razstava je bila na obširnem vrtu hotela Union prav okusno prirejena in je žela splošno priznanje in pohvalo. Tudi obisk je bil zelo povoljen, kajti oddalo se je čez 2000 vstopnic. Pri mali reklami, ki so je delala za to razstavo, pač lep vspeh. Največ je bilo razstavljenih kokoši. To je kazalo že na daleč nenavadno .številno in močno petelinje petje, ki se je razlegalo po celi bližnji okolici. Veliko življenja so napravile pa tudi race, gosi, purani in druga športna perutnina, kakor pegatke, pavi in fazani. V razstavi so bili tudi golobje in kunci. Vsa razstava je bila po vrtu lepo razvrščena in okraSena z zelenjem in zastavami. Vmes so bili pa paviljoni, v katerih je bilo videti najraznovrstnejše perutninarske potrebščine, razni pernt in drugi izdelki, uzorni kurniki itd. Na verandi tik vrta je biia razstava raznovrstnih jajc za valjenje, ki so se prodajala, dalje razstava pravilno zaklane in za odpošiljanje prirejene perutnine, razstava različnih krmil, učnih pripomočkov, knjig itd. itd,, tako da je bila razstava tudi na to stran zanimiva in prav podučna. V Ljubljani jo bila to prva perutninska razstava, kateri naj bi Blodile še drujic, da se zanimai\)0 za to važoo vejico našega go-spodiqatva kolikor mogofie poyzdipnc. — Uoleiijska im ponitiiiiiski niiistiivi v Ijubljaiii. Na tej razstavi ao biii obdarovani tudi Dolcqci z diplomi in premijami. Največ je razstavila kmetijska šola na Grmu, ki je dobila za kokoši, race in kunco 6 daril, dalje iz novomeške okolice Kobe iz Žabjevasi, Malensek iz Kandije in Košir iz Broda, Bojane iz Št, Petra in Šporar iz Herinjevasi vsak po 1 darilo. Iz Mokronoga sta bila obdarovana Simmenthal in Penca, iz Rake Humek, iz Litije Slane in grajSčina Grniace. — (H)žiujanjo pšenice. Letos je pšenica tako obraščena, tako îïosta, da jo je treba obžcti, sicer nam bo vsled prebujne rasti vsa polegla. Raznoterosti. Listnica uredništva: Radi iioniaujkanja profilera morali bkio roi; flankov odložiti. • Mii('iij(>j katero je pravo, najdemo v pismu Nju eksce-Icnce baronico Heleno Froytagh-Loringhoven, roj. baronice Buxhooveden, Gorica, Corso Verdi 36, lekarnarju E. V. Fellerju. Isto se glasi: „S posebnim zadovo^stvom pošiljam Vam danes pridejano dopisnico znane pisateljice Paul Marija Lacroma, Marije pl. Egger Schmitzhausen. Iz istega posnamete, da je domače zdravilo Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid" pridobilo novo oznanjcvalko. Dama jo bila pred kratkim pri meni in ker je tožila, da jo mučijo neznosne neuralgične bolečine, ponudila sem ji steklenico tega zdravila. Posledica tega poskusa jo bila srčna zahvala za izboren učinek. Nestrpno pričakujem poročila o učinku „fluida" pri kneginji Carolath, o čemur Vas hočem takoj obvestiti." Fellerjev fluid, katerega naši c. bralci vže dobro poznajo, izdeluje samo lekarnar Feller v Stubici, EIsaplatz st. 287 (Hrvatsko) in se tudi tam naroča. Dobi se 12 majhnih, 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici poštnine prijsto za 5 kron. Mala zaloga tega domačega zdravila vsakomur dobro služi. Loterijske številke. TRST. 30. marca 49 38 48 1 37 GRADEC. 6. aprila , 87 13 50 86 l)ai'(ni nove /u]Hie «erkve sv. Antona Pad. v Prečni «d S. junija líHl dalje v kronah. K. Snhiffrer z nevesto 3, Častilec sv. Antona 6, llosi Miirgoij 2000, dr. .1. Marinko 20, Turk A, 2, M. Hecjan 1, Î1J. KonjaDĚiE 1, Potoóar Fr. I0(J, M. P. 818, .Forin. S. 1, GlaviS Franpa 1, Volilo ,1. Heriia 2a'50 17-60, Herud Fr. 13, Korbar Kr, 2, (w. bv. Ant. 1, Kap» Z. 4, Bartolj .1. in M. 10 2, žil,mik A. IJoIitiar 20, M, Kovačii 1, Ana Kumolj 10, r. Pavfiok Fr. 5, Kopač Mar. h, Poroka Knafelc-Plcaltovip 5*44 |4'64, Fantje Pr. t. VOl, Šurla Fr. 1, AnLon Gojidovc 1, Kos Neža 10, Kopjančić M. 1, ňlaíií dar bv. Ant. 10, Dragnian ,1. í, A. Hrantar l'ňO, í!ag. A. 2, š. .1. 0-80, M. Hrovat 1, M. M. 0-40, lievfí Fr. 1, .lurtovšok ïlarjota 100, OkrofiS And. 1, V, Fr. 2, Kondrií Fr. 3, r. B. JJarlolj, žiip. 4, (íasKoor And. »0, Dtilar .lera 20, Po-toSar Iv. 2, í';aniiia Jau, in Ur. 2, Marcclan A. 1, ff. A. Nimrod 4, V, M. 0 80, Mavcr A. S, 1'ri pien. kolekturi 1920, Kokdo I, 11. II. 1, ObvrW ,1. 086, Kastrcvc Ana 10, Poroka Korařin-CvcUn 6-)8, .^ilcr Fr. reo, F. A. OSO, Sv. Ant. 1, Beriis M. 2, Poroka Majsol-PotoĚar 10'8(», Ziiirka Kocjan .fan. «, Somrak A. 1, Jan, Fr, KoftĚak 2, KrcBe Mart. 7+1, Obljuba sv. Antonu 2, 1. P. O'fiO, ff. K, ňmalc 5, Zbirka Fr. Kristan v Ameriki 70, Pavlin Ana 10, K. knrat. J. Ilolener 20, M. P. O GO, R. Fr. 0«0, Mat., líoíie 1, Sclak Ani. 2, Holiordrniç SI, 10, K, M. 0*40, Blurgolj Fr, 1, ('lampa Alois po Fr, SUmfolj nanicfito oliljnbljonih 60 vjilaSal 100, Vovk Fr. ], I»r. Fr, 1, B. J, 1, Bnrtis Ma. 3, (íaSnik A, 8, Krose T. 1, ("írvsn M. 1, Strajnor Ivana A. 6, Darovic H. S. A. 0-60, Turk A. 2, Moh. dr. MO, Globclnik A. 2, Jltiro M. 2, Miirpfelj .Jan. 1, Veríok 2, Miirjíclj Fr. 0 30, g, žup. Vidmar Fr. 3, Mramor Fr. trřovoť 1, za orsrlje g- -T. Z. 5, Oblak A. 1, Tratnik Al, 2. (Dalje sledi.) Gostilna, pripravna za mesarja, polna ledenica, hlev, sobe za prenočišče tujcev, se dá Jgtf takoj T najem. "VU Več pové založnik tega lista. es OJA STARA 38-24-4 skiiSoja JG in ostane, da je za odstranitev peg, kakor tudi v doseKO in ohran Uv neine in nielike kože ter belo j)oItÍ najliolj.še sredstvo svetovno-iînano milo „StBckMpfird-LIlienmllchseile" ssnamko Stocken-pferd tvrdko Jicrftmann & C^)., Tetscbon a/K. Komad po 80 h se dobi v vseh lekarnah, tlrožcrijah, [irodajaluab parfumov in vsoh v t« stroko ajiadajoÉih trjfovinah. — Istolako so priporoiia Ikrffmanoova lilijina krama „Manm" kot issbtfrno sredstvo 7,a ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; lonĚek po 70 h BO dol)i v vsob trgOTinah. Zahvala. 94 Za jiromnogc izra/e tolaiilnega soi'iitja trj sožalja ob prebritki izgubi našega dobrega tsojiroga in oúota, gOBiK)da Antona Medved gostilničarja in posestnika isrekamo teiti jiotoui proG. dtihovwini, owbito mil. g. jiroštii in preË, g, kanoniku I'ovietu za tolaziloe obiske oajiskre-nejio zahvalo. Dalje srćna hvala slavni inc&ćuiski gardi in godbi, vsem sorodnikoîu. prijateljem ter znanrem ík Novega meam in okolice, ki so dražega nam rajnega moogolirojno tipromili k vei'aemu poíitku. Hog jiovrni! Žalujoči ostali. 84-0-1 V pritličji > liÍ!Ši,í,'ONpe pl. Fichtennu je tíikoj za oddati j)nM]»jalna s zraven spadajoč» sobo, kuhinjo in kletjo. Prodajalna se uporalii tudi lahko za stanovanje. Posestvo na prodaj. 67-3-1 Poslopje v dobrem stanu, travnika za 3 glave govedi, primerno zraven njiv in gozda ter en vinograd. Cena 5500 kron. Plačilo po letih. Več se izve pri Fran-u Pr i j atelj u, p. Tržišče, Dolenjsko. Qnvjnakjulj^ luuuil/^^Aojok/Anjûbx^ i ^ yOlÉLko^ WlMxlS^ ho^ /wvicvcJínxy ajti^^ i iiv irnjenotiv JGit^njeinen/. jiocmemiwn)'. XatfinAmer^eoa/ ^wmM£/ůneůyArÁLÓo'. 58. DOLENJSKE NOVICE stev. 7. Dražbeni oklic. E 184/12 32 Dne 14. maja dopoldne ob 9. uri bo pri spodaj oKoamcnjcni sodnijí v izlii št. 8 dražba zemljišč vi. Sl h) 1048 in b) 1063 kranjsko doř.clno deeko in c) vL 723 k. o. Gor. Straža, obstoječih iz i^du, z ^siKidarakimi po~ vlopji, opeknntc, vrtov, njiv, travnikov, gozdov, iz pravice lova in ribolova ter vodovodom g pritiklino vred, ki sestoji iz konj in nekaj gospodarskega orodja ter viich za izdelavo opeke [wtrebnib strojev, orodja in priprav. NepremičniDam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na ad : a) 40.324 K 84 b, ad b> 224.738 K 71 h, ad c) 46.2^2 K 08 b. Najmanjši ponudek znaša: ad a) in b) skupaj 183.297 K 10 b, ad c) 30.841 K 38 h; pod tem zneskom ae no prodajo. Dra^bena pogoje to listine, ki se tiúejo nepremičnin, smejo tisti, l;i žel« linpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi «t. 5 med opravilnimi urami. C, kr. okrajno sodišče Rudollovo, oddelek II,, dne 20. suiea lfil2. 92 Dražbeni oklic. E 55,.12 E 30/12 9 Pri spodaj ozoamenjeni sodniji v izbi M. 8 bo dražl)a zemljišč: I. Dne 16. aprila 1912 dopoldne ob polu 10. uri vlož. àtv. 140, 388 in k. o. llirnapeti, obstojeûib izbiáe, gospodarskiti poslopij, njiv, travnikov in f^ozdov, cenjenih na 13.900 K 03 h s pritiklino vred, ki obstoji iz ročnega vozit':ka, pluf^a, brone, 1 teliee in 1 junčka, eenjeno tia 132 K. IL Dne 23. aprila 1912 popoldne ob polu 11. uri vlož. £tv. 1311 in »ilit k. o. ŽftlovCe, cenjenih na 800 K. Najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaje, znaia: ad I. 9853 K 34 h; ad 11. 533 K 34 b.' Dražbese pof^oje in listine, tiî'oSe se nepremičnin, smejo tisti, ki lielć kupiti, pregledati pri tem sodišču v izbi st. 5 med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodiiče Rudolfovo, oddelek II.. dno 4. marca 1911. ' 91 Brusač Morocutti 90 naznani, da pride maja mesca v Novo mesto brusit škarje, nože itd. t SMRT t kurjim očesom je Kajti z Itiirj^itom se vsiiko kurje oko uniči gotovo v (t. (1iic h. Prvi poskus vum ho i/iteimdil. Stane kotniid tíh. I>oi>i se pri ^'latiieiii zastoiniiku ::;;:: Ivan-u Svetec, lirirru t Novnm mostu, iiliivui ti'fç. 88-3-1 Sejmi v Dobrničah bodo vsaho leto : 1.) Dne 14. marca. 83 2.) Prvi torek po Veliki noči. 3.) Dne 16. septembra. Kupci in prodajalci vabite ae v obiJnea) številu. Novi stMiienj v Doltniiraii za živino in blago dne 14. marca bil je prav dobro obiskan. V Dobrniču, dne ií4. marca 1912. Kužiiik, župan. [sgsasgsasEsssHSESHSsaBBSBgggHgagagasašOB KEIL-ov LAK najboljši iak za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (fi;lazura) za umivaloe mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje t« 30 vin. Koil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leâfilo za půdě 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v razlit'-nib barvah. ima vedno v /alo^i (vrd}:a; J. PICEK, Novo mesto. » Črnomeli: Anton /lur«, Idrija; Val. I>apajne. Kamnik: Ed. Hajek. Kode*)e.' Franz Ijoy. Kranj : Franc I>Dlení\ yubljana: Leekovic & Meden. Skúfja Loka: AI. Zagarle: Gib. E. Mibeliïiû. Radovljica: Oto Iloman. Sá-G-l BsagasasgsasgsasgsgsgSHsasasssHgaBHsasas b Franc Šmalc iz Zalo^fa, pošta Novomesto proda dva gozda enega v Boričeveni, ki meri tri in pol joha, zarašcn z debelimi smrekami; družeča v Verhum^skim, zaraSen z debelim hraatjem in gabrom. Oba sta v občini Smihel pri Novem mestu. 1'roda se po vredni cent zaradi selitve ali v last ali pa samo les za izsekat. Pripravno je za trgovce. «3 Vabilo na XV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za Kandijo in oliolico : : (rcg. zadruge z neomejeno zavezo) : : ki se vrši dne 15. aprila 1912 ob 1. uri popoludne v pisarni zadruge z sledečim dnevnim redom: 1. PoroĚílo načelstva. 2. Poročilonadzornegaavetovalstvainodobreiijelctnih računov. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Nadomestna volitev funkcijonarjev. 6. Slučajnosti, Opomba: A.ko bi ta zbor ne bil ob 1. uri sklepčen, skliče se v smislu § XIX. pravil zadruge ob 2. nri dragi občni zbor^ ki sklepa veljavno ne oziraje se na Število navzočih zadružnikov. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Na prodaj Iz proste rohe je hiša št. G. v Gor. Maharovcu, zidana, s slamo krita, obstoječa iz dveb sob, 1 čumnate, I jedilne shrambe, kuhinje in 2 oliokanih kleti; kakor tudi gospodarsko poslopje, obstoječe iz hleva, prostora za 4 glave živine, poda, senice in 4 svinjskih hlevov, lep sadni vrt in vrt za zelenjavo. Hiša, v kateri je bila že več let gostilna, je blizo-Št. Jerneja in 2 minuti od driavne ceste. Proda se vse skupaj za 5(H)0 K. — Po dogovoru so tudi za denar počaka več let. — Ponudbe se sprejemajo do l. maja pri Franc Novoselc-u v št. Jerneju. 7r>-3-2 Poslano! Preteklo leto napravili smo v Zg, Brnik-u pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materija! dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini založnik STOtOTuih kosiliiili strojev „lieoririg'^ Fp. Stupica v Ljubljani. (Jutinio se torej dolžni izraziti omeigeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje. Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega,. da se (lUrnejn xaupiio na oiinareito tvidko. /ig. Brnik pri Kranju, dne 3. svečana 1912. 70-7-2 Zorman in drugi. HnnflH I slavnemu občinstvu in preč. duhovščini r ll/lini uljudno naznanja, da prodaja piišlce za prvo IIW1II • žvepljanje, mehe ter druge vinogradniške potrebščine ter popravlja brlzgalnice. — Prevzema napravo-korit za strehe in pokrivanje streh. Solidno delo in najnižje cene. Za blagohotna naročila se najuljudneje priporoča spo.?tovaigcm AVGUST KÍJSSEL, klepar v Riulolfovciii pri starem mostu Stev. SI. Parna opekarna v Zalogu - Breitenau naznanja, da je obČe priljubljena, sedaj žgana zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici, lllin UnnHni ~ tapetnik in dekoratnik - IVUlI nUIIIQI'CI, v âmihelu pri Rudolfovem SB priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakoni okolice v izvršitev vsakovrstncfra v stroko spadajočcga dela in sobnega tapetovania. — Za naročilo zadostuje dopisnica. &7-8-3 Fraec Zepaečié r^irti^řf îiiia y,a pradati: večjo množino mrve in detelje - - - in več voz otepov. - - - Kdor kaj i»otrcbujc, naj se pri njem oglasi. 7i.a-a 41-lO-i Tu Vam nudimo izFret.ni Fellerjev rasl-lÍDKki fluid UkoimODOviDi „Elza fluid", o katerem amo iirepriiiani, da ublaiuje boIeÉine, krepi in Kdravi kit«, žile in ude ter [ireganja vnetje. lato učinku e pomirujoie proti rovmi, DDTvoEDDBti, bodonju, i^lavobolu in Kobobohi, proti boloi.inam t vratu, v križu in je vr»t.no BTed«lvo jiroti migreni: okre]ičujo oii — sploli zavaruje proti poaledicam pre-hlajonja, kakor kaielju, tiripavoBti, nahodu itd, — PriBtDO le z iinenoui „Keller" un Hteklenici. 13 malih, ali 6 velikih, ali žf «pe-oialnih Blcklenic franko K 5'—, SÍ4 malih, ali 12 velikih, ali 4 epocialnih K 8'60, in 4S malih ali 'U velikih a)i 8 upwialnih K IB — poštnine prosto. KonoûDO naKuitnJamo, da bc pri-. , . vatnih oaeb dokazuje i;«tov uspeh. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. 1'aket 20 in 40 vinarjev, «vojček 60 viimrjev, se dobiva pri lokaniaijih: 1-20-12 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. * i H i 1] Arhitekt Mahso Sbpizzai mestni utovbenih v Nouem mestu Ljubljanska cesta št. 262 v pritličju (Mestna hiša, nasproti drevoredu) ffl prevzema tudi na vzunaj : M izdelovanje načrtov visokih Mj M stavb, železo-betonskeiça fi -^-^ ffl dela^ popravila in vsa v to m : stroko spadajoča dela : m po krajevnih cenah, ffl : Edino pristno domače žgonje! : Sliuoulta, BrinjeuBC, GreniSica, Planinski -- litier, ViiinjBUBc tBP dobro znani -- yiCarski hruskovec" se dobi v trgovini „M. Seidl nasi." BRATA KOBE - lijer prodajajo tudi u usalti množini - „najbolj zanesljiva semena" ^ ItaliDr: lirmilno peso, repo, horenje, raznovrstne trauB, čBbulUsh, ter zanssljivo - - „liranjstio in nBmšlio dBteljo". - - Ugodna prilika!! ■ m ^ m Jaisx a5-i>-ó se iz proste roke pi-odajo pri Novem mostu poleg na nova gradeče so belokranjske železnico, i'rva sestoji iz proJiijaliHs treh sob, knhiqje, kioti in isadnega vrta. Druga manjša iz vclikejra sadnega vrta (pripravnega za atavbÍSča) in njive ter delom gozda. Izve se pri J«wi[» Koiir-jii, krojaču in trgovcu, Novomeato. Podpisaai nljudao naznanja^ da je gospod JOSIP JAYORNIK otvoril novo shiadiščc desh v KaDdiji poleg bolnisoice Usm. bratov, V zalogi bode vedno suh les vsake vrste. Dobivajo se tudi mecesnove deske in stavbeni les. Ugodna prilika za dobavo leaa zlasti za p. n. gg. stavbenike, mizarje in slavno obtinstvo. Gene zmerne. Postrežba točna. Za obilna naroČila vabi J. Judnlč. Izdajatelj in ïaloînik Urban Horvat, Odgovorni urednik Anton Žlog ar. Tiek J. Kra)«c nasi.