1
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem
in občanom ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda
Več zavzetosti pri vpisovanju posojila
UREDNIKOV STOLPEC
Dober mesec je že, odkar smo pričeli z akcijo vpisovanja posojila za ceste. V tem sicer kratkem času je bilo veliko storjenega tako v delovnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih.
Občinski štab za izvedbo posojila za ceste redno spremlja akcijo in ima vsled tega tedensko vsaj eno sejo. Na teh sejah analizira vpisovanje. Glavne pomanjkljivosti pri akciji ni težko opaziti in štab nanje opozarja delovne organizacije oz. komisije za vpis posojila v delovnih organizacijah.
Pomanjkljivosti so predvsem v tem, da posamezne OZD oz. TOZD niso takoj pristopile k akciji, premalo so informirali ljudi o pomembnosti akcije, o načinu vpisovanja, pogojih, pod katerimi bodo delovni ljudje vplačevali posojilo, načinu vračanja, itd.
Rezultati vpisa so zato v posameznih delovnih organizacijah različni. Nekatere delovne organizacije so zato že končale z vpisom in presegle planirani vpis. Te delovne organizacije so:
SO Litija z družbenopolitičnimi organizacijami, Gozdno gospodarstvo Litija,. Mizarstvo Litija, Delavska univerza, Samoupravna stanovanjska skupnost, Strokovne službe SIS, Osnovna šola Šmartno, SAP - enota Litija, in nekatere organizacije, ki vpisujejo v vpisnem mestu pri SDK (Petrol, SDK, Lekarna, LB, Zavod za zaposlovanje, Regionalna zdravstvena skupnost).
Objektivne težave se pojavljajo predvsem v večjih delovnih organizacijah. Zaskrbljujoč v nekaterih večjih delovnih organizacijah je predvsem popreček vpisanega posojila za vpisovalca, kar kaže na slabo zastavljeno organizacijo vpisa. Potrebno je omeniti, da nekatere delovne organizacije še niso pričele z vpisom.
V naslednji številki bomo objavili pregled vpisa posojila posameznih OZD, v tem trenutku (1. 7. 1976) pa je rezultat sledeč:
Skupno vpisani znesek posojila 3,800.000 ah 70 % planiranega
Skupno število vpisovalcev 2296 ali 56 % planiranega
Najboljši popreček na vpisovalca je v Industriji apna Kresnice, kjer je 108 vpisnikov od 157 planiranih že doseglo vpis, kije predviden za to delovno organizacijo.
V krajevnih skupnostih se je akcija šele pričela. Poročilo sta poslali krajevni skupnosti Litija - levi breg (96.000 din) in Jevnica (16.400 din).
Občinski štab se srečuje poleg ostalih težav tudi s tem, da kljub nenehnemu opozarjanju delovne organizacije ne dostavljano pravočasnih poročil o vpisu.
OBČINSKI ŠTAB ZA IZVEDBO POSOJILA ZA CESTE
Kaj je zaščitena kmetija?
Iz vsebine
STRAN 2: Evidentiranje kmetijskih traktorjev
Povečanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča
STRAN 3: Kako spoštujemo predpise?
STRAN 4 in 5: Priloga za delegate
STRAN 6: Iz krajevnih skupnosti Olimpiada že na drugem programu.
STRAN 7: Bodočnost mlade generacije vidim v delu Se obetajo amaterizmu boljši časi?
Osnutek odloka o zaščitenih kmetijah, ki je bil objavljen v Glasilu občanov št. 4/76, je bil obravnavan na sejah zborov občinske skupščine ter sprejet sklep, da se da še v javno obravnavo.
V kratkem povzetku iz zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (Ur. I. SRS št. 15/76) povzemamo, da so kmetije, tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavljajo lastniku kmetijsko in z njo drugo povezano dejavnostjo primerno preživljanje.
Po tem zakonu je določeno, da da predlog krajevna skupnost in kmetijska zemljiška skupnost po opravljeni javni razpravi. Pri določanju predloga je treba upoštevati: občinski prostorski plan, možnost smotrnega izkoriščanja zemljišč, možnosti proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela, družbeni interes za ohranitev določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot in da se prepreči drobitev kmetij.
Namen je, da se določi opredelitev zasebnega kmetijskega gospodarstva -kmetije in da se določi, da deduje kmetijo praviloma samo en dedič. S tem se želi doseči zavarovanje pred drobitvijo kmetij. Namen je tudi, da se zaščitijo takšne kmetije, ki zagotavljajo lastniku s kmetijsko ali drugo z njo povezano dejavnostjo primemo preživljanje. Splošno merilo pomeni tudi ustvaritev delovnega mesta dediču — prevzemniku kmetije in ga tako izenačuje z delavci v združenem delu, ki jim je z ustavo zajamčena socialna
varnost in stabilnost. Poleg presoje pri navedenih določilih bo nujno upoštevati tudi dohodek, ki izvira iz proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela. Ni pa možno upoštevati kot merilo npr. dohodke iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobnih dohodkov, ki ne izvirajo iz kmetijske dejavnosti. Splošno merilo je, da za določitev kmetije ne vpliva to ali lastnik ali dedič prevzemnik ne bi mogel imeti še drugih dohodkov. Kot kmetije se tako lahko določijo tudi delavsko-kmečka gospodarstva, ki sicer ustrezajo temu splošnemu merilu.
Določene kmetije niso določene enkrat za vselej, temveč so podvržene stalni reviziji, ki se mora izvršiti najmanj na vsakih pet let, sicer pa po potrebi. Občinska skupščina lahko tako odloči, na predlog krajevne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti, da se nekaterim kmečkim gospodarstvom odvzame status kmetije.
Prav tako pa je tudi možno, da
pred tem rokom občinska skupščina še druge kmetije vnese v seznam zaščitenih kmetij. Sprememba statusa kmečkega gospodarstva bo seveda imela posledice pri dedovanju. Zoper odlok občinske skupščine o določitvi kmetij zainteresirani nimajo rednega pravnega sredstva, lahko pa predlagajo, da ustavno sodišče začne postopek zaradi kršitve zakonitosti, če niso upoštevana merila, ki jih določa zakon. Ker je kmetijska zemljiška skupnost v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva nosilec kmetijske zemljiške politike v občini in je zadolžena, da skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini, je njena vloga pri določanju kmetij potrebna. Enako vlogo ima tudi krajevna skupnost.
V obrazložitvi še navajamo, da je določena relativnost zaščite kmetij, ki se odraža v tem, da se kmetije ščitijo pred drobitvijo samo v primeru dedovanja, sicer pa se promet z zemljišči prosto odvija v okviru veljavnih predpisov, ob upoštevanju določb zakona o kmetijskih zemljiščih.
Glede na navedeno želimo s tem pojasnilom še enkrat opozoriti na namen predlaganega odloka. Vse pripombe naj zainteresirani dostavijo krajevni skupnosti v mesecu juliju in avgustu. c y
V novi obliki
V prizadevanjih, da bi naš časopis poleg boljše in pestrejše vsebine dobil tudi bolj privlačno obliko, se je uredniški odbor odločil za novo obliko časopisa. Ni nas pri tem vodila samo težnja po privlačnejši obliki, ampak tudi obseg našega časopisa, ki bo odslej prinašal tnnogo več gradiva, aktualnega za vse občane. Predvsem priloga za delegate, bo odslej prinašala bolj kompletna gradiva za seje delegacij SO in SIS, oziroma za vse občane. Tudi informacije o sprejetih sklepih in stališčih zborov SO in skupščin SIS bodo odslej našle prostor v naši prilogi Prav tc informiranje je po ugotovitvah analize delegatskega sistema v naši občini bilo' dokaj pomanjkljivo, v nekaterih primerih pa delegati oziroma delovni ljudje v občini, teh informacij sploh niso prejemali
Glasilo občanov je ob ustanovitvi izhajalo vsake tri mesece. Potreba po bolj tekočem informiranju nas je vodila k izdajanju na dva meseca, v letošnjem letu pa je naš časopis postal mesečnik. S to številko povečujemo še obseg Časopisa, inJah-ko ■ ugotovimo, da si uredniški odbor vseskozi prizadeva izboljšati vsebino in obliko našega časopisa. Z novo obliko Glasila občanov, bo moral uredniški odbor za vsako številko zbrati skoraj 60 tipkanih strani gradiva, kar vsekakor ni mah. Naši stalni dopisniki iz krajevnih skupnosti, bodo odslej morali napisati vsekakor več prispevkov, pa tudi iz delovnih organizacij želimo dobiti novice Seveda bodo dobrodošli tudi ustrezni prispevki vseh delovnih ljudi in občanov, ki pišejo o življenju in delu raznih organizacij in društev. Ob tem piscem priporočamo, da svoje prispevke tudi verificirajo v organizacijah o katerih pišejo.
Glasilo občanov bo odslej tiskala tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Poleg že naštetih prednosti, bo tiskanje našega časopisa pri Ljudski pravici tudi cenejše, ob tem pa bo tudi tehnično urejanje potekalo pri Ljudski pravici Skratka, novost bo koristna in prijetna. Glasilo občanov ljudje radi berejo. Upamo, da ga bodo odslej še rajši
2. STRAN
GLASILO OBČANOV
JULIJ 1976
Kaj gradimo nad banko?
Stanovanjska skupnost Litija se je   v juniju pa seje z deli začelo.
takoj, ko je s 1. 4. 1976 prevzela v gospodarjenje stanovanjske hiše družbene lastnine, soočila s problemom zamakanja ravne strehe na stanovanjsko poslovnem objektu Trg na Stavbah 1 (banka).
Nekaterim stanovalcev v II. nadstropju je ob vsakem močnejšem dežju voda tekla v stanovanjske prostore. Nejevolja stanovalcev je bila velika, zaradi nje nekateri tudi stanarine niso plačevali.
Bivše Stanovanjsko komunalno podjetje Litija je že v letih 1972 in 1973 poskušalo sanirati streho, vendar so bila vsa dela zaman. V letu 1975 smo zopet pristopili k delom sanacije zamakanja, vendar brez uspeha.
Strokovna služba stanovanjske skupnosti je ugotovila, daje bila v letu 1973 izdelana idejna rešitev adaptacije stanovanj sko-poslovnega bloka (pro-jektnat Projetkivni atelje Ljubljana). Zasnova idejne rešitve je bila taka, da se zgradba dvigne za eno etažo in pol ter jo pokriti s predpisano strmo streho. Da bi v celoti izkoristili prostor, ki ga daje strma streha, je projektant predlagal dvoetažna stanovanja. Z namenom, da se čim manj dodatno obremeni obstoječe temelje, je predlagana jeklena nosilna konstrukcija. Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti hišni svet stanovalcev Trg na Stavbah 1 sta v juniju 1975 na skupni seji razpravljala o sanaciji zamakanja strehe in o nadzidavi. Odlo-
Z nadzidavo bo pridobljeno: eno dvosobno stanovanje troje dvoinpolsobnih stanovanj
vo DES-TOZD Elektro Ljubljana okolica, položili nov kabel od TP na Stavbah do objekta in objekt priključili na ta kabel.       PRAUNSEIS VID
Dela na strehi banke potekajo po načrtu.
Foto: Zofka
Še tri bencinske črpalke v naši občini
Med Trgovskim podjetjem Istra-benz Koper in Izvršnim svetom skupščine občine Litija je bil 30/6-1976 sklenjen dogovor o gradnji bencinskih servisov in drugih objektov.
Po tem dogovoru je dogovorjeno:
V letu 1977 se zgradi manjši bencinski servis v Gabrovki (verjetno v naselju Moravče ob sedanji trgovini) in servis v Litiji (nasproti „Ke-gljišča"). Poleg prostora za bencinski servis se v Litiji zagotovi še večji prostor ob servisu za še eventualne druge dejavnosti s katerimi se bavi Istra-benz.
V letu 1979 se zgradi servis v Ribčah, kjer je predvidena tudi gradnja gostinskega objekta.
Z gradnjo navedenih črpalk želimo doseči, da bi bili potrošniki čim hitreje postreženi z vsemi naftnimi derivati, da črpalke približamo potrošnikom ter ne nazadnje, da povečamo prodajo na našem območju. Del sredstev od prodanega bencina, ki je namenjen za ceste, prejme tudi občina in jih nameni za vzdrževanje občinskih cest.
- eno trosobno stanovanje
- dvoje triinpolsobnih stanovanj
- eno štirisobno stanovanje
- nova sejna soba (nadomestitev za obstoječo)
Stanovanja bo kupila stanovanjska skupnost iz sredstev enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (4 manjša stanovanja) in sredstev enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (4 večja stanovanja).
Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini bo stanovanja kupila s posojilnimi sred-
Evidentiranje kmetijskih
traktorjev
Novi zakon o varnosti cestnega prometa je prinesel določilo, da se morajo evidentirati vsi kmetijski traktorji. To pomeni, da bo izvršena registracija kmetijskih traktorjev, ki bodo pri prvi registraciji dobili posebne zelene registerske tablice.
KAKO LAHKO LASTNIKI KMETIJSKIH TRAKTORJEV OPRAVIJO TO OBVEZNOST?
Opraviti morajo tehnični pregled. Tega bo opravljalo Trgovsko podjetje „VOLAN" poslovna enota Trbovlje vsak petek po 15. v mesecu od 16. ure dalje pri Avto-moto društvu Litija.
Cena tehničnega pregleda z vsemi tiskovinami bo 60 din za traktor in za priklopnik 50 din. Istočasno bodo tudi tehnični pregledi motorjev in mopedov. Po opravljenem tehničnem pregledu do preteka 15 dni od dneva tehničnega pregleda mora lastnik kmetijskega traktorja dvigniti pri Oddelku za notranje zadeve SO Litija re-
gistrske tablice in prometno dovoljenje. Cena tablic, prometnega dovoljenja in kolekov je 84 din. Predložiti je treba še dokazilo o lastništvu - račun ali kupoprodajno pogodbo.
Občinska skupščina je sprejela ODLOK s katerim so lastniki kmetijskih traktorjev oproščeni plačila cestnine.
Po določilih pravilnika o evidentiranju kmetijskih traktorjev, lastniki ne bodo opravljali vsakoletno podaljšanje registracije temveč bodo vsako leto opravili samo tehnični pregled vozila.
S tako evidentiranimi kmetijskih traktorji je prepovedano opravljati prevozniške usluge v javnem cestnem prometu.
Banka dobiva novo podobo.
Foto: Zofka
čitev je bila soglasna: za sanacijo zamakanja ravne strehe se objekt nadzida in pokrije s strmo streho.
Od gradbenih operativ v Litiji smo pridobili ponudbe za izvedbo in izdelavo glavnih projektov. GIP „Beton-Zasavje" TOZD Operativa Litija je ponudil nekoliko ugodnejšo ceno in ugodnejši rok dokončanja del. Izdelal je tudi glavni projekt. V maju 1976 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje,
stvi; posojilo bo odplačevala iz amortizacije. Stanovanja bo dodelila komisija v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Stanovanja bodo pridobile OZD in TOZD po kriteriju števila vloženih stanovanj v stanovanjski sklad in ustvarjene neporabljene amortizacije.
Po sklenjeni pogodbi bi moral izvajalec del končati z deli v letošnjem letu. Pred vselitvijo pa bodo, na zahte-
Morda vas zanima?
površina naše občine meri 327 km^
v občini živi 16.857 prebivalcev
v mestu Litija živi 4.980 prebivalcev
v prvem polletju se je v občini rodilo 140 otrok
v istem obdobju sta umrla 102 občana
število porok v prvem polletju je bilo 90
osebnih avtomobilov v občini je 2.135
v občini je 36 gostinskih objektov
v naši občini je zaposlenih 3.885 občanov
v prvem četrtletju je bil povprečni osebni dohodek v naši občini 3.233 din
v občini je 63 občanov, ki čakajo na zaposlitev
srednje šole obiskuje 218 naših dijakov, višje 23, visoke 22
Po določilih že navedenega pravilnika pa ne bodo smeli na javno cesto neregistrirani traktorji in so za take prekrške predpisane kazni.
Vsak voznik kmetijskega traktorja mora imeti tudi predpisano vozniško dovoljenje. Izpit za voznika kmetijskega traktorja lahko opravlja oseba, kije dopolnila 15 let.
Vse informacije se dobijo v zvezi z opravljanjem vozniškega izpita pri Oddelku za notranje zadeve SO Litija ali pri Avto-moto društvu Litija.
S tem določilom zakona o varnosti cestnega prometa je rešen problem visokih dajatev za kmetijske traktorje, ki so bile po starem predpisu, ker se je kmetijski traktor registriral kot vsa ostala cestno-motorna vozila.
Uvedeno je tudi vozniško dovoljenje za voznika kmetijskega traktorja.
Vsi ti ukrepi pa bodo vplivali tudi na varnost pri delu. Saj ni dneva, da v dnevnem časopisu ne zasledimo, da je bila ena ali več nezgod s traktorjem s smrtnim izidom.
. Menimo, da sedaj ni več razlogov, da bi se lastniki sklicevali, da ne registrirajo kmetijskih traktorjev zato, ker so prevelike dajatve za ceste, traktorje pa večinoma uporabljajo za kmetijske namene.
Prepričani smo, da so tudi lastniki traktorjev zainteresirani, da imajo svoje traktorje tehnično v redu, kar ugotovi tehnični pregled. Traktor naj bo našemu kmetu le koristen delavni pripomoček ne pa, da mu na vsakem koraku streže po življenju.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Povečanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča
Samoupravna komunalna skupnost Litija je od krajevne skupnosti Litija desni in levi breg ter Šmartno pridobila in evidentirala vse komunalne objekte in naprave, ki naj bi bile zgrajene v naslednjem srednjeročnem obdobju. Odprtih in nerešenih problemov je veliko, sredstev za izvedbo vseh teh del pa ni. Gre za neurejeno stanje cest in mestnih ulic v Litiji in Šmartnem (rekonstrukcija Šmarske in Sitarjevške ceste, asfaltiranje zgrajenih mestnih ulic), nedokončana gradnja javne razsvetljave na mestnih ulicah in cestah, cestna povezava naselij z mestom (Praprešče), dokončanje in ureditev nekaterih kanalizacij, visokonapetostna kabelska povezava levi - desni breg Litije, čistilna naprava s kanalizacijskimi zbiralniki in drugo.
Izvršni odbor komunalne skupnosti je razpravljal o tej problematiki in o višini ter dotoku prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Ugotovil je, da občani v ostalih krajevnih skupnostih prispevajo veliko večje zneske za reševanje skupnih komunalnih objektov (ceste, vodovod, elektrika, drugo), kot je letni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča, katerega plačujejo občani krajevnih skupnosti Litija in Šmartno. Zaradi tega je pred-
lagal Izvršnemu svetu občinske skupščine osnutek spremembe odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča s povečanimi stopnjami prispevka.
Skupščina občine Litija je na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1976 in zbora združenega dela dne 29. 6. 1976 sprejela spremembe odloka. Po tem odloku bodo občani in TOZD ter OZD plačevali naslednjo višino prispevka:
a) za kv. m koristnih površin v I. kategoriji
- od 1. 8. 1976 do 31. 7. 1977       din 0,70/kv. m na mesec
- od 1. 8. 1977 dalje din 1,00/kv. m na mesec
b) za kv. m koristnih površin v II. kategoriji
- od 1. 8. 1976 do 31. 7. 1977       din 0,60/kv. m na mesec
- od 1. 8. 1977 dalje din 0,80/kv. m na mesec
c) za kv. m nezazidanega stavbnega zemljišča v I. ali II. kategoriji
- od 1. 8. 1976 dalje din 0,20/kv. m na mesec
Občani lastniki stanovanjskih hiš, stanovanj in imetniki stanovanjske in najemne pravice plačujejo prispevek od naslednjih po-
vršin: stanovanjski prostori z vsemi pomožnimi prostori, poslovni prostori z vsemi pomožnimi prostori in garaže.
TOZD in OZD plačujejo prispevek od naslednjih površin: vse etažne površine, na katerih se opravlja proizvodnja, pisarniški in poslovni prostori, skladišča in zemljišča, na katerem imajo pravico uporabe.
Prispevek od nezazidanega stavbnega zemljišča plačujejo občani od celotne površine stavbne parcele, namenjene za gradnjo. Ta prispevek se odmeri takoj, ko je izdano lokacijsko dovoljenje. Tisti občani, ki so pridobili stavbna zemljišča v urejenem naselju po zazidalnem načrtu in plačali prispevek za ureditev stavbnega zemljišča, so oproščeni plačila prispevka od nezazidanega zemljišča za čas 4 let od pridobitve zemljišča.
Komunalna skupnost, pri kateri se zbirajo sredstva prispevka, bo ločeno po krajevnih skupnostih, vodila evidenco vplačil prispevka; vsaka krajevna skupnost bo soodločala o porabi zbranega prispevka in sicer tistih sredstev, ki jih vplačujejo občani na nje-
nem območju.
PRAUNSEIS VID
JULIJ 1976
GLASILO OBČANOV
KAKO SPOŠTUJEMO PREDPISE?
■
Kljub temu, da so bili v občini Litija storjeni konkretni ukrepi za po-družbljanje varnosti v okviru Družbene samozaščite že v letu 1975 je prav, da se občani seznanijo s številkami, ki jih obravnava poročilo o delu PM Litija in občinskega sodnika za prekrške. Ti podatki nam povedo na katerih področjih varnosti, bo potrebna sistematična vzgoja naših občanov.
Mnenja sem, da nam ti podatki povedo, kako nujna je naša nadaljnja skrb za varstvo našega občana, njegovega in družbenega premoženja. Poročilo PM Litija ugotavlja na splošno, da je varnostna situacija na podlagi ukrepov, ki so bili opravljeni v letu 1975 ugodna in da se proces podružbljanja odgovornosti za varnost ustavne ureditve in splošno varnost krepi.
Gibanje kriminalitete:
Postaja milice je v letu 1975 obravnavala skupaj 240 kaznivih dejanj. Od tega:
— 17 kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo oziroma iz področja gospodarskega kriminala.
— 223 kaznivih dejanj odpade na tako imenovani klasični kriminal in sicer 36 vlomov, 97 navadnih tatvin in 90 ostalih kaznivih dejanj. V primerjavi z letom 1974 je bilo za 17,5 % manj obravnavanih kaznivih dejanj na območju občine.
- od vseh obravnavanih kaznivih dejanj je 177 raziskanih ali 73,5 %,
- s storjenimi kaznivimi dejanji je bil družbeni sektor oškodovan za 508.153,00 din, privatni pa za 341.078,00 din. Ugotavlja se, da gospodarski kriminal predstavlja za našo socialistično samoupravno družbo veliko zlo, saj istočasno izpodkopuje ekonomske temelje naše družbe.
Iz področja javnega reda in mira so delavci milice obravnavali 425 kršilcev in dali 255 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. V primerjavi z letom 1974 je bilo tovrstnih prekrškov manj za 111 %.
Med temi prekrški so bili obravnavani v 49 primerih drzno vedenje in pretepi na javnem kraju, v 21 primerih nedostojno vedenje proti uradni osebi, v 55 primerih prepiranje, kričanje in nedostojno vedenje in v 130 primerih razni drugi prekrški.
Iz področja prometne varnosti so delavci milice obravnavali 192 primerov prometnih nezgod, kar je v primerjavi z letom 1974 enako in sicer:
- prometnih nezgod s smrtnim izidom 5
- prometnih nezgod s hudimi telesnimi poškodbami 23
- prometnih nezgod z lahkimi telesnimi poškodbami 28
— prometnih nezgod samo materialna škoda 136
Posledice teh prometnih nezgod, 6 mrtvih (3 v letu 1974), hudo telesno poškodovanih 37, lažje telesno poškodovanih 42, materialna škoda pa je
znašala 1,319.540 din.
Prav je. da spoznamo tudi vzroke za te prometne nezgode: v 67 primerih neprimerna hitrost, v 24 primerih vinjenost, v IX primerih izsiljevanje prednosti, v 15 nepravilna srečavanja,
Tokrat ni bilo žrtev.
Foto: PM
v 11 primerih neprimerno prehitevanje, v 8 razni ostali vzroki in v 9 brez vozniškega dovoljenja.
Največ prometnih nezgod je bilo na cesti Ribče Zagorje 88, v mestu Litija 38 na ostalih cestah na območju občine pa 66. -
Delavci milice so ob priliki kontrole cestnega prometa izrekli v 770 primerih mandatne kazni v skupnem znesku 38.950 din. Iz poročila sodnika za prekrške je razvidno, daje v letu 1975 prejel 1.020 predlogov za uvedbo postopka o prekršku.
Do 25. junija 1975 pa že 658 predlogov /.a uvedbo postopka o prekršku. To število nam pove, da je kršenje družbenih norm v porastu napram letu 1975. Med temi predlogi je veliko število iz področja prometne varnosti. V 46 primerih vožnja motornih vozil v vinjenem stanju. V 30 primerih je bil poleg denarne kazni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dobo od I    5 mesecev.
V 4 primerih so bile izrečene tudi zaporne kazni od 5    15 dni.
Prepričan sem, da nam te številke konkretno povedo, kam moramo usmeriti našo dejavnost iz področja varnosti. Tudi zbori občinske skupščine so sprejeli določena priporočila in sklepe, ki naj bi pripomogli k večji varnosti ljudi in premoženja.
Predstavljamo vam
Osebna izkaznica TOZD „OPERA-TIVA" Litija, ki posluje v sestavi organizacije združenega dela GIP „BETON" Zasavje je naslednja: TOZD zaposluje 130 delavcev in sicer zidarje, tesarje in druge obrtne delavce in nekvalificirano delovno silo. Delavci TOZD so organizirani v osnovni organizaciji sindikata, mladi proizvajalci v DO ZSMS, imajo delegatsko sestavljen delavski svet, odbor za medsebojna razmerja in organ delavske kontrole.
Lahko rečemo, da delavci TOZD, gradijo objekte na območju cele občine. Trenutno imajo gradbišča v Litiji, Šmartnem, Gabrovki in tudi izven meja občine jih zanese pot, saj postavljajo industrijski objekt v SVE-ji v Zagorju. TOZD gradi predvsem stanovanjske in industrijske objekte, v zadnjem času pa se usmerjajo tudi v gradnjo družbenih objektov. V preteklem letu so dosegli zadovoljive finančne rezultate. Celotna realizacija je znašala štiri milijarde 100 milijonov starih dinarjev, letos pa planirajo 4 in pol milijarde celotnega prihodka. „Že na polovici leta pa ugotavljamo, da bo plan mogoče doseči le z maksimalnimi napori vseh delavcev," ugotavlja direktor   TOZD   Milan Zmrzlak.
dobju. so skupno z drugimi TOZD v okviru GIP „BETON" Zasavje, zgradili lastno betonarno v Hotiču, ki skupaj meri I. 250 m-. V betonarni delajo prednapete nosilce in plošče za lastni sistem stanovanjske gradnje in druge betonske izdelke, kot so votlaki, polnila, zidaki in podobno.
Osnovna organizacija sindikata, ki je delovna, nam je v veliko pomoč pri obveščanju delavcev in sklicevanju zborov." Elvira Lepold rada prime tudi za sindikalno delo.
V temeljni organizaciji združenega dela so se pred kratkim odločili, da bodo skupno s temeljnimi organizacijami združenega dela Lesne industrije Litija, zgradili v Litiji nov samski dom, v katerem bo okrog 100 ležišč. V novem samskem domu bodo našli lepše življenske pogoje samski delavci in delavci iz drugih republik.
Tudi stanovanjske bloke na Rozmanovem trgu je gradil BETON - TOZD Operativa Litija. Foto: Zofka
Predsednica delavskega sveta TOZD je Elvira Lepold, po poklicu gradbeni tehnik. „Dclavski svet ima res veliko dela in nalog, ker za „maj-hne" odločitve le ne moremo sklicevati zbor delavcev. Gradivo za seje nam pripravijo v skupnih službah podjetja, marsikaj pa moramo pripraviti sami, zato časa večkrat zmanjkuje.
„Mi smo gradbeno podjetje, zato si sami v prihodnjih petih letih ne bomo gradili novih objektov, radi pa jih borno za tiste, ki ne morejo organizirati proizvodnjo pod milim nebom, kot mi" sva sklenila razgovor z direktorjem TOZD Milanom Zmrzlakom.
Lojze Kotar
Poročilo o financiranju Glasila občanov	
HHHHH8BH9HBBH	
od 1. 1. 1976 do 30. 6. 1976	
I. DOHODKI:	
1. Skupščina občine Litija	27.000,00
2. Kulturna skupnost	13.333,00
3. Mercator	2.000,00
4. Delavska univerza	500,00
5. Občinski komite ZKS	5.000,00
6. Občinski odbor RK	2.000,00
7. Občinski sindikalni svet	5.000,00
8. Telesnokulturna skupnost	10.000,00
9. Izobraževalna skupnost	5.000,00
10. Skupnost otroškega varstva	5.000,00
11. Skupnost socialnega skrbstva	5.000,00
12. Oglasi in objave	7.342,50
SKUPNO	96.175,50
II. IZDATKI:	
1. Gorenjski tisk	119.031,30
2. PTT dostava	23.388,00
3. Kilometrina, dnevnice	1.346,00
4. Avtorski honorar s prispevki	11.178,20
5, Materialni stroški	181,85
SKUPNO	155.125,35
SALDO 67.949,85 (v minusu)	
ALI JE TO KINO?
Vodja TOZD Operativa Litija Milan Zmrzlak.
„Nimamo večjih težav z izplačilom mesečnih osebnih dohodkov, novi gospodarski ukrepi nas niso našli nepripravljene, zato TOZD v letošnjem letu dosega ugodne finančne rezultate" je nadaljeval moj sogovornik. „Do 1980. leta planiramo okoli 6 miljard prihodka in menimo, da smo plan realno postavili."
TOZD „Operativa" Litija je najmočnejši graditelj stanovanj v naši občini. Do sedaj so na Rozmanovem trgu, na Graški dobravi in v Šmartnem zgradili okrog 321 stanovanj, trenutno pa jih gradijo okrog 50, ki bodo vse-ljiva že v letošnjem letu. Na področju industrijske gradnje so najbolj ponosni na novo proizvodno halo Predilnice (6.000 m-) in Lesne industrije Litija, kjer so zgradili kar 10.500 m- proizvodnih prostorov. V preteklem ob-
Kinematografska dejavnost je delovala v občini že pred in med vojno. Takoj po osvoboditvi naše domovine se je organizirala v Kinopodjetje Litija. Nekoliko kasneje je bila ustanovljena tudi kino dejavnost v Šmartnem. Od leta 1967 pa deluje ta dejavnost pri Delavski univerzi Litija.
Tako kot manjše kinematografe v Sloveniji, tarejo tudi litijskega nešteti problemi. Kot prvega, ki spremlja razvoj te dejavnosti že od vsega začetka je problem neurejenosti prostora, to je dvoran v Litiji in delno tudi v Šmartnem Litijska kinodvorana je bila pred 15 leti sicer adaptirana in nekoliko posodobljena, vendar tudi po tej adaptaciji ni zadostila predpisnim normam kinematografov zlasti higijensko-teh-ničnim. Od tedaj pa v litijskem kinematografu ni bilo storjenega nič zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Dvorano v Šmartnem je urejala in tudi bolj solidno uredila Tovarna usnja Šmartno, zato je za ogled kinopred-stav primernejša od litijske.
Neurejenost dvoran je bistveno vpli-
vala na še manjši obisk kinopredstav, ki se je od leta 1967 pa do danes zmanjšal za 100%. Neurejenost dvoran je upravičeno povzročala tudi negodovanje obiskovalcev. V letu 1975 je obe dvorani v Litiji in Šmartnem pregledala sanitarna inšpekcija, ki je ugotovila v litijski dvorani 19 bistvenih pomanjkljivosti, med temi so najhujše: neurejenost zunanjosti strehe, ki počasi vendar vztrajno razpada, neprimerno in nevarno ogrevanje dvo.-rane, neurejeni pred prostori in pomožni prostori in še mnogo drugih.
Kinodvorana v Šmartnem je po mnenju sanitarne inšpekcije primernejša, vendar z neurejenimi sanitarijami in avlo.
V letu 1976 je kinodvorano Litija ponovno pregledala sanitarna in gradbena inšpekcija, ki je ugotovila med drugim tudi, da kabina ne ustreza varnostnim predpisom, zato je dala predlog skupščini občine, da se kinodvorana Litija zapre za predvajanje filmov, dokler ne bodo odpravljene ugotovljene   pomanjkljivosti. Delavska
univerza je naročila predračun za adaptacijo kinodvorane v Litiji, ki znaša po lanskoletnih gradbenih cenah cca 450.000 din.
O stanju kinodvoran smo obvestili ustanovitelja   SO   Litija, Kulturno
skupnost in tudi družbenopolitične organizacije. Po skupnem mnenju bo verjetno bolj smotrno tej dejavnosti v srednjeročnem razvoju predvideti nove sodobnejše prostore.
Takšen kino nam res ni v ponos.
Foto: Zofka
Informacija o zasedanju zborov skupščine v mesecu juniju
skupščina je zasedala 28. in 29. junija 1976. Zbori so delovali ločeno. Zbor združenega dela je zasedal skupaj z občinsko raziskovalno skupnostjo, skupaj sta obravnavala problematiko raziskovalne dejavnosti in inovatorstva.
Vsi zbori so aktivno delovali, sprejeli vrsto sklepov, stališč in predlogov v zvezi s problematiko, ki so jo obravnavali. Med drugim so obravnavali informacijo o usmerjenem izobraževanju ter sklenili, da se pristopi k organizaciji I. faze usmerjenega izobraževanja v okviru občine.
Glede na perečo zdravstveno problematiko je bilo veliko besedi posvečeno tej temi. Delegati so podprli sklepe in priporočila, zlasti pa, da se začne z izgradnjo zdravstvenega doma, da se rešujejo stanovanjska vprašanja zdravstvenih delavcev ter da se priporoča namestitev stalnega zdravnika v Gabrovki.
Obravnavali so tudi ugotovitve o delu delegacij - zbori so podprli predloge, ki so bili v prilogi že objavljeni. Izkazalo se je, na podlagi analize, da pa je delo konferenc delegacij nezadovoljivo. Skupščina je sklenila, da pri aktiviranju temeljnih delegacij, kakor konference delegacij sodeluje tako občinski sindikalni svet kot občinska konferenca SZDL.
Vsi zbori so obravnavali vrsto odlokov. Izglasovan je bil predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, kateri določa, da se prispevek za mestno zemljišče poveča s 1. avgustom 1976 od sedanjih 0,40 din na
0. 70 din in s 1. avgustom 1977 na 1 din.
Z odlokom o določitvi imen novozgrajenih ulic v mestu Litija so delegati izglasovali: novo imenovane: Kidričevo cesto, Bevkovo ulico in Grumovo ulico, vse v krajevni skupnosti Litija - levi breg.
Delegati so bili mnenja, da se predlogu osnutka odloka o zaščitenih kmetijah podaljša rok za javno razpravo s tem, da krajevne skupnosti skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in Urbanistično službo še enkrat pripravijo predlog oziroma pregledajo predlagane zaščitene kmetije.
Zbori skupščine so izglasovali, da se da v javno razpravo osnutek odloka o komunalni ureditvi in zu rani em izgledu jp_aselijLv_obČ ini Litija.
Po spremembi odloka, kije bil izglasovan, bodo občinski upravni organi sprejemali nevabljene stranke v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Zbori so bili informirani o vpisu posojila za ceste. Ugotovljeno je bilo, da akcija teče v skladu s pričakovanji. V krajevnih skupnostih še akcija ni povsem stekla glede na opravljene instruktaže pa se pričakuje, da bodo tudi v krajevnih skupnostih vpisali krajani posojilo za ceste.
Skupščina je med drugim imenovala namestnika javnega tožilca TREBEŽNIK Primoža in ĆUNDER Tomaža,
Izvolila je sodnike porotnice in sicer:
Arhnaver Martin, Litija, Rozmanov trg 7 i
Cvetežar Danilo, Litija, CZB
Ključevšek Ivan, Kresnice 23/a
Kralj Martina, Litija, CZB 3 /a
Krebs Vida, Litija, Cankarjeva 1
Mlinar Marko, Litija, Sitarjevška 8
Mohar Ana, Litija, Dušana Kvedra 8
Maček Mojmir, Litija, Partizanska pot 43
Pelko Franc, Šmartno, Ustje 70
Pušnik Marija, Litija, Dušana Kvedra 7
Sekulič Nedeljko, Litija, Rozmanov trg 16
Žitnik Jože, Litija, Rozmanov trg 16
Zupan Angelca, Litija, Ulica 25. maja 23
Zupan Viktor, Litija, Trg na stavbah 2
Žontar Bogo, Litija, Frtica 7
Pavliha Eli, Litija, Rozmanov trg 9
Zavrl Jože, Gabrovka 17/e
Bavs Ivo, Litija, CZ B5
Pungerčar Tanka, Litija, Trg na stavbah 15
Križaj Milan, Litija, Rozmanov trg 5
Kralj Majda, Litija, Trg na Stavbah 1
Medved Dušan, Litija Trg na Stavbah 1
Vukmirovič Mlade, Ljubljana, Tavčarjeva U
Sodnike porotnike — za zadeve mladoletnikov:
Sedevčič Sonja, Šmartno, Ustje 29 Širok Joža, Litija, Frtica 2 Žunič Jože, Litija, Grbinska 9 Turenšek Dragica, Litija, Rozmanov trg 16 Ivanušič Irena, Litija, Rozmanov trg
Zbori so obravnavali izvajanje zakonov, ki se nanašajo na področje gozdarstva in kmetijstva. Sprejeti so bili pomembni sklepi, ki se nanašajo na področje dela združevanja kmetov, kmetijske zemljiške skupnosti ter zakona o gozdovih.
Najpomembnejši sklepi o izvajanju ustavnih določil zakona o združevanju kmetov:
1. Priporoča se kmetijskim organizacijam združenega dela, pa tudi krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam, da pride do tesnejšega sodelovanja in da se izdelujejo in spremljajo kmetijski načrti razvoja posameznih enot oziroma proizvodnih okolišev.
2. Kmetijskim organizacijam združenega dela se priporoča, da uvajajo take oblike kooperacijskega delovanja in pospeševanja, kjer bodo skupne investicije dolgoročno orientirano uspostavljale čvrsto in neprekinjeno partnerstvo v celotnem sodelovanju. V ta namen se morajo pospešeno ustanavljati proizvodne in strojne skupnosti kmetov.
3. Priporoča se, da se izdelajo programi za obnovo nasadov jagodčevja v večjih strnjenih kompleksih, kjer so zato pogoji, in organizira obnovo nasadov v pridelovalnih skupnostih kmetov.
4. Glede na permanentne potrebe po večji količini svinjskega mesa se priporoča zadrugama, da proučita možnosti za organizacijo pitanja prašičev za potrebe domače klavnice.
5. Zadrugama se priporoča, da izdelata in spremljata programe modernizacije obstoječe družbene kmetijske proizvodnje in programe povezovanja kmetovega osebnega dela in zasebnih sredstev z družbenim delom in družbenimi sredstvi.
6. Glede na velik gospodarski napredek v živinoreji, ki ga prinašata umetno osemenjevanje je bilo priporočeno, da se skupnost za pospeševanje kmetijstva naloži, da prouči možnost umetnega osemenjevanja za kar najširše območje občine.
7. Glede na vlogo in pomen pospeševalne službe se priporoča zadrugama, da proučita možnost za skupno formiranje pospeševalne službe, vsaj za tista področja dela, ki so za obe zadrugi enaka.
8. Pri realizaciji nalog pa se postavlja tudi pred občino in družbenopolitične organizacije cela vrsta nalog:
- v proračunu občinske skupščine je treba zbrati sredstva za nadomestilo dela obresti za investicije v zasebno kmetijstvo,
- izvršni svet naj izdela tudi predlog, kakšne oblike trajnega sodelovanja kmetov s kmetijskimi organizacijami so potrebne, da se obresti regresirajo,
- občina in družbenopolitične organizacije so dolžne skrbeti, da se z družbenim dogovorom zbereio vsako leto zadostna sredstva in ob pravem času po programu za najnujnejše pospeševalno delo.
Zaključki oziroma sklepi o delu kmetijske zemljiške skupnosti:
15'' "■ ■ . "
lil. Na področju smotrne uporabe kmetijskih zemljišč je dolžna skrbeti, da bo vsaka sprememba namembnosti v nekmetijske namene osvetljevana .iz vseh vidikov,
2. Posebno pozornost bo treba posvetiti kmetijam, na katerih se obdelovanje opušča zaradi ostarelosti lastnikov,
3. Krajevne skupnosti naj bi izdelale register opuščenih kmćtij,
4. Kmetijska zemljiška skupnost naj izvrši temeljito analizo opuščenih kmetij in na osnovi ekonomske in socialne upravičenosti določi prioritetni red reševanja te problematike (v sodelovanju z zadrugama in TOZDI gozdnih obratov),
5. Na področju pridobivanja kmetijskih zemljišč so bo potrebno poslu-
ževati vseh mogočih virov (agromelioracija, prenos zemljišč iz SLP v kmetijski zemljiški sklad, nakup zemljišč ...), 6. Glede na strukturo posestnega stanja kmetij na našem področju je komasacija zemljišč pomemben dejavnik. Priporoča se, da naj bi skupaj s krajevnimi skupnostmi izvedla vsak eno tovrstno akcijo letno,
Sklepi k poročilu o izvajanju zakona o gozdovih:
1. Nadaljnja samoupravna organiziranost glede na smernice zakona o gozdovih mora težiti k taki obliki, da uveljavi kmet, lastnik gozda čimvečji vpliv na odločanje pri gospodarjenju v gozdu.
2. Naloga gozdnega obrata je, da v čimvečji meri vrši razširjeno gozdno reprodukcijo za katero iz lastnih in združenih sredstev na nivoju republiških sredstev za gozdarstvo iz istih virov se nalaga gozdnemu obratu, da skuša pridobiti čimveč sredstev za gradnjo gozdnih komunikacij -cest.
3. Skupščina občine naj do konca leta 1976 izdela predlog odloka v katerem bodo določene gozdne površine s posebnim namenom (gozdovi, ki bodo določeni kot zelenice okrog naselij, za posebne namene.
4. Vsi pristojni organi - inšpekcije, gozdarji in ostali, morajo dosledno izvajati določila 40. člena zakona o gozdovih, ki prepoveduje v gozdu odlaganje smeti ter odpadkov in vse druge dejavnosti, ki zmanjšujejo obstoj gozda in onesnažujejo okolje.
Skupščina je obravnavala izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in sprejela med najpomembnejšimi naslednje sklepe in priporočila:
1. Vsi podpisniki družbenega dogovora naj izdelajo analizo izvajanja le-tega in v zvezi s tem sprejmejo ustrezne ukrepe.
2. Vsi podpisniki naj izdelajo analizo akta o sistemizaciji delovnih mest in sicer z vidika skladnosti s planskimi nalogami, organizacije združenega dela in politiko razvoja občine.
3. Izdelajo naj se kadrovski programi temeljnih in drugih organizacij združenega dela v skladu s politiko razvoja delovne organizacije in občine. V njih naj imajo točno opredeljene plane vključevanja pripravnikov.
4. V sodelovanju z zdravstveno službo naj se pripravi analiza o stanju zaposlovanja in usposabljanja delavcev, ki so zaradi bolezni ali poklicnih obolenj postali invalidi. _
5. Glede sredstev za izobraževanje morajo vse delovne organizacije dosledno izvajati zakonsko določilo, da je večina teh sredstev 1,5 % od brutto OD mesečno. Isto velja tudi dosledno izvajanje določil namenjenih za reševanje stanovanjskih problemov delavcev.
Važnejša priporočila, ki se nanašajo na izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike:
1. Vsi podpisniki naj proučijo potrebo formiranja kadrovskih služb.
2. V delovnih organizacijah naj posvetijo večjo pozornost skrbi usmerjenemu izobraževanju in sicer z večjim številom kadrovskih štipendij.
3. Predilnici Litija se predlaga, da sprejme vse potrebne ukrepe za čimprejšnjo odpravo nočnega dela.
4. Vsi podpisniki so dolžni izdati načrt izobraževanja pri delu.
5. Organizacije združenega dela naj v samoupravnih aktih dokončno uredijo nagrajevanje izumov, izboljšav in inovacij.
Po sklepu občinske skupščine se da v javno razpravo osnutek odloka o KOMUNALNI UREDITVI IN KOMUNALNEM IZGLEDU NASELIJ V OBČINI LITIJA.
Odlok bo v javni razpravi do konca meseca avgusta. Prosimo vse zainteresirane, da posredujejo svoja mnenja in predloge v zvezi z odlokom skupščini občine Litija — izvršni svet.
Odlok bo na dnevnem redu skupščine meseca septembra — v začetku oktobraobravnavankot predlog.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejuje javna snaga, deponija odpadkov, ureditev vodovodov in zunanji videz naselij zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje (javni interes) na območju občine Litija. .
Na območju občine Litija, kije posebej določeno, morajo lastniki uporabniki oziroma upravljale) objektov, stanovanj in površin upoštevati pri komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij določila tega odloka.
2. člen
Za upravljalce zgradb, drugih objektov in površin se po tem odloku štejejo organizacije, društva, civilno pravne osebe in občani, ki imajo pravico uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb, drugih objektov in površin.
3. člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo: L Ulice s pločniki, druge ceste v naseljih, podvozi, nadvozi, mostovi, ter obrežje reke Save in obrežja potokov v naseljih,
2. Železniške in avtobusne postaje ter postajališča in parkirni prostori,
3. Javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice, okrasni nasadi ter pokopališča,
4. Otroška igrišča, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve.
4. člen
Občani, delovne in druge organizacije, društva in civilno pravne osebe so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage, komunalnih naprav in primernega videza naselij, s tem da se ne dela škoda na objektih in površinah, ter tako ne ogroža zdravje ljudi.
II. HIGIENSKA UREDITEV
A. JAVNA SNAGA
5. člen
Na javne površine je prepovedano:
1. odmetavati papir in druge odpadke,
2. zlivati odpadne vode in drugo tekočo nesnago,
3. odlagati smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno, ter tako onesnažiti tla, okolico, javne objekte ali predmete na javnih objektih.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela poprejšnjega soglasja pristojnih inšpekcij občine Litija.
* 6. člen
Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na javnih površinah, mora izvajalec odpadke takoj odstraniti.
7. člen
Prepovedano je pisati ali risati po predmetih in objektih, ki niso za to namenjeni (zidovi, ograje, klopi, vrata, prometni znaki in podobno) ali jih kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati.
8. člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad.
Po uporabi so uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti.
B. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN
9. člen
Javne površine čisti komunalna ali druga organizacija združenega dela,
kateri to delo poveri samoupravna komunalna skupnost s pogodbo, če ni s
tem odlokom drugače določeno (pooblaščena organizacija).
Pooblaščena organizacija" cisti javne površine na "območju občine Litija na podlagi letnega programa. S programom in pogodbo se določi vrsta, obseg ter kvaliteta storitev in stroški za čiščenje javnih površin.
Za čiščenje javnih površin izven mesta Litija in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjem, skrbi Krajevna skupnost.
10. člen
Čiščenje javnih površin zajema:
1. pobiranje oziroma odstranjevanje večjih odpadkov,
2. pometanje cestišča, pločnikov, dvorišč, parkirišč in okolice javnih in drugih objektov,
3. mokro čiščenje (pranje) vseh javnih površin, ki so asfaltirane oziroma urejene iz materiala, ki prenese mokro čiščenje.
Javne površine se čistijo sistematsko, po potrebi in kadar določeno čiščenje odredi pristojni organ skupščine občine Litija. Čiščenje javnih površin v mestu Litija in naselju Šmartno pri Litiji se .opravlja
- Pod 1. točko prvega odstavka vsaki dan
- pod 2. točko prvega odstavka najmanj 2 x tedensko
- pod 3. točko prvega odstavka najmanj 2 x letno
11. člen
Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtove gostinskih obratov, igrišča, kopališča in podobno) so dolžni redno čistiti upravljalci teh površin.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišče, vrtovi, odprte garaže, vhodi in izhodi v javne in poslovne prostore, prostori, ki se začasno uporabtajo za javne prireditve) skrbijo upravljalci površin oziroma organizatorji prireditev.
Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino takoj po koncu prireditve.
Če upravljalce površine, navedene v tem členu, te ne očisti redno, jo mora očistiti pooblaščena organizacija na stroške zavezanca.
12. člen
Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljalci oziroma uporabniki zgradb, od katerih so pločniki in hodniki Smeti iz teh površin morajo odlagati v določene smetnake pri zgradbah, novozapadli sneg s teh površin odstraniti do 7. ure zjutraj.
13. člen
Stroški za izvedbo čiščenja javnih površin gredo v breme tistega, ki je onesnaženje povzročil. Za izredno čišćenje javnih površin se po tem odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja kot je običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom, nakladanje, razkladanjem, odlaganjem odpadkov, pri prometni nezgodi in podobno).
Če tisti, ki javno površino onesnaži, ne poskrbi za čiščenje sam, očisti javno površino pooblaščena- organizacija na stroške povzročitelja^pe povzročitelj onesnaženja ni znan, mora javni prostor očistiti pooblaščena organizacija na svoje stroške.
14. člen •'
Delovne in druge organizacije, društva in občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno organizacijo. .
15. člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni rta svoje stroške:
1. pri obnovi zunanjega izgleda zgradb postaviti lovitne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in./javnih površin, ' jzam
2. očistiti gradbišča nesnage, ki bi lahko povzročila onesnaženje javne površine, ™0
3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb, ■ 'di
4. skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni, sqbo
5. nalagati na vozila tako, da se pri prevozu material ne strese pojavnih površinah,
6. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
7. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se na javne površine začasno odlaga gradbeni material.
16. člen
Nesnago, ki nastane pri nakladanju, razkladanju oziroma z vožnjenpo javnih površinah, je dolžan takoj odstraniti prevoznik.
III. DEPONIJA ODPADNIH SNOVI
A. ODLAGANJE IN ODVAŽANJE SMETI .     IN DRUGIH TRDIH ODPADKOV
17. člen
Za odlaganje smeti in odpadkov, ki je s tem odlokom predpisano občanom v stanovanjski, poslovni in drugi zgradbi je odgovoren lastnik, uporabnik oziroma upravljalec zgradbe.
Za pobiranje, odvoz in končno deponijo smeti in drugih trdnih odpadkov je po tem odloku za mesto Litija ter naselje Šmartno pri Litiji z Ustjem odgovorna pooblaščena delovna organizacija, za druga naselja na območju občine Litija pa pristojna krajevna skupnost.
18. člen
Za smeti in druge odpadke v smislu, tega odloka se štejejo:
1. Smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je mogoče odlagati v tipizirane posode za smeti:
a) smeti in odpadki, ter ostanki jedi iz gospodinjstev, pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirni in tekstilni ostanki in podobno,
b) odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
c) odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij
2. Iz drugih virov:
a) odpadni gradbeni material, smeti in odpadki iz dvorišč, ostanki premoga in podobno,
b) smeti in odpadki iz obrtne in industrijske predelave
c) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovnih obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov,
d) ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn.
Odvoz in deponija odpadkov iz 2. točke člena je posebej urejen z pooblaščeno delovno organizacijo.
1. ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
19. člen
Lastniki, uporabniki oz. upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo smeti in odpadke iz 1. točke 18. člena odlagati v tipizirane posode za smeti.
Tipske smetnjake so dolžne stranke nabaviti na lastne stroške, vzdržuje pa jih pooblaščena organizacija.
Pri novih zgradbah morajo lastniki, uporabniki oz. upravljalci nabaviti tipizirano posodo za smeti in odpadke, ko se vselijo v zgradbo.
Odpadni material s kvarnim biološkim ali kemičnim učinkom, ki je zdravju nevaren, se mora odlagati na posebnih mestih, ki jih določi pooblaščena organizacija v soglasju z občinskim sanitarnim inšpektorjem.
20. člen
Tipizirana posoda za smeti in odpadke mora biti pokrita. Tla okrog tipizirane posode za smeti in odpadke mora čistiti tisti, ki jih onesnaži. Tipizirano posodo za smeti in odpadke mora redno čistiti lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovanja oziroma poslovnega prostora.
(Nadaljevanje na 5. strani)
g, JULIJ 1976
GLASILO OBČANOV
STRAN 5
(Nadaljevanje s 4. strani)
21. člen
Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci zgradb morajo skrbeti za to, da so tipizirane posode za smeti in odpadke postavljene na primernem prostoru.
Prostor za tipizirane posode za smeti in odpadke mora biti v pritličju zgradb. Ce v zgradbi ni primernega prostora za tipizirano posodo za smeti, je prostor za tipizirano posodo za smeti lahko tudi ob zgradbi.
Prostor za tipizirano posodo za smeti in odpadke določi pooblaščena organizacija v soglasju z lastnikom, uporabnikom oziroma upravljalcem zgradbe. Lastnik družinske hiše ima lahko posodo za smeti in odpadke v prostoru, ki ga določi sam, vendar jo mora tisti dan, ko smeti in odpadke odvažajo postaviti na prostor, ki ga določi pooblaščena organizacija v soglasju z lastnikom zgradbe. Pri odvozu smeti mora pooblaščena organizacija vrniti tipizirano posodo na prvotni prostor.
22. člen
Lastniki, uporabniki oz. upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo ostale smeti in odpadke iz drugih virov (2. točka 18. člena) odlagati na primerna hišna odlagališča ali v posebne posode.
Gostinski obrati morajo ostanke hrane odlagati v posebno tesno tesno zaprte posode. Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo odpadne snovi odlagati v sežganem stanju.
2. OD VAŽAN JE SMETI IN ODPADKOV
23. člen
Za mesto Litija in naselje Šmartno pri Litiji z Ustjem sme odvažati smeti in odpadke (iz 1. točke 18. člena) le pooblaščena organizacija.
Smeti in odpadke iz drugih virov (iz 2. točke 18. člena) mora odvažati posameznik ali pooblaščena'organizacija po posebnem dogovoru na določeno javno odlagališče.
24. člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke (iz 1. točke 18. člena) najmanj dvakrat tedensko. Razpored odvažanja smeti in odpadkov mora javno objaviti.
25. člen
Pooblaščena organizacija mora odvažali smeti in odpadke iz mesta Litija in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjem v posebnih vozilih.
Za odvoz smeti in odpadkov iz drugih naselij na območju občine Litija skrbi pristojna krajevna skupnost.
Vozila za odvoz smeti in odpadkov morajo biti urejena tako, da jc onemočeno onesnaževanje zraka in okolice.
3. JAVNA ODLAGALIŠČA SMETI IN ODPADKOV
26. člen
Smeti in odpadke iz mesta Litije in naselja Šmartno pri Litiji z Ustjen sme pooblaščena organizacija oz. posameznik odlagati samo na določenem odlagališču. Odlagališče za smeti in odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, kije pristojen za sanitarno inšpekcijo. ^'Odlagališče za smeti in odpadke se določi na vlogo pooblaščene organi-3 iacijc oziroma krajevne skupnosti.
27. člen
Odlagališča oziroma posode morajo biti urejene po zdrav-stvenotehničnih predpisih in normativih.
Odlagališče za smeti in odpadke za mesto Litija in Šmartno pri Litiji z Ustjem vzdržuje pooblaščena organizacija, druga odlagališča pa pristojna krajevna skupnost.
Vzdrževanje odlagališč obsega pravočasno izravnavo smeti in odpadkov z nivojem zemljišča, razkuževanje smeti in odpadkov, uničevanje mrčesa in škodljivih glodalcev, ter zasipavanje z zemljo po vsakem odvozu.
■yt sb ... 28. člen
riinvipooblaščena organizacija mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališča.
»nv4 »jni'i - . j :.     ■       .,
Odstranjevanje tistega, kije smeti in odpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika uporabnika oz. upravljalca zemljišča na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za komunalno in
.sanitarno inšpekcijo, smeti in odpadke ne odstrani sam.
4. STROŠKI ODVOZA ODPADKOV
29. člen
Ceno za odvoz smeti in odpadkov določi pooblaščena organizacija v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
Odvoz smeti in odpadkov plačujejo lastniki, uporabniki oziroma upravljalci stanovanj oziroma poslovnih prostorov.
Obveznost za plačilo odvoza smeti in odpadkov nastane z dnem, ko ocpoablaščena organizacija za določeno območje organizira odvoz.
B. DEPONIJA TEKOČIH ODPADKOV
30. člen
Tekoči odpadki (odplake) sc deponirajo z urejeno kanalizacijsko mrežo preko čistilne naprave oz. greznice v naravni recipient. Za tekoče odpadne snovi se šteje:
- meteorna voda
- odpadna voda iz stranišč, kuhinj, kopalnic in podobno
- industrijske odpadne vode.
31. člen
Kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave vzdržuje upravljalec le-teh. Lastniki objektov, kjer ni urejene kanalizacije, deponirajo tekoče odpadne snovi preko troprekatnih greznic.
32. člen
Odvajajnje neprečiščenc odpadne vode iz zgradb in zemljišč na javne in druge površine ter potoka in reko Savo je prepovedano.
Delovne in druge organizacije ter zasebni obrtniki morajo poskrbeti za čiščenje odpadnih voda iz objektov oz. poslovnih prostorov.
33. člen
Izpraznjevanjc greznic in čiščenje odpadnih snovi in kanalov se lahko vrši samo v spomladanskem in jesenskem letnem času, ter z napravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam.
Izjemoma se lahko'čisti greznice in kanalizacijske naprave v poletnem in zimskem obdobju z poprejšnjim soglasjem občinskega organa za sanitarno inšpekcijo.
Fekalne odpadne vode se sme prevažati samo v posebnih zaprtih vozilih oziroma posodah in na mesta, ki jih določi občinska sanitarna inšpekcija.
Okolica greznice oziroma kanalizacijskega jaška mora biti po izpraznitvi oziroma čiščenju temeljito očiščena in razkužena.
C. VARSTVO ZRAKA
34. člen
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe ter posamezniki morajo vzdrževati in uporabljati objekte, obrate ali naprave tako, da ne onesnažujejo zraka preko dovoljene meje.
Prepovedano je zažiganje travnatih površin in drugih gorljivih snovi, ki onesnažujejo zrak ali širijo smrad.
35. člen
V primeru prekomernega onesnaževanja ozračja organ za sanitarno inšpekcijo odredi prepoved ali omejitev:
- motornega prometa
- uporabe objektov, obratov, naprav ali snovi, ki onesnažujejo ozračje. Izredne ukrepe iz prvega odstavka tega člena odredi organ sanitarne
inšpekcije s pismeno ali ustno odločbo.
D. VARSTVO PRID ROPOTOM
36. čten
Uporabniki strojev, naprav in priprav, ki povzročajo hrup so odgovorni, da hrup v okolju ne presega s predpisi in normativi določenih maksimalno dovoljenih ravni hrupa.
Hrup je vsak zvok, ki vpliva na fizično in psihično počutje delovnih .ljudi in občanov, jih ovira pri delu, vzbuja nemir in moti okolje, ler tako negativno vpliva na njihovo zdravje.
37. člen
Vsak, ki uporablja stroje, transportna sredstva in podobno, kar povzroča hrup je dolžan preduzeti vse, da se hrup omeji na najmanjšo tehnično mero.
38. člen
Prepovedana je uporaba naprav in motornih vozil, oziroma kako drugače povzročen hrup od 22. do 6. ure zjutraj, če presega dovoljene meje. Za zavarovano območje pred hrupom v občini Litija se šteje:
- center mesta in stanovanjske cone.
- vsa strnjena naselja na območju občine.
IV. UREDITEV VODOVODOV
39. člen
Javni vodovod je po tem odloku vodovod, ki preskrbuje z vodo najmanj dvoje gospodinjstev.
Javni vodovod obsega: zajetje, rezervoarje, vodovodno omrežje, hidrante, javne izlivke in podobno.
Upravljalci javnih vodovodov so:
1. za mestni vodovod, usposobljena in pooblaščena delovna organizacija,
2. za ostale vodovode pa krajevne skupnosti ali lastniki javnih vodovodov. Javne vodovode pod 2. točko 3. odstavka lahko krajevne skupnosti ali
lastniki le-teh s pogodbo prenesejo v upravljanje usposobljeni in pooblaščeni delovni organizaciji.
40. člen
Mestni vodovod gradi in vzdržuje usposobljena in pooblaščena delovna organizacija, lokalne vodovode krajevne skupnosti, druge javne vodovode pa lastniki javnih vodovodov (upravljalci javnih vodovodov),
41. člen
Upravljalci javnih vodovodov so dolžni, da v soglasju s pritojnimi službami skupščine občine Litija:
1. naročajo in organizirajo razna dela pri urejanju, čiščenju in popravljanju vodovoda,
2. nadzorujejo delo pri izvrševanju pogodbenih in drugih del,
3. skrbijo za pravilno delovanje javnih vodovodov,
4. izvajajo ukrepe pristojnih inšpekcij skupščine občine Litija,
5. skrbijo oz. vodijo evidenco vseh uporabnikov vode na svojem območju,
6. skrbijo, da uporabniki vode redno plačujejo vodanarino,
7. skrbijo za čiščenje in odrejevanje vodovodnih objektov in neposredne okolice,
8. predlagajo kaznovanje 42. člen
Upravljalci javnih vodovodov morajo skrbeti za sistematično kontrolo kvantitete in kvalitete pitne vode, s tem da vodijo registre in dajejo pitno vodo v analize glede kemične in bakteriološke sestave. Na vsakih 1.000 uporabnikov pitne vode je potrebno:
1. mesečno upraviti eno bakteriološko preiskavo,
2. letno opraviti eno kemično preiskavo.
43. člen
Osebe, ko so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, ki prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom.
44. člen
Upravljalci javnih vodovodov izdajajo za dodatne hišne in druge priključke soglasja in v njih določijo pogoje priključitve objekta na javni vodovod.
Vsi zainteresirani imajo pravico do priključka na javno vodovodno omrežje pod sledečimi pogoji: t
1. če to dopušča kapaciteta omrežja javnega vodovoda,
2. če prosilci prevzamejo v soglasju navedene obveznosti,
3. če je možen priključek,ter hišna instalacija napeljana tako, da je položena po notranjih stenah in ni izpostavljena nizkim temperaturam,
izolirana pri eventuelnem križanju odtočnih kanalov in dimnikov.
45. člen
Cene priključka, napeljave, vzdrževanja, popravil in vodarino določi upravljalec vodovoda oziroma izvajalec vodovodne napeljave v soglasju z izvršnim svetom; 46 iicn
Uporabniki javnih vodovodov morajo:
1. upoštevati vsa navodila in ukrepe upravljalca vodovoda in pristojnih inšpekcij skupščine občine Litija
2. pravočasno javljati upravljalcu vse pomanjkljivosti in potrebna popravila.
ZAŠČITNI PASOVI VODOVODNIH OBJEKTOV
47. člen
Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema:
1. zaščita vodnega vira zajetja,
2. območje neposredne zaščite vodopreskrbnega objekta.
3. ožje varovalno območje,
4. širše varovalno območje.
48. člen
Zaščita vodnega vira - zajetja mora biti masivno zgrajena, tako. da je možen vstop samo vzdrževalcu, ki ima ključ od vhoda v zajetje.
Zajetje mora biti urejeno tako, da lahko zadosti vsem potrebam čiščenja, kar jc odvisno od kvalitete vode. Zajetje mora biti zračeno in zavarovano proti insektom in glodalcem.
Sestavni del zajetja je lahko tudi eden ali več rezervoarjev za katere veljajo isti pogoji kot za zajetje.
49. člen
Območje neposredne zaščite vodovodnega objekta zajema:
- zemljišče,na katerem so zgrajeni objekti za vodopreskrbo(mora biti last upravljalca vodovoda in označeno z mejnimi kamni,
- cona strogega režima ob zajetju, črpališču in rezervoarjih mora zajemati površino, ki mora biti večja od radija depresije,
- cona strogega režima mora biti ograjena z zaščitno in zeleno ograjo in označena z opozorilnimi znaki,
- odvečna voda se lahko izpusti v teren samo preko lovilca olja ali posebnega odtoka opremljenega z žabjim pokrovom.
- zunanje površine ob objektu za vodopreskrbo morajo biti primerno urejene. Ce se vrši odvoz z motornimi vozili mora biti odvod površinskih voda speljan preko lovilcev olja in urejeno odvodnjavanje terena,
- če površine niso pohodne, se lahko zasadijo s travo. Ne smejo se saditi nikakršna drevesa in grmičevje.. Ne smejo se uporabljati nikakršna gnojila in pesticidi zaradi njihovega toksičnega delovanja niti materiali, ki bi lahko zaradi kemičnih in bioloških lastnosti škodljivo vplivali na podtalnico,
- v coni strogega režima se ne smejo graditi objekti za odpadne snovi, kot so gnojne jame, greznice, kanalizacija in objekti, ki ne služijo direktno za vodopreskrbo,
odstranjevanje odpadnih voda in drugih snovi iz tega področja naj se vrši z napravami, ki so popolnoma nepropustne in ki morajo biti nameščene v prvem zemeljskem sloju, globine največ do 2 m, prepovedan je prevoz de-rivatov nafte in podobnih snovi preko površin kjer velja strogi režim,
- v cono strogega režima imajo dostop samo osebe, ki so zaposlene v objektih, organi sanitarne inspekcije in osebe s posebnim dovoljenjem,
- osebe, ki so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo ki prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo. morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom.
50. člen
Velikost ožjega varovalnega območja določi pristojni organ oziroma zavod. V ožjem varovalnem območju veljajo naslednji sanitarno-tehnični in higienski normativi:
- v ožjem varstvenem pasu se ne smejo spuščati onesnažene vode direktno v podtalnico ali v jarke. Obvezna je gradnja vodotesnega kanalizacijskega sistema,
ne dovoli se gradnja greznic, gnojnih jam in gnojišč, niti kot začasna rešitev,
- garaže, parkirišča in podobni objekti, kjer se zadržujejo vozila, morajo imeli olje in vodotesni tlak s padcem proti lovilcu maščob, ti pa morajo bili priključeni na vodotesno kanalizacijo,
rezervoarji za hrambo lahkega kurilnega olja sc lahko gradijo v.poschnc objekte ali prostore stanovanjskih in drugih objektov, vendar morajo biti ti tako urejeni, da zagotovijo popolno varnost podtalnice in terena v primeru morebitne poplave na rezervoarju ali cevovodih.
za primere gradnje rezervoarjev za skladiščenje nafte in ostalih naftnih derivatov veljajo posebni pogoji v smislu zaščite podtalnice, izkopi jam zaradi pridobivanja gramoza niso dovoljeni. Nikakor ni dovoljeno zasipavanje jam z odpadnim materialom, smetmi in kemičnimi odpadki.
cestno omrežje, ki služi za javni promet ne sme potekati preko območja ožjega varstvenega pasu. Ce pa ceste izjemoma potekajo po ožjem varstvenem pasu, morajo biti tako izvedene, da v primeru nesreče ne bo ogrožena podtalnica. V takem slučaju mora biti zagotovljen ustrezni prometni režim za transport naftnih derivatov, kemikalij in ostalih snovi, škodljivih za podtalnico. Ureditveni ukrepi morajo biti označeni z ustreznimi prometnimi znaki in opozorili,
odlaganje smeti in odpadkov se v ožjem varstvenem pasu ne dovoljuje, gnojenje kmetijskih površin in škropojenje kmetijskih kultur s pesticidi se ne sme izvajati v širšem obsegu na površinah ožjega varstvenega pasu, prepovedana je vsaka obdelava zemlje in dreves z globokimi koreninami.
51. člen
Velikost širšega varovalnega območja določi pristojen organ oziroma
zavod. V širšem zaščitnem pasu veljajo naslednje zahteve:
v tem pasu ni dopustna gradnja objektov, ki bi lahko zaradi svojega nehigienskega režima povzročali širjenje infekcijskih obolenj preko vodotoka oziroma drugače onesnažili podtalnico,
- na vsakem območju vodotoka, tokov podtalnice in zlivnega izvira je potrebno zahtevati izgradnjo javne kanalizacije, prepovedati lokacijo izrazito nečiste industrije in zahtevati zaščitne ukrepe pri gradnji cest.
52. člen
Zahteve zaščitnih pasov veljajo za vse javne vodovode na območju občine Litija.
V. VIDEZ NASELIJ
53. člen
Občani, delovne in druge organizacije so dolžni:
1. odstraniti ograje in bodeče žice,
2. odstraniti ograje, ki so v zanemarjenem stanju ali občutno kvarijo zu-nanjividez okolja, druge ograje pa redno vzdrževati,
3. vzdrževati v primernem stanju dvorišča, zgradbe in dovozne poti k zgradbam,
4. preložiti individualna smetišča, gnojiščne jame in gnojišča z izpostavljenih krajev na taka mesta, da ne kvarijo zunanjega naselja, niti na ogrožajo stanovanjskih stavb in okolice, zlegli mrčesa in z izlivi voda na javna pota in okolico, gnojišča morajo biti grajena tako, da je spodaj vodotesna betonska greznica, pokrita z armirano betonsko ploščo, zunanji del gnojišča pa mora biti ograjen z betonskim zidom, višine najmanj 1,20 m
5. porušiti in odstraniti ruševine zgradb, skladišča, barake, hleve in druge objekte ob javnih stavbah, ki niso več sposobni za obnovo, ali občutno ovirajo promet in kazijo lepo podobo kraja,
6. popraviti ali obnoviti zanemarjena vhodna vrata hiš, okna, strešne žlebove, snegobrane in odtočne cevi,
7. popraviti in prebeliti zgradbe, na katerih odpada omet ali so zanemarjene,
8. preložiti z javnih vidnih mest barake, skladišča hlodovine in desk, gradbenega materiala in drugih predmetov , na drugo ustrezno mesto, kjer ni prizadet zunanji videz naselja in ne ovira prometa,
9. obnoviti izložbe, reklame in oglasne deske,
10. urediti dvorišča in vrtove, napajalna korita ob javnih cestah ter posekati drevje in grmovje, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih cestah,
11. v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov ob hišah, parkirnih prostorih, potrebnih manipulacijah dvorišč, dohodkov v zgradbe, okoli javnih zgradb in lokalov in odstraniti s strehe m balkonov ledene sveče,
12. na vseh stavbah z dvokapnimi strehami v naseljih občine Litija, ki segajo na javno cesto ali na pločnike je obvezno namestiti snegobrane, na" že zgrajene stavbe morajo lastniki ali upravljalci namestiti snegobrane v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
13. stanovalci - najemniki in etažni lastniki v stanovanjskih objektih v družbeni lastnini so dolžni vzdrževati skupne prostore in hodnike, okolice objektov zelenice, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter skrbeti za snago okoli objektov.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ali drug pristojni upravni organ lahko določi z odločbo v upravnem postopku, katere pomanjkljivosti in ovire iz 25. člena tega odloka je treba odstraniti, v kolikšnem roku in na kakšen način.
Zoper tistega, ki v danem roku ne odpravi ovire ali pomanjkljivosti, potem ko je odločba postala pravnomočna, predlaga organ izvržbo po drugi osebi za izvršitev posameznega ukrepa na stroške zavezane stranke.
54. člen
Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte, ograje, žive meje, spomenike in podobno, morajo upravljalci redno vzdrževati, tako_da se doseže in ohrani primeren videz naselij.
55. člen
Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, šotorov in po-dobnihobjektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in pod.)
56. člen
Vsako prodajo živil in drugega blaga ter nuđenje obrtnih in drugih storitev imen poslovnih prostorov, na javnih prireditvah in podobno se lahko VTŠrrc, če pristojni inšpekcijski organ izda potrebno dovoljenje.
57. člen
V mestu, naselju Šmartno pri Litiji in drugih večjih naseljih na območju občine Litija se prodaja živil in drugega blaga lahko vrši na urejenih tržnicah. Tržnica mora biti zavarovana napram okolici in urejena tako, daje ločena prodaja živil in ostalega blaga. Tržnica mora biti opremljena z stojnicami, tekočo vodo in kanalizacijo-
Za ureditev, vzdrževanje in čiščenje tržnic skrbi pooblaščena delovna organizacija oziroma krajevna skupnost.
VI. NADZORSTVO
58. člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi izvršuje stvarno pristojna inšpekcijska služba skupščine občine Litija.
Nadzorstvo nad izvrševanjem tcua odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistih organizacij oziroma krajevnih skupnosti, ki urejajo oziroma čistijo javne površine ter delavci postaje milice.
Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Litija.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
59. člen
Kdor se ne ravna po določilih tega odloka, stori prekršek in sc kaznuje:
1. Pravna oseba od 1.000 din do 10.000 din
2. Odgovorna oseba od 200 do 2.000 din
3. Posameznik od 50 do 1.000 din
Za prekršek lahko pristojni inšpektor ter delavec' postaje milice izterja denarno kazen takoj na mestu.
VIII. KONČNE DOLOČBE
60. člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
61. člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: .
1. Odlok o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih in zunanjem izgledu strnjenih naselij na območju občine Litija (Glasnik
2. Odlok' o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov v občini Litija (Ur. l.SRSk 8/68),
3. Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov v mestu Litija in naselju Šmartno pri Litiji z Ustjem
62. člen
Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Litija, dne 1. 6. 1976
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Jože DERNOVŠEK
Anton Pavliha - Edža
Olimpiada že na drugem programu
Najstarejši član moškega pevskega zbora Svoboda iz Hotiča, tov. Anton Pavliha iz Sp. Hotiča, je bil po kratkem premisleku pripravljen pripovedovati spomine iz svojega življenja-
Rodil se je 21. novembra 1903 v Sp. Hotiču. Bilo mu je komaj devet let, ko mu je umrl oče. Težko je povedal ta stavek; oče mu je veliko pomenil, čeprav kasneje o tem ni več govoril „Otroška leta - dobro se jih spominjam, vendar so bila drugačna, kakor jih preživljajo današnji otroci. Že v rani mladosti smo morali trdo delati in smo spoznali, kako neizprosno je življenje. Znali smo ceniti kruh - mislim, da sem s tem veliko povedal." Ko sva se pogovarjala, sem opazovala njegov mirni obraz. Vmes je kdaj pa kdaj potegnil cigareto ter skrbno pretehtal vsako izrečeno besedo. Iz teh besed je odsevala poštenost njegovega značaja, trdna vem človeka, ki je nekoč dvomil, a je v moških letih stri vse pomisleke. Kakor njegova misel, tak je tudi njegov obraz. Preko njegovega čela ni šla skrb v vitki, elegantni črti, temveč s silo hudournika, ki svojo pot razjeda, grize in rije skozi mehko prst
in trdo skalo. Resno je njegovo čelo, toda oči pod čelom so zadovoljne in se pri topli besedi smehljajo.
„Rad sem sodeloval v raznih organizacijah in društvih že pred II. svetovno vojno. Leta 1929 je bilo v naši vasi ustanovljeno gasilsko društvo, kateremu sem se z veseljem pridružil in sem bil nekaj časa tudi poveljnik. Že od mladih nog pa ima izredno veselje do petja in nikoli mi ni bilo žal proste urice, ki sem jo žrtvoval zanj. Tudi sedaj sem član pevskega zbora in če se le da, ne zamudim sobotnih pevskih vaj."
Ste tudi član ZZB; kdaj ste začeli sodelovati z OF?
„Avgusta 1941. leta je bil na našem terenu ustanovljen odbor vaške zaščite, ki se je leta 1942 preimenoval v odbor OF. Med tem pa so me Nemci 10. 9. 1942 aretirali in zaprli. Decembra istega leta pa smo se ponovno zbrali in bil sem imenovan za predsednika odbora vse do konca decembra leta 1944, ko sem bil premeščen v komando mesta Motnik. Po treh dneh skrivanja v bunkerju nad domačo hišo pa sta me aretirala „belčka", to je bilo U. 1. 1945 ter me odgnala v litijske zapore. Po petih dneh mi je uspelo pobegniti iz zapora; našel sem pot med koroške partizane. Aprila sem se vrnil domov ter do konca vojne opravljal obveščevalno službo. Težki so bili tisti časi. Z besedami se težko opiše, koliko smo morali pretrpeti, pa tudi najhuje je minilo."
Na obraz mu je legla temna senca, cigareta je dogorela in nisem hotela več motiti njegovih spominov. Zahvalila sem se mu za prijazno pripovedovanje ter mu zaželela kar največ zdravja ter osebnega zadovoljstva.
D. PODJKD
□
JEVNICA
Petje je njegovo življenje
Letos praznuje 50-letnico dela kot pevovodja Miha Vahen iz Jevnice. V jevnici ima neprecenljive zasluge za razvoj petja, zlasti pri uspehih mešanega pevskega zbora. Jevničani ga zaradi požrtvovalnega in dolgoletnega dela zelo cenijo in ob tej priliki se je Miha Vahen odzval tudi povabilu na razgovor o njegovem delu. Na vprašanja je odgovarjal takole:
Kaj vas je navdušilo za petje?
Oče - železničar in mama, ki letos stopa v 90. leto, sta rada pela. Bili smo velika družina in oče nas je objel, kolikor nas je dosegel in že je zapel „Snoč pa dav", mi pa za njim Oče je kupil velik klavir in me poslal v glasbeno šolo. V osnovni in meščanski šoli sem sodeloval pri šolskih zborih. Kmalu so me zvabili v mešani zbor „Slavec" in kasneje v „Ljubljanski zvon ", kjer sem se seznanjal s pevsko literaturo in delom z zbori.
Vaše prvo srečanje z zbori kot pevovodja?
Ko sem prišel na učiteljišče leta 1926 sem takoj začel sodelovati v pevskem zboru, ki ga je vodil Emil Adamič. Že v prvem letniku sem začel voditi ženski zbor.
Ko sem nastopil službo na Kapli na avstrijski meji, sem prevzel šolski, moški in mešani pevski zbor. Nastopali smo doma in v okolici ter vsako leto enkrat v Mariboru.
Zborovanja med NOV!
Leta 1941 sem bil zajet in odpeljan v nemško ujetništvo. Tam sem vodil zbor Poljakov in Francozov. Zato so me Poljaki in Francozi primemo oblekli in obulL
V NOV sem vodil šoli v Beli Krajini v Marindolu v Miličih. Prevzel sem ženski zbor v Adlešičih, ki ga je pred menoj vodil Makso Pirnik S tem zborom smo veliko nastopali.
Vaše delo kot pevovodja po NOB ter prihod v Jevnico?
V Marindoli sem dobil pismo pokojne Leoppldine Kovic, šolske upraviteljice pred vojno v Jevnici, ki me je vabila, da pridem po vojni v Jevnico. Rad sem se odzval in leta 1945 nastopil službo v Jevnici, kjer sem bil do upokojitve leta 1972, kjer vodim pevski zbor. S prihodom v Jevnico
sem takoj začel z otroškim zborom, ki je nastopal na Radiu Ljubljana kot Jevniški škorčck deset let. Spremljala sta nas Kalan Pavle in Bit ene Janez.
Bili srno pionirji enoglasnega petja. Kmalu smo ustanovili ženski, moški in mešani zbor v Kresnicah - več let tudi ženski zbor v Litiji in mešani zbor na Savi eno leto. Med drugim sem več let vodil mešani zbor v Dolskem in eno sezono moški zbor v Štangi
Organizirali smo precej koncertov v Jevnici, kjer so nastopali razni zbori. Sodelovali smo na 'mnogih okrajnih in republiškihrfestivalih, zadnja leta pa v Šentvidu pri Stični in v okviru Zasavske pevske skupnosti. Z odhodom v pokoj in preselitvijo v Ljubljano pa sem ostal še vedno zvest Jevnici, kjer pojemo in nastopamo kot ženski, moški in mešani pevski zbor.
Občane, predvsem pa TV gledalce verjetno zanima, kaj je novega s TV pretvornikom na Sitarjevcu.
Naj povem, da je do vrha Sitarjevca speljana lepa gozdna pot, po kateri se pride na sam vrh z vsemi prevoznimi sredstvi. V dolenjskem stilu je zgrajena prav prijema hišica, ki se lepo podaja danemu okolju. V hišici je že električni tok. V njej se pravkar izvajajo potrebna montažna dela za delovanje TV naprav. Isto velja tudi za TV stolp, katerega vidite s pretežnega dela občine Litija, predvsem pa z mestnega območja, ki bo temu kraju dal tudi svojstveno zanimivost.
Torej dela okrog samega pretvornika so v zaključni fazi, oziroma tik pred preizkusnim delovanjem ali otvoritvijo.
TV gledalce sigurno zanima, kaj storiti, ko bo pričel delovati pretvornik na Sitarjevcu. Povem naj, da bomo vsi obrnili oziroma usmerili antene za II. TV program proti Sitarjevcu in sicer na sam vrh stolpa, kjer so pritrjene tri oddajne antene. Povedal sem antene za II. TV program, s tem pa ni rečeno, da vse sedanje antene odpadejo. V primeru okvare pretvornika na Sitarjevcu bi lahko gledali TV program kot doslej.
Naj povem še nekaj tehničnih podatkov, ki bodo prav gotovo zanimivi
Za plodno pevsko ustvarjanje ste prav gotovo prejeli številna priznanja?
Mnogo diplom imam s tekmovanj šolskih zborov, kjer smo mnogokrat zmagali Bronasto, srebrno in zlato odUčje ter priznanje učiteljskega pevskega zbora, ,,Emil Adamič". Poleg tega sem prejel red dela III. stopnje, red za zasluge III. stopnje in občinsko priznanje Skupščine občine Litija. S pevskimi zbori smo prejeli mnogo diplom ter priznanj.
Do kdaj?
Dokler bom zmogel, dokler me bo Jevnica potrebovala.   Rokavec Slavko
za litijske TV gledalce. Stolp stoji na nadmorski višini 448,30 m. Visok je 45 m in je zgrajen iz „jekor" materiala, torej materiala, ki bo dve leti počasi rjavel, nato bo rja odpadla in ne bo potrebno nobenega vzdrževanja. Na samem vrhu stolpa so varnostne luči, ki imajo moč 30 kandel in so zavarovane z rezervnim napajanjem električne energije.
Pretvorniki na Sitarjevcu bodo obratovali na kanalih: 36 K, 42 K in
45 K ter frekvencah od 591,25 MHz do 668,75 MHz.
Pazite, navedel sem pretvornik, kajti na Sitarjevcu bodo obratovali predvidoma trije pretvorniki. RTV Ljubljana je postavila na svoje stroške nov pretvornik za I. TV program, litijske delovne organizacije in občani smo zagotovili sredstva za vse objekte in pretvornik za II. TV program, gradbeni odbor pri Kulturni skupnosti pa si prizadeva s pomočjo drugih dejavnikov zagotoviti tudi sredstva za pretvornik, ki bi nam posredoval sliko studia TV Koper ali Zagreb I. program.
Vsi trije pretvorniki bodo obratovali na UHF sistemu in sicer tako, da bomo videli sliko z vseh treh študijev preko Sitarjevca s pomočjo ene antene, to je antena za II. TV program.
Povem naj, da so sredstva za I. in
II. TV program že zagotovljena. Za
III. program, če ga lahko tako imenujem pa smo jih začeli šele zbirati. Zato ob tej priliki pozivam vse sedanje in bodoče TV gledalce, da čimpreje prispevajo po 200,00 din, kot smo se v začetku tega leta dogovorili.
Stolp za TV pretvornik na Sitarjevcu že raste    Foto: Zofka
Vinko Belko
SKUPNOSTI
k7Jl.m m./ .m.   L m ^W^^y .Ml. .M.
■JttVOf!
Na Vačah imajo nov gasilski dom
Že veliko let deluje na Vačah prostovoljno gasilsko društvo. Članstvo v društvu narašča. Danes ima društvo skoraj osemdeset aktivnih članov. Med takimi, ki se lahko pohvalijo z izredno aktivnostjo je tudi Ivan Grm. Že 55 let je aktiven član, pobudnik, vodja in organizator različnih akcij: Leta 1974 je prevzel težko nalogo. Prevzel je dolžnost predsednika gradbenega odbora za gradnjo novega gasilskega doma.
S skromnimi sredstvi, ki so jih gasilci zbrali na gasilskih veselicah, so začeli graditi nov gasilski dom. Na pomoč so priskočili tudi krajani, ki so razumeli pomen take gradnje. Nekateri so prispevali les, nekateri denar. Brezplačno so pripeljali ves gradbeni material. Večina teh krajanov je članov gasilskega društva. Tudi nekateri obrtniki gasilci so opravili obrtniška dela brezplačno. Tako so gasilci s pomočjo nekaterih krajanov opravili preko 6000 prostovoljnih delavnih ur.
Takoj pa je priskočila na pomoč tudi občinska gasilska zveza s prispevkom 60 tisoč N din, nato pa še Industrija apna Kresnice, Komunalno podjetje Litija, Lesna industrija Litija, KS Vače, civilna zaščita in rojaki iz Amerike. Gasilski dom je zgrajen. Vrednost gradnje je preko 500.000 din. V njem je garaža, pisarna, skladiščni prostor, sejna soba in sanitarije.
To veliko akcijo so gasilci na Vačah uspešno izvedli 4. aprila, na dan borca, takrat pa je tudi krajevni praznik, je bil v veliko zadovoljstvo vseh krajanov, posebno pa pridnih gasilcev odprt nov gasilski dom.
Toda načrtov je še veliko. Potrebna bo oprema, gasilski avto, delavne in
svečane obleke in še kaj. Tako bodo priskočili na pomoč v primeru ne-vaški gasilci lahko hitro in uspešno   sreče. Marjan Rogelj
Uom je rezultat prostovoljnega dela Foto: Marjan Rogelj
ZAKAJ TAKO?
Teren je razrit, cesta pa na pol izdelana      Foto: Zofka
JULIJ 1976
GLASILO OBČANOV
STRAN 7
MINI ANKETA
Kam na dopust?
Junij je zadnji čas, ko se odločamo, kdaj bomo odšli na dopust in kje bomo preživeli tistih nekaj brezskrbnih uric, ko si bomo nabrali spet novih moči in dobre volje.
Kaj so mi odgovorili nekateri občani na vprašanja:
Kam na dopust?
Zakaj ravno v ta kraj?
Kako prihranim denar?
Kaj pričakujem od dopusta?
kolico. Na dopust mislim celo leto, zato tudi vsak mesec prihranim nekaj denarja v ta namen. Edino med dopustom se res odpočijem, sem z družino in mi ni treba kuhati.
KERENC TEREZIJA - Mesarija in prekajevalnica Litija
Z družino grem na dopust v Novigrad, ker ima tam podjetje svojo pri-
Nikoli ne mislim na dopust. To ni zame, živina me potrebuje, pa še največ dela je sredi poletja. Nikogar nimam, da bi me lahko nadomestil. Moj počitek — dopust je samo noč.
BAS CVETKA - frizerka - privatnik
Za letos se še nisem odločila. Verjetno v Novigrad. Grem v različne kraje, pač, kjer dobim mesto. Vedno stanujem privatno. Rada grem, da se spo-čijem, sem z družino, zaradi otrok, ki uživajo na soncu in morju.
NEJEDLY ZOFIJA - UPOKOJENKA
Z otroki grem v predilniško hišico v Novigrad, ker sem predilniška upokojenka, to mi je velika ugodnost. Denar hranim celo leto, pa še otroci mi pomagajo. Veselim se spremembe, kopanja in sonca.
Bodočnost mlade generacije vidim v delu
Zadnje tri dni v juniju je bila v prostorih litijske osnovne šole zanimiva razstava, ki sta jo organizirala Posebna osnovna šola in Združenje zasebnih obrtnikov Litija. Čeprav je naletela na precejšnje zanimanje obiskovalcev, bi jo kazalo še bolj „popularizirati", saj so njeni cilji vredni pozornosti nas vseh. O tem me niso prepričali le zapisi v knjigi vtisov ampak tudi organizatorji.
R. Kralj, ravnateljica Posebne osnovne šole: „Izdelki, ki jih razstavljamo, so nastali pri rednem pouku. Pri nas je poudarek predvsem na tehnični vzgoji, saj gredo učenci po osmih letih naravno v proizvodnjo, za kar se usposabljajo ves čas šolanja. Pri pouku sicer upoštevamo okvirni učni načrt, vendar se potem odločamo za tiste tehnike, katerih surovine imamo doma; to je obdelava lesa, kovin in tekstila. Vsi izdelki so narejeni iz odpadnega materiala, ki nam ga podarijo šmarska Kovina, litijsko Splošno mizarstvo ter Rašica in Dekorativna iz Ljubljane, da omenim le nekatere. Doslej smo večino izdelkov prodali ter si s tem denarjem že štiri leta zapored organizirali za vse učence šolo v naravi. Letos ne gre več, ker so stroški tako narasli, da ne zmoremo več. Jeseni bo prevzelo nad našo šolo patronat Združenje zasebnih obrtnikov, od česar si veliko obetamo. V načrtu imamo ustanovitev „organizacije združenega dela" s tremi TOZD - in vsemi potrebnimi samoupravnimi organi. Učenci bodo imeli „v rokah" planiranje, proizvodnjo, prodajo in delitev dohodka, seveda pod mentorstvom pedagogov. Če nam bo uspelo, bo to za nas največja pridobitev sedanje razstave, saj se nam je ta zamisel porodila že ob pripravah. Ima pa razstava še drug, prav tako odločilen pomen, saj seznanja širšo javnost z uspehi šol, kar pripomore, da bodo delavci v bodočnosti le začeli zavestno spremljati šolske programe. Tako pa bodo mislili ali ravnali takrat, ko se bodo zavedali, da so enakopravni in enako odgovorni pri oblikovanju svojih bodočih sodelavcev."
M. Lajovic, obrtnica: Zasebni obrtniki smo se odrekli sodelovanju na obrtniškem sejmu v Kranju, preprosto iz razloga, ker na tem področju nimamo nikakršnih izkušenj. Kljub temu pa smo se odločili za poskus, da ob sodelovanju ene izmed šol pripravimo razstavo doma, saj je enkrat treba začeti. Zdaj, ko vidimo, da se da z dobro voljo marsikaj narediti in smo presenečeni nad obiskom, smo sklenili, da se predstavimo občanom vsako leto. Že ob pripravah, ko smo sodelovali s posebno šolo, smo ugotavljali, da se premalo poznamo. Res bomo jeseni prevzeli nad to ustanovo pokroviteljstvo, saj bomo s tem veliko pridobili. Obrt je rokodelsko delo, ki potrebuje ročno spretnost, ta šola pa
vzgaja učence prav za tako dejavnost.
Obrtniki razstavljamo tudi zato, da pokažemo, kako smo organizirani in ker vemo, da občani niti ne vedo, kaj vse v občini imamo. Želimo, da se malo gospodarstvo dvigne na raven, ki mu pripada; to naj bo dopolnitev serijske proizvodnje organizacij združenega dela. Kako se še celo obrtniki med sabo premalo poznamo, nam
je šele sedaj prvič predstavilo širšemu krogu ljudi."
Prostor mi ne dopušča, da bi navedel še kakšno pohvalo iz knjige obiskovalcev ali da bi predstavil še kratek zapis o sprehodu skozi razstavne prostore, saj bi tako lahko dobil bralec celovito predstavo o zares posrečeni zamisli sodelovanja šole in obrti oziroma dela, o čemer je že
Del zelo uspele razstave
Foto: Zofka
pove naslednja resnična anekdota: Obrtnik L. Zaman iz Male Kostrevnice je prinesel na razstavo vodovodni priključek z ventilom, ga postavil v kot ter odšel. Kmalu za njim je prišel v isti prostor litijski obrtnik A. Molka, instalater vodovodne in centralne napeljave. Koje zagledal omenjeni priključek se je udaril po čelu in dejal, da ne more verjeti, kako lahko najde v domačem kraju predmet, za katerega je obrcdel vso Slovenijo in še pol Istre, vendar ga ni nikjer našel. Mislim, da komentar k temu dogodku res ni potreben. Drugo leto nameravamo organizirati podobno razstavo skupaj s šmarsko šolo; poleg sedanjih razstav-ljalcev bomo povabili še zasebni in družbeni sektor malega gospodarstva, ne bomo pa pozabili tudi na likovne umetnike."
Tako sodijo razstavljalci! Zdaj pa prisluhnimo še obiskovalcem:
B. Nefat, sekretarka občinske skupščine: „Izdelki, ki jih razstavljajo učenci, kažejo, da je kljub težkim razmeram delo na visoki ravni."
J. Dernovšek, predsednik skupščine: Združenje obrtnikov je pripravilo razstavo, ki kaže samo en del kvalitete našega obrtništva. Tako bo obrtniška dejavnost lahko stopala trdni gospodarski perspektivi nasproti."
E. in N. Prestor: „V splošnem je Litija poznana, če ne drugače, med nergači kot zaspana Litija. Ta razstava je pravo, odkritje. Koliko lepega in spodbudnega ima!"
M. Hostnik: „Ra/.stava mi je zelo všeč, saj mi je izbistrila predstavo o obrtniškem delu. Občutek imam, da je to visoko specializirano delo, ki se
dolgo govora kot o enotnem učno-vzgojnem procesu. Vsak, ki si je razstavo ogledal, svojo sodbo o tem zanesljivo ima, kdor pa je to priložnost zamudil, naj počaka do prihodnjega leta, ko bo podobna razstava, obogatena z letošnjimi izkušnjami, v šmarski osnovni šoli. Naj zaključim z mislijo, ki sem jo navedel že v naslovu, „pobral" pa iz knjige vtisov: „Tovari-šicam in šolarjem posebne šole iskreno čestitam za doseženo znanje, ki je trdna perspektiva mlade generacije!"
B. Žužek
Šolska vrata so se zaprla
Še zadnjic je pozvonil zvonec in pričele so se že tako težko pričakovane počitnice. Za nekatere bodo počitnice lepe, za druge manj - saj se bo potrebno še učiti in obiskovati dopolnilni pouk. Za osmošolce pa so se pričele skrbi z vpisovanji in sprejemnimi izpiti. Pa kakor koli že, počitnice so in vsi bodo razmišljali kam bodo šli jutri, kdaj na morje, k prijateljem, na izlet.....Otresli se bodo vsakdanjih šolskih skrbi!
Želimo jim prijetne počitnice, mnogo sonca, kopanja in da se bodo vrnili v šolo zdravi in polni delovnih moči! Foto: Zofka
M. L.
Se obetajo amaterizmu
boljši časi
V šesti letošnji številki „Glasilo občanov" smo prebrali lahko zanimiv zapis o kulturnem centru v Litiji, ki bi pomenil ne le za samo mesto, marveč za vso občino pomembno i pridobitev na tem področju. V njem bi dobile prostor I o kulturne ustanove in amaterska društva, marveč bi lahko v njem videli tudi zahtevnejša gledališka in glasbena dela, za katera sedaj nimamo niti osnovnih pogojev.
Ob vsem tem pa se postavlja tudi vprašanje amaterske kulturne dejavnosti, ne le v sami Litiji, ampak v vseh večjih krajih, da ne rečem- v vsaki krajevni skupnosti. Prav v tej, pravkar iztekajoči se sezoni, smo bili priče zanimivim razpravam ali kulturnim dogodkom, ki kažejo, da se bo tudi na tem področju nekaj premaknilo.
Ne nameravam naštevati prizadevnosti posameznih amaterskih skupin, ki vztrajajo v dokaj težkih denarnih ali prostorskih in drugih pogojih ali grajati tistih krajevnih skupnosti, ki doslej za razvoj kulture na svojem področju niso še ničesar storile. Želim, da bi zgledom, ki jih lx)m navedel, sledili še drugi in tako bomo tudi amaterski delavci v kulturi dovolj močni, da bodo marsikje pretrgali s staro miselnostjo, da se kultura financira samo iz Kulturne skupnosti.
Zadnje dni junija je bila v Jevnici zelo dobro obiskana javna tribuna o kulturnem življenju te krajevne skupnosti, v kateri živi nekaj nad 700 občanov. Tu imajo mešani pevski zbor, dramsko skupino, v goste vabijo ne le amaterje, ampak tudi znane slovenske umetnike, kol je basist Ladko Korošec, pa jih kljub temu skrbi, kako bi še pomnožili svoj zbor, izšolali dirigenta, ki bi prevzel delo zbora po odhodu sedanjega zborovodje, vključili v kulturno delo še več mladih ter uredili prostore za vajo in zboljšali ogrevanje dvorane. Več kot dve uri trajajoč sestanek je dal vrsto pobud in sklepov, ki bodo, če jih bodo Jevničani uresničili, prinesli jevniški kulturi, ki je že sedaj lahko za zgled drugim, dobre delovne pogoje. To je vsekakor primer, vreden posnemanja.
V Šmartnem je Šolsko kulturno društvo s svojim štiriletnim delom dokazalo, kako lahko postane šola
središče kulturnega dogajanja kraja, ne le samo,šolarjev. Izkušnje, ki so jih dosegli v tem kraju, bi kazalo uporabiti še kje.
Tudi zadnji sestanek občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Litija je prinesel vrsto novih predlogov, ki jih bo treba čimprej uresničiti. Ker se zborovsko petje vse bolj razvija, saj imamo sedaj že zbore v Litiji, Šmartnem, Jevnici, Ilotiču, na Polšniku in v Gabrovki, bo treba misliti na občinsko pevsko revijo, čeprav že mnogi zbori redno sodelujejo na vsakoletnih revijah Zasavske pevske skupnosti in Kulturnem tednu v Šentvidu pri Stični. Tu moram tudi poudariti, da teh „obveznosti" ne jemljejo vsi zbori enako resno, zato nam je za vsak izpad zelo žal.
Podobno bi bilo koristno uvesti za dramatske skupine, s katerimi se ukvarjajo največ mladi, uvesti občinsko letno revijo, ki bi jo izvedli v kraju, ki se ponaša s tovrstno tradicijo.
lina izmed osrednjih nalog je tudi širiti prepričanje, da bo amaterska dejavnost napredovala samo ob poklicni kulturi, to je ob nastopih poklicnih umetnikov. Nastop Ladka . Korošca v Jevnici, mnogih znanih slovenskih umetnikov resne glasbe v Šmartnem in okteta Gallus v Gabrovki so nam dokaz, da je tudi preprost podeželski človek, seveda ob primerni razlagi, sposoben prejemati najvišje kulturne vrednote in tega spoznanja ne smemo zavračati. Mnogi kulturni delavci na terenu namreč mislijo, da so gostovanja kriva za pičla sredstva, kijih v občini namenjamo amaterizmu. To vsekakor ne drži. Ne bomo se borili proti gostovanjem, ki obiskovalcem tudi ostrijo čut in okus za lepoto, borili se bomo za večja sredstva, s katerimi bomo podpirali amatersko dejavnost v sleherni krajevni skupnosti ali delovni organizaciji.
Sedanja dejavnost amaterizma v občini nam daje pravo usmeritev, prav tako pa tudi pripravljenost kulturnih delavcev, da jo razvijajo dalje. Ce bomo našli podporo tudi pri tistih, ki odločajo o sredstvih, potem res lahko trdimo, da se tudi tovrstni dejavnosti obetajo boljši časi.
B. Žužek
ODSLEJ POROKE IMA GRADU BOGENŠPERK
Grad Bogcnšperk je dolga leta sameval. Nihče ni skrbel za obnovo tega kulturnozgodovinskega objekta. Skupščina občine si je ves čas prizadevala za organiziran pristop k obnovi gradu, tako je bil leta 1971 imenoval odbor, ki je mnogo prispeval k temu, da bo grad res pomenil veliko v muzejsko-turističnem namenu tega objekta
Z mnogo prizadevanj se zbirajo sredstva, veliko je bilo že storjenega. Letos pa se intenzivno ureja nekdanjagrajskaknjižnica z vsemi prostori, ki bodo služili novemu namenu.
Novoporočenci bodo prav v na novo urejenih prostorih stopali na skupno življenjsko pot. drug drugemu izrekali tisti znani „da" s katerim si bodo obljubili medsebojno spoštovanje, zvesto tovarištvo in nesebično ljubezen.
Slavnostni trenutki, ki spremljajo takšen ceremonial bodo prav gotovo pomenili vsem tislo. v novem okolju, s čudovitim stilnim pohištvom, z glasbo, prostornostjo, kar se v danih trenutkih vsi želimo.
Da lx> grad res služil svojemu namenu se ureja nov vhod s stopnicami, posebnost pa gotovo pomeni nekdanja grajska knjižnica, kjer bo glavni poročni ceremonial, s posebno sobo, kjer bodo mladoporočenci pismeno potrdili izrečeni ..da".
Doslej so bile poroke v skromnih prostorih, prav zato pa pomeni ta korak veliko pridobitev za nas vse; gotovo bo grad nekdanjega lastnika barona Janeza Vajkarta Valvasorja velik ponos nas vseh - turistična zanimivost, o kateri se bo širila vest daleč naokoli.
V zadnjih dneh meseca julija letošnjega leta bodo prvi pari krenili na skupno življenjsko pot v preurejenih prostorih.
Gotovo bodo vsi tisti, ki so prispevali k tako pomembnemu uspehu - usposobitvi gradu (katerim se pridružujemo vsi) lahko mladoporočencem, ki bodo stopali na novo življenjsko pot, želeli veliko sreče, zadovoljstva: zlasti pa, da bo novo življenje sklenjeno prav v gradu Bogenšperk res vir nenehne ustvarjalnosti, moči ih notranje ubranosti.
B. Nefat
Ali je res pomembna samo zmaga?
Bila je nogometna tekma. Bilo je vroče, živci kot elastika, kajti le zmaga je tako enemu kot drugemu moštvu dajala možnosti za končni uspeh. Še več, tekma je krojila usodo kar štirim ekipam. Tudi sonce s svojimi močnimi žarki je neusmiljeno stopnjevalo vročično stanje. Bučno navijanje, navdušenje nad vsako uspešno potezo igralcev, pa tudi vzkliki jeze in zmerjanja zaradi „kik-sov", ,,foulov" so polnili ozračje. Čimbolj se je bližal konec tekme, bolj je postajalo očitno, kdo utegne pobrati vse ase. Hkrati s to očitnostjo pa je postajalo vse bolj očitno tudi to, da gostujočim igralcem popuščajo živci, predvsem pa, da popuščajo živci „uvoženi" publiki, ki je tokrat zaradi izjemne pomembnosti srečanja niso sestavljali le privrženci gostujoče enaj-sterice, ampak tudi prizadeti privrženci še nekega drugega nogometnega moštva, ki mu je izid te tekme določal uvrstitev. Ni naš namen, da natančno opišemo, na kakšne načine so ti ljudje izgubljali
BODICE
- z največjim pompom odhajajo na dopust tisti, ki ga imajo od 1. januarja do 3h decembra...
- v smislu izenačevanja naj bi šli tisti na visokih položajih na dopust na morje, tisti na nizkih položajih pa v planine...
- za učence in učitelje so se šolska vrata zaprla. Razlika je le v tem, da so učenci zunaj njih, učitelji pa še vedno znotraj...
- če hoče občan na Graški dobravi popoldne kupiti časopis, mora zato premagati skoraj 2 km.. .
- odslej se bomo ženili v slavnostnem okolju Bogenšperka in imamo še en vzrok več, da smo se prekmalu poročili...
- predsednik občinske skupščine je prišel z dopusta tako izmučen, da je moral vzeti še en dopust...
- občani Šmartna in okolice so za gradnjo TV-pretvomika prispevali toliko, da bi s tem denarjem lahko kupili edino vijake za stolp...
- antene na TV-pre-tvorniku bodo usmerjene samo na tista območja, kjer so občani prispevali po 200 din...
- tudi letos se bomo Litjani kopali v poplavi besed, ki so bile doslej izrečene o gradnji kopališča ...
glasiloobčanov
Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik),   Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger,    Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro kaplja Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni     urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljub-jjanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov   uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis    prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
živce. Kar je vrednega in poučnega pisati o tem, je to, da so bili »prizadeti" nekega drugega nogometnega moštva nihče drug kot najbližji sosedje domačega moštva (in seveda iz naše občine) in da to dejstvo naših sosedov ni nič motilo, da se ne bi škodoželjno obnašali, skratka tako, kakor ne sodi na športno igrišče oziroma v šport sploh. Tudi ni namen teh stavkov, da bi opisovali te negativne pojave v vseh njihovih razsež-
nostih in njihovi pestrosti zgolj kot neko zanimivost, pač pa da bi se zavedali, da tovrstni negativni pojavi t. im. človeškega faktorja so tudi pri nas in da jih je treba preprečevati, tisti, na katere ta kritika neposredno leti, pa da bi se zamislili nad svojim početjem.
Vedeti moramo, da je bistvo in smisel vsakega športa njegov tekmovalni značaj, kar seveda predpostavlja enakopraven in pošten športni boj. Zato naj bi oblikovanje športnika
pomenilo oblikovanje človeka z ustreznimi moralnimi značilnostmi. V korak z moralnim oblikovanjem športnika naj bi šlo tudi moralno oblikovanje športne publike. Med drugim se je treba vprašati tudi, kako vodstva športnih kolektivov pri nas skrbijo za to področje.
Želimo, da bi omenjeni dogodek ostal osamljen na naših občinskih tleh in da bi v našem športu obveljalo tisto o zdravem duhu v zdravem telesu. J. K
Trim akcije privabljajo občane
V juniju je OZTK Litija organizirala dve uspeli TRIM akciji v kolesarjenju in hoji. Prva akcija je tekla pod nazivom „Vsi na kolo za zdravo telo" in se je je udeležilo 280 občanov, kar je 100 več kot v lanskem letu. Proga je potekala od Litije preko Ponovič do Save in po zasavski cesti nazaj do Litije. Trume kolesarjev od najmlajših do najstarejših, so ob 8. uri zjutraj krenile na prijetno kolesarjenje, kjer čas vožnje ni bil prisoten, važno je bilo progo le prevoziti. Zadovoljni obrazi udeležencev na cilju so pričali o uspešnosti akcije, domala vsi udeleženci pa so izrazili željo po čim večjem številu takšnih akcij. Najstarejši udeleženec TRIM kolesarjenja je bil Andrej Volščanšek, ki je z 82 leti še kar krepko pritiskal na pedala. Prijazno je bilo videti tudi številne družine, ki jim je takšna oblika rekreacije zelo dobrodošla.
TRIM hoja je potekala pod geslom „Pot pod noge - krepimo srce." Hoje od Litije preko Velikega vrha, Goliš, Male in Velike Štange in nazaj do Litije se je udeležilo 220 občanov. Prizadevni organizatorji te akcije — Planinsko društvo Litija - so progo zelo dobro pripravili. Tudi na tej akciji je bil 82-letni Andrej Volščanšek najstarejši udeleženec, najmlajši pa je bil star icomaj 3 leta.
Tako pri kolesarjenju kot pri hoji so vsi udeleženci prejeli TRIM značko kolesarja oziroma hod ca in nalepke. Posebne nagrade pa so prejeli še najstarejši in najmlajši udeleženec in vse družine.
Takšne akcije OZTK Litija so vsekakor velik prispevek k težnjam, da telesno kulturo ustvarimo predvsem kot  množično  udejstvovanje vseh
delovnih ljudi in občanov. Zato bo OZTK Litija s takšnimi akcijami nadaljevala v še večjem obsegu, saj bo v jeseni ponovitev TRIM kolesarjenja in
hoje in organizirane še nekatere druge oblike rekreativne dejavnosti. Predvsem takšne, ki bodo pristopne za vse občane.
Občinsko prvenstvo v krosu
Občinska zveza za telesno kulturo Litija je v okviru praznovanja DNEVA MLADOSTI organizirala pri osnovni šoli v Šmartnem spomladansko občinsko kros tekmovanje.
Tekmovanja se je udeležilo 367 tekmovalcev iz Šmartnega, Litije, Gabrovke, Kostrevnice, Dol, Hotičain Vač.
V posameznih kategorijah so zmagali:
pri mlajših pionirjih: Lojzi Poglajen
(O. Š. Kostrevnica),
pri pionirjih: Kotar Milan (O. Š.
Dole),
pri starejših pionirjih: Gradišek Tomaž (O. S. Šmartno), pri mlajših članih: Potrpin Jože (KS Gab rovka),
pri mlajših članih: Potrpin Jože (KS Gab rovka),
pri članih; Učakar Zdravko (KS Ho-tič),
pri mlajših pionirkah: Strman Karmen (O. Š. Šmartno),
pri pionirkah: Perme Marija (O. Š. Šmartno),
pri   starejših   pionirkah: Jesenšek
Majda (O. Š. Dole),
pri mladinkah:  Piršič  Duška (KS
Litija),
pri članicah: Kosi Jelka (KS Hotič).
Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji so dobili priznanja, ekipni zmagovalci po pet namiznoteniških loparjev, vsi tekmovalci pa čaj. V ekipnem tekmovanju osnovnih šol je prepričljivo zmagala ekipa Osnovne šole Šmartno, ki je dobila prehodni pokal, saj so Šmarski učenci dosegli najboljše rezultate, tekmovanja pa so se udeležili najbolj množično.
Pokal in nogometna žoga, ki sta bila namenjena najboljši in najštevilnejši ekipi krajevne skupnosti žal nista bila podeljena, ker nobena ekipa ni izpolnjevala dogovorjenih pogojev.
Skrbno organizirano in v velikem številu obiskano tekmovanje je ponovno pokazalo, da si predvsem mladina želi takih in podobnih množičnih tekmovanj in da je prav, če jim to telesnokulturni dejavniki v naši občini tudi redno v različnih oblikah nudijo.
JEST
Deseti tradicionalni rally LKL-76
Življenje in delo AMD Litija je po 3-let-nem premoru poživilo tekmovanje v moto-športu v organizaciji KLI. Kot vedno smo tudi sedaj povabili k sodelovanju AMD Lukovica in AMD Kamnik.
Namen takšnega tekmovanja je vzgajanje voznikov motornih vozil za varno in pra-
tekmovalce nadzorovala skrita kontrola. Ta je ocenjevala, kako tekmovalci upoštevajo cestno prometne predpise. Mnogim tekmovalcem je ta kontrola zagrenila tekmovanje.
Spretnostna vožnja je potekala na Graški Dobravi. To je bil za gledalce najzanimivejši del tekmovanja.
Razvrstitev tekmovalcev prvih treh: v razredu do 750 cem
1. Svetič Ivan, Litija
2. Čokan Jože, Lukovica
3. Kandrič Albin, Litija
Predsednik AMD Litija Viktor Muzga podeljuje priznanja Foto: Zofka
vilno vožnjo, ter ooogatitev stikov med vozniki, člani in ljubitelji avtomoto športa. S tem se na poseben način poudarja tudi pomen in sposobnost voznikov motornih vozil pri uresničevanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Za tekmovanje se je prijavilo 56 tekmovalcev iz treh društev. Tekmovalna proga je bila razdeljana na tri etape. Tekmovalci so startali v Litiji, Kamniku in Lukovici in se sešli na prvi časovni kontroli v Šentjakobu. Naslednja etapa je potekala po magistralni cesti mimo Trojan do Kisovca. Od Kisovca do Litije je bila tretja etapa, na kateri je
Tekmovalcem je ta del tekmovanja povzročal veliko preglavic, kajti doseči najkrajši čas in podreti najmanj kegljev, je umetnost.
izpit za točnost od Osnovne šole Šmartno do gradu Bogenšperk je bil boj s časom.
Vsak tekmovalec je moral omenjeno progo prevoziti v natančno določenem Času - 10 minut.
Prizadevni organizatorji so za vse sodelujoče priredili prijeten piknik in razglasili rezultate.
do 1150 cem
1. Gombač Drago, Litija
2. Gantar Viktor, Kamnik
3. Anžur Lojze, Litija
nad 1150 cem
1. Kersnik Griša, Lukovica
2. Resnik Jože, Litija
3. Pregrad Drago, Litija
ŽENSKE
1. Sotenšek Špela, Litija
2. Cokan Marinka, Lukovica
3. Kersnik Metka, Litija
EKIPNO
1. Litija I, Svetič-Gombač
2. Lukovica I, Kersnik-Cokan
3. Litija III, Kandrič-Erjavec
V SKUPNI UVRSTITVI
1. Svetič Ivo, Litija
2. Gombač Drago, Litija
3. Gantar Vilko, Kamnik.
KATEGORIZACIJA
Ljubitelji šaha, ki spremljajo šahovska dogajanja se marsikdaj sprašujejo: po kakšnih kriterijih neki se dosegajo gotovi ja-kostni razredi šahistov. Najpogosteje se postavlja seveda vprašanje kakšna je pot do vrhunskega naslova - velemojstra.
Jakostni razredi - kategorije se dosegajo na t. i. kategomiških turnirjih, za katere obstajata posebna pravilnika in sicer za' naslove od črtrtkategornika do mojstra pravilnik o kategorizaciji šahovske zveze Jugoslavije in od mednarodnega mojstra navzgor pa pravilnik mednarodne šahovske zveze - FIDE.
Pripominjamo, da je IX. konferenca šahovske zveze Jugoslavije februarja letos v Titogradu uvedla nekaj novosti v pravilnik o kategorizaciji. Tako doslej obstajata kot predpogoj za organizacijo kategorniškega turnirja udeležba najmanj 12 igralcev, kar je zdaj zmanjšano na 10 udeležencev oziroma na 9 kol po švicarskem sistemu.
Stopnje šahovskih kategorij so naslednje:
MOŠKI:
1) brezkategornik
2) IV. kategornik
3) III. kategornik
4) II. kategornik
5) I. kategornik
6) mojstrski kandidat
7) mojster
8) mednarodni mojster p!)0
9) velemojster
ŽENSKE: 1) igralke brez kategorije
2) igralke IV. kategorije
3) igralke III. kategorije
4) igralke II kategorije
5) igralke I. kategorije
6) mojstrski kandidat
7) mojster
8) mednarodni ženski mojster
buo-
IV. kategorija se doseže tako, da jB ril turnirju brezkategornikov osvoji prvo-plasirana polovica.
III. kategorijo osvojijo prvi štirje na turnirju IV. kategornikov
II. kategorijo osvojijo trije prvoplasirani igralci na turniju III. kategornikovjl. kategorijo pa osvojita dva prvoplasirana igralca na turniju drugokategornikov.
Naslov mojstrskega kandidata pridobi zmagovalec turnirja prvokategomikov.
Naslov mojstra se je svoj čas osvajal samo na državnem prvenstvu, kjer je bilo potrebno osvojiti 50 % možnih točk. Zdaj so kriteriji razširjeni, ki jih pa zaradi obšir-nosti ne bomo naštevali.
Naslov mednarodnega mojstra in velemojstra se dosega na mednarodnih tekmovanjih po merilih, ki jih predpisuje mednarodna federacija. Opisani način doseganja kategorij spada med t. i. „čiste" kategor-niške turnirje. Obstajajo pa še mesaru tur nirji. O tem pa kdaj drugič;
ZDAJ PA K NAGRADNI NALOGI.
Prispelo je 9 rešitev, od katerih je bilo 8 pravilnih. Pravilna rešitev je naslednja: 1 Dg8-a8 mat.
ŽREB JE TAKOLE RAZDELIL NAGRADE:
1. Jurič Igor, Šmartno 120, 50 din
2. Lovše lončka, Vače 45, 40 din
3. Godec Marko, Ustje 29, 30 diri'
IN ZDAJ SE NOVA NALOGA:
H 11
iB M B r
Beli vleče in matira v prvi potezi. Litija, 1. 7. 1976 Ivo Baus
1016