čestitamo ob L maju, t I VESTNIK Murska Sobota, 29. aprila 1993 • Leto XLV • Št. 17 • Cena 80 SIT I prazniku dela *______________UREDNIŠTVO VESTNIKA 1 1 prireditvi v Ljutomeru je sodeJovaio več kot 70 najboljših kasačev iz vseh slovenskih klubov, v lepem prinesla dirke ogledalu okrog 3.DIM) gledalcev, V središču zanimanja obiskovalcev je bila zadnja, najhitrejša dirka, ki j' '’'3i dos'.'f I domačinu Janku Makotru s Soulom Manom na 2100 metrov dolgi progi, Makoterje vodil ves čas dirke 1^^” r "l*;**'!!* čas dneva 1:19,K. Drugi je bil Marko Slavič mlajši, z Lucky Hunteijem (1:19,9), četrti pa Scurry Slavičem, starejšim. Med dveletniki je zmagal Proody (A. Slavič) s kilometrskim časom 1:27,3, pred Ani * dirki ®™®**i*' velja ir druga mesta Agrinc (Osterc) v prvi, Lexa (JureŠ) v drugi in Fort Lindyja (M, Slavič) '• Prva letošnja kasaška prireditev je lepo uspela. Foto: N. Juhnov. I hi'*!» * središču delu o::« J I "»rin predstaviti Ritual Priih... Dan pomurskega turizma v Radencih in dru-hifsl hi h IdBlni nprnsOi, našega na-' prime- 1^1 tla ka- ’3ini sebi lun- na ravni VINA Rituali organizatorja očiSčevalnili akcij, sejemskih predstavitev in skupnih sestankov. Nekoliko manj so navdušeni nad načrtom, da bi PTZ ustanovil podjetje z javnimi pooblastili za pospeševanje in promocijo turizma v regiji, čeprav je to nujno za nadaljnje povezovanje vseh turističnih dejavnikov. Ver- jemo se »monopolist!« bojijo, da ne bodo imeli ve£ glavne besede in da jim bo nekdo drugi dirigiral, kaj, kako in kdaj. Po nastopu godbe na pihala, nadletu letal soboSkega AERO kluba in skupščini se je v kavarni hotela Radin v Radencih začelo še predavanje o zdravljenju zemlje. Marika Szaboje opozorila, da ima Pomurje vse možnosti, da postane duhovni središče Slovenije, kajti »Pomurje ima nekaj zelo pomemb- nih točk preobrazbe, ki so pomembne za celotno Slovenijo«. Sodobni turisti se vse boij ukvarjajo z duhovnostjo, svoj prosti čas želijo preživeti v zdravi pokrajini ob iskanju zdravja, znanja in duhovnosti. Razne delavnice bi po mnenju predavateljice lahko obogatile turistično ponudbo Pomurja in pritegnile v to pokrajino novo strukturo ljudi z višjimi potrebami kot dosedanji turisti, za katere je bilo pomembno vroča vod, prehranjevanje in .spanje. Alojz Filipič (Radgonske gorice) je nato vodil pokuSnjo štajerskih vin, pri čemer so mu pomagali pomurskih vinski svetovalci v svojih slavnostnih uniformah. BtiP PONOVNO \ POHIŠTVA zA/7fier>cM VELIKA IZBIRA POHIŠTVA I PRESENEČA! h 11:!^ prenovljena prodajalna Mrket toplice Mtm POHIŠTVA, MJUnOR • TriaSks 65. VEGHOS SHOPPING CENTER ŠALIM KUHINJ, MAAISOI Ruška 104, tel. (062) 102616 (E» lAtfes. > -v v TOPLICAH L SPOMINKOV, KKIdlMUM, kozmetike, ČAMP OPREME IN ŠE PONUDBA SPOMINKOV, KRISTALA, \ VAS MARKET TOPLICE 1 L I paUJOOPSKHBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! Zaupanje je temeljna psihološka predpostavka za učinkovito delovanje sistema bodisi na mikro ali makro ravni. Na zaupanju slonijo pričakovanja in ideali. Ideali so nekaj, v kar naj bi verjeli. Ravno slepa vera v ideale demokracije se je pokazala v svoji spreobrnjeni obliki. Ne gre za to, da bi se spraševali, ali je model dober ali slab, kajti ta je preverjen. Kljub vsemu se zastavlja vprašanje, kje so razlogi za deformacijo tega sistema pri nas. Izbruh afere HIT, ki vse bolj ostaja na obrobju, postavlja pod vprašaj institucionalno delovanje oblasti, ki se v tej fazi odraža skozi afero z varnostno informativno službo. Gledano skozi optiko časa, nas ta ne bi srtiela presenetiti. V primeru Vl.S-a, se ponovno potrjuje tisto, kar že nekaj časa vemo. Po dokumentih o delovanju VlS-a, ki so prišli v javnost, je bilo njeno delovanje najbolj problematično ravno v času, ko se je v parlamentu najbolj intenzivno razpravljalo o njeni preteklosti (v lanskem letu). Očitno postaja, da si je ravno ta del represivnega dela oblasti v tem času pridobil izredno velik neformalni vpliv in moč, ki ga (spet) ob pomanjkljivi regulaciji sistema ni bil nihče sposoben spraviti pod učinkovito kontrola. Res je tudi, da si je služba pridobivala omenjeni vpliv in moč na dokaj nenavaden način, saj se je posluževala celo medijske promocije, skozi katero je pojasnjevala svoje »dobre namere«. Že sama promocija in nenavadno veliko Število javnih nastopov njenega Sefa takrat nista puščala za sabo nobenih dvomov. Seveda si vprašanje lahko zastavimo drugače, čeprav do pravega odgovora ni moč priti. Ali ni morda VIS svoje delo Zaupanje kje si? opravila korektno in profesionalno in se zaradi komproniti-ranosti oblasti ta sedaj poskuša oprati z zameglitvijo nekaterih dejstev in afero HIT kot osrednji vsebinski in neposnjen primer potisniti v ozadje s preusmeritvijo pozornosti na izginulo dokumentacijo (VIS-a), ki se je ponovno našla. Ne glede na nove škandale ob aferi HIT ostaja vrsta političnih nejasnosti, na katere bo potrebno najti odgovor. Tu ne gre samo za neposredno finančno povezanost, ali nepovezanost politike s HlT-om, ampak nasploh za sprege politike z gospodarstvom v tem Času in v priffodnje. Ne kaže zavreči tudi tretje možne predpostavke, da v tem času pred lastninjenjem oblast mora problem HIT-a margi-nalizirati, v kolikor si želi zagotoviti vpliv in moč ter porazdeliti interesne sfere v gospodarstvu. Ob vsem tem zaskrbljuje dejstvo, da oblast reagira žolčno ravno pri tistih aferah s katerimi je neposredno povezana ali je bila povezana (Elan, Železarne, HIT). Ob vsem tem nas politiki opozarjajo, da se je treba soočiti z realnostjo in se namesto Z aferami spopasti s prihodnostjo in iskanjem poti preživetja in razvoja. Toda ali niso ravno politiki tisti, ki so pri ljudeh vzbuditi nezaupanje, jim sesuli ideal »pravične« demokratične družbe. Ob tem seveda vprašanje, kako in kje začeti če ni zaupanja. Vzporedno j tem se vračamo idealu. In spet se je potrdilo da ideali niso nekaj, v kar bi morali ali morda celo smeti verjeti - daleč od tega in ravno nasprotno. Kako bomo uvažali po novih capinskih ppodpisih? Micelij zaudarja J. VOTEK str. 5 Str. 3 MENJALNICA LEND Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75518 VREME Vestnikov koldar 29. april, četrtek, Katarina 30. april, petek, Rozamunča 1. maj, sobota, praznik dela 2. maj, nedelja, Boris 3. maj, ponedeljek, Filip, Jakob 4. maj, torek, Florian 5. maj, sreda, angel Pretežno jasno In toplo z vmesnimi pooblačitvami In plohami. Pregovor Če na Florjana dežuje, vse leto primanjkuje 90 stran 2 vestnik, 29. aprila 1^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI • V« ■ LJUBLJANA - V organizaciji ministrstva za zunanje zadeve in centra za strateške študije pri obrambnem ministrstvu je potekala tridnevna mednarodna konferenca z naslovom Oboroženi konflikti na Balkanu in evropska varnost. V sodelovanju s priznanimi mednarodnimi strokovnjaki so skušali ugotoviti in analizirati vzroke in posledice oboroženega spopada na Balkanu ter prispevati k poli- tični rešitvi krize, pri Čemer ima dejavno vlogo Slovenija. ■ LJUBLJANA - Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je predstavnike slovenskih sindikatov seznanil z nekaterimi vladnimi ukrepi v zvezi z lastninjenjem podjetij. Tako naj bi pri lastninjenju priznali tudi tisti del osebnega dohodka, ki je bil v preteklosti sicer obračunan po kolektivi pogodbi, vendar ni bil izplačan. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je z ugotovitvenim sklepom odredil parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT Nova Gorica, Elan. Slovenske železarne in bank. Kako bogati so najbogatejsi O najrazličnejših kazalcih gospodarske rasti je bilo - in gotovo še bo - v ekonomiji veliko teoretičnega prepiranja. Alije lahko torej bruto domači proizvod (BDP) resnično kazalec razvoja nekega gospodarstva, da ne govorimo celotne družbe? Pred časom se je tudi ameriška statistično-ekonomska znanost odločila, da bo v vseh pomembnejših navedbah uspešnosti gospodarstva Združenih držav odslej omenjen bruto domači proizvod (Gros Domestic Product (GDP)) in ne veČ bruto (Gros nacionalni National dohodek Product ških dolarjev manj? Tako eni in drugi kot tudi vsi preostali nacionalni statistični sistemi si ne razbijajo glave z razliko med »proizvodnjo«, ki pomeni dejansko popravljanje Škod, stroškov, ki nastajajo v nekem gospodarstvu, in proizvodnjo, ki pomeni dejanski dvig blaginje v življenju posa- r ■ WASHINGTON - Voditelji držav in vlad 13 držav so se udeležili odprtja muzeja o nacističnem pokolu Židov. V ZDA so bile ob tej priložnosti številne slovesnosti, posvečene žrtvam nasilja nad Židi v 2. svetovni vojni. Ob tej priložnosti se je slovenski predsednik Milan Kučan seSel s predsedniki več drugih držav in s predstavniki Slovencev, ki živijo v Washingtonu. ■ SREBRENICA - Helikopteqi mirovnih sil OZN so opravili evakuacijo težkih ranjencev iz tega bosanskega mesta, ki ga Muslimani zaradi prekinjene oskrbe s hrano in orožjem niso mogli ubraniti pred Srbi, Hkrati modre čelade z orožjem branijo demilitarizirano mesto, če bi ga napadli Srbi. Varnostni svet je zahteval takojšen umik Mladičevih Čet. ■ BUELJINA - Skupščina t, i. Republike srbske je po celonočnem zasedanju sklenila,.da ne bo sprejela Vanceovega in Ownovega mirovnega načrta. Sklenili so. da bodo razpisali referendum, na katerem bodo ljudje povedali svoje dokončno mnenje glede omenjenega mirovnega načrta. Zavrnitev tega načrta pomeni, da so v pionedeljek gutraj začeli veljati poostreni ukrepi proti t. i. ZRJ. Med drugim je prepovedan tranzitni promet blaga prek Srbije in Črne gore, poostren je nadzor na Donavi, zamrznjena so jugoslovanska finančna sredstva v tujini, ladje in tovornjaki z blagom pa so začasno zaplenjeni. ■ ZAGREB - Kljub dvema podpisanima sporazumoma med Hrvati in Muslimani v BiH, kar sta storila predsednik BiH Alija Izetbegovič in vodja bosanskih Hrvatov Mate Boban, so se spopadi med tema dvema skupnostima v osrednji Bosni nadaljevali. ■ MOSKVA - Po prvih neuradnih podatkih kaže, da je večina od dobrih sto milijonov volilcev v Rusiji na nedeljskem referendumu izrazila zaupnico predsedniku Jelcinu in njegovim reformam. ■ KAIRO - Skupina islamskih skrajnežev, pripadnikov podtalne orga nizacije Gamma el Islamtja, je streljala na egiptovskega ministra za informiranje Safvata el Šerifa, ki je bil lažje ranjen. ■ PARIZ - Vrste francoskih socialistov je zapustil eden nekdanjih prvih mož Jean-Pierre Chevenement. Odhod politika, ki je več kot dve desetletji poosebljal levo krilo stranke predsednika Mitterranda, je dvignil veliko prahu. S tem je potrjena teza o hudem razkolu med francoskimi socialisti. ■ RIO DE JANEIRO - Na brazilskem referendumu se je večina volilcev odločila za ohranitev predsedniškega sistema, le 12 odstotkov pa za monarhijo, ki sojo v Braziliji ukinili pred več kot sto leti. ■ RIM - Italijanski premier Amato je odstopil s položaja predsednika vlade. Amatova vlada bo svojo dolžnost opravljala do imenovanja novega premiera. Kot morebitnega novega premiera največkrat omenjajo predsednika zgornjega in spodnega doma parlamenta Spadollinija j n Napollitana. ■ LONDON-Slovenski zunhnjt minister Lojze Peterle, ki seje udeležil predstavitve Slovenije, se je ob tej priložnosti sestal tudi z nekaterimi člani britanske vlade in parlamenta. Pogovarjal se je tudi z zunanjim ministrom Douglasom Hurdom. ■ BONN - Novi francoski premier Eduard Balladur se je mudil na uradnem obisku v Nemčiji. V pogovoru s kanclerjem Helmutom Kohlom je bila izražena istovetnost stališč do krize v nekdanji Jugosla viji. Vse akcije mednarodne skupnosti morajo potekati v okviru zakonov in odločitev varnostnega sveta OZN. (GNP)). Bruto domači proizvod je tako torej tudi praktično postal kazalec ekonomske blaginje neke družbe. Čeprav nam podatek o tem, koliko blaga je proizvedla in koliko storitev je opravila neka družba znotraj svojih geografskih meja v enem letu (GDP), niti podatek o tem,koliko je ta družba proizvedla z vsemi svojimi podružnicami v tujini (GNP), ne povesta nič kaj dosti o dejanski blaginji te družbe. Kateri so torej elementi, ki niso vključeni ali pa so vključeni na nekakšen Čuden način v analizo proizvodnje v neki družbi? Vedeti moramo, da gre pri statističnih obdelavah predvsem za kvantitativne obdelave števila končnih proizvodov in storitev in ob tem si nihče kaj posebno ne razbija glave s tem, ali je ta proizvodnja posameznikom te družbe tudi dejansko koristila? Ali so recimo prebivalci Japonske, ki so imeli lansko leto po tabeli Svetovne banke na glavo prebivalca 26 920 ameriških dolarjev BDP, kaj srečnejši od recimo Nizozemcev ali Italijanov. ki so v tej statistični razporeditvi lansko leto »proizvedli« za okrog 7.000 ameri- meznika. Dandanes lahko namreč velik del gospodarske rasti pripišemo ravno poprav- ■ Ijanju napak industrijske proizvodnje iz preteklosti. Pojem defenzivnih stroškov (defensiv cost) postaja čedalje pomembnejša postavka bruto domačega proizvoda vsakega razvitega narodnega gospodarstva. Eksterni stroški (external cost) v - na primer — obliki onesnaženih voda in potem plačevanje za čiščenje teh voda tistim, ki jim te vode predstavljajo življenjsko eksistenco, pomenijo še dodatek k večanju BDP. Nič drugače ni pri omejevanju cestnega prometa, ko večina nacionalnih vlad razmišlja ali pa že uvaja davek na izločanje CO in CO2, ki je povečini vključen v višjo ceno benzina. Višja cena benzina pa naj bi zmanjšala porabo naftnih derivatov v prihodnosti. Lepotna določenem proizvodu in od njegove višine. V primeru »življenjskih potreb« naših jeklenih konjičkov tako Sele določena višina cene za pogonska goriva prisili gospodarske subjekte, da se začnejo ozirati po substi-tutih, kot so v tem primeru vožnja s kolesi po mestu ali pa celo pešačenje... To pa v večini primerov zaenkrat Se ni bilo politično izvedljivo. Da v kvantitativni analizi BDP ni vključeno žensko delo v gospodinjstvu, pa tudi da vsako dejanje sive ekonomije, vsako kriminalno dejanje najnižjega ranga in vsaka prometna nesreča Se dodatno zaposli tvorce BDP, Še dodatno prispevajo k Se večji uspešnosti tega ekonomskega kazalca. kazalcev blaginje v neki in je kot tak daleč od sti. Veliko pomembne!^^ bi lahko pripadala m er ju med delovnim P stim časom, ki pripada mezniku v nekem okapT tudi podatku , o živg^- pričakovanju, ki ni mosorazmerno z višino Tabela: Najbf^atejše iše io^ Za ustrezno informacijo o tem, v kakšni blaginji Živijo člani neke družbe, nam torej ne zadostujejo podatki o kvantitativni rasti, izraženi v BDP na prebivalca. Zavedati se moramo. da je BDP samo eden od Iz Zagreba piše strijske države sveta država Švica Japonska Švedska ZRN (zahod) ZDA Francija Avstrija Italija Nizozemska Madžarska ČSFR US/perj5 jfi* napaka, do katere prihaja ob uvajanju tega »ekološkega tega davka«, je bila ugotovljena že takoj po tem, ko ga je eden od tvorcev ekonomske teorije blaginje, škotski ekonomist A.C-.Pigou, iznašel; višina tega davka je odvisna od cenovne elastičnosti povpraševanja po Novosti na italijanski politični sceni I I Vir: Svetovna banka ANDREJ I I Zlovešč mir to vojna Na poti proti Dubrovniku sem se med krajšim obiskom Šibenika prepričal, da sta obe regionalni metropoli na Dalmacije, ki sta tudi središči županije, po znani niča oziroma hrvaškem osvobajanju zadrskega zaledja I nacije, ki sta tudi središči županije, po znani oziroma hrvaškem osvobajanju zadrskega zaledja .nd, 3'^1 I > dosti bolj uničeni, kot sta bili v Času, ko je t । letos dosti bolj uničeni, kot sta bili v Času, ko j® predsednik dr. Franjo Tudman priznaval, da Je njege' naši sl »tiekSJ v vojni. »Šjor, najmanj 1000 ljudi je padlo na povedal hrvaški vojak, ki zaradi uradnega stališča o mrtvih« ni hotel povedati svojega imena. . Po obnovljeni vojni na severu Dalmacije so Srbi Hercegovine na Mokošico in Komolac v neposredni brovnika izstrelili nekaj granat in min, poleg tega iP^ Komolcem in Ražatom zavzeli dve hrvaški obramboi močno približali morju. Tako je tudi Dubrovnik v Času rodnega pisat eljeskega kongresa PEN dajal videz gs tb’' sta, četudi so v njegovih hotelih begunci in pregnanci- , ■ odprli le hotele Argentina, Excelsior in Lero, ki zda)' I i š h t MATERINSKI DOS VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet; dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erfih, mag. Dalitmr G^er. Cilka Jaketj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Urednittvo: Irma Banko (direktorica in glavna urednica). Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija ščmen (tehnična urednica). Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emrj (tektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-363, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-363 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 11. trimesečje 1993 je 960.00 811, celoletna naročnina 3.600 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512, Tlak; Tiskarne Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št, 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov,- 3 Poreferendumske meglice Prvi dnevi nove italijanske republike, ki naj bi se začeli s plebiscitnim rezultatom referenduma, prinaša vprašanje; kaj pa zdaj? Že prvi komentarji ljudi iz politike so razkrili, da ta zgodovinski dogodek razumejo vsak po svoje. Znotraj vsesplošnega razpoloženja proti vsemu, kar je veljalo doslej, pa iz političnih glav, ki naj bi uresničevale spremembe, že uhajajo malce utišane velike razlike v stališčih glede celovitega pojmovanja zahteve po spremembah, še posebno pa glede uveljavitve večinskega sistema, kot volilne osnove za te zahtevane spremembe. Začne se že s pozivanjem k političnemu realizmu, kar zadeva zamenjavo oblasti političnih strank in strankokracije z oblastjo ljudstva in parlamenta. Tudi nova gibanja bodo prej ali slej nove stranke, so pojasnjevali politiki, ki so se v TV in radijskih oddajah lotevali spreminjanja referendumskih besed v »meso« prihodnje politične prakse. Pri tem so bila izpod enakobarvnih referendumskih tančic razločno opazna raznobarvna strankarska »^blačila«. že zelo glasna so razhajanja glede uveljavitve večinskega sistema. Demokristjani so za navadni anglosaški večinski sistem, in to samo pri volitvah v senat, demokratični levičarji so za dvokrožni francoski volilni sistem za oba domova parlamenta, socialisti so nekje vmes, drugi so za prilagojen dvokrožni sistem ali pa bi najraje enega izmed domov parlamenta kar preoblikovali v zbornico regij. Poleg tega je demokratična stranka levice za institucionalno vlado z novim mandatarjem in izborom ministrov brez soglasja strank, krščanski demokrati so za politično vlado s trdno večino in polnim političnim mandatom, socialisti nočejo vlade le za sto dni, preostali pa so za čimprejšnji nov volilni zakon in volitve. Podobno je tudi glede možnih kandidatov za najviSje politične funkcije v Italiji. 2a mandatarja nove vlade se zlasti omenjata Napolittano, ki je zdajšnji predsednik poslanske zbornice, in dolgoletni politik Spadollini, medtem ko imajo demokristjani, socialisti, predsednik države Scalfaro in industrialci v »rokavu« vetjetno premiera Amata že drugič. Seveda se pojavlja Se nekaj manj znanih kandidatov, ki pa nimajo kakih večjih možnosti, da bi jih ustoličili za predsednika italijanske vlade. Referendumsko zmagoslavje pa Je v ospredje jjotisnilo tudi moralnega zmagovalca, to Je voditelja reformnega gibanja Maria Sennia, ki bi ga jx) objavljeni raziskavi Javnega mnenja izvolilo tudi italijansko ljudstvo. Več jasnosti v ugibanjih pa Je gotovo vnesel najnovejši Amatov odstop v poslanski zbornici ter kasnejša politična razprava, na osnovi katere je predsednik Scalfaro začel iskanje, za ta trenutek pravšnjega mandatatja. MILAN JERSE vajo, v zadnjem sem bil prvi in edini gost. ^daJP''.*^ »Gosparu moj, pred vojno sem tudi sam bil gospat, uboga reva med dubrovniškimi pogrebci,« pravi neko Čar iz dubrovniškega pristanišča Gruž. Več kot zasebnih gostiln Je zaprtih, v nekdaj uglednih ribjib vam kvečjemu ponudijo čevapčiče. Razen v in nega dela Hrvaške se še nihče ni lotil obnove P‘'^’‘’™Lčeii“ J, nih domačij - ne samo zaradi posojil, ki za povsem dosežejo komaj 4000 nemških mark v dinarski temveč zloveščega miru, ki ga lahko ob vsakeiu . Četniki iz Hercegovine in Črne gore. Taksist MirkO’ ,, v času dubrovniškega kongresa edini potnik, si J® v bližini Čarkovice pokril razdejani dom in vzidal u V »I if )■ 1 h h. * ,1 tl 0^' !<■ inštalacije in notranjo opremo mu je zm; »J ■Pred vojno sem tudi zunaj turistične sezone teden peljal tuje romarje v Medžugorje in samo zaslužil do 400 nemških mark. Zdaj pa bom v enem mesecu zaslužil 100 nemških mark,« pravi je cena hrvaške operacije Maslenica, ki jo je natančno dva tedna pred februarskimi volitvanti-niso besni samo na Četnike, temveč tudi na Hrvate tb Iti lanjkalo le sezone ‘■'S*! k,« pravi 'l j« hrvaška predvsem na Zagrebčane, ki samo v revščini ker drugače ne vojnih ne polvojnih razmer ne koncev sem se lahko prepričal, da hrvaSko-i prepiri in druge zdrahe na Dalmatince ne lahko mislili, saj so tudi preprosti ljudje ne nevno vojno na Slovenskem oziroma našo osvobo te'.J delujejo _ >AnlO me celo v gostilnih kot gosta iz Slovenije bolje po*' prišel iz njihove državne metropole. »Gosparu moj, pred vojno sem v mrtvi sezom nemških mark, zdaj pa komaj petdeset mark,* P uglednega hotela Excelsior, od koder se razpifu jji na stari Dubrovnik, ki se Je odtisnil na vseh turist in posterjih nekdanje Jugoslavije. Po stari navadi in^X^ skega kongresa, ki ga Je predvsem srbska propag*"^^ri nje predsednika mednarodnega PEN Madžara vanskim predsednikom Čosičem spremenila santo srečanje, cene turističnih in gostinskih storitev ni^ srečanje, cene tunsticnin in gosimsKin sroriie’ primerne življenjskemu standardu na Hrvaškem- aj' kosilo je bilo treba odšteti 3000 slovenskih “ ^^dih- " “' delti”-Vi hrdov, to pa Je pol povprečne plače redkih zapv’-še zelo v tistem delu Hrvaške, ki dobesedno zivt v razmerah, kakršne si v Zagrebu niti ne predsta ‘ i __.ekrP 4j P hF vrsti si želijo samo trajnega miru, ki je — v tistem delu Hrvaške, ki dobesedno živi v pol' vj' mere pa so tudi v veliko breme hrvaSko-slovensa’ je f [i;. -- - - T ■ Jlll ' govorimo o notranjih razmerah na Hrvaškem, napete kot strune, To pa je pravzaprav cena ot Skega voditelja dr. Franja Tudmana, ki že J govori, da je vojne konec in da je v njej Hrv“* ^3 \ neki?! S k 81 aprila 1993 stran 3 aktualno doma m 1? * 3f' iT J f & E..- v opekami zaudaija tudi micelij ^“4nje čase vedno kaj dogaja, je zavzdihnil CAvsiiij^ i»Pv’ “ ieleiniške postaje vozili v opekarno odpadke Im? ttu na mizo razgrnili odvzeti vzorec. Posumili smo, da “‘ipadkov iz Avstrije nekaj smrdi, zato smo šli po poti !uti^ Y rntacij zakaj je prišlo do uvoza odpadkov in kdo je to dovolil. ‘AoBifenen''' **' bib tolikšna, da nam v nos ne bi udaril smrad doh^ opekarni. Pokrita hala, dolga okoli sto metrov in ****5r5rt7 gaje du vrha polna. ....’ S“j= uo vrna po nosovi ‘“^0 izostrpt. P® Il6 a1aT^* čutila imamo. Toda kam na kup, se, Če tako pošteno povemo, nič posebnega ne bi zgodilo,« nam je v začetku leta dejal gospod Vinko Abšner in dodal, da je micelij pač treba uničevati zato, da se na njem ne bi slučajno vzrejale rezistenčne baketrije. Glavni republiški sanitarni inšpektor, dr. v glino mešali le do 6 odstotkov micelija. Vprašanje, kaj se zgodi v primeru, ko se delež vmešanega micelija spremeni, smo zastavili tudi glavnemu republiškemu sanitarnemu inšpektorju. Razkriška nevesta Bo dobila ,dozvolo’ za slovenski obred? It Elede ! 5e na to imamo. Toda moramo pritrditi ^■1 ‘‘Piaviin'?^^’’?^ *^'’'£‘^^“^^anom, »»Kl^kopiCenimicclij.ki I vi 51» ■j? J 3(! i# IS ■ ’ micelij, ki ‘“J" Tisti v' v opeko, 'leba ■ ......... ne verjamejo, si s preizkusom. Ni «±-^■<10-11 je da v?ar«^- JV, uu H L '’®^'P'n hali, svetujemo, da naj 4nnSf” vtakne ■!ik:._ ^“®'0v naSeiia pr..,!-,,,. ■!4i, našega preizkusa ,^'smn n preizkusa 1: boii,^ fiamreč izvedli - si- -■^ razglašali. ■nri™ B9 “»s pidel Mim. da 9» * ' iS r !!; I 1 p s 't 4.' J •I ;sj ? 7^ .V ' MFY'9 r b L-J ' t", ■tl,. - ■k' d4 " ■ r pr _'«! .»M »Verjetno se potem vrednosti dimnih plinov spremenijo. Dovoljenje torej velja pri vmešavanju v določenem razmerju.« Ali imajo tudi na republiškem sanitarnem inšpektoratu poročilo o meritvah v opekarni? »Ta dokument imamo tudi mi in na podlagi meritev v času poizkusnega vgrajevanja micelija v opeko in ugotovitev, ta postopek ni zdravju škodljiv.« In tu bi se torej naj ustavili, saj imamo v roki ugotovitve in sklepe strokovne, pri- Vsak si najbrž predstavlja poroko kot nekaj najlepšega v Življenju. To je trenutek veselja, sreče... Tudi za IVANKO ŠAJNOVIČ s Šafarskega se vse bolj bliža ta dan. Z zaročencem Bogdanom iz Prečetinec sta se dogovorila, da si bosta rekla usodni DA 8. maja. Po že dolgoletni tradiciji je cerkvena slovesnost običajno v nevestini župniji. Tudi Ivanka si je želela, da bi prejela zakrament svetega zakona v domači cerkvi, če bi le bil v slovenskem, njenem maternem jeziku. Kaže, da se ji ta želja ne bo uresničila. organska snov, kot nam je povedal gospod Vinko Abšner, zadolžen za obrate Leka v Pomurju, z nekaj malo minerali, kalcija, natrija. v glavnem pa so njem ogljikovi kako je to mogoče, da maram v svoji domovini prositi za obred v svojem maternem jeziku, pa mi je ta prošnja odklonjena. Ali je gospod Staviček nenadoma pozabil, da sta glavna ministranta tega zakramenta fant in dekle... da onadva sklepata zakon, ki ga duhovnik potem blagoslovi? Ali duhovniki niso postavljeni med ljudi, da bi jim ,lajšali' pot k Bogu, da bi prisluhnili tudi njihovim ietjam in potrebam? Če me ne bi prevzela ljubezen vseh tistih, ob katerih sem rasla, in ki so mi resnično vcepljati prave življenjske vrednote, bi ob tem človeku, ki nastopa kot duhovnik in te ,igra’ vlogo dušnega pastirja, najbrž zavrgla in celo zasovražila Cerkev z njeno verroizpove-djo vred. Od otroštva pa sem rasla z idejo, da je Bog ljubezen, da smo vsi ljudje v njem povezarti kot bratje...« Potem ko je njeno prošnjo župnik Slaviček zavrnil, jo je poslala tudi v Zagreb, kjer je Se vedno sedež Škofije tazkriSke cerkve. Pred dnevi sta s kaplanom povprašala, kako je z rešitvijo prošnje, pa je bilo rečeno, da je sploh niso dobiii. Zato jo je ponovno poslala. »Kakorkoli že, kot nevesta sem si Želela ob cerkevenem obredu v naši farni cerkvi doživeti nekaj lepšega, bogatejšega in duhovno globljega, a doživljam moreče ovire. Po zakrament sv. zakona se bom morata najbrž peljati v 12 kilometrov oddaljeni Ljutomer, in to samo zato, ker ga želim prejeti v jeziku, ki ga pač govorim in najbolje razumem.« A ker Ivanka verjame r ljubezen in njeno odrešilno moč, ker veruje v Kristusa in njegovo sporočilo svobode, pravice in miru, ob svojem poročnem dneva sanja tudi o slovenski pomladi v razkriški stojne in odgovorne službe. Četudi nam ni življensko vodilo, vedno in v vse dvomiti, pa vendar je pri prebiranju sklepov čudno zvenelo tisto, »menimo«. Tako, kot je na tehtnici kilogram lahko samo kilogram in nimamo kaj meniti, tako bi naj veljalo tudi pri drugih meritvah. Če ne, potem so le te pomanjkljive. Jože Samu pa: »Mislim, da ni prav, da ti ostanki stojijo dlje Časa in potrebno bi bilo uskladiti proizvodnjo gentamicina in sežiganja ostankov.« morda želimo 1'5,.^'ii^ sami smrdljiva je snov S? ‘•š«, ®POZ' sovrain%'" t.. ■■ ■''stovat; se ® dp fia plastične vrečke. J* biološki '' Inkovem ^^davi. Mieeiij j, H ^^zbkujejo^ kako in zakaj so odpadki iz Avstrije neopazno prispeli preko p Lendavo! ^publiški inšpektor ne dovoli odpadkov tl ^ndavi. I tlSSSL?' J f f in ne da se ■riih podatkov “'m bodo 1eH mo- 'J'ih 'no in 'C’>cii.!;" f 1 i' ■'"ti . Je ' Ir^^r S hidrati, beljakovine, bakterije in v sledovih tudi antibiotik. V dolgo-vaško opekarno so vsak tretji dan pripeljali do pet kubičnih metrov micelija, se pravi srednje velik tovornjak. Toda v opekami zaradi obnove, za katero je des6t milijonov prispeval tudi Lek, niso delali skoraj pol leta in v opekarno so ta čas navozili gotovo več kot 320 ku-bikov micelija. Ali so ga morda tudi kam drugam, ko zanj v opekarni več niso imeli prostora, se- veda ostaja odprto vprašanje. »Če bi sedaj to vzeli in dali ne- Odpadni micelij se je torej nakopičil in znebiti se ga hočejo, nič drugače kot tako, da ga v glino vmešamo »čira več«, nam je dejal tam zaposleni. Če pa je temu tako. potem padejo tudi vsi sklepi in ugotovitve Inštituta za varstvo okolja iz Maribora, ki je sredi lanskega leta opravljal meritve v opekarni ob poizkusnem vpekanju micelija, in katere so nam novinarjem izročili kot dokaz, da vpekanje micelija okolju ni škodljivo. Meritve so namreč opravili takrat, ko so »Strinjam se, tudi sam sem se pri prebiranju sklepov dokopal do podobnega. To so bile trenutne ali celo enkratne meritve. Moram pa reči, da so naši predpisi stari, delati pa ne moremo drugače, kot po predpisih. In Če so skregani s predpisi evropske skupnost jih moramo posodobiti, Potem bomo lahko rekli, kdo lahko da mnenje in kdo je tisti, ki ga lahko korigira,« je dejal dr. Jože Šamu, glavni republiški sanitarni inšektor. MAJDA HORVAT ■' f Ivanka Šajnovič s Šafarskega si močno želi, da bi se lahko poročila v domači cerkvi, a ji je župuik Sla-viČek zagrozil, da ji ne bo dal ,NIH AGENCIJ OPRAVLJATI ZAVAROVALNIŠKE POSLE ZA ZAVAROVALNICO MARIBOR V OBČINAH: MURSKA SOBOTA • LENDAVA SODELOVANJE POŠLJITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV UZIROMA NAS KONTAKTinAJTE PO TELEFONU! ^iiJ^ALNCA MARIBOR D.D. *KTOR TERENSKE MREŽE ul. 3 "cClOO MARIBOR Telefon: 062/224-111 5S^?bqdoIMELI PONUDNIKI DOMAČINI, KI BI RADI RAZŠIRILI tudi na področje ZAVAROVALNIŠTVA IN RAZPOLAGAJO "PRIMERNIMI POSLOVNIMI PROSTOR) TER KADROM. S Maribor - življenje gre naprej in mi z vami Zgodba o lendavskem črnem prahu se še ne bo končala, ampak bo kvečjemu dobila še pomembne dodatke. Ali bo Slovenija reševala avstrijski problem posebnih odpadkov, ko pa imamo sami dovolj svojih? Od 630 tisoč ton posebnih odpadkov, kolikor jih letno »pridelajo« v Avstriji, so jih izvozili 100 tisoč ton. Od 1. aprila 1993 se po baselski konvenciji posebni odpadki več ne smejo izvažati; je torej Avstrija kršila mednarodno konvencijo? Prav tako bo zanimivo ugotoviti, če je lendavska opekarna res dobila plačano le 400 šilingov po ioni (kakor trdi direktor Franjo Strbad), kajti. Avstriji stane uničenje tovrstnih odpadkov 5 tisoč Šilingov. BERNARDA B.PEČEK Uetalka Trgovina Tomar črenSovci d. o.o., M: 069/70-762 metalka Tr^ov^n« »l/udf j poj^Oniimj naslednje problematika: trajni in začasni presežki, nepravilne razporeditve delavcev, prenehanje delovnih razmerij iz različnih vzrokov, zagovori v disciplinskih postopkih, prikrajšanje pri osebnih dohodkih, odpravninah, jubilejnih nagradah in podobnem. Zaradi velikega števila teh zahtev, je pravna služba v hudih Časovnih škripcih, ker se nekatere zadeve močno zavlečejo. Poleg tega je na sodišču mesečno v povprečju deset ali več takih obravnav, na katere se je potrebno tudi pripraviti. Hkrati pa trpi tudi kakovost dela pravne službe, ki se ne more povsem posvetiti slehernemu primeru kršenja delavčevih pravic. MILAN JERŠE Iskreno čestitamo ob 1. maju - prazniku delovnih ljudi in delavske solidarnosti SDP Pomuije stran 4 vestnik, gospodarstvo Gomjeradgonski izvršni svet in komunalci Zamrznitve Izvršni svet SO Gornja Radgona je na redni četrtkovi seji (22. aprila) obravnaval predvsem komunalno problematiko. Ker so člani izvršnega sveta tudi člani upravnega odbora Komunalnega podjetja Gornja Radgona, je riada se odgovornejša za uspešno delovanje komunalnih dejavnosti. Direktor podjetja Miroslav Prajndl je predstavil Poročilo o realizaciji programov in plana Komunalnega podjetja za leto 1992 ter Program upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v lasti občine Gornja Radgona v letu 1993. Tako kot druga komunalna podjetja, tudi radgonsko najbolj tare zamrznitev zvišanja cen komunalnih storitev, »Izgubo pri javni snagi bomo Se nekako pokrili, problematično pa Je financiranje vei^ih obnov, ki so nujne pri vodovodu in kanalizaciji,« je povedal odgovoren za varstvo okolja in urejanje prostora pri gornjeradgonski vladi Marjan Potisk. Komunalno podjetje Je svoje delo predstavilo tudi z obsežnim računalniško izpisanim poročilom, ki je tudi bogato opremljeno z grafičnimi prikazi. Poslovanje imajo organizirano v 12 obračunskih enotah, tako da imajo povsem natančen pregled, kje je poslovanje uspešno in kje ne. Te enote so: Voda, Kanalizacija, Gospodarjenje in ravnanje z odpadki. Javna snaga Gornja Radgona, Javna snaga Radenci, Športno-rekreacijski center Gornja Radgona, Kurjači, Storitve, Gramozničarstvo, Ureditev mejnega prehoda, Uprava in Stanovanjske storitve. Povezano s to problematiko so obravnavali tudi pobudo MIR-a (Mesne industrije Gornja Radgona) za poeenotenje cen vode in kanalščine za gospodinjstva, družbene dejavnosti in gospodarstvo. Pri vodi ima komunalno podjetje namreč kar 1.7 milijona tolarjev izgube, in to predvsem zaradi neplačevanja računov MIR-a. Prav gotovo Je velika razlika. Če je potrebno plačati za vodo 10 ali 48 tolatjev. Izvršni svet je sprejel sklep, da ostane oblikovanje cen nespremenjeno do nove organiziranosti podjetij za oskrbo z vodo. Izvršni svet prav tako ni sprejel pobude MIR-a, da bi sami odvažali odpadke na odlagališče v Hrastju-Moti, ker ta pobuda ni v skladu z Odlokom o obveznem zbiranju, odstranjevanju in odlaganju ter ravnanju z odpadki na območju G.Radgone in Zakonom o ravnanju z odpadki. Zanimiva Je bila izjava :».,. z gramozničarstvom so se vedno pokrivale druge dejavnosti,« Tudi sedanje Komunalno podjetje Gornja Radgona namerava s to dejavnostjo nadaljevati, že opuščeno gramoznico v KonJiSČu pa so sanirali in predali v upravljanje ribičem. BBP Nov pohod fašizma? Sramota Evrope Ali se zgodovina res ponavlja? Tako se sprašujejo mnogi ob dogajanju v Bosni in Hercegovini. V tridesetih letih so namreč demokracije mirovale ob pohodu Hitlerja, zdaj pa dopuščajo pohod novega fašističnega režima. Obsodbe na račun omahljivosti zahodnih vlad so vsekakor umestne, v ogorčenju moralne večine pa so se izgubili tudi glasovi preračunljivih ministrov in vojaških strategov, ki venomer trdijo, da bi za vsako drznejšo potezo v BiH motali plačevati preveliko ceno. Za Nato pakt, obrambna ministrstva posameznih zahodnih držav in tudi za Pentagon se zdi obsežnejši vojaški poseg »nepraktičen«, ker bi ob velikih žrtvah bilo vprašanje, če bi to prineslo končni mir v tem delu sveta. Tako sprenevedanje je žal prisotno kljub znanemu dejstvu, da nobene sankcije, najsi bodo na papirju Se tako ostre in obsežne, ne bodo pripravile Srbov, da bi ustavili svoj agresivni pohod. Prepriča! bi jih nemara le odločen ultimat, podprt z močno vojaško akcijo. Najbolj glasna zagovornica takojšnjega vojaškega posega v BiH je nekdanja ministrska predsednica'Velike Britanije Margaret Thatcher, ki poudarja, da Zahod s svojo neaktivnostjo dejansko sodeluje s srbskimi napadalci. Po njenem mnenju, v čemer jo podpirajo tudi mnogi svetovni politiki in komentatorji, je dogajanje v BiH sramota za Evropo, sramota za njene politike in generale, ki so nekoč mirno kalkulirali milijonske žrtve svetovnega spopada med blokoma, zdaj pa nenadoma nimajo dovolj močnih vojaških sil in orožja, da bi »naučili pameti podivjano amatersko soldatesko«, ki je zanetila Balkan. Tudi mirovni posrednik ES lord Owen je predlagal, da bi končno vendarle dopustili možnost letalskih napadov na srbske vojaške položaje in oskrbovalne linije v BiH. Se vedno pa temu nasprotuje premier John Major, ki je odločno proti oboroževanju bosanske vojske in skuša z vsemi močmi preprečiti, da bi se ameriški predsednik Bill Chnton pod vplivom »emocionalnega baražnega ognja« Thatcherjeve odločil za odpravo embarga na dobave orožja BiH, Ali je potemtakem je na pohodu novi fašistični režim, se s strahom sprašujejo po svetu, o čemer jih žal vse bolj prepričujejo vsakodnevni prizori grozot nasilja na TV zaslonih. MILAN JERŠE Revizija v polovici družbenih podjetij Soboška podružnicii Službe družbenega knjigovodstva je prejela prijave za revizijo v 46 podjetjih. Revizijske komisije, sestavljene iz dveh diplomiranih ekonomistov in pravnika, bodo tako prišle v slabo polovico pomurskih družbenih poletij. Vsa podjetja, ki 50 jih prijaviti, so sklepe o lem že prejela. Če bo sprejeta sprememba zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, da se čas prijave podjetij za revizijo podaljša, bodo sklepe izdali tudi za novo - prijavljena podjetja. Čeprav so tudi pri nas revizijske komisije že začele delo, si ne morejo pomagati z merili, ki bi določala, kako naj bi bilo oškodovano družbeno premoženje. Po besedah direktorice Službe družbenega knjigovodstva dr. Etelke Korpič-Horvat upajo, da bodo merila, ki naj bi Jih kmalu dobili, sprejeta kot zakon, saj bi tako imeli v rokah trdno pravno osnovo za svoje delo. Ali bodo sprejeta merila, po katerih se bodo morale ravnati revizijske komisije, razveljavila dejanja ali ravnanja podjetij, ki so se ne le smela, ampak morala ravnati po Markovičevem zakonu. Je zanimivo in odprto vprašanje? Te dni naj bi bila znana tudi metodologija za pripravo otvoritvene bilance podjetij, ki Jih bo prav tako nadzirala Služba druž- benega knjigovostva. MH v Moravskih Toplicah so optimisti - Dokapitalizacija jim omogoča investiranje — Bencik trdi, da nima umazanih rok! v prekmurskem zdravilišču ni hazarderstva Zdravilišče Moravske Toplice je bilo v letu 1992 v povprečju zasedeno 62-odstotno; zanimivo je, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta (meseci, ki veljajo v turizmu za »mrtve«) zasedenost v novejšem in 30 odstotkov dragem hotelu Ajda kar 75-odstotna. Obseg dela v zdravstvu se je povečal za 32 odstotkov (na račun zdravstvenega zavarovanja z napotnicami kar za 69 odstotkov), pripravili pa so tudi dodatno ponudbo, ki bi jo lahko koristili zavarovanci iz nadstandardnega paketa. ■ "e:- r s- aisiszacl_________. JE HITIZ NOVE GORICE NHE? UPRAVIČENO SOLA^’ ; Moravce Toplice so se zadnje tedne otnedjite iKitr’^ V povezavi z afero HIT in prijavo organov tts - . „ zadeve zaradi suma zlorabe pooblastil 132. m 133. kazenskega zakona Republike Slovenije, in z brezplačnim prenosom poslovnega sklada na HITlttvest, d,o.o,,Nova Gorica. Poleg vodstva Toplic so osumljeni brezplačnega prenosa poslov^ dov svtgih podjetij (od 48 do 83,5 milijonov) na H Gljn^ ki je nato v enaki višini prenesenih poslovnih sa* odobrilo ugodna dolgoročna posojila mešanemu HIT d.o,o,, ta pa je posojila prenesel nazaj na so prenesla poslovne sklade s klavzulo, da se pri skem preoblikovanju dolgoročna posedla sfse®* v trajne vloge HTT-a. »m, Dušan Bencik, direktor Zdravilišča Moravske^' , je povedal; »HIT, d.o.o,. Nova Gorica je podpis«^ , o dokapitalizaciji; v Moravske Toplice so vložili 3,» Jona mark in za protiutež dobili 11- odstotni S tem smo uspeh urediti finančno stanje Moravskih V konceptu sanacije zdravilišča Je bil tudi detm _____— -I.l— —/...Sartri I l prenos f^lovnega Sidada z namenom, povezati tmisdčnimi podjetji v Sloveniji (na primer Bfcd. ■ Gora iti druga) v holding. Septembra 1991 s^ 200 milijonov tolatjev poslovnega sklada, ki je ii^- Vzrok, da pišemo o Moravskih Toplicah, pa so predvsem naložbe, ki so bile potrebne že nekaj časa, vendar so jih lahko uresničili Sele po dokapitalizaciji družbe. »Dokapitalizacija nam omogoča, da bomo letos investirali nekoliko več kot prej; rešili smo se namreč določenih obveznosti, dolgov pa je Se toliko, da jih bomo odplačevali do leta 2007. Prejšnja leta Prekmurske hiške Zdravilišča Moravske Toplice bodo letošnjo sezono pričakale obnovljene. družbeni kapital, ker pa se ideja o holdingu m smo ta denar 4, decembra 1992 - torej pred njem ~ vrnili. Z odstopom poslovnega sklada ntmfllA nohe.ne škode Nohrm de.lavei* v zdravi '■ .h J utipeio nobene škode. Noben delavec v niti enega tolarja lastništva, lastninili bomo pQ se je vse vlagalo v glavnem v Ajdo, nato pa so bile naloibe onemogočene zaradi političnih in gospodarskih zaostritev,« je povedal direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik. Prva od pomembnejših naložb je bila obnova 20 bungalovov oziroma Prekmurske vasi (ime smo si sami izmislili), ki je prav gotovo prvo tovrstno naselje v Sloveniji, Danes poskušajo zgraditi tudi vsa druga slovenska zdravilišča takšne ali drugačne zdraviliške vasi in naselja v sodobnih in tipskih arhitekturah. Moravske Toplice so imele tovrstno naselje že pred 20 leti in so postale znane prav po majhnih panonskih hišah, kritih s slamo. Že lansko jesen so obnovili sanitarije v najs tre j Šem delu kopališča, te dni pa delavci lendavskega Gidosa gradijo nov bazen na prostoru starega rekreativnega bazena pri toboganu. Dela, vredna 7 milijonov tolatjev. naj bi končali do konca maja. Kar 9 milijonov pa Stane obnova električne napeljave v avtokampu, ki jo izvaja soboško podjetje Blisk, najdražje pa je vrtanje nove rei-njektime vrtine MT 7, ki stane 82 milijonov tolarjev. Po besedah Dušana Bencika bo to prva taka vrtina v Pomurju, kar pomeni, da bodo vso načrpano in porabljeno vodo vrnili v vodne sisteme; s tem se pripravljajo tudi na sprejem nove zakonodaje, po kateri bodo morali tako ravnati vsi koristniki naravnega bogastva. V Moravskih Toplicah so pripravljeni na letošnjo sezono in pričakujejo nadvse dobre rezultate. Vsekakor ni odveč omeniti, da so lani prejeli priznanje za najboljši avtokamp in najboljše termalno kopaiiSČe v Sloveniji, RJtDEHSKA - ZVPžrjA Podjetje n gostinstvo, turizem in trgovino Marale* Sobota _________frg zmac« I_______________ Tel 2§i0 Bernarda B. Peček Vsak četrtek Vestnik Z > O Z I z o Z o O Z 1/2 OCVRTEGA PIŠČANCA 8 prilogo in solato samo 440,00 SIT domača PEČENICA S KISLIM ZEUEM samo 290,00 SIT CIGANSKA PEČENKA Pražen krompir, mešana solata 450,00 SIT Tako odlične in slastne jedi samo v RESTAVRACIJI ZVEZDA, v Murski Soboti v I I I 1 I ( I I ; I I t 1 i ! ( i li d I i! n I) It 1 lil hi I 9 0 2 o ž I 9 ■j li d it Sl c v h tu sir Ul *! H č 2 6 f: <9 i v h ‘I; ti ij Uti “tl ;t >( 5 b S j! ]k JI aprila 1993 stran 5 gospodarstvo Novosti v carinskih predpisih Kako do tujega avtomobila? r Zveza potrošnikov si prizadeva skupaj z ministrstvi in sodiščem izdelati institut razredne - skupinske tožbe J**’ Republike Slovenije je marca Sprejela več uredb, ki se na prehajanje ljudi in blaga čez mejo, veljati pa so začele in aprila. V tej zvezi sem obiskal upravnika carinarnice Radgoni Janeza Seveija in Šefa revizije Jožeta Siftaija. 'BBašajo marca ij prepustnico, da se lahko do omenjenega limita vpiše v 'l 'l®laq'ev la carine do 20« i bralcev j. ________________________ je prav ■»mi iBninm vlullHi Uredba ’t*!4ritiih .IttOiiinah in vrednosti Miaeinv ja katere veljajo pri luicake ugodnosti. Vlada je lintn iteiltuasn hlaga. ki g3 ^adtftnči potnik prepelje iz tu-ne iji h, Janj moral plačati niio in prcjcnjili .V.! n* r.*iirjev. Uredba je začela ve-*riO. apj,la in odtlej lahko piipe-h pjjnr. brei plačila vrednost " doUrjov. 2.270 ^»IMk sli v vaiutlll prou-,^^^'1. Zaradi tega pa ni treba iajii plačila carine je •‘urili le predmete * predmete------------ ,ra 'lih naštejmo, aa bomo ve-iistJj' predmeti za 5fi pc carinskih pred-'e^ldeioba - oblačila, potrebe ''liloi.?'-------------------■ ‘shi 1 Bbspodinjski aparau šivalni stroji, PoJpletilni stroji.. ■) in bitnr,’ !’■'* tehnika (hladilnik, ni pralni itnjj. >ušd- «*wlilriik. mikrova-'hit?., P-^uhnii); akustika avitnadio. videore-'’^r»p sp«jenuiik. i (ifL' 'D podobno); ročna orodja l pogonom ali brez 1 '• 'hoji kotna bfusilka t loi^fhnoi; potiiri^^a l M«!pod. parket, 1 mttienal in po- l keriimika (ploš- l i ^'.'^5'’, lavaboji. školjke. I (n, m piionimo); pohi-I fe/hptoge, - ’i « v carine I ne pre-■ - • 2.270 šilingov, “njEi valutni proti- osebne .......------------Sospodinj- ■"‘Pnfem da bomo u pij carinskih pred- ni :hčni 'Kijsv; v normal- *prejenMiik. la I pom- il w.''’''Vrnge. ilisnui. zavete, ta pičubnu), špOTtm lekvi-1 'erilki miza, smuči, dt-ročna motorna ko-m tUprinfe ■za hcW. ’ Mi i’’. ‘'šna e^ajb, vrtna gaim-,1, .. >i W, in sti^; I garnh voziC- ''I 7A ________ '■ ki gospodinj- ;i2‘“^’‘nevno,e S«, ni namc- !i Ne- ...oinict — -sodelavec revizor poudarila, da V'.’ L "^kateri, potniki iztab-ugpdtisTiti in lih 'Hii ( >1? 1? potniki izrab- veCkrat * K carinski Vaznajciii P« v''' pted^nMh. Tomurci prehajajo množično . I U,”'’ mejo, da bi 200 IX* ... ( so vsi iz istega gospodinjstva. Carinski organi zaračunajo carinske dajatve od neto vrednosti uvoženega blaga, torej od zneska, ki ga dobimo po odbitku davka na dodatno vrednost, za Avstrijo je to tako uvaža večkrat mesečno. V primeru uvoza enega predmeta nad limitom se ugodnost brezcarinskega uvoza ne upošteva in je treba plačati dajatve na celotno vrednost ob predložitvi potnega lista. Sicer pa, zakaj uvažati brez carine z maloobmejno prepustnico do vrednosti 1.550 Šilingov, ko pa lahko imenovami Mehrwcrtsteuer. Carinska stopnja za gospodinjsko nedeljivo blago, katerega vrednost presega 200 dolarjev, znaša 40,4 odstotka od neto vrednosti. Po tej enotni carinski stopnji je tudi sicer mogoče cariniti blago, in sicer kar na meji, katerega vrednost ne presega 200,000 tolarjev. Uredba vlade Republike Slovenije, ki jo je 25. marca podpisal predsednik dr. Janez Drnovšek, je koristna tudi za pravne osebe (podjetja) in zasebnike (obrtnike), ki tako lahko dajo po 10, aprilu na meji ocarinili reprodukcijski material, surovine in nadomestne dele, ne pa tudi blaga, ki je namenjeno nadaljni prodaji, ali osnovnih sredstev. Za to (in ne samo za to) pa velja običajen carinski postopek s posredovanjem špedicije itd. Razumljivo je, da podjetja m ohriniki iic morejo uveljiiv-Ijati ugodnosti brezcarinskega uvoza do vrednosti 200 dolarjev, kajti, kot ste si verjetno zapomnili, ugodnost velja le za gospodinjske predmete. Seveda pa se lahko zgodi,, da bo obrtnik kot navaden »gospodinjec« uvozil denimo kotno bru-silko. Če se ukvarja z obrtno dejavnostjo, kjer tega predmeta ne potrebuje (na primer gostinec), bo seveda vse po »regicih«, drugače pa je, če ugodnost za brusilko uveljavlja »gosopodinjec«, ki ta aparat pripeljemo brez plačila carine, vendar ob predložitvi potnega lista, blago v vrednosti 2,270 šilingov, torej za 700 Šilingov več. Morda pa ima kdo kako v drugo logiko? Iz tujine lahko prinesemo (seveda, če nam tuji mejni organi dovole) neomejene vsote tujega denarja. In kakšne so naše pravice pri iznaSanju denarja v tujino? Brez bančnega potrdila smemo odnesti v tujino gotovino v vrednosti 1,000 nemških mark ali pa protivrednost drugih tujih valut, na primer Singov, V enaki protivrednosti smemo iznesti tudi naše lepe tolarčke, torej dobrih 65,000 tisočakov, vendar smejo biti le bankovci po 500 tolarjev. Ker pa se malo razumemo na gibanje valutnih tečajev (pa tako tudi na vrednost tolarja v tujih bankah oziroma blagovnih hišah), bomo že pravilno presodili, kaj dati v denarnico, ko gremo na pot v tujino. da dobiš potrdilo, da je vozilo v redu, tudi ni treba vozilom tujcev, ki dobe pri nas pribežališče ali dovoljenje za stalno naselitev. Homologacija (zdaj seveda že lažje preberete to grško besedo!) pa tudi ni potrebna za rabljena vozila muzejske vrednosti, vendar morajo biti starejša od 30 let, pa tudi ne Športna motorna vozila, ki se začasno uvažajo zaradi udeležbe na tekmovanjih, vendar smejo ostali pri nas do 30 dni. Sedaj bi ti, dragi bralec, seveda lahko nizal, kakšna svetlobna telesa, ključavnice, tečaje vrat, varnostne pasove. trdnost sedežev, notranjo potrebuje vsakodnevno. na primer strojni ključavničar, kovač.., S tem (brezcarinskim uvozom) bi storil prekršek, in če bi ga odkrili, bi bilo nekaj nevšečnosti. Tožil bi, pa • • • Kut potrošnik vegetno vsak dan naletite na primere majhnih goljufij in .si mislite: naj jim bo, saj gre samo za nekaj tolarjev. Pa vendar -če ima podjetje, trgovina, zavarovalnica ali agencija dnevno tisoč strank - ali se zavedate, koliko tolarjev je to dnevno, mesečno, letno? Kot posamezniku se vam ne splača vložiti tožbe, ker je znesek, za katerega ste ogoljufani, premajhen, če pa bi bila tudi v naši državi možnost skupinske tožbe, bi bila vsa zadeva povsem drugačna. Razredna tožba in kolektivni spor (v okviru znani sve- tovni primeri) izhajata iz anglo-ameriSkega pravnega Sl- Uvoz rabljenih avtomobilov Marsikdo je odlašal z nakupom novega avta, saj so se po deželi Slovenski razširile govorice o uficdnih možnostih uvoza rabljenih avtomobilov. V tej zvezi so si nekateri že v avstrijskih in nemških skladiščih »ge- brauchtwagnov« rezervirali svojega izvoljenca. Potem pa je končno vlada rekla: da! Torej tudi možnost uvoza avtov, ki niso novi. No, Slovenci pa veljamo za pametne, naši voditelji pa morajo najbrž biti Še bolj umni, sicer jih ne bi izvolili, zato ima možnost uvoza »varovalko«, ki dodobra odvrača od Sterna, v zadnjih letih so jih zaradi razvoja potrošniškega in delovnega prava ter ekološkega varstva začeli sprejemati tudi evropski zakoni, vendar pa se jih naše pravo še vedno otepa, Ta institut menda pri nas ni Še niti teoretično dovolj razčlenjen. Razlike, pa tudi učinki posamezne in skupinske tožbe so lahko neverjetno veliki, V Sloveniji smo imeli že nekaj znanih primerov, ko je bilo večje število oškodovancev z enakim problemom, vendar je moral vložiti tožbo vsak posamezno. Zveza potrošni- opremo, dimljenje dizelskih motorjev, zvočne signale, naslone za glavo in tako naprej mora imeti vaš avto, da bo »homologiran«, pa bi se tega branja hitro naveličali, zato naj ponovim nasvet mojih sogovornikov s carinarnice, Janeza Severja in Jožeta Šiftarja, naj vsakdo, ki namerava uvoziti rabljen avto, stopi na Agroser-vis v Mursko Soboto do gospodov Franca Mačka ali Leopolda Rituperja, ki sta bila na ustreznem usposabljanju, kjer ga bodo spravili na pravo pot. Ta organizacija je tudi pooblaščena za opravljanje homologa-cije osebnih vozil, z rabljenimi tovornimi pa je treba na pregled v Maribor, Hudo bi namreč bilo, če bi kdo pripeljal v našo deželico avto, potem pa zanj ne bi dobil »spričevala«, da je z njim vse v redu, in ga zato ne bilo mogoče ocariniti, ne regisirirati, pa bi moral nazaj Čez mejo, kjer ga prodajalec seveda ne bi vzel nazaj. Teoretična (in tudi praktična) možnost je sicer, da tak avto vozite s tujimi tablicami, vendar vas bodo po nekaj kilometrih že prijeli, pa bo joj’ Vse tako kaže, da so z uvozom rabljenih avtov sami križi in težave. Pa še globoko je treba seči v žep zaradi plačila takse za homologacijo, potem carinske in druge dajatve,,. Nazadnje je tak avto, »poceni kupljen« v tujini, dražji, kot pa bi dali za enakega konjička na slovenskem sejmu rabjenih avtomobilov, Če pa si je kdo le vtepel v glavo, da se mora voziti z »ekstra avtom«, Četudi bo rabljen, potem pa naj kar zagrize v to kislo jabolko. Bog mu pomagaj! V marčevski številki revije VIP so namenili več prostora vprašanju multinacionalk in njihovemu vplivu na interese potrošnikov. FOOD tlON Veriga prehrambenih trgovin in supermarketov v ZDA, ki beleži trikrat večji dobiček od povprečja. Dokazano je, da jim je to uspelo le z goljufijo. Lani novembra so novinarji dru^ ABC s skrivaj narejenimi posnetki in pričevanji uslužbencev podjetja dokazali, da v trgovinah FOOD LION prodajajo sanitarno oporečno hrano. Stare usmrajene ribe so »čistili« s klorovim škrobom, jih prepakirali in vračali v prodajo. S podobnimi postopki so »osvežili« piščance, ki jih niso pravočasno prodali. Odmrznjeno meso so znova zamrzovali, datume na prehambenih -izdelkih, katerih rok se je iztekel, so zamenjevali z novejšimi, itd. Dokazali so jim celo, da so njihovi uslužbenci hodili po odvrženo hrano na smetišča in jo - predelano - znova prodajali. Preiskave in tožbe ' Še niso končane. kov je evidentirala okrog 200 zahtev kupcev Cimosovih vozil za plačilo obresti - ker so dobavo avtomobila pogojevali z vnaprejšnjim plačilom kupnine (100-odstotni avans), bi morali po zakonu o blagovnem prometu plačati obresti. Oškodovancev SKB banke je kar 20 tisoč; okrog 900 Članov potrošniške organizacije jih namerava vložiti tožbo. Očiten je tudi primer propadle banke LES, za katero so varčevalci Šele kasneje izvedeli, da ni hranilno-kreditna služba, marveč podjetje. Tudi v tem primeru seje na zvezo potrošnikov obrnilo 400 oškodovancev. Pri razredni tožbi toži en oškodovanec ali skupina oškodovancev. na razsodbo pa se lahko sklicujejo vsi drugi, ki so bili oškodovani na enak način. Druga možnost je, da oškodovanci prenesejo pravice do tožbe na neko organizacijo, ki izpolnjuje mednarodno določena merila za delovanje potrošniških organizacij. Aktivna pravica do tožbe bi bila v praksi zaželjena in uporabna predvsem za zaščito potrošnikov pred samovoljo raznih agencij, zavarovalnic in drugih storitvenih organizacij, ki delujejo na osnovi vnaprej določenih posebnih pogojev. Na tak način bi bila na udaru tudi zavajajoča propaganda. Vsak pri sebi naj premisli in izračuna, kaj vse bi lahko očital na primer zavarovalnicam, mehanikom, lekarnam, trgovinam,, komunalnim podjetjem... Zaradi naše ohlapne zakonodaje in premajhnega nadzora nad tržiščem se bodo dogajale Čedalje večje nepravilnosti, pri katerih bo izkoriščan predvsem potrošnik - vsak posameznik. ‘Teh slabosti nove države se Še kako dobro zavedajo velike multinacionalke, ki pod pretvezo, da hočejo pomagati mladi državi, sklenejo s podjetji, skupnostmi ali morabiti celo z vlado tudi nepoštene dogovore. Večkrat ' v imenu dobička žrtvujejo moralo (vse to je očem prikrito), s tem da izvažajo v takšno državo slabe, manj kakovostne in ekološko vprašljive izdelke, ki so seveda tudi cenejši od domačih, v zahodnih državah pa že zdavnaj prepovedani. Če posamezne neizkušene in manj razvile države preveč naivno odpirajo vrata multinacionalkam, se lahko zgodi, da ■bodo prav kmalu dobili »umazano tehnologijo« in drugo, kar drugod več ne sprejemajo. Kdo bo skrbel za našo varnost in nadzoroval takšne morabitne nepravilnosti? V Pomurju smo se že srečali s takšnimi primeri vsiljevanja - na primer tovart^ usnja. Tudi polnjenja in pretakanja kozmetičnih preparatov in čistil je čedalje več. BERNARDA B. PEČEK i rabljenih avtomobilov. uvoza Gre za tako Imenovano homologacijo (preberite Se enkrat, saj prvič niste pravilno!). Homologacija vozila kot celote v smislu te odredbe (»plon-kam« drugo alinejo 1. člena!) je postopek, s katerim pristojni organ ugotovi in potrdi ustreznost vozila predpisom, ki v Republiki Sloveniji urejajo področje vozil. Pri tem upošteva stanje predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji na dan uvoza oziroma pregleda vozila. Vozilo ustreza predpisom tudi, če ima posamezne homologa-cije izdajte po tujih predpisih, ki so po vsebini enakovredni. Pristojni organ potrdi ustreznost vozila z listino o homolo- Privilegirani inomaiji in zdomci Veliko ugodnost pa imajo državljani Republike Slovenije, ki so bili na kakršnem koli delu v tujini (torej tudi člani posadk slovenskih ladij) nepretrgoma najmanj dve leti ali 24 mesecev v štiriletnem obdoju, kajti ti lahko prinesejo iz tujine, ko se za stalno vračajo, predmete za svoje gospodinjstvo do skupne tolarske protivrednosti 10.000 dolarjev. Po prejšnjih predpisih je veljala ugodnost za predmete do 3.000 dolarjev. Oprostitev plačila carine pa seveda ne velja za motorna vozila, ki bi jih uvozili. Enkrat na leto pa so plačila carine oproščeni državljani Republike Slovenije, ki so na kakršnem koli delu v tujini, ko pridejo na letni dopust, na obisk k družini in podobno, in sicer za predmete, ki niso namenjeni za nadaljnjo prodajo, njihova vrednost pa sme biti do 900 dolarjev. (Ugodnost za zdomce je sicer 700 dolarjev, vendar se lahko sklicujejo Še na ugodnost 200 dolarjev, ki jo imajo kot slovenski občani, op, Š, S,) Državljani Republike Slovenije in tuji državljani so oproščeni tudi plačila carine za predmete, ki jih prejemajo iz tujine v pošiljkah do vrednosti 100 dolarjev. Maloobnejma prepustnica zdaj ni več tako zanimiva, kot je bila za čitsn p Juge« in Milke Planinc, ko so se nekateri prijavljali v obmejnih krajih, samo da so lahko potovali. Pa vendarle, limit za to kategorijo pomikov se m spremenil m je ostal v tiilarski piOtrvjudniZihli 1.550 šilingov. Ugodnost se Na carini so mi Se »zabičali«, naj, če si že lastim tolmačenje predpisov, ne pozabim na 37. člen zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki v svojem drugem odstavku prepoveduje, da bi začasno uvoženo tuje motorno vozilo smel voziti kdo drug, razen tisti, na katerega se ..uar p* ta trditev m' v Avstrijo Vlu- ^e,kQ, ki sta nam kvi Zagate je, ko poiu-imajo ' t- ki interes, da se ■<& 2 zapeljejo ®'ii večkrat, hr ^/^ikali ki*' — 1'^ i 'S' .'|0. rt. ili;-^v'’'*ali ve, ali L^ha,; * ' 5'l.'^etrov 1’i Ih.itcli v eospo- -■'.na vrednost VtedmeiB ne pre. _ 'SlS*’.?**«» carinsk' predložitvi 34. piittje-drtavc tw»*-dajsrtev in rm* ta'''* potr- predmet. )tr 7 h? Ilc 2 ''>*vlia MIL 'thil ’ k I J. v* 1^. ler ne- Presega carinski vozila oziroma gaciji tipa ustreznosti posamično prcgie- danega vozila. Homologacija pa ni potrebna, če vozilo uvažajo predstavništva tujih držav in naši zdomci (ve se: državljani RS), ki se za stalno vračajo z začasnega dela v tujini, če so tam garali najmanj dve leti ali najmanj 24 mesecev v štirih letih. Na pregled, kjer pa ni nujno. glasi prometno dovoljenje (Ren a car je seveda druga pesem!), lastnik pa od odhodu vozila ne sme pustiti v Sloveniji, razen seveda, če ji ga namerava »šenkati«. Tako vozilo namreč zaplenijo, denarna kazen pa je od 5,000 do 1,500.000 tolarjev. Zdomec ali tujec lahko pusti začasno v naši državi svoje vozilo le izjemoma, o čemer mu carinarnica izda ustrezno odločbo, Stefan soboCan Kako bo $ poslovnim časom posluje vse dni med tednom in prazniki, medtem ko je servis v Križevcih pri Ljutomeru v nedeljo in ob praznikih zaprt. V mestu Ljutomer pa mora poslovati stalna dežurna prodajalna z živili. Takih opredelitev poslovnega časa v ljutomerski občini je še veliko, pač odvisno od vrste dejavnosti in njenega pomena za življenje ljudi. O tem so veliko govorili tudi na zborih občinske skupščine, kjer je bilo slišati precej pripomb, zato je prišlo tudi do sprememb in dopolnitev omenjenega odloka. Zlasti je bilo slišati, da so kazni za kršilce prenizke, pripomnili pa so rudi, da naj se ob dovotjenju za daljši poslovni Čas med dneve, ki so praznični, uvrstita tudi IL november (maninovo) in 24. december. Seveda pa si morajo gostinci za to pridobiti ustrezno dovoljenje, pri čemer nameravajo poostriti nadzor nad izvajanjem odloka. V odloku pa niso spreminjali odpiralnega časa okrepčevalnic, torej jih morajo lastniki še naprej zapirati ob 23, uri. MILAN JERŠE V ljutomerski občini namenjajo posebno pozornost začetku in ‘Cia podjetij, ki opravljajo promet blaga na utuuiiu, ... gostinske storitve ter storitve v lekarnah, bankah, pošti, zavarovalnicah in turističnih poslovalnicah, ter vbniosvlnic .sBmn.iiojnib obrtnikov- V občinsken odloku sp med dragim zapihali, da bhkn ptnluviK enote, nuen gostinstva, poslu-jujo vse dneve v tednu tudi daljši pcislovai čas, kol je opredeljen. Titovske prodajalne imajn natančno dnk^čeiK wt v dopoldanskem, popoldanskem nMir«k,ni»npm HAcInvnom času, pa tudi v deljenem poslovnem Časa. Po drugi strani pa ic bencinska servisa opredeljeno, da začneta z delom med 6. in g. uro zjutraj, končala pa med J9, in 20. uro. Servis v Ljutomeru ‘Itugemu ...,1 avtoradio), h '^rietno pow-W*^^l\’*^’***' nedelj^*'' ut piueVmetov (o'* od razbk-e dajatve. Zu V*di4i ' ''■•''titcč ne rtioi (na ne- morejo ’^*’bik„v X Četudi <^prosti- koncu poslovnega ' drobno, obrtne in časa in celodnevnem neprekinjenem posJovnem za stran 6 vestnik, 29. ai irilaj^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi < SpoStovani bralci, tokrat bo moje tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev krajše za en dan, saj je 27. 4. praznik, zato zaradi časovne stiske ne bo vključen ponedeljek 26 4 , kakor je v navadi, temveč bo poročanje zajemalo čas od 20. 4. do 23. 4., ponedeljek pa bo vključen v poročanje naslednjega tedna. Najpestrejši dan zadnjih borznih sestankov je bil v omenjenem tednu četrtek 22. 4.. saj se je tega dne trgovalo kar s sedemnajstimi vrednostnimi papirji, največ prometa pa je kljub vsemu opravljenega z obenra republiškima obveznicama. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je bil tokrat dokaj stabilen. Tako je 20. 4. ostal na nivoju 115,8 ko je bilo s to obveznico za kar 1S116 lotov prometa, naslednjega dne je njen tečaj neznatno zdrsnil na 115,7 pri prometu 3619 lotov, vendar seje že v četrtek vrnil na 115,8, ko je bil ponovno velik promet s to obveznico (9200 lotov) in ostal na tem nivoju tudi v petek pri prometu 2165 lotov, V tem tednu beleži porast enotnega tečaja obveznica RSL 1 z iz-konSčeno davčno olajšavo, saj jc njen tečaj 20. 4. porasel za kar 1,5 odstotne točke in sicer iz 110,0 na 111.5. ko je bilo za 164 lotov prometa s to obveznico. Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 19 loti po tečaju 109,8, vendar je naslednjega dne njen tečaj ponovno porasel, tokrat na 112,0, prometa pa je bilo za 76 lotov. V petek so bili s to obvezico prijavljeni aplikacijski posli s 35 loti fx> tečaju 110,0. Tako vidimo, da so aplikacijski posli pri tej obveznici sklenjeni po nižjih tečajih, kakor ostali posli. Nekoliko padajoč trend je sredi tedna zabeležila obveznica RSL 2. Njen tečaj je 20 4. sicer še ostal na istem nivoju (88,6) pri prometu 533 lotov, naslednjega dne pa je njen tečaj zdrsnil na 88,5, ko je bilo za 644 lotov prometa, v Četrtek pa na 88,4 (2831 lotov prometa), V petek se je tečaj te obveznice ponovno vrnil na 88,6, prometa z njo pa je bilo za 3426 lotov Uvrščena kotacija U - obveznice 20, 4. je enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana neznatno padel iz 87,1 na 87,0, ko je bilo s to obveznico za 180 lotov prometa. Naslednjega dne je njen tečaj ponovno rahlo padel na 86,9 pri prometu 267 lotov, v četrtek ostal na istem nivoju, ko je bilo za 60 lotov prometa, pravtako pa tudi v petek (6 lotov prometa). Uvrščena kotacija 11 - delnice Po skoraj štirih mesecih se je 22. 4. trgovalo z delnicami Salus po tečajih od 4800 do 5170, slednji tečaj pa je tudi maksimalno dovoljeni tečaj (+ lOodstotkov), glede rta zadnji sklenjeni posel, ki je bil 29. MM ■ o » z w o FOflHDMjfCA I prvih bOrcEV II, SrcžICE GBSO »oeoa teMpIcs: oeoa 62>asa Slovinska cist* S4. ljubljena GKMX} tfOGJ I3I-G5. JslEfEk*! OSI I3h347 UiWJi*W Partlunsko B-5 62000 htorlbor voes 2S-4eO. T«l46O 12. 1992 po tečaju 4700. Enotni tečaj te delnice se je tako izoblikoval na 4834, prometa pa je bilo za 44 lotov. Za nekaj več kot sedem odstotkov je enotni tečaj te delnice poskočil tudi v petek, ko je bilo le za 2 lota prometa z njo. Z delnico Lek je bilo za 50 lotov prometa 20. 4 . njen enotni tečaj pa je ostal nespremenjen in sicer 12000. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje tudi v tem tednu pada, vendar znatno manj kot prejšnji teden. 21. 4. je njen tečaj tako padel iz 96,0 na 95,8, ko je bilo za 446 lotov prometa z njo, v četrtek pa še za 0,2 odstotni točki na 95,6 pri prometu 559 lotov, V petek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli s 84 loti, tečaj pa je ostal na nivoju prejšnjega dne. Z obveznico Lek 2 je bil 21. 4. prijavljen aplikacijski posel s 6 loti po dalj časa stabilnem tečaju 98,0, vendar je v četrtek njen tečaj padel za kar 2 odstotni točki na 96,0, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo. Tečaj 96,0, za obveznico Lek 2 je najnlžji v letošnjem letu, saj je do sedaj nihal le med 97,2 do 98,2, skromen pa je tudi promet s to obveznico, saj je v letošnjem letu dosegel le nekaj več kot 500 lotov. "V tem tednu je naraščal tečaj obveznice Metalna. Tako je 20. 4, narasel iz 77.0 na 78,0. ko je bilo za 40 lotov prometa z njo, v četrtek na 79,1 pri prometu 280 lotov, v petek pa na 79,5, ko je bilo za 20 lotov prometa s to obveznico, Z obveznico Občine Laško so bili 20, 4, sklenjeni aplikacijski posli s 93 loti po stabilnem tečaju 82,0, Po enakem tečaju pa so bili sklenjeni posli tudi 22. 4., ko je bilo za 105 lotov prometa, V tem tednu beleži vzpenjajoč trend obveznica občina Zagorje, Tako je njen tečaj porasel 20, 4. iz 75,7 na 76,1 (-1- 0.4 odst.t.), ko je bilo za 80 lotov prometa z njo, naslednjega dne na 76,5 pri 63 lotih prometa, v četrtek pa na 76,7 (50 lotov prometa). V tem tednu se je povečal promet z obveznico PTT Celje, njen tečaj pa je porasel 20, 4. so bili sklenjeni posli po tečaju 101,6 (H-1,6 odst, t,), prometa pa je bilo za 330 lotov. V četrtek je njen tečaj ponovno porasel, tokrat na 102,4 (4-0,8 odst, t,) pri prometu 104 lote, V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 135 loti po tečaju 102,0, Nasprotno, torej padajoč trend je zabeležila obveznica PTT Nova Gorica 20 4. je tako njen enotni tečaj padel iz 87,3 na 87,2, ko je bilo za 172 lotov prometa z njo, naslednjega dne pa na 87,0 pri 40 lotih prometa, vendar se je njen tečaj v petek povzpel na ishodiščnih 87,3, ko je bilo za 132 lotov prometa. Stabilen tečaj Je tokrat obdržala obveznica PTT Ljubljana. Vse dni je bil njen enotni tečaj 101,5, skupni promet s to obveznico pa je znašal 49 lotov, Vsi posli sklenjeni v tem tednu z obveznico PTT Ljubljana so bili aplikacijski. Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 Je 20. 4. poskočil za 0,6 odstome točke in pristal na 86,7, prometa s to obveznico pa je bilo za 148 lotov. Naslednjega dne Je bil sklenjen aplikacijski posel z 2 lotoma ROG 1 po tečaju 86,8, v četnek pa se je tečaj vrnil na 86,7 pn prometu 190 lotov. Enako kot v sredo, je bil tudi v petek sklenjen aplikacijski posel s 6 loti te obveznice po tečaju 86,8. Z obveznico Rogaška 2 se tudi v tem tednu ni trgovalo, za 2 lota prometa pa je bilo z obveznico Rogaška blagovna. Tudi tokrat je njen tečaj padel za dovoljenih 10 odstotkov, vendar Se vedno m padel za toliko, kolikor je vred- nost zapadlega kupona, ki je zapadel 1, 4. 1993 Po skoraj petih mesecih, zadnji posel je bil sklenjen 26, 11. 1992, se je ponovno trgovalo z obveznico Vulon, njen enotni tečaj pa je padel iz takratnih 106,7 na 102,0. Posli so bili aplikacijski, prometa pa je bilo za 57 lotov. Prosti trg - delnice Medtem ko je delnica Dadas v prejšnjem tednu nekoliko nihala, se je v tem tednu nadaljeval trend vzpona pri tej delnici. Tako je 20. 4. porasla iz 25471 na kar 27017, prometa z njo pa je bilo za 60 lotov, naslednjega dne na 27528 pri prometu 42 lotov, v četrtek pa na 28545 (42 lotov prometa). Tudi v petek tečaj te delnice poskočil, tokrat na 29002, ko je bilo za 11 lotov prometa s to delnico. Za nekaj veČ kot 9 odstotkov je 20. 4. padla delnica Grad, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 2000. Po skoraj enomesečnem premoru se je tokrat trgovalo tudi z delnico MK Založba, njen enotni tečaj pa je padel 20. 4. iz 2800 na 2700, kar predstavlja cca 4,5 odstotni padec, prometa pa je bilo za 20 lotov. Tudi v četrtek, ko je bilo s to delnico za 200 lotov sklenjenih poslov, je njen tečaj padel, vendar le na 2690, Tudi v tem tednu je enotni tečaj delnice NIKA nihal Tako je 20. 4. padel iz 36777 na 34500, ko je bilo s to delnico za 2020 lotov prometa, naslednjega dne pa porasel na 36993, ko je bilo ponovno za 2020 lotov prometa, V petek je tečaj te delnice porasel na 37200, prometa z njo pa je bilo za 2003 lote. V Enotni tečaj delnice Probanka je tem tednu zmerno naraščal, 20. Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha DEVIZNA POSLOVANJA Za obrtnike, podjetnike in podjetja opravljamo naslednje posle v deviznem poslovanju: - prodaja deviz, - plačilni promet, - akreditivno poslovanje, ~ izdaja garancij. Opravljamo tudi plačila na ozemlje Republike Hrvaške. CREDITANSTALT - NOVA BANKA, d.d,, omogoča izvajanje celotnega plačilnega prometa za dejavnosti, predvidene z zakonom. Pridite v našo poslovno enoto na Lendavski 11 v M. Soboti in se prepričajte o naši ponudbi. 4. je njen enotni tečaj porasel iz 16007 na 16672, ko je bilo za 243 lotov prometa, naslednjega dne neznatno porasel na 16694 (405 lotov prometa), v četrtek pa na 16981 pri 1114 lotih prometa. Tudi v petek je njen tečaj rahlo porasel, tokrat na 16996, prometa pa je bilo za 1099 lotov. Po dvajsetih dneh se je jx>novno trgovalo s prednostno delnico Rogaška, njen enotni tečaj pa je padel za nekaj več kot S odstotkov in pristal na 2082, ko je bilo 22, 4, za 218 lotov prometa. Redna delnica SKB je v začetku tega tedna rahlo padala, nato pa si je nekoliko opomogla. Tako je 20, 4, padla iz 11500 na 11275 pri prometu 284 lotov, naslednjega dne pa na 11132, ko je bilo za 1270 lotov prometa s to delnico. V petek Je bil s 5 loti te delnice sklenjen aplikacijski posel po tečaju 11300. Rahlo nihanje pa je doživela prednostna delnica SKB. Tako je 20. 4. porasla iz 12100 na 12193 (304 loti prometa), naslednjega dne padla na 12097, ko je bilo za 141 lotov prometa, v četrtek pa na 12060 pri 250 lotih prometa. V petek je tečaj te delnice rahlo porasel na 12088, prometa z njo pa je bilo za 25 lotov, Kiatkoročni vrednostni papiqi 21. 4. je 23 lotov 60 dnevnih blagajniških zapisov Banke Slovenije zamenjalo lastnika po tečaju 68,06. S tolarsltiini deli malih dvojčkov je bil 21. 4. opravljen promet z 212 loti po tečaju 125,9. istega dne je bilo tudi s tolarskimi deli velikih dvojčkov za 212 lotov rometa, tečaj pa seje izoblikoval na 125.5, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot pri malih dvojčkih. S tolarskimi deli velikih dvojčkov se je trgovalo še v petek po tečaju 126,0, prometa pa je bilo za 8 lotov. Tako se je tečaj malih m velikih tolarskih delov približal, saj se je s tem razlika zmanjšala na vsega 0,1 odstotne točke. Za kar 3 odstotne točke je 21. 4. porasel enotni tečaj deviznih delov malih dvojkov in sicer iz 130,5 na 133,5, prometa z njimi pa je bilo za 166 lotov. Za nadaljnih 0,8 odstotne točke je tečaj teh delov dvojčkov porasel tudi naslednjega dne (134.3), ko je bilo za 20 lotov prometa. V petek so bili s 153 malimi loti deviznih delov dvojčkov sklenjeni aplikacijski posli, enotni tečaj le teh pa je ponovno porasel in sicer na 134,9. Devizni del velikega dvojčka je 21. 4. porasel iz 133,1 na 133,2 pri 34 lotih prometa, naslednjega dne pa kar na 134,8 (-1-1,6 odst.t,), ko je bilo za 8 lotov prometa, V petek so tudi z velikimi deviznimi deli dvojčkov bili sklenjeni aplikacijski posli, enotni tečaj le teh pa je nekoliko padel na 134,5 (85 lotov prometa), vendar so bili posamezni posli sklenjeni po tečajih od 133,3 do 136,1. TONČKA BOŽINOVIČ "Mik Podpisan sporazum med Slovenijo in Hrvaško o zdravstvenem zavarovanju Zavod za zdravstveno zava- Odhod k Zdravniku stvenega varstva za detaši-rane delavce, s tem da v drugi državi nimajo pravice do ortopedskih in drugih pripomočkov, Enako je urejeno Dodatno zdravstveno zavarovanje varovane^’' v socialnih zavodih še vedno je aktualno rovanje Slovenije in Republi- lahko Ski fond zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Hrvaške tudi za študente. Turisti nje prostovoljnega uveljavljajo zdrav- stveno varstvo samo v primeru nujne medicinske po- nega zavarovanja ■v socialnih zavodih. vanci v socialnih za’ sta podpisala dopolnilo k spo- moči, seveda pa morajo imeti razumu o pobotanju medsebojnih terjatev in obveznosti s sabo veljavno zdravstveno izkaznico. Sporazum pa se- za pravice, ki jih zavarovanci veda ne velja samo za zavaro-Slovenije in Hrvaške uveljav- vance, ampak tudi za njihove ijajo na območju druge repu- družinske člane ter zavaro- blike. vane osebe, ki jih napotijo na Meddržavni sporazum zdravljenje v drugo državo. je zelo pomemben, saj z njim podpisnika določata pogoje in načine uveljavljanja zdravstvenega zavarovanja za svoje zavarovance za Čas, ko so v državni drugega podpisnika sporazuma, pa tudi način poravnave stroškov zdravstve- Podpisnika sta se v sporazumu tudi dogovorila za način plačila zdravstvenih storitev za zavaraovance ter o pobotanju medsebojnih terjatev. nega varstva zdravstvenim za vodom. Največ problemov zaradi meddržavno nerešenih vpra- šanj zdravstvenega zavarova- Pojasnilo k zavarovanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju V navodilih za urejanje pro- nia in pravic so imeli doslej stovoljnega zdravstvenega za-■ ............ - varovanja za te otroke smo naši upokojenci, ki živijo ali imajo stalno bivališče na Hrvaškem. Doma jim namreč niso zagotavljali zdravstve- zapisali, da morajo imeti zavarovane osebe, ki so pred osemanjstim letom postale nega varstva, ampak so jih popolnoma in trajno nez-poSiljali v Slovenijo. Po pod- možne za delo, ob zdrav-pisu sporazuma pa upoko- stveni izkaznici Še kategoriza-jenci lahko uveljavljajo odločbo ministrstva za zdravstveno varstvo v državi, zdravstvo. Slednje teh odločb ne izdaja, ampak je treba lahko kjer prebivajo, in seveda po njenih predpisih. alno deta a priznanju tega sta- S podpisom sporazuma je oziroma na centru izdano imeli odločba centra za soci- rešeno tudi vprašanje zdrav- pot,-dilo. t I I I dodatno zdravstveno aooatno zoravsivi-i‘'- -vani, morajo rit ve prav I tako doplai^^“ (Dodatno se ni vati varovancem, ki zakoO« .... Ji’ majo nadomestilo po o družbenem varsNu ševno in telesno odraslih oseb,) iJf* Zdravstvenih lo ne doplačujejo k gre za nujno zdravljen? zavarovanci, prejemni^ alnovarstvenih nad 75 let, nad 1« li I s' i i S s P v ti ............... .. invalidi ter imajo U >(iii i h ------s osebe B pomoč druge osebe storitev odredi zas'®f'' osebni zdravnik, za ’l Stično, bolnišnično i® liško zdravljenje log osebnega zdravniška komisij® Varovanci socialni^ dov, ki niso ‘Ij’’ i stveno zavarovani T h bijo izjemoma tudi ortopedske m _____________ .»"“s.iS log zdravnika odobn j,) zdravila s pf?'' pomočke. Če jim ter tudi vmesne zdravljenje. liste, ko gre «1 i «i tl li HI Spoznajte ponudbo dobr^ zavarovalnice. s K Adriaticove poslovne enote in j agencije so Vam odslej še bli«®- Iz zavarovalne družbe Adriatic Vas obveščamo, da lahko na H np J ..I ri"!^ Štajerske, Prekmurja in Prlekije vsa naša kakovostna (življenjsko, nezgodno, pretnoženjsko, kmetijsko, avtoihO transpoilno-kieditno, stanovanjsko, rentno, prostovoljno zdravi" sklepale v naslednjih poslovnih enotah in pooblaščenih agencij®' ■ JVC' ■M • AL>R!A'nC PEMARIBOR, Paitizaruska 3-5, Manitor, te! 062 26 O62 ' (vsak dan od 71i do 151i, ob sredah do 17h) • cigeticija, TaHižanska 3-5 Maribor dan od 12h do I8h, ' od 8h do 1311) • agencija (JRAL, Glavni trg 17b, Maribor, tel 062 23 771 « agencija BORI, Borci za severno mejo 33, Maribor, te! 062 S š J S' 306 t k 3 • agencija ZARIS, Jocova j A, Maribor, tel 062 103 331 • agencija MOŽIČ, Črešnjevec 15a, Selnica ob Draai, tel 062 67' ■ agencija ANTAZA, Kraigherjeva 25, Kidričevo, tel 062 796 010 • agencija BONl/S, Trg svobode 23, Slovenska Bistrica, tel 0^2 81'^" • agencija ZAVA, Miklošičeva 12, Ritij, tel 062 30! 513 ■ agencija ZAAL, Kraigherjeva 19a, Lenart, te! 062 721 221 • ADR!Ane MORSKA SOBOTA, Štefana Kovača 28, Murska Sobo^'' tel 069 32 133 in 31 133 • agencija RAZA, Lendavska 29a, Murska Sobota, tel 069 33 Dobrodošli. Ju Al 5 ptj fi S ,1 t' Vem, da mi bo ob strani stala dobr# A $ stran 7 I ^X 29. aprila 1993 1 sociala, šolstvo, zdravstvo po osemletki PREiSU ^UKi Poklicne želje po meri šol? 1^* dn. se je precej razbistrila slika, kak« h« z oddelki ižobražuvanjem na pomurskih srednjUi suhih v ^Jfcemleiu. Razpisna ponudba je bila številčno tako eeMniHtusM I* nikoli doslej. Skoraj vsi, ki končujejo obvezno osem efn«» v pomurskih občinah - letošnja generacija šteje . -bi se namreč lahko vnkali v ».(rilske mJ®- SmciIh »I »lanje lihi se namreč lahko vpisali v rv|!jijske mJc. Sp-vnlH hi ■ j id? *“hk« izbirali le med 20 programi ah mr-d nekaj v « ni smermi, to pa seveda ne hi bilo v .skladu z njihovi 'I ki 'n tudi ne s kadrovskimi potrebam v n iB J?' *'•*• t« se nihče ne bi izobraževal za pofcl^ 'I živilski industriji, Varmaaji, računaUn- ver r hd,; |. či g r 1 Wir je govor o lej lenti, ^iivettrjt slišimo tudi mne-^^naše srednje Sole uspo-mlade predvsem ta ti-^Mtliae. la kiicerc »majo m>. 'sn tlptemr, kader in učilni- '• prfmaU) pa se od- zdi, da se novosti ponekod otepajo predvsem zato, ker bi se potem morali profesorji(-ice) večkrat doizobraževati; enostavneje pa je seveda ves čas delati eno in isto. Nalogam objektivnega tipa ob rob DF branju članka Andreja Kuharja Preverjanje znanja Z nalogami objektivnega tipa, objavljenem v 15. številki, Vestnika, sem se nehate spomnil Shatvvovega utrinka: »Kdor zna, naredi sam; kdor ne zna sam narediti uči druge, kdor ne zna ne enega ne drugega uči, kako bi bilo treba učiti.« V omenjenem članku nas avtor sicer ne uči, kako je treba učiti, ampak kako je treba naučeno z nalogami objektivnega tipa, čemur smo včasih rekli kontrolne ali šolske naloge, preveriti. Najprej nam natrese pravo malo šolo iz teorije preverjanja znanja. Ko sem to preskočil in začel brati na koncu, sem ugotovil, da s tem želi opravičiti svoje ravnanje, ko pri enem od takih preverjanj na vprašanje, katere sile delujejo na jabolko, ki je položeno na mizo, ni upošteval kat pravilnega odgovora sile zemlje, Če je bila zemlja napisana z malo začetnico. iMimogrede tudi zemlja (»zmes različnih snovi«! kot snov z materijo deluje na jabolko z gravitacijsko silo, tako da strogo fizikalno gledano odgovor, kjer je zemlja napisana z malo začetnico, sploh ni napačen, ampak kvečjemu nepopoln. Če bi res vse stvari, s katerimi »mori« na začetku svojega članka, obvladal, bi učence pred preverjanjem na razliko med zemljo in Zemljo opozoril. Je že lepo, da skrbi za pravilno rabo maternega jezika, vendar naj to ne dela na račun neobjektivne ocene iz fizike. Bilo bi mnogo bolje, če bi učitelji fizike svojo pikolovstvo raje usmerili v stroko, in bili pozornejši pri fizikalnih izjavah, kol npr. da se led ali sneg tali in ne topi, kar je ena od najpogostejših nenatančnosti. Prof. Kuhar se očitno še ne zavedo, kdo je zaradi koga u šoli, in da njegovo poslanstvo, ni več lovljenje učencev pri neznanju, ampak na znanju. Hkrati vprašujem še ravnatelje Šol, koliko vas je pripravljeno z anketami učence povprašati za mnenje o kakovosti dela svojih učiteljev. Nisem idealist in se zavedam, da je pri pomanjkanju kadra slab učitelj Še zmeraj boljši kot nobeden in jih zato zaradi negativnega mnenja učencev ne boste kar odpustili. Lahko pa to upoštevate, ko jih predlagate za napredovanja vse do svetnikov. Upoštevati mnenje učencev m nič tako bogokletnega, saj se tudi pri habilitaciji univerzitetnih učiteljev upošteva mnenje študentov. Ob vseh aferah in afericah, ki jih je prof. Kuhar pri podobnih sporih že imel, me je zelo začudilo, da tokratno cvetko obeša kar na javni zvon. Edini pameten vzrok za tako ravnanje vidim v bojazni, da bt zaradi velike začetnice kdo v kuhinjo ob kuharju stlačil še Kuharja. MITJA SLAVINEC je zaenkrat le 5 prijav, vendar bodo lahko oblikovali oddelek nih sprememb v primerjavi s prejšnjim letom. Gre za poklice poslovni tajnik, kuhar-natakar, elektrikar elektronik ter monter in upravljalec energetskih naprav, ki jih lani v razpisu ni bilo. In kakšna je torej že omenjena .bistrejša’ slika? Do 15. aprila, ko so učenci še lahko prenašali prijave za vpis z ene na drugo Šolo, se je številka za pomurske srednje šole ustalila pri 1.342. Skoraj povsod so z odzivom zadovoljni, saj bodo lahko oblikovali večino razpisanih oddelkov. Morda ne bo le oddelka 2-Ietnega programa kmetijski delavec na Srednji kmetijski šoli Rakičan, če bo ostalo samo pri 10 prijavah, programa strojni tehnik na Dvojezični srednji Šoli Lendava, če bo ostalo pri 8 prijavah; tudi za 3-letni program monter in upravljalec energetskih naprav na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota z združevanjem smeri. Na Gimnaziji Frana Miklošiča Ljutomer pa bodo morali sprejeti sklep o omejitvi vpisa, ker se je namesto 90 prijavil 101 učenec, in to velja tudi za poklic kuhar-natakar na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci (10 prijav preveč) ter za poklic pomožna šivilja na Srednji strojni in tekstilni Šoli M, Sobota (25 prijav preveč). Letos se tudi skoraj ni več možno vpisati na Srednjo zdravstveno šolo in Gimnazijo Murska Sobota ter za ekonomskega tehnika na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administraiivni šoli M. Sobota, povsod drugje pa so še prosta mesta. Najbrž se bodo zanje zanimali tisti, ki kandidirajo za vpis na tej ali oni srednji šoli zunaj Pomurja, pa tam ne bodo Seveda bi se dalo o tem Se na potreb« go- Naihri je v tem dolgo in široko razpredati. hrj Ib ^f4s"' tem dolgo in siroKO razpreoati, ll d''"^ .ogrevanje’ o konkret- #1 zdaleč ni tako nih podatkih letošnjih (preci)v- jj *’.’iusnp menja- pisov na pomurske srednje šole i)S fb ter in tehnolo- je to najbrž dovolj. Zdaj je, kar dll h ’ se vseeno ! domova je to najbrž dovolj. Zdaj je, kar je, in reiinic] na ljubo je treba zapisali, da je leloSnji razpis novincev prinesel nekaj drob- uspeli JOŽE GR.^J -,l -n /JI aomova za starejše W bi prišla na proračunski seznani I riihi.. . • reta??- sv je podpisal« tudi pod dopolnilo ali proračun, in sicer da bi dom oskrbovancev J "ttlijonov tolaijev za obnovo strehe. jr jv hi| zgrajen Svojo vlogo so iz doma že poslali A hii '11 takrat ministrstvu za delo, družino in so- ’ L,Sa sfrcho Zf- > - - -------m- ............... .....- ta čas svojijn 'treho Zaradi za- poprav- cialne zadeve, vendar jih niso uvr- *h. Lf ‘fiitif V ■ * detmijcm Vef '"''^i^noviteljice, sobo- 3«,^' šepnv je ducn ,. s^atcnjinee ii vseh ttiflh ‘-lik lega so lani v domu PniTehno (lokumerOaC'j'4 ilvoiopjut urehe 'H u"' Ler regijski i) ^rehe - Za to in .a potrebovali stili v proračunski seznam. Sploh so kratico potegnili vsi socialni domovi, ki so dali vloge ali pričakovali, da bodo dobili denar za obnove in popravila, na proračunsko listo namreč ni pri.Šel nobeden, Ministrstvo pa je v proračun uvrstilo novogradnje, tako tudi gradnjo (loma v Lendavi. Ampak tudi zanj tudi za to je poslanka državnega zbora Maria Pozsonec vložila dopolnilo. Dom upokojencev Lendava naj bi IZ proračuna dobil nekaj več kot 1 tu milijon tolarjev, za (iokončanje pa bi potrebovali nekaj čez 2(M) niilijonov. ni predvidenega toliko denarja, kor Če denarja za domova za ostarele naša pokrajina ne bo dobila, bo gradnja v Lendavi zastala ali se bo dokončanje preložilo, v Rakičanu pa bodo spel prisiljeni pokrpati streho tolikp. da jim dež ne bt še bolj načel sten. Če bi dobili vsaj nekaj denarja iz proračuna, bi na- primaknili svoj delež, je povedala direktorica doma Viola Bertaianič. Tako kot vsi socialni domovi, so sedaj pod republiško kapo tudi domovi za ostarele, ki pa s svojim položajem niso zadovoljni. O tem, da spadajo pod republiko, niso prejeli Še nobenega sklepa, pa tudi vlada si še m vzela časa, da bi obravnavala njihove vloge za povišanje cen domskega varstva. Od decembra so namreč nespremenjene. Prej so se lahko pogovarjali z občinami, sedaj pa skoraj nimajo sogovornika z druge strani, je povedala direktorica Doma oskrbo- vancev Rakičan. s '"".n —.....r— o- . . I bi ga potrebovali za dokončanje, in redili dvokapnico, saj bi tudi sami stanovanja sprašuje, kam gre denar MH »■v, “'t ^tanuvanja v sla-i??* '»burski .Soboti ni-V*ii ■’ M ")'=Svva vprašanja iostaike stanc-!!’’ 'zbodišče nasled-bi kar v. A ■anj’’ '■11, h '•1 lit ,^konu f Jolžtii funtei,- ■ b ki v Pn so lastniki i skrb za zem- z veC Itol Pogodbi tudi " kaicra so upravljaniu. In niso »^'HtraV obiin, nVI' 11.? Zel,, "ktivij^kaj počasi in K Okni ?, I m ureiani,. in ■i'l Lžrejanjiu prosiota. (Hjgovoril: »Lastniki stanovanj ne kažejo zanimajija-K Na razpis za zbiranje punutJb upravnika sc je prijavilo Podjetje Komunala Murska Sobota, s katerim so nekateri -Stanovanjski bloki že sklenili pogodbe o upravljanju Za lastnike stanovanj to, da ni več prijavljenih upravnikov, ni najbolje, saj tako nimajo inožnosii izbire upravnika iivrd več ponudniki. Pisci stanovanjskega zakona so mislili, da bo upravnikov dovolj ali Se preveč. toda sedaj jih jo res več samo v večjih stanovanjskih centrih, medtem ko je v manjših občinah po eden ali največ dva. Ali delo upravnika s stanovanji ni zanimivo zaradi cene ali plačila upravljanja? Cena upravljanja je lahko največ 11,3 odstotka letne vrednosli slanoviuija (vrednost stanovanja pa je SlevHo točk X vrednost točke x uporabna površina X vpliv velikosti stanovanja), Kaj s svojim prispevkom plača lastnik stanovanja? Lastnik stanovanja v soboški občini tako plača poleg 0,3 odstotke od vrednosti stanovanja za upravljanje še fiink- tionalne stroške (0,3 odstotke) ter 0.4 odstotka za vzdrževanje skupnih defov in naprav. In kaj so to funkcionalni stro-5ki? Vanje so zajeti zavarovanje objekta icr dimnikarske in dcratizacijske stori* ivc. Letos teli stroškov ne bodo več prištevali v etažni prispevek ali najem-nimr. ampak jih bo moral plačati Jasinik sam, in boža to posebej dobil položnico za plačilo- I.astniki stanovanja, tako posamez- niti kol podjeljn ali občina, so za opravljanje. tekoče vzdrževanje in funkcionalne sirtjJke v lelu morali plačati 0.7 odstotka vredno.sli svojejja stanovanja. kam je šel denar, zbran za vidricva- nje? ' Vsak lasiinik stanovanja lahko pride na občino in pogleda, kaj je bilo narejenega, tudi v njegovem bloku, pokažejo mu vse račune.« je dejal Silvo PodJeseR. Upravnik je torej tisti, ki naroča dela in izbira izvajalca. Ko jc vzdrževalno delo nujno potrebno. lahko sam ukrepa ali na klic ali opozorilo lastnika. Ah potem lahko izbere tudi izvajalca del. ki ni ravno najugodnejši? Nihče drug kol n, Prebrali smo namesto vas Maturitetni predmeti vam ni prišla v roke informacija ^^ojnih Šof v M. Soboti I •■es kriv tehnični pouk? tTS,.*** h, "In Oti,.., -.1, ' 'J' t .^oie nekaterih Slrctsik ‘ipntirile šol in za Pa Za škkivoev fSauitf. iEkq,,n., ;^’h- kihF t^Kig 2aj 1?rL ItlM« ' ko se 'Ih ter strojih, lecu SP potne- 'P namiz- in 'icM, '*ihh? ^"'*ii K.*!!?"'!!! ■■ >1* drugi mizo ■ ki ,so '^StijlMj-ilo. "J'"* 1X11 po. Pnliiad- __ t sveto-^Isrvr, j- P'‘®oejSen' nn- lastnik stanovanja lahko ocenjuje in kontrolira upravnikovo delo in ima možnost, da več ne podpiše pogodbe o upravljanju, če z njim ni zadovoljen. Ker je upravnik stanovanjske hiše ali bloka listi, za katerega se odloči večina la,sinikov. ga tudi odslovijo lahko samo tako, da večina lastnikov z njim več ne podpiSe pogodbe. In prav to »večinsko odločanje^« o upravniku je tisto, zaradi fesar upravnika lako preproisto iie bodo mogh odsloviti Pa četudi ga odslovijo, koga bodo poleni vzeli, če je v občini na primer prijavljen samo en upravljajec rsJ^umnina za sfanovaoje v primerjati pcispevkom lastnika ni visoka Večina najemriin je še vedno nepro riiiiih. njihovo višino, pa tudi zviševanje določa vlada Po metodologiji je najviSja z možna lema najemnina 2a neprofitno stanovanje 2,9 odstotka vrednosti stanovanja, Novembra je vlada zn štiri mesece najemnine zumrzinis in so jo amelT ■ ■■ ■ , ...iK 1..^. . ' zamrznila in so jo smeii v tistih občinah, kjer Tli J poviševati samo dosegala 2.1 L odstotkov. In zakaj je pomembno. da to vedo lastniki stanovanj? prav zato, ker se s poviševanjem najem- nine v deležu vrednosti stanovanja povišuje tudi prispevek lastnikov stanova- nja. predek, ki ,sc kaže pri učno-vzgojnih rezultatih. Zelo pohvalno se je izrazil tudi o izobraževanju in izpopolnjevanju učiteljev na teh šolah, saj so imeli lam okrog 800 ur izobraževalnih oblik, v katere se je vključilo ur blizu HIK) pedagoških delavcev. Skoraj 20 odstotkov med njimi pa si je lani uspelo pridobili manjkajočo pedagoSko-antlrago-Sko izobrazbo Kljub tem spod-hudnmi ugolovuvani pa je občutno padlo zanimanje mladih za vpis v strojne šole oziroma programe. Če bi se togo držali razpisnih pravil, potem marsikje sploh ne bi mogli oblikovati oddelkov novincev. To velja rutii za Mursko Soboto Dogovorjeno pa je, da lahko ta problem reSiJo z združevanjem 3 smeri, za katere so Sole verificirane, Le smen avtomeh-anik in finomehamk ne prideta v poštev pri združevanju (zaradi prevelike različnosti). Kritične besede pa so bile izre- čenč na račun neopravljenih vaj pri energetiki in fiziki, vendar so se ravnatelji branili z ugotovitvijo, da nimajo laborantov, tako -------------------:j.sk In knj vse najemnik stanovanja plača s icm. ko pliiia najemnino? Tako kot lastnik stanovanja je z najemnirio plačal striiSke upravljanja, tekočega udrževa-nja in funkcionalne stroške, njegov znesek najemnine pa je višji za (1,5 odstotka vrednosti stanovanja, ki je namenjen za rezervacijska sredstva ter 0,6 odstotka za dolgoročno vztirievanje- Slednja dva deleža v najemnini upravnik nakaže kot je to na gimnazijah. J- ■— o------------- . In kak« je z opremo'’ Mtnistr-iStvo za .šoLstvo in Šport je v ta namen sprejelo poseben projekt, ki vključuje tu(Ji akcijo v v.sak« deluvriieit vsaj en računalnik lo ie vse lepo in prav, so ' . i . .. 1. .„1,^ ■*>VV'7ino. nepotrebno delo To pa pomeni dejansko pravno praznino, saj lastnik stauovanjit zato, ker nima podpisane pogodbe, dejansko plačuje samo akontacijo, v plačilo akontacije pa soboška občina kot začasni upravnik lastnika stanovanja ne more prisiliti. Na koncu leta, ko naredi obračun, ga kvečjemu lahko toži za plačilo za nazaj, saj je vendar zanj plačevat določene račune, na primer zavaroviilnino in drugo, »Lastnik stanovanja v večstanovanjski brši torej z neplačevanjem svojega prispevka samo 5kodi svojim sostanovalcem, saj je V hiSa prikrajaSana za la delež. .< (Silvij Podlesck) Za vsako večstanovanjsko hi5o namreč vodijo posebno evidenco in primanjkljaj ob neplačevanju prispevka se pozna pri računu bloka MAJDA HORVAT Upravni odbor skupščine Zaroda zdravstveno zavarova* nje je sprejel sklep o merilih in pogojih za odleg. zinai^» nje ali od^s prispevka za obvezno zdravstveno zasnrova-Rje, Zahtevek lahko vloJjljo zavarovana', ki prispevek pla-oijejo, in delodajalci, ne pa tudi na primer pokojninski zaposktvanjskl hi drugi zavezanci za pla<4lo zdravstvenega prispevka iz 48. člena zakona o zdravstvenem varstu m zavarovanju. Plačniki zdravstvenega prispevka lahko ido-1^0 zahtevek samo za rapadle ali Beza{mdle prl^vke nravstvenega zavarovanja za primer bol^mi In pogodbe zunni dela, ne pa tudi za pridevke za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Upravni odbor lahko zavezancu odloži plačilo enomesečnega predpisanega prispevka za zavarovanje za bolezen in poškodbe zunaj dela najdalj za tri mesece (in ne več za pol leta), če plačnik dokaže, da začasno zaradi likvidnostnih težav ne more izplačevati niti zajamčenih plač ali pa je ostal brez dohodka zaradi elementarne nesreče. Pri odlogu plačila prispevka se praviloma le Jazbinška in Še koga od odgovornih. ampak tudi marsikoga drugega. Čisto konkretno; Tačas se sociologi pripravljajo na tematsko številko njihove strokovne revije Teorija in praksa, v kateri bodo obravnavali samo črne gradnje. Trdim (lahko tudi dokažem), da so vsi kriteriji za dobro ali slabo, kadarkoli so bili postavljeni, morali biti nekako ideološko opredeljeni.Tudi danes smo v določenem času, ki ima svoje ideološke oznake, in pred desetimi leti so bile te drugačne, in to je osnovno izhodišče. Zastaviti si je potrebno cilj, da hočemo imeti okolje, ki bo ekološko in kulturološko osveščeno, kjer se bo kakovostno bivalo in ne bomo uničevalai vsega. Naloga politike je, da skuša te cilje uveljaviti, Njihova naloga je tudi. Če že ocenjujemo neke stavbe in arhitekture, da zelo jasno povedo, po katerih merilih bomo stlačili v okvire pravo ali ne- pravo arhitekturo. Črne ali bele gradnje. Zato pa prave Črne gradnje ni, dokler se ne dogovorimo, da je to črna gradnja,« Je to moralno ali pravno vprašanje? »Ja. moralno je seveda vse odvisno od tega, ali ste vi skupaj z javnim mnenjem in ali ima svoj zakon, To je pravno, ker zakon sam po sebi ni nik- ■ ojitvz kazovali prostor io menti, ki smo jih skušaliuj'*^ viti, da sestavljajo »znavnost.« poznavnost. san us-net:» -Tl- TJ*' r . Jo p upoštevali, lahko pn« velikega omejevanja 4« tektov in želja ljudi. čitenih pokrajin^ y ljudje že naveličam •* nosti predpisanih (lartf- nekdo govori, da je črna grad- ‘ nja samo zato, ker je protizakonita. pa zraven še ne pove, ' da je ta zakon slab in ga zato spreminjamo, potem je nabrž nemoralen. Jaz ne zagovarjam črnih gradenj, ravno na- sprotno. Vse tisto, kar sem pa danes poskušal povedati, se da povedati v enem stavku: nimamo meril za to, kaj je dobro in kaj je slabo,« Identiteta slovenske arhitekture Neka gradbena merila ste vi izdelali in pripravili za izdajo. Ali je to nastalo na lastno pobudo ali pobudo vlade oziroma na kakšen način sploh sodelujete z vlado in ministrom Jazbinškom? »Jaz delam približno 25 let na zelo nehvaležnem področju. Začel sem delati kot konzerva-tor in sem bil takrat konec šestdesetih in v sedemdesetih letih zelo konzervativen, ker sem varoval staro. V tistem času sem tudi spoznal, kako je tudi odločitev, kaj je spomenik ali dediščina, lahko močno ideološko obarvana. Moja edina želja je bila, da bi o tem odločala stroka, ne pa le politika. Čeprav brez tega ne gre. Žal moram o tem govoriti, ker ste me vprašali, če vlada sodeluje. V tem obdobju sem doživel vse.,. kamniški župan mi je rekel, da sem uničevalec, da sem proti nacionalnim dobrinam, ker sem si na Veliki planini prizadeval ohraniti stare planšarske koče in med njimi nisem dovolil novogradenj. Zadnja leta doživljamo drugo skrajnost, ob tem kakovostnem preskoku in iskanju meril, kako naj bi se v prostoru obnašali, se je pojavilo vprašanje, kdo pa kaj o tem prostoru ve. Mi na fakulteti pripravljamo podatke o tem že 15 let in to je Prof. Peter Fister je eden glavnih snovalcev slovenskega splošnega gradbenega reda. kvalitel, mimo katere načrtovalec v prihodnje ne more več. Gradivo bo objavljeno v okviru ministrstva. To strokovno gradivo naj bi postalo obvezna sestavina izvajanja zakona," kot pripomoček pri razpoznavanju, kaj je pravo in kaj nepravo. Mi s tem določamo, kaj je do danes pravo in nepravo, mogoče pa je to Še dopolniti. Že sedaj je hud pritisk iz občin, ki imajo probleme z dvomlji- vimi lokacijami ► « Generacija novih arhitektov Zanima me, kako ste uspeli določiti tipe arhitekture po topografskem okolju, ko pa vemo, da je na primer tukaj velika razlika med 1‘rleki v goricah in na Murskem polju, pa potem Karenci pri avstrijski ali madžarski meji, Goričanci. .. »Ravno to je bil cilj te naše raziskave in končni rezultat je približno tak: Slovenijo smo razdelili na 74 enot, ki imajo bolj ali manj neke splošne značilnosti, ki jih zaokrožajo. Te enote niso zaprte, ampak se med sabo povezujejo, ponekod so bolj odprte.'drugod zaprte in se hkrati povezujejo tudi v večje regije, Te regije niso takšne kot uradne, ampak jih Št^an Ščapf novi doktor ekonomskih znanosti Mi’’ ■Tudi v Sloveniji J TrOltl y> pojavi ta nevarnost, odvisno od tega, geatni bodo birokrati, i/nnpnh iinli laZ odvisno od tega. to uparahliali. Joz bodo koliko inteligentni ,,pj -i ’**!• teli ali ne kot sem prej imamo prostora. V tistem ..____ =____„.i,:o,ltt riS štora ima arhitekt 'i Lenari a ■■■■a . -gap- omejitev, toda Če je^ soben, jo lahko dop<*®J govo delo bo postala i vse, kar se bo delala * j nje. Pri tem inora'’’^^;/ ni letu daje kreativnost ^.^jl tivnost tisto, kar »o® 1 j lahko kaj rtkb j ^naektov mlajše r severovzhodni 1 m nrecej ; tekta,« arhitektov mlajše S c V kateri so Že ptect} Ijeni? t »Tako,.. brez lizovanja. y ’ dliipui- - čeprav je to posleifi^ m okvir, iz katerega -- da ima generacija 'v ....cita r>redn<^' f ali 15 let velike pr®' vsemi drugimi. • ■* Tudi v manjfil^ t ( P ] d biio"padobaol Tod'.’?*! »Je bilo tako- k,*A, [uladilt'( ravno na teh !■;— .»jp;:*' a daj pojavljajo, je P" j u ] zapustijo odgovornost ^t! . Ota tnoro! A za it>, I || delalo.« S svojim i— bili arhitekt prep<>^ k z detajli? ; “Ja, to zelo tiAfO "■ bizem, neke zadeve -' 4 '• arhitekt pošteno »f" j, * v sebi neko A 1 tisto, po čemer 1’^. ven. Tipičen kolega MoSkon. oradnio in Vse, gradnjo in vse, Mm izumil izraz »** nova«. On se V delu n k nc iri la mveč ” n).r roko, temveč poi”’ mož. in to s P'^'*„yeH ’ _________________/vTlUi’ tereni je BERNAR^'^ li- 4 h Od mehanika do doktoqa Poklicna pot zdaj 46-lctncga Štefana ŠČapa iz Murske Sobote, rojenega v Murskih Cmeih, seje začela v soboškem Agroservisu, kjer je bil najprej vajenec v avtomehanični delavnici, po končani poklicni šoli pa je tri leta delal kot avtomehanik. Potem je kar hitro napredoval, saj je postal vodja avtomehanične delavnice, nato tehnični direktor in naposled glavni direktor. V Agroservisu je delal 16 let. Zadnjih 8 let je zaposlen v Agromerkuiju v Murski Soboti, in sicer kot vodja komerciale. Časi, ko si lahko napredoval, ne da bi imel formalno Šolsko izobrazbo, so minili, Štefan Ščap je ob delu vztrajno študiral. Po poklicni Šoli je seveda najprej končal srednjo tehniško šolo, potem pa je Študij nadaljeval na visoki eko- nomsko komercialni zdajšnji poslovni Soli, fakulteti v Mariboru, kjer je 1986. leta diplomiral; leta 1990 je magistriral, te dni pa je na ekonomski fakufteti v Zagrebu uspešno zagovaijal disertacijo Ekonom- skl pomen kooperativnega marketinga nabave. Tako kot v znanstvenem delu, je tudi v pogovoru za naš časopis dokazoval, da so skupno raziskovanje tržišč, nabava materiala, skladiščenje, kontrola nabavljenega blaga.., koristni iz več razlogov, vsekakor pa zaradi znižanja stroškov, ki so lahko nižji do 35 odstotkov. Sodelovanje pa je koristno tudi za dobavitelje, saj lahko (med drugim) skupno načrtujejo, oblikujejo cene, raziskujejo tr- tf 1 žiSČe... Dr. Stefan Sčap je z analizami v doktorski disertaciji, ki obsega 600 strani, doka- zal, da tako imenovani koopc- 1 I F J rativni ir^ari sprotju s stvom, saj - prostega (rgu. . pa odpravlja —-----------.„4 prostega fga sprotja med gosto ne tIVrv . . odnose-^, j "-'c3ii vseli. ■ poslovne teresu zgolj leoreti^' zgolj • Mi,! svoja dogn lizo stanja m terih je P'', ^.astk živilske se dajo izra-■■ panogah- izna' " r 1 To s' 1 kajti z poveča prodf* 1 Dr. Štefan Ščap je bil zelo vztrajen: ob delu je doštudiral za doktorja ekonomskih znanosti. Posnetek: N. J. v- i gospodarnost Štefki dognanja strfnl S' Dr, 'o * * * v k h ki S 5 s aprila 1993 stran 9 kmetijska panorama ^^belarstyo r lendavski občini It tf p tl' (f J* r i' IH Ul! (1^: lit! ik I a r i”, Je čebelarstvo v zatonu? je še pred leti »cvetel«« čebelarstvo. Vsak ii[l tg?!’?’*®'" jv imel na svojem dvorišču vsaj peščico m L je posvetil ves svoj prosti čas. A časi za čebelarstvo . ™U Umnih čebelarjev je vse manj, ti pa se burijo za 'n obstoj te veje kmetijstva. Lenci=?“ čebelarskih _ čebelarji Velike Polane, Kobilja, >niht,r7K:^ družin v, ■c, Velike Polane, Pridelamo veliko več medu, poudarjajo v lendavski občini, kot ga organizirano prodamo, zato češče nastaja problem z odvečnim medom. Tega po- . J- ........ nujajo po trgovinah, vendar za- ^''niiSču ' UrenSovcih, , radi konkurence ne gre v pro-''“(»tliu iL J obrovniku in na ..... lrožl(i M čebelarski U_.' Ah:a posameznimi če- ^lani' 'sItSie >a;a s If panjev Jože in sicer 150, ’«0i, iz Odrancc Jrrf „7« Balažič iz Odranec ”* Ci p.'” Se, pan \Odranec n, _-"-.-'tKateTi vozijo če- piSo. v ?i 'p predvsem na Po- družin * J; .Ugotovitve ka- * S t ' Ugotovitve ka- if' ■ Slin gjPirata inli 7 "^Je Kmetijstva. u ..^‘^^elovaniu prt- službe Pro- v nkAi«: T . b Sn 1* k 7ft.a- np M,v‘^Ui prepuščeni ‘Občina ne država ne te '^eje kmetijstva. 'Stijske zadruge m >11. ta. T>i : občini Lenda i spioSno Ž Pi^idelajo J ti5 Slfivp P-preveč fc' ^''■UDne ™3nio samo _ potrebe preveč I ' Po fSSjS t ^ičn,h potrebah, ^^etijstva AUTOCOMMCRCC AC - INTERCAR d. o, o. dajo. Drugi problem, ki jih tare, pa je vedno večja uporaba strupenih zaščitnih sredstev. daijevah z nekoč znanim čebelarstvom v lendavski občini. Tudi letošnji program zveze čebelarskih družin je dokaj pester, denimo nakup 3.000 kosov zdravil bayvaroi. strokovna predavanja o varstvu in zdravljenju čebel, udeležba na srečanju mladih čebelarjev, podelitev priznanj A. Janše IT. stopnje, nakup video kasete Domača čebela. V tem sklopu so bili letos v občini čebelarski posveti. Na predavanjih o čebeljih boleznih, ki ga je imel dipl, veterinar Štefan Kovač, je (Lendavo, Mursko Soboto, Gornjo Radgono in Ljutomer) predvsem s predavanji in posveti. Na svojih zadnjih posvetih je slikovito spregovoril o boleznih čebeljih panjev, o varoi, poapneli zalegi in hudi gnilobi. Zdravljenje vseh obolelih čebel bo potekalo na ob- močju celotne občine. Pri okužbi čebel je donos medu v povpre6u manjši za 25 od- stotkov. dati ll ■k J \ .i j .J ie sedaj je potrebno čebelam vitamine za I iva za notranjo in zunanjo trgovino z avtomobili in deli Ljubljana, Dunajska 122 Če ste avtoprevoznik ali podjetnik, če potrebujete tovornjak, avtobus ali kombi, pridite na predstavitev programa TOVARNE S katerim vsakodnevno uničujejo naravo in čebelarstvo. Se bomo poslej do nje obnašali odgovorneje. Z osveščenostjo bo potrebno prodreti tudi na osnovne Šole, da čebelarstvo ne bo povsem izumrlo. Čebelarji računajo, da v svoje vrste pridobijo tudi mlajše, ki bi na- bil poudarek na boleznih čebel pred spomladansko pašo. Ob tem naj povemo, da je Štefan Kovač čebelarski strokovnjak, V republiški svetovalni službi za zdravstveno varstvo čebel je sedem priznanih strokovnjakov s tega področja in skrbi za vse štiri občine zdravljenje. Družine - panji naj bi bili poleti v bolj senčni legi. Čebelarjenje naj bo bolj naravno. Boriti se bo potrebno tudi proti kužnim boleznim Čebel, Okužba se lahko prinese s sokovi ali opremo, Lani je bila v občini Lendava ena sama okužba, in sicer v Dolgi vasi. V kmetijskem gospodarstvu Lendava že vrsto let sejejo oljno repico, ki pa je tudi donosna, vendar poudarjajo, da bo potrebno zamenjati sortno vrsto, predvsem zaradi medila. Povprečno svoje njive zasejejo z oljno repico na 400ha. V občini primanjkuje mladih akacijevih dreves, za katere so odgovorni kmetijci in gozdarji. Pred leti so denimo ob potoku Lendava zasajali topole in nihče v občini od vodarjev ali gozdarjev se ni spomnil na čebele, saj bi lahko zasadili me-donosno akacijo. Po naših poljih je tudi vedno manj oljne repice za živino, ki cvete do 15, maja in ima cvet, na katerem so Čebele rade nabirale med. Ajde pa sploh nihče ne seje več. Škoda! JOŽE ŽERDIN MERCEDES-BENZ - v četrtek. 6. 5. 1993 od 9, do 17. ure v HOTELU RADIN V RADENCIH Informacije pri AUTOCOMMERCU, Kocljeva 5, M. Sobota, tel.: 21 830 ali 21 758 Tum^če Cene pigsko^ Prejšnji so aa .wjerTi pripeljali 86 pujsEtov, starih od 7 (tel 10 tednov; teh^i sfj od IS do 20 kilo^a-mov, K^jci so moodi za par oBteti od sto ll.OOD tolarjev. Kljub temu, da je bite ponudba velika, pa so jih prodati le 25, Se>ai pujskiov je vsak ^tttek 7 .00.‘ zaščito? .ttl Postavljeno v usuredie kmetijske politike iu ~ši Es iH W. rbiLi,- Prasanjc cen kmetijskih pndelkov m skozi to - - [ hi kmetijskih pridelkov LjtiicKitcr KZ Fcnpr. Sini! AfTHhOp Vc|| UitKitDvn ^UKi Sldci^i A|K)niirkci Cem Tfluupa MiBiinn Kuptmi Pprfjetjtll Pe*ftf ^1 slovenskega kmetijstva nasploh. Pri tej P^ll^^i,l*" *""■ spregledati pRvlitikaitisr ki je prisotno Tfc "" ^FJcgivuuii ^piihLuiiini'4 Bp n-i piiAuiJiA^ piJitike. Ta se v prvi vrsti 1.'^ lih J ■ ■ P5* zviSevuiijii cen ns eni in stalnim! JSlVa Jv pritiski na zimski Zu *ii/1k rac Ha lxi Ja pritiski na drugi strani. Hkrati je tudi res, daje M ^th specifiko preveč zapleteno, da bi ga bilo /c hčL, 'J Ifl (uihn, .. IlL . . . 1 ■ > . -1 *... J„k________■ t?*, 'a z VMh CNOIILA KAN UREA 14 IMS 326-2« 7.20-30 «-]2-24 M5-15 IJOMJ 5 ]2 li 13.40 22-00 »Jfl 24.» 2l.» 13,43 22 J2 26J6 19.00 2LT0 !D,«I 21.5(1 29^1 24,50 24,20 25.21 I9,fr7 17X0 21.66 20X10 2242 23X0 27.)5 »X0 29.» 14.4(1 21.35 22J® 35,^_____________ 14,043 zi.pd 25.SCI Ifi.JO 23.00 2S,5O 26.» 17,» 21XKI 23XK] 2S40 1S.50 fi.lhj 1722 ».93 2320 26.44 21.TO 22J50 21,10 22.60 12,» 23,2H o _l|l 1. ' *gani2i- ^^rilJil;^', koc knielr™ . ki 'If v '"(Jiif'- indu- strije. Kot izhodišče za dokazovanje te trditve tokrat uporabljam cene vhodnih materialov, potrebnih za normalno kmetijsko proizvodnjo v zadružnih trgovinah in pri zasebnikih Že bežen pregled cen bodisi posameznih ali povprečnih cen pri krmilih in gnojilih nam pokaže, da je zasebni sektor cenejši od zadružnega. Obrnjena slika je edinole pri Škropivih. Predstavniki zadrug so nam pojasnili, da njihove cene odstopajo od zasebnih zaradi prometnega davka. Toda po preverjanju smo ugotovili, da so nam tudi zasebniki dali cene s prometnimi davki, Iz tabel je razvidno, da so pri gnojilih zadružne cene višje za nekaj več kot tolar, oziroma dober odstotek Podobno je tudi pri krmilih, medlem ko je pri škropivih obratno sorazmerje. Kol vidimo, gre za minimalno konkurenčnost. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, zakaj so te razlike minimalne. SDP U3 5 DOJ )1JI PESNIK. 23.10 M tonu- 17.60 So] DCf !7s!0 BRD fin. Son LHp. So). žinb Rito, mut* SKROFtVA teniEiu EckrteK. m 40 Asov) CiFobtet CvkM S(DH4 Dona DkhhF hflicra* GHti RjdUit GcMpu Dud Lao FSi»b Goliki AhmUS AvKbUPD F^lu Bim 76T2.® 1431 .N mjo &T6.M ®l.® ®4® «23.® lllS® 92rJC lEUJD n«,* 'JO.TO 29.30 43®i r.oti 2540 56.60 4040 42,40 35,» ».90 17.50 »,co i).l» i2Xi »,00 2TJII 4(1X0 45.60 44X0 51.42 29,54 ».TO 29.14 27 J6 M.ro 43.12 34. li 22. IS 13.10 00.50 IAS7.KI IW,1D « 117120 (23.110 l]K.IXI im.w 9».® T64.® 1I2>.» 11)5111 15».» 1325.® 1*4T.® 1152.» • 444.® I1D.® KM,W «tt.O3 31».» «1110 ISCUP ||QSJ» JT25.» W5.® 132).® SQ.® ISUD lft»J>2 !i2%JJ» 14IS.SI wir> nKAi.LCi u.n KIH S.K n. M 5] .41 46.» a.74 16.» 16.il ».» 34.441 41 .DS ».» Jdjs «.» 35.33 51.3! H.m 15.70 17.55 37.50 90.50 35.00 738 ■|J37.® niAO ll®,B ]3Kl.a 435.» 4»J® im.n iiuoai 2412.» 7201.® 1«M.K5 J731.T5 3)®.® m® 1®.« ]|®2D 3®.® Knjo 1% |Cl 3®.® llTJiS ll®.® lEJE.TJ ]S4tLD 36®.® 1)23® Oh.® 1421® 10^.25 l]®® lOBjKi KB3.®_ ]7P,51 Kdo kuje ekstra profite? Ob tej primerjavi je očitno, da " repromaterialov Ce izhajam iz cenovno politiko diktirajo zadruge. . neke normalne trgovske logike bi zadruge ali zveze zadrug, ki več ali 29,» ».iO J) ,30 37.54 39.90 3240 30,00 2SJ2O 4? JO 3520 59J30 lUJO «J4I 25XKI 27.50 51.00 2».[» 26,0(1 32.00 U.OO 40,20 )0,44 2«.4e 31.2« J7.S2 44.U «.70 ifi.in 39,90 3S.SO «] J» ][t»9JKi ffilKUD 1T29J» 9S1J3O 1M9JX 7391)0 735DP ]0%D0 1^.00 jLffm ILJT.W ?9,?0 r?« 3Z-0D 56.70 ^3X0 29.79 2».]6 43.® 17, l« 2«.l® 32.67 37.79 41.45 »,» 29,» 13.® 39,2(1 34,70 «5,® 34,44 t S^iiAj a a* if^{. Jjv Jvi, 4 & n®® 4®® 1140® 24®® I«®® ®®.® 91i.« 10®.® ®D® 3»® 1®D® 13®.® ust.® Ll®.® L212.O] 427,® ICKJJ 74®,® L^,® B®.® «23.65 »JU »5.® L]<2J1] :TWj» Mn.® [5d.® 1».® 1U5JD ]IWI "iTMjj manj opravljajo nabavne funkcije nekdanjih zadrug ta sedanje zadruge (prej TZO-ji) v ugodnejšem položaju pri dobaviteljih kot so to razdrobljeni zasebniki. Toda temu očitno m tako, kajti kako si sicer razlagati višje cene v zadrugah. V ICL£7f Ena od večjih prednosti zasebnikov je tudi uveljavljanje oprostitve prometnega davka pri le-teh. Zadružniki sicer pravijo, da se sami držijo zakona, medtem ko pri zasebnikih to ravno ni pravilo. Da z zadružnimi maržami nekaj ni v redu in da so vrhu tega Se previsoke dokazuje tudi podatek, da nekatere zadruge svojim članom priznavajo pet odstotkov nižje cene repromaterialov. Če ostanemo samo pri tem podatku vidimo, da so zadruge še naprej trgovski manipulanti, ki ne postavljajo v ospredje zaSčite kmeta in poceni nabave rcpromaterialov. Drugo neiz* prosno dejstvo je, da so to Še naprej birokratski kolosi, ki pač morajo preživeti svoje zaposlene ne glede na ceno, ki jo tako ali tako pokriva kmet. Delno je k temu prispeval sam zakon o zadrugah z definicijo o nedeljivost! zadružnega premoženja in omogočil zadružnim oligarhijam (svetom in upravnim odborom ter poslovodstvom), da so postavili sorazmerno visoke ustanovne deleže, ki jih pretežni del malih in srednjih kmetov ni zmogel plačati. Pri svojih kalkulacijah pa so ,se zanašali na to, da bodo ti še naprej koristniki uslug bivših TZO-jev in sedanjih zadrug in si bodo na njihov račun kovali profite. Ob vsem tem je toliko bolj presenetljivo, da ravno ti oligarhi najbolj ortodoksno bijejo plat zvona o katastrofalnem položaju REFLEX, d.n.o. PODGRAD 4 69250 GORNJA RADGONA kmeta. Ta je res katastrofalen, toda res je tudi to, da bi lahko bil ugodnejši, če bi poslovali s 3 odstotnimi maržami namesto npr. 30 odstotnimi kot to počnejo v večini primerov, S to svojo logiko in birokratsko prezaposlenostjo tega preprosto ne zmorejo, in s tem na steza j odpirajo vrata zasebnikom pri kovanju ekstra profitov. Že cenovna razmerja nam potrjujejo to domnevo. Če bi zadruga poslovala v skladu s poslovno moralo prave zadruge, bi tudi zasebnika prisilila k Se nižjim cenam. Pravzaprav ta tega konkurenčnega boja ne bi niti zmogel. Katastrofalni liberalizem Ob prej omenjeni resnici pa ni moč mimo še ene resnice in to so neenaki pogoji gospodarjenja, med zadrugo in zasebnikom. Z osamosvojitvijo naša država m uredila in jasno definirala pogojev poslovanja z nekdanjimi republikami Jugoslavije in je za zasebnike praktično dovoljevala legalni »Sverc komete«. V tem času so v sosednji Hrvaški veljale za izvoz umetnih gnojil več kot enkrat višje cene od domačih maloprodajnih. Neurejene odnose in možnost nekontroliranega uvoza so izkoriščali zasebniki in uvažali gnojila iz Hrvaške od njihovih posrednikov in na ta način kovali profite. J. VOTEK razpisuje prosto delovno mesto zai VODJA RNANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za neduločen čas. Prijavi priložite potrdilo o izobrazbi in državljanstvu. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov REFLEX, d 0.0. Podgrad 4 69250 GORNJA RADGONA Vestnik je zanimiv, berite ga stran 10 l’ L odsevi mladosti Ali veste? Uganke I !• r!'; ■r J p f at S«’ »t' Ek' ? ■ t J .^v. ■ T V Hi BO TINA KOT HEIDI? Kdor jo je že videl nastopati, gre za prvošolko Tino Lebar iz Sred, Bistrice, ki je velika občudovalka znane pevke Heidi, ji je lahko z navdušenjem zaploskal. Te dni snemata z bratom Štefanom, ki je dober muzikant, lastno kaseto. - Fotografija: J. G. Zaskrbljena sem Mirna reka šumi pod mostom, Naslonim se na ograjo in gledam v globino. Ribice se mi zdijo take, kot da bi bile brez skrbi. Plavajo mimo in sproščeno. Začela sem premišljevati. Kaj, ko bi bilo naše življenje tako sproščeno, kot ga imajo ribice, ki mimo plavajo v vodi in se prav ničesar ne bojijo. Jaz se pa bojim. katere ni izhoda. Ne najde poti, ki bi ga vodila k svetlobi. »Izgini, droga!« kričim. To so le moje sanje, za katere upam, da se bodo uresničile. Iz razmišljanj učencev 8. r, OŠ Črenšovci Bojim DROGE. se AIDSA in Priznam, da sem že poskusila alkohol in cigareto. Sama pri sebi včasih razglabljam in se sprašujem, zakaj nekateri jemljejo drogo, zakaj se igrajo s svojim življenjem? Mnogim ljudem se postavlja vprašanje, kako se upreti drogi, kako pomagati tistim, ki so zasvojeni s to strupeno snovjo? Verjamem, da se zasvojenec 2 drogo počuti vsaj v mislih bolje, vendar resnično ni tako. Mislim, da izgubi vso energijo, ki jo je imel, in zapravil si je življenje. - Nekoč je imel življenje, na katerega je sijalo sonce. Sedaj je v njegovem življenju tema, v kateri se je izgubil in iz Vsak četrtek Vestnik TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel,: 42151 Črenšovci, stara šola • kavbojke 1.850 SIT • pajkovke 1.350 SIT • bombažne majice 290 SIT KOZMETIKA L'OREAL Prejšnje vprašanje smo povzeli iz ene od ugankarskih knjig in tam je zapisano, da je najjužnejše mesto na Zemlji Punta Arenas v južnem Čilu. Nihče ni tako odgovoril, ampak so odgovori dokaj različni. Še največ vas je zapisalo, da gre za Rt Hom, zelo blizu pa je .hodil' Mirko Hiill od Grada, ki je navedel, da je najjužnejše mesto Puerto Willi-ams na Ognjeni zemlji (Argentina). Lepa, velika, na polju stoji, ji glava rumena se blešči. V soncu Kaj’ KUPON št. 35 Ali veste, komu pravijo, da je živi tank? Odgovore pošljite najkasneje do 5. maja na naš naslov in pripišite »Ali veste«. Priletele so štorklje Otroci smo vsak dan težko pričakovali vrnitev Štorkelj. V sredo, 30. marca, so priletele tudi v našo vas, Z navdušenjem smo jih opazovali. V gnezdo je prvi priletel samec. Najverjetneje je pregledoval, če bo treba kaj popraviti. Želim si, da bi štorklje ostale v Odrancih. DENIS NEDELKO, 4. r. OŠ Odranci Pičila me je čebela Čebele so pridne delavke, ki se dan in noč trudijo za svoje preživetje. Vsaka delavka nagonsko ve, kaj mora storiti v svojem Življenju. Nekega sobotnega popoldneva sem si urejala svojo gredico. to je bilo sredi pomladi. Sonce je že prijazno ogrevalo zemljo. Ptice pa so se veselo lovile okrog drevesnih krošenj. Vsa narava se je že zdavnaj prebudila iz zimskega spanca. NEKOČ V VESTNIKU, SEDAJ V KNJIGI Ziata ura Saga iz Sv. O^rojice-AVTORJA FRANČKA ČTEFANECA V kotu gredice sem zagledala kos starega lesa. Pobrala sem ga in na spodnji strani sem odkrila spečo čebelo. Čebelica je bila trdno ukleščena v les. Rahlo sem se je dotaknila s prstom. Čebelica se je prestrašila in me pičila v prst. Prst mi je otekel. Nisem razumela. zakaj čebele žrtvujejo svoje življenje, da bi se rešile. Mogoče sploh ne vedo, da se s tem ubijejo. Čebele so pridne delavke, čeprav so tako drobne. Zato jih pustimo pri miru. NINA PIRHER, 5,b OŠ Križevci pri Ljutomeru nzDfin... p. p. 45 61000 Ljubljana Tel : 061/271-135 £ s.* 1 T/, to ■ ,z - Ff* #ii j Knjiga izide 20. maja 1993, Natisnjena bo v trdi vezavi z barvnim ščilnim ovitkom, opremljena pa 2 dokumentarnimi fotografijami. V prednaročilu, ki velja do izida, jo lahko naročite po veliko nižji ceni, kot jo boste sicer dobili v prosti prodaji. Naročite jo z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: Franc-Franc, Štefana Kovača 30, p,p. 27, 69000 Murska Sobota. Takoj ob izidu vam jo bomo poslali po pošti in takrat jo boste tudi plačali s priloženo položnico. o o: a: a n ° DDK Po prednaročniški ceni 1200 SIT, v katero je všteta tudi poštnina in prometni davek, naročam knjigo Frančka Štefaneca ZLATA URA. Knjigo bom plačal po povzetju. Pošljito mi jo na naslov: Naročam . . . izvodov knjige. Naročilo potrjujem s svojim podpisom (V3INGN0S) Pod drevesom si dom naredi pa zimo prespi. (zai) Na morju živi, nad ladjami leti, se vode veseli. (aaavo) Na njivi stoji in ptice plaši. (OTISVHIS) Na stropu visi in nam svetlobo deli. Gm) . Sestrice, vse polno jih je. le eflaje največja, kako]']® UrbJ" i Mari'«’! An3 Moj'* (VOINHaASS) Vsak jih ima na glavi. (arsvT) Ko ga kupiš, je velik, potem pa vsak dan manjši-(MIN3NIAS) Je zelena, živi v mlaki in dela mijav, mijav. (O^VdVN ONHOAOD Z VHV?) Kosti ima, pa ne more hoditi. (HVfNlSONO) Nima nog, vsak dan pa gre v šolo. (vaHOL vNsao§) Ta&j® Liik^ M c Mi^^J Brez nje ne moreS živeti - ne pozimi in ne polet'' ^j. (vgoaJ Na nosu čepijo, za ušesa se držijo. (VIVOO) Ko se razjezi, nam dež na zemlji spusti, (aviao) Po cesti drvi, vozi ljudi. (OLAV) Dom na hrbtu nosi, se slini in leze. (ZTOd) Ponoči sveti, pa ni luč. (VNGT) 061/301-573 . 06i/ 46-560 PRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! PREVAJALNIK Z NAJ VEČJI M ŠTEVILOM TUJIH 'I : Kom«« i Mt?i Sa”, Silil'«' ! t I i 1 p i i UČENCI 3, RAZREDO^^i' JEZIKOV NA SVETU!!! Slovenski, ongleiki, francoski, nemški, šponski, iielijonski, portugalski, nizozemski, danski, norvejki, švedski, finski, ru&ki, češki, slovoški, poljski, modžorski, srbsko-hrvoški, grški, turški, bolgorskr, romunski, * vielnomski, malajski, |Oponski, loilandski jezik. ' 13.000 besed, 550 pogovomrH froi, ki jih potrebujemo, ko se znajdemo v raznih situocijah, npr. v hotelu, ne recepciji, v resfovrocijT, pri ogledu znamenitosti, pri zdravniku, pri mehontku, pn Fnzeriu, no paStu rra tel*' ' oli cvtcbu$ni po$ta|i, pri spoznovoniu in pred&tcvl|on|U l|udi m $e m £e ic^SO I^H MOGOČE NISTE VEDELI, VENDAR ČLOVEK V VSEM ŽIVLJENJU V POGOVORU UPOftABUA POVPREČNO U 35 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE v SLOVENŠČINO IN SLOVENŠČINO V 25 SVETOVNIH JEZIKOV!!! *!!’ A1 - .Amijn*'*'l Na slovenskem triišču ime ekskluzivno pravico prodaje lego izdelko podjetje DŽIRLO, d.o.o., p p-11 podietjo DŽIRlO sporočomo, do je izdelek prokiičen prispevek k vključevanju Slovenije v svetovni komun*' Novodilo za uporabo: No volfO je poleg sicvenskege i« 25 svetovnih jezikov Za vsek jezik loHko izbirate med 48 Za delovonje prevaiolnika so potrebne 4 gumbne baterije 1 1.6 k 5.4 mm, 1.55V, ki šo že priložene tem bodite potorni no jimbde zo pdcrifeto, kti prikazani v predelu. podrobna navodila so priložena aparatu. Cena izde/ire; 9.999.00 S/T t; H i!' i I'' n S i'' li I*! if 't A h ’ aI ! S TARie *Eih Igigtnih Funkcij. Po rbtko^ dn«h piija br« go^lavoni« tboTd DVNAISKJ DEČK*. ?fl moi« 1993 pq 14 v Mgnbdču. VštApTiiča zd no vMh gbi4vl|4nih ‘Lltt^g^skih L'l4vilkah gli pisng »0 p p A I-000 l|Utol|4no C«na virepnic j* 7 MM Jrf Plačila p« praiumu DiškibuKija opravijo iiključiTa d o.e 6 ,.7)a“ ll 11^ [It 1 ■"*' J u ir ,x lE ■zlS iliš rt«'’ 1_ _ pg{1(Tci jt. in •oi Lom NICOSTOP bom KING. KONC koiri ČANG-iLANG bom GINGER k«in TAR-CARO kčiti. PREVAJALNIKOV Reifltvgciia la kgnc«rle zbgrg OUNAJSRI DEČKI djljubliaiTe 37. 5 1 ??3 kom blMotibor 3$ 5. 19^3_____________btn c|l|ublpno 29 5 1^3 _____________kom Obkroiile vsi rez no! MMiBIfit«! M BOlUvi DilvU« 43, 41M9 I I J POZOR! DEKLETA, V« Toliko ivoiovA« padi*t|O jrno|a i»a|o doklal(i-M94»'fl' pj E i*na malo Ctftdy Cra^fgtd. NINA o6*4a ■aiiokm Podrth* OilRUO । . DEKLETA - v n»4i|'h. revlon I SAiNT LAURENT liobtki loiukn, Podr«n« OŽIRlO — ll ^l, p** Ud breme slOtuH trto n« nH^ngin. dprgviignip delovnih gbvetnoili priprovlianO*! n« VjO dpklra. ki ||h s« lonimg, ng| p^HitrO d'* I jim podfftti no nmigv CHirl« d««, p p dS, «1000 liufaliona Polog d«hl«ra. hi bo pf«dao*l|^ podi»l|» ki bodo dpAica ikvpino »OEKLfTA DŽJRLO« T« roaockanšk* ilOfiNa Jd Adjbali toane pddi*i|a * Šlo**'^ Spenili » droflrti »iv«pil>h drtavph (ZBOR VSEH DEKLET ORKAbT LASTNIK DŽIRLO OSEBNO •1 n Uh k Bi! f!!, J k aprila 1993 stran 11 a Ni I i n! el Si I. l]l Sl tl I IJ* kulturna obzoija jubilej naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča Spoštovati je treba pravice vsakega človeka '**'**' ^l^ozi življenje vodila spoštovanje in ljubezen do i,[^ noraačega kraja - Svetega Jurija ob Ščavnici, Življenje I mi. mladostna spoznanja, zato gleda na svoje delo Tl J. ***»® 'n zadovoljstvom. ’ "“/““ko 21, aprila, mineva 25 let od posvetitve dr. k*u " Vrfniir>a m iSl. „ _ 1. t ■ p ■ *— v ’ milic ra ici iyu c ur, štnfŠkofa. Že Čez nepolna dva meseca pa bo {n profesor, eden najvidnejših slovenskih -H J rojak dr. Vekoslav Grmič praznoval 70-lelnico '^Bdalrt|n*rt*^i in ustvarjalnega življenja. S svojim '^slovg, ■ Grmič ni prispeval veliko samo v zaklad- El* je I znanosti, teologije in filozofije, pač znanja, prepričanja in s svojo moralno 7^''ek, ki m *** zavest sodobnikov kot . Storil zfl spoštovanje in sožitje med ljudmi, za 'eiMplinih naše družbe ter za spoštovanje dostojanstva J 'n pravic vsakega človeka. ?^rtei ir IS# i* KL zapisal tudi v srca in zavest sodobnikov kot ciL ^^koslava v njegovem '^'^eosiovj p.^^Koveru Pogovarjali življenju, zanimalo, h?*®''- Pdi i ®^' živ- T*'®'® ’«v Icakš-oblikovalo '‘^Pričanj ^^"'o •^“nianistiCno stanova- la na v Mari- »Hi la Irtfiii življenje A ■.-T^' I sem jih k! iivi ^Mle r;,". posebno hla-Tikn'^' ‘ borno ^jakrat druž- '^tlPosobno DTinp^ti i-oicj posebno hla- iČ " Sr mi če je, da je ??^lou. kr® reSi; J J^i^nega polo' S (to®.T^ogi razkoSje, a bogati ljudje niso imeli razumevanja za uboge in lačne,..« Vekoslava Grmiča so za študij spodbudili starši, ki so - ne da bi mu to rekli - verjetno gojili željo, da bi postal duhovnik. Pomagal pa mu je tudi brat, ki je bil pri selezijancih. »Ko sem prišel v Maribor na klasično gimnazijo, sem stanoval na Studencih pri kapucinih, kjer smo imeli veliko svobode, tako da smo se pravzaprav sami vzgajali,« pripoveduje dr. Grmič, ki so mu iz tega časa posebej ostali v spominu profesorji na tedanji klasični gimnaziji Voštar, Umek, Košar, Te-p!y. Sokolov, Kociper, Richter, seveda pa tudi ravnatelj Mastnak, ki mu je ostal v spominu kot zelo »človeški« pedagog- Vojna vihra ni prizanesla niti mlademu dijaku, ki je ob okupaciji obiskoval 6, razred gimnazije, saj ga je doletela podobna usoda kot vse mlade zavedne Slovence na Štajerskem. žela.« »Za Študij bogoslovja sem se odločil jeseni 1945. leta. Misel o tem je v meni zorela dolgo, vendar je pravzaprav prišlo do končne odločitve naenkrat«, je povedal dr. Grmič, ki je bil za duhovnika posvečen 1950. leta. Pot ga je nato vodila na Vransko, kjer je bil najprej kaplan, kasneje župnijski upravitelj, leta 1960 pa je postal župnik, Leta 1961 je doktoriral na ljubljanski Teološki fakulteti, že leto kasneje pa je začel predavati na lej fakulteti dogmatiko. Predava Še danes, čeprav je že upokojen. Dr. Vekoslav Grmičje bil za škofa posvečen 1968, leta, ko je postal pomožni škof dr. Držečnika v Mariboru. Hkrati je bil generalni vikar škofije, rektor bogoslovja in profesor. Po Držečnikovi smrti je postal leta 1978 škof Grmič kapitularni vikar - škofijo je vodil do 1980. leta, ko je vodstvo mariborske škofije prevzel škof dr. Kramberger. obrate, ■ ki so bili doseženi v času, ko se je v vodstvu SZDL sam boril za enakopravnost vernih ljudi v tedanji družbi. In od kod dr. Grmiču pogum, da se je dolga leta, ko to Še ni bilo popularno, boril za pravice vernih in od kod njegova sposobnost za dialog med različno mislečimi, brez katerega ne more biti pravega sožitja med ljudmi niti v demokraciji? "»“Me .^1 - - I /1 I *-,* - - - ^11. č.po meni ■ potem ko med k potem ko im' in PiVur-M ______ *ivi; ji okusil vso J ■’ L- ^'JCnii vso ^tuden-b« sred- ^^'Poveddr. Gr- * J-.. 'iraiL_ " Ea lc„F.:i .._ . sem več- s kiu- L« 11 - liila, £ost'i L na- Nasprotnik vsakega avtoritarizma »Cas okupacije je seveda tudi v meni močno odmeval, ker smo kljub temu, da so Nemci skrivali najhujše zločine, vendarle vedeli, da gre za zločinski sistem, v katerem je poudarjena samo avtoriteta tistih, ki so bili hkrati tudi največji zločinci«, pripoveduje dr. Grmič in dodaja, da je tudi to zagotovo vplivalo na njegov razvoj. »Vedno sem bil nasprotnik avtoritarizma in sem se vedno zavzemal za svobodo in pravice, ki gredo vsakemu človeku. Med okupacijo me je takšna drža še posebno prev- Za dialog in spoštovanje človekovih pravic »Ko sem postal pomožni škof, sem se zavedal, da bom moral odločilno poseči tudi v dialog med cerkvijo in državo, saj je bilo samo tako mogoče v takratnem enostrankarskem sistemu in po tragičnih dogodkih v Ljubljanski pokrajini med vojno cerkvi priboriti ustrezno mesto v socialistični družbi,« pravi dr. Grmič in dodaja. da je ta »dialog nato vedno bolj napredoval«. Ko je postal dr. Grmič med predsednikovanjem Jožeta Smoleta član predsedstva SZDL, je veliko storil za spoštovanje človekovih pravic. V takratnem času se je bistveno začel spreminjati odnos socialističnih oblasti do vernih. »Vernim učiteljem je bilo končno omogočeno izpolnjevanje dolžnosti, ki sojih čutili kot verniki, verni ljudje so dobili pravico praznovati največje praznike, kakršen je naprimer božič, oblasti pa so naposled pristale tudi na to, da tistim, ki jim tega niso dovoljevala verska čustva, vojaškega roka ni bilo treba služiti z orožjem v roki...« našteva dr. Grmič samo nekatere premike in pre- »Korenine mojega življenja segajo k Sv. Juriju« »Korenine mojega življenja segajo k Svetemu Juriju ob Ščavnici, kjer sem se že v mladosti navzel politične širine. Pri Juriju je bilo namreč v stari Jugoslaviji politično življenje zelo razgibano: močna je bila Ljudska stranka, ki jo je vodil dr, Korošec, močno je bilo čutiti tudi liberalce, prav tako pa so bili pri Juriju zasidrani tudi krščanski socialisti in komunisti, Mladi pa so bili včlanjeni v Društvo kmečkih fantov in deklet, ki je že predstavljajo ljudsko-frontovsko gibanje, ter Fantovski odsek. Dekliški krožek in Sokole, Ljudje so pokazali svojo »politično barvo« samo ob volitvah, pozneje, po volitvah, pa so zopet skupaj mirno živeli, delali in trpeli, Tu pri Svetem Juriju ob Ščavnici so korenine mojega kasnejšega osebnega razvoja, mišljenja in dela, na katerega Še danes gledam mirno in z zadovoljstvom, saj je končno vse moje delo izhajalo iz življenjskega izkustva, ki sem si ga pridobil že v zgodnji mladosti in ki mi ga jc življenje tudi kasneje potrjevalo,« pripoveduje umirjeno dr. Vekoslav Grmič, ki je Še vedno čil in poln življenjskih načrtov, kot takrat, ko so ga pred 25 leti posvetili za škofa, »Na dan posvečenja je bilo zelo lepo sončno vreme. Vse je bilo v cvetju in zelenju - tako sem si takrat predstavlja, da bo s cvetjem postala moja življenjska pot,« se spominja dr. Grmič, Če so »cvetovi« v človeko- I« vem Življenju njegova dela, potem je pot dr, Grmiča zares posejana z žlahtnim cvetjem,,, TOMAŽ KŠELA I I pekla do s raja lii nazaj Dramatik Nenad Prokič, režiser Tomaž Pandur k s K'1.0 ?l,i -A 'o v lil imhbiir. Tirsrf„' lulm K razim V-hk, so le . " razlopov le 'iBibnl- pro- 6% ol."’"!] "ki* H '^fals •'^publika ■ ^'ce so so strožje, gledalci odmaknjeni, dogajanje gledajo z višine. Raj je nepričakovano pust, asketski, odnos publike in scene »klasičen«. Dvorana je za to priložnost preoblečena v belo. Od baročnega Pekla prek brezbarvnih Vic do ostrega Raja Dante Braneta Šturbeja in Vergil Matjaža Tribušona s pomočjo Luciferja (Stacija) Svetega reda Svete vrtnice Radka Poliča raziskujeta labirinte svojih duš in stvaritev. Beatrice, Ksenije Mišič, je vsa v kanonih krščanstva. Scipion mlajši, Livia Badurine, pa poln hedonizma in poltenosti. Vera in lepota, spogledljivost in lepota. Tomaž Pandurje ves ansambel prepričal, da se Božanska komedija lahko igra z odmikom preračunljivo kot spektakel ali komorna drama. Mora pa se igrati popolnoma predano in s polno koncentracijo. Rezultat je očarljiv. Sodelujoči se avtonomno vključujejo v mozaik, izstopajoč, kolikor avtonomno treba in kadar je treba. Takšna koncepcija je zahtevala močno scenografsko, kostumografsko in tehnično podlago. Kostumi Lea Kulaša in Svetlane Visintin ter scenografija Marka Japlja niso le konvencionalno dopolnilo izgovorjenemu tekstu, ampak zapletena in razburljiva igra simbolov, prostora in svetlobe. Nenad Prokič in Tomaž Pandur sta se že od začetka zavedala, da je vsaka razlaga velikega dela »vnaprej napačna«. Toda čim večje je tveganje. možnosti za tem večje so uspeh. Slovenski kritiki imeli ob tem gledališkem podvigu precej pripomb, publika so pa je z ovacijami pospremila obe premieri. Kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. Do konca sezone se bo na sceni mariborske Drame igrala samo Božanska komedija. Mirni Maribor ima za direktorja svojega gledališča mladega, sposobnega in nekonvencionalnega režiserja, ki je za to priložnost zbral zvezdniško ekipo z območja vse nekdanje Jugoslavije in tako začasno ustvaril eno od redkih oaz tolerantnosti in kreativnosti na območju države, ki je ni več. Iz relativno anonimnega je ustvaril močan in uigran teater, katerega predstave sodijo v vrh evropskega in svetovnega gledališča. Maribor pa je le šestdeset kilometrov oddaljen od Murske Sobote. SNEŽANA RISTIČ Za zeleni jezik (34) Ali je slovenščina ogrožena? Različne spomenice, katerih podpisniki so protestirali zoper zapostavljanje in maličenje slovenskega jezika v Javnosti, številna pisma bralcev, ki so opozarjali na konkretne primere »onesnaževanja« slovenščine* in druga dejanja Jezikovno osveščenih Slovencev so v zadnjem času - vsaj tako se zdi - vendarle dosegla vsaj prvo stopničko svojih namenov. Slovensko Javnost so namreč na eni strani opozorila na svojevrsten slovenski negativni Jezikovni pojav (ki se v nekoliko drugačni obliki, pa s skorajda istimi družbenimi nosilci ponavlja že ničkolikičl), po drugi strani pa so vzpodbudila resnejši premislek teh vprašanj v javnosti. Tako se npr. lahko spomnimo nekaj televizijskih oddaj na to temo, pomenljiv prispevek Je dal časopis Delo, ki je posamezna opozorila v Pismih bralcev in Književnih listih nadgradil s tematskimi prispevki v Sobotni prilogi 3. in 10. aprila, zbranimi pod naslovom »Ali Je slovenščina ogrožena?«; pridružilo se Je tudi uredništvo Sodobnosti, ki je anketno vprašanje »Koliko nas Jezik še določa kot narod?« zastavilo znanim imenom iz pisateljskega, prevajalskega, jezikovno- in literamoznanstvenega sveta. Eni in drugi prispevki, mnogi zelo, zelo tehtni, so razpravo usmerjali predvsem v dve smeri: eni so poskušali pokazati na glavne »onesnaževalce« slovenščine, drugi pa so več razpravljali o današnjem slovenskem trenutku in odnosu Slovencev do svojega Jezika in preko tega do sebe samih. Prvi so nanizali vrsto dejavnosti in družbenih plasti, ki jim je osnovna Jezikovna kultura španska vas. Nemalo njih je opozorilo na tujčenje (predvsem anglinizacijo) slovenščine pred v gospodarstvu in poslovnopropagandnih sporočilih, v imenih izdelkov in predvsem v imenih naših podjetij. Kljub izrazitosti tega pojava pa na tej ravni nihče ni menil, da bi bila slovenščina ogrožena. Temu stališču se Je mogoče pridružiti, saj Je sodobna slovenščina izrazno dovolj bogata, pomensko prožna, sposobna izraziti vsakršna čustva, občutja, misli in slutnje, pojave in zakonitosti nesnovnega in snovnega sveta in je pravzaprav le od pripravljenosti in zavesti njenih uporabnikov odvisno, koliko Jo bodo kot takšno resnično uporabljali in z njo izrazili svojo bit ter osvajali duhovne impulze, znanstvena odkritja, tehnične dosežke, modo, umetnost itn. Prav ob tem vprašanju pa je bila ona druga skupina premiSlJeval-cev že manj optimistična. Večina Jih je morala kritično ugotoviti jezikovno brezbrižnost, »pišmeuharstvo«, »papagajstvo in hlapčevstvo«, »Jezikovno brezdomnost« in neodgovornost nekaterih družbenih plasti in dejavnosti. Pri tem niso bili omenjeni le gospo- darstvo, trgovina, množična kultura, ampak tudi del slovenskega mi irrt rni? Kjcj in Tnorirtcfi f« Rrtli pl K 41!,j Veneri življenje? Vesoljsko vozilo Pioneer je z Venere na Zemljo poslalo podatke, po katerih bi znanstveniki lahko sklepali, da so bili na Zemljini sosedi nekoč oceani, v katerih bi se lahko' razvile preproste oblike živih bitij. Predstavniki raziskovalnega centra Ames ameriške vesoljske agencije NASA, ki so proučevali podatke, ki jih je Pioneer pošiljal na Zemljo vse od izstrelitve leta 1978. so na novinarski konferenci povedali, da bi na podlagi dobljenih podatkov lahko sklepali, daje imela Venera nekoč vode, kot so vali, Pioneer je ozračje vstopil j lani in se je t;il^ na iO vTšju približal i'“ metrov, potem p” n: so C _______ ■ "■ iJdfl J L A Danes je Venera. rt nekoč imenoval’ ' (J I ] sestra dvojčica, J | sesrra avujviv.., . vroča, Znanstv vedo, ali je bila''*^^^f '. ali v obliki pare- ' jo trdnega dokaza, na Veneri nekoč podatki, ki jih oneer, dajejo --d- j sti za takšno doit”’ vroča. 1 3 4 i. i ! 3 ( J Ona: Končno ti je uspelo: začela si se sebe in svojih resničnih zmožnosti, lahko le koristi, saj se ti obeta pracejšnje tako v poslovnem kot tudi zasebnem žiV!l On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na--STRELEC m da je še vse pred tabo. Nekdo t’ bo v ps y KOZOROG VOD^AR Kilti Ona: Partner te bo pustil malone ’ šala boš vse, da bi mu to vrnita. Vse s*' J hitro sprevrže v srdit spopad mišljehph se lahko konča tako dobro kot tudi On: Skrajni čas je že, da se 1^7' l:0| [| UU ” I' i[ uslugo in ti s tem veliko pomagal. veliko dela, preden se bodo začeli kazati p Ona; Kaj hitro se boš prenaglila v kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga piti, Posle pa raje pusti pri miru in pač® trenutek. (5^17 On: Dosege! boš tudi tisto, kar si i® tako pa ti bo poslovni uspeh prinese' tudi v ljubezni, ki si jo zadnje čase vse P' jal. Bo pa sedaj zato lepše .!■ Ona: Dolgo sl bila prepričana, da a' ljubezenske težave, sedaj pa se bo 1^ ! ! h c b I, I i' 3. 1 S ) t J, ljubezenske težave, sedaj pa se ti-noma nasprotno. V trenutku, ko bo tv ) p^rv največje, se ti bo vse skupaj kar nasb': On: Poskusi se umiriti in ponovno . š_J| I. rv&MJ5i UI11IUU lil ^,| nekdanje priložnosti, ki si jih po Obeta se ti težak poslovni sestanek, lahko potegnil dober nauk in kasneje t i hi On: Skrajni čas je že, da se tun' j^ti' vsaj majhen uspeh. Nikar se na 'j temveč otej stvari s pozitivne strani. pii" / temveč ^tej stvari s pozitivne bo rešii zadrege, s kom in kako pt^ tedna. aprila 1993 stran 13 * 4 a I ■ f A .1 F' i I I I J 1 J 1 za vsakogar nekaj ČLOVEK vsr/s/u učitelji, ■•^nci in l*'ubleinčki deklice dvori^ee. fantki •■ ucKrtce s svojimi starši, ki * iih pripeljali. Vsi čakajo, “/ bodo slišali svoje ime, ko Bil poklicali. K mem W bledolična, svetlolasa, ® penosna deklica s svoio ma-knn - potem s svojo ma- Vaš zelenjavni vrt Izkoristite vsako prosto površino gredice in ga ne zagrinjamo. Čebulo in česen gnojimo z dušičnimi mineralnimi gnojili, meč rastjo pa ju redno okopavamo (brez zagrinjanja), zalivamo in skrbimo, da se ne pojavi kaka bolezen. Potem ko smo pospravili česen, gredico julija prekopljemo, dodamo kompost in posadimo sadike endivije (eskariol rumena) v razdalji 20 X 20 cm. Zatem jo polivamo in okopavamo, dokler listi ne pokrijejo zemlje, To solato vzgajamo za jesensko uporabo. Na gredico posadimo 162 sadik (9 vrst z 18 rastlinami), kar je vsekakor mnogo več od tega, kolikor porabi štiričlanska družina. Če pa te gredice niste zasadili na omenjeni način jeseni, lahko to opravite spomladi. To bo najbolj gospodarno izkoriščena gredica na vrtu, saj je mlada zelena čebula spomladi draga, da ne omenjamo Se česna. Prav tako ni poceni tudi jesenska solata. Pripravil ,Milan JERŠE Pojasnili bomo načrt saditve na drugem delu zelenjadnega vrta, ki je bil pognojen preteklo leto, oziroma na gredicah, označenih s številkami 5-7. V tem delu zelenjavnega vrta vzgajamo korenček, peteršilj, redkvico, blitvo, solato, čebulo itd. slabega jesenskega vremena manj očiten. Zato je prediimska saditev navadnega čebulčka pri nas običajna. Za saditev je treba izbrati tiste sorte, ki so odpornejše proti nižjim temperaturam in za katere ni potrebna agrotehnična priprava semena. Čebuičke sadimo s korenino navzdol. Zemlja mora biti dobro obdelana, tako da jih lahko s prsti narahlo potisnemo v zemljo. Sadimo v razmaku 5cm v vrsti, med vrstami pa na 20 cm oziroma tako, da je čebulček v sredini med vrstami česna, torej ga sadimo v prve vrste z obeh strani gredice. Skupno bomo posadili 9 vrst po 72 čebulčkov, za kar potrebujemo 648 čebulčkov. Čebulčka ne sadimo pregloboko način, ni več. Zgubili so se v lastnih mladostniških problemih, obremenjeni še S problemi v krogu družine in z nerazumevanjem okolice. V Soli ne najdejo več tistega, kar so pričakovali. Za to so delno krivi tudi sami. Ko se danes po mnogih letih sošolci spet srečamo, smo veseli ponovnega snidenja, s profesorji radi poklepetamo in spomine na Solo ohranjamo še naprej, V Soli so vedno na eni strani učitelji in na drugi učenci. Vsak ima svojo že vnaprej določeno vlogo in nalogo, ve se, kdo kam spada in kaj mu je v času skupnega Šolanja potrebno storiti. Bolj kot učitelji meje ne smejo prestopiti učenci, saj je že tu v Ali so potem lahko oboji drugačnih odnosih, ali Gredica Št. 5 Česen in spiiniladanska čebula, nato endivija Na gredici št. S, ki ima površino lahko vsaj navidezno prestopijo mejo, ki jih loči? Časi so se spremenili in se bodo Se spreminjali, Sola bo ponovno našla svoj prostor in pomen, ki ji gre. Ali smo v tej smeri do zdaj že kaj storili, vsaj po.skusili, se pogovorili in obojestransko odkrili? Zakaj niso naSi 6,12 kvadratnega metra (3,6 X 1,7m),bomokotglavnokulturo vzgajali česen, vmesna kultura je spomladanska čebula, poznejša pa endivija. Česen je podoben čebuli in ima 8-12 strokov, ki so v lupinah bele ati rdeče barve. Česen se razmnožuje izključno s strokt in je pozimi mnogo odpornejši kot čebula, saj prenese zelo nizke temperature, tudi do minus 25 stopinj, če pa je pokrit s snegom. Še nižje. Ustrezajo mu dobro obdelana tla, tako kot tudi Čebuli Pn tem pa moramo paziti, da je gredica, kjer je česen, ravna, saj bi, če bi na gredici Stala voda, mnoge rastline propadle. Sadimo le zdrave in velike česnove stroke. Gredico pripravimo jeseni, oktobra, ko z nje pospravimo prejšnje kulture, kot so paradižnik, paprika itd. česen sadimo 5 cm globoko v razdalji 10 cm v vrsti in 20cm med vrstami, za kar potrebujemo 272 strokov (34 X 8). Rastlina se začenja razvijati že jeseni, če pa so česnove glavice dovolj zrele, ga bomo lahko pobirali že julija. Nega med rastjo jc taka kot pri čebuli, zato obe kulturi sadimo hkrati Čebulo začnemo uporabljati aprila, tako da ostane dovolj prostora za nemoten razvoj česna. Ko Česen dozori, njegovo listje .porumeni, se zmehča in vene, vendar ne smemo čakati, da popolnoma ovene, ker se takrat težko obdrži. Pobiramo ga ob suhem vremenu, zvežemo v večji sveženj in obesimo na hladno, da se posuši. Sušimo ga 6- 10 dni. Pobiramo ga z lopato za prekopavanje ali z motiko ali ga enostavno izpulimo z roko. Nato odrežemo steblo 4-5cm nad glavico in glavice damo v zabojčke ali pa stebla pustimo in Če sep spletemo v venec, ki ga obesimo v primernem prostoru. Čebula zraste iz Čebulčka. Prednost take vzgoje je v tem, da rastlina najprej uporablja rezervno hrano iz čebulčka, tako da je vpliv pa Se druge, ki POlTlejl _____ in dobre prijate^pce H po le postale moje so- Soklf.'^'®° pričakovan . *Ski dan ip ___________: —ti dan je končno pri-Mnogi se ga podrobno liniai/' ' ■ m “»''-“i' vedenju, ki so nas, so se pričele --i. A prav kmalu. zamera in kazen. Učenec V ®»Mi V loT ' l S3inr.i 'i^lcho smo nekoč Tir,Dr,„X,.,____„■ ■■■■TuziLiJvanfCm, ?Sllll v do predavate- ■^1 smo se radi in ... ...iiu se rad) učiti, tsjer smo napisa’' ®P'čo nabng in pretočili pre-mjIki zaradi slabih Vtet smo sami skrbeli ’ red in ugled, danes ne hodijo več radi. Kil se jt Kaj je na te spremenjene nnse') a krivi časi, bi-imo? A jc sn»-, ® usebtUK krivili ^^nbtoiip-) Vp'-;"""'' ' lolai zaradi slabih 'Verjetno • ga ne. nima nikoli prav ali pa zelo redko. Mejo so lahko prestopili učitelji, ki se jim je zdelo prav, da učenca prepričajo, da ne zna in da so njegove sposobnosti ničvredne. Za mnogimi takimi pritiski so se ponavadi skrivale še kakšne druge reči in interesi, od katerih je bila odvisna pozitivna ocena, To je bila in bo praksa prenekaterih učiteljev. Znanje , strokovnost, nove metode pouka so za take učitelje samo farsa, svojo avtoritativnost dosegajo na svoj način, brez kančka slabe vesti. In kje so tu učenci? Pohvala vseni tistim učiteljem, ki so drugačni, učencem želijo dati znanje in se še vedno trudijo, V Soli namreč učencev, ki bi radi sedeli v šolskih klopeh m poslušali, pa naj jih animiraš na Se tako zanimiv odnosi prožnejši? Odvrzimo predsodke. Z današnjim pisanjem spodbujamo mlade, da nam o podobnih problemih pišejo, da bi jim pomagali vzljubili šolo kot eno od središč njihovega duhovnega dvigovanja, da bi šoli dali ugled, ki ji vsekakor gre. Za spoznanje pa tale misel: »Vsako učenje, ki prihaja od zunaj, je brez upanja vse do trenutka, ko se ne prebudi Kuhajte z nami Peklani goveji jezik v omaki učitelj v sebi.« nanča) (Viveka- Pisma pošljite na naslov; VESTNIK. Slovenska 41, 69000 M. Sobota, s pripisom Človek v stiski. Anonimnost zagotovljena. :?AGRADNA križanka TOPLOTNE TEHNIKE KOVAČ, leb: ' It’?- 692 Škaf; 69251 Tišina 103. 69224 TuriiiSCe Mia t^lrdil. la boste ■o''ci 66, 69261 Cankova prejeli po poSti. Čestitamo: Glasbene lestvice 'Skladb ‘ L^'t '^7’^ ON VOLI - Sting f '■'“US Lov« Vou PEČATNI PRSTAN Dobro vidite, fo so ženski prstani, hit letošnje sezone. Pn obliki in velikosti spominjajo na sedemdeseta leta, ko smo ženske prisegale na ogromne kamne in pečatne vzorce. Kako nam bodo po letih nežnih in tankih prstanov pristajali novi modeli, ki so jih kreatoiji tokrat ustvarili sicer še ne vemo, poskusiti pa vendarle kaže. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne ludi SV 648 hHz /wy mai Uta !’vlvk - 5 40 P/ebujajte se z nami “ 7 00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenJčini. nemščini in madŽs^rSčini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 xic-rL'MkxT/ __ in fin Pt.rn^ila - 1010 Kabaret - 11 15 Od Peklanje ali kvašenje Je način zorenja nekaterih delov mesnin. Poleg govejega lahko peklamo tudi telečje ali svinjske jezike. Za naslovno jed potrebujemo: 1 goveji jezik, 30dag jušne zelenjave (korenje, zelena, peteršiljeva korenina), 5dag čebule, nekaj zrn popra, nekaj brinovih jagod, 2 lovorjeva lista, vejico rožmarina. vršiček šatraja, 3 stroke česna, polovico žličke sladkorja, lupino polovice limone, 2dag soli. Jezik operemo, obrišemo in položimo na desko s hrapavo stranjo navzgor, S kladivom za meso ga potolčemo po vsej površini. Zelenjavo očistimo in naribamo kat repo. Čebulo zrežemo na kolobarje. V možnarju stolčemo poper, brinove jagode, lovor, rožmarin in šatraj, Česen stremo. Sol in sladkor zmešamo, limonino lupino sesekljamo. Z vsem natremo in obložimo jezik. Prva dva dni ga ne obtežimo, da sol izvleče čim več soka. Za naslednje dni ga v primerni posodi obtežimo z deščico in kamnom, da se enakomerno razsoli. Vsak dan ga obrnemo. Razsoijevanje traja od 4 do 6 dni m naj poteka v hladnem prostoru (poleti dobro pokrito v spodnjem delu hladilnika). Za pripravo potrebujemo: 1 peklani goveji jezik. 1 čebulo, lovorjev list, pol žličke poprovih zrn, 1 čebulo ali 3 šalotke, eno žlico surovega masla ali olja, za noževo konico timijana, kocko za 2,5dcl pečenkine omake, 1 del rdečega vina, poper in žlico kisle smetane, ki ji vtepemo žličko škroba ali gladke moke. * Priprava: Jezik kuhamo v toliko vode, da je dobro pokrit. Dodamo narezano čebulo, lovor in poper. Kuhamo toliko časa, da se vrh jezika vda pod pritiskom, kar traja približno 2 uri in pol. Potem jezik olupimo in narežemo na poševne, pol centimetra debele rezine. Za omako zrežemo čebulo ali 3 debele šalotke na drobne kockice in jo na maščobi svetlo rumeno popražimo. Zalijemo z zajemalko vode, dodamo timijan in malo pokuhamo. Kocko za pečenkino omako zdrobimo in skupaj z vinom dodamo omaki. Začinimo s poprom in popravimo s kislo smetano, ki smo ji umešali moko. Zavremo. Vložimo rezine jezika, vendar ne zavremo več, samo dobro pogrejemo. Kot dodatek se zelo podata krompirjev pire in kuhana zelenjava (grah, stročji fižol, cvetača.. ). It JO Juiian Dawson 9 30 NSTSNMV - 10.1X1 Poročila - 10,30 Kabaret - 11 15 Od K‘s.s S-A!i * * ‘''■sdb, 6. 1993» nu naslov Murski val, ta ftkshene lesivice. kX,., I Borzni utrip - 9 30 NSTSNMV - KLW Horocna - iu,ju h-ucjaret - n o ajo petka do petka - 12-00 Poročila BBC - I2J0 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 O) Danes do trinajstih - 1330 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestilu - 16 30 Poročila - 17.Q0 Prireditve ob koncu tedna - 17 30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 1830 ci... Poručilii BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Svbotil - S.dO Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 slovenitčini. »emSČini io madžarSCiiii - 7.40 Triniczi — 8.00 Informacije v slovenš6ni. nemščini m maflzarscmi - irzniLa -Poročila “ S-10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9-15 PretJsiavljamo varil - 10.00 Poročila - 10 Potepajte ae z najvi -1 J.OOSobofn? 12.00 Poročila BBC - 12-30 Zakaj se ukvarjamo 2 umcinostjo - 13,00 Danes do 13.30 Popoldne na MV - 14 (M) Aktualno - 1530 Doj^odki in - 16 25 Obvestila - 16.30 PcročHa - 17 10 Angleščina - ‘17.30 Mah Ifi.OO Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18-30 Poročila BBC trinajstih - odinevt - Oglasi - 18.00 NajJepše želje s cesittitami m poiman - lo.^u i ' 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Nedeljo - S 00 Začenjamo nov dan - 8 10 Panonski odmevi - 8 JO Horoskop - 8.45 To bi mx)ra} bili kabaret - 9,10 Misel in Čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12,00 Poročila - 12 15 Nedeljsko premišljevanje - 12 30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - IH JO Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija - 5-40 Prebtijojfe se 2 nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v .slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8-(M) Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10 00 Poročila - lOJO Spon - 11.15 Zgodilo sc je - 12 00 Poročila BBC - 12-30 Zakaj se ukvarjamo 2 umetnostjo - 13,00 Dane^ do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16-30 Poročila - 17.00 Bilo jc nekoč - 17.30 Šport ~ 18.01) S kranščakon. cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC 19.00 Vključujemo Radio Vontideljek 10 00 Poročila - 10.30 j^pon - 11,15 Zgodilo sc je Slovenija Torek -5.40 Prebujajle se z nami - 7JX) Druga juiranja ktumka - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne nu MV - S.30 Kost/gost dneva 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12-00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjtimo 2 umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih • 13.30 Popoldne na MV - L4.00 Aktualno - 15,30 Dogodki m 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 - 1S.(X) Najlepše želje s česOikami in pozdravi - 18 30 Poročila madžarSeini -7.45 Ljubljansko zvočno 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - tl.l5 Mali oglasi odmevi - Srebrne niti - - —j -r-- 19.(XI Vključujemo Radio Slovenija BUt. Sreda - SAC Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutrsn/u krumka - 7,30 Informacije \ skivcnSčiili, ncmičiiii in madžariHni 7.45 Z^grebikc zvočno pjsnio - 8Al Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali ogluai - 9J5 Kčeino za tOAI Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.IS Borzni utrip KCejno za vag - (2.00 Poročila BRC 12.30 Zakaj se ukvarjamo 2 umetnostjo - 13.00 13.30 Popoldne na M V - 14.1X1 Aktualno - 15,30 D;;"t;^Vod™e^u;6'75^;vS;iirčl6j30Por.^^^ ?T30 Mali .^iasi IS.OO Na narodni farmi - lR.3tl Poročila BBC - 19.00 Vkljih ujemo Radio Slovenija Čciriek - 5.4ir Prebujajte sc J. nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 SESTAVIL MARKO NAPAST ANGLEŠKI PISATELJ (WIILIAM RA28ED PRAŽIVALl SLADEK JUŽNI SAD TRGANJE lOOLG.LA-JHEK ČOLN PO UDIH. PROTIN NA KROVU Ladje VEUK POKRIT ZAPRT PROSTOR AVSTRU- VLADAR-, SKA ; SKA ČAST [SMUČARKA; ALI DOSTO-WACtfTEft jjANSTVP I ■ ŠOMERSETH DRŽAVA V ZDA ■kIVČH! mozEt .HAJVEČJI ITALIJANSKI Inaftni ,KONCERN ŽIVALSKA NOG^s JAPONSKI VULKAN RIMSKO ŠTEVILO PETDESET NOČNO ZABAVIŠČE V VEČJIH MESTIH PLAČILO NA RAČUN, PREDUJEM I I I t i I I I I I I I GR BOGINJA NESREČE I ■oT',b4*H>i;4 IGRALNA I I 1 I PLOŠČINA, PGVRŠrNA ALBIN LJUDSTVO V IGRALNA KARTA eORDVJE ________ TMA itittSlTO ORODJE IZ Wjtm T I IZPUŠČAJ V USTIH DOJENČKA 1' ^ii lit., ■'Ct ''asi.iv 3 I —d ,l ..'ciKčitti iiemSčini in inadžatSiim - 7.35 Svetuje fcmeiijski -: 'Ki PofuČiL - S. lO Diipolilne na MV - 8,30 Kost/gost dneva 'Lir. '.■c liči sini h - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mah IČ.OO Puiuiila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo i umetnostjo 1 . ini 'io irinajsiih - 13.30 Popoldne na M V - 14 00 Akiualno - I'. m I7tii\oiiki 111 odmevi - 16.25 Ohvcsiila - 16.30 Poročila ~ 17.(X) Tema tjui..,;o .i ; ■ B' 'mu 1“^ “ Najlep^e ielje s Čestiikami in p." 1‘or.očiJa BBC - 19.00 VkljuČujunii) Radio .Slovenija luluiini^cijt s ^[rukijvnjak 9 15 Sadei • [■; OO J 2UMITEU ladijskega VUAKA IJOSEFj SLOVENSKI SUKAR {RIHARD) SODOBNIK KELTOV NA NAŠIH TLEH TUJ OVO-G LASNIK &LA PŠgElj. AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAČKA ■ I : TANTAL 1 REŽITEV PREJŠNJE Kki/.ANKE - Vodoravno; virtuoz, idiotka, orograf, LC, nape, O, satir, noeza, črez, TO, en, iman, Lea, ata. Bmenil, slutnja, tara. us. vestnik, 29. aprilj^ stran 14 podlistki J Iz župnijskih kronik: Sv, Jurij v Prekmurju (23) Prezbiterij star več kot 600 let Marijin oltar .. Pa ne samo to! Mede negovim župnikovanjem so cerkev ozvočili, kupili 175.000 ki- lokalorijsko peč za ogrevanje vernikov) pa je na jurijaasfa^l sko mešanem čutiti, pa naj gte Jakob Šešerko je v Stopinjah 1993. objavil krajšu pesmico, kjer pravi: »Stopi s konja, sv. Jurij, / in prebodi hudourij zmaja v meni, / Pridi v hram! / Konju ovsa in pogače tebi dal bom po domače, / potlej zdirjaj k Bogu v raj.« - Sv. Jurij je slavni mučenec, kije razdal svoje premoženje revežem in javno izpovedal, daje kristjan, zato so ga mučili. - Iz zmajevih krempljev je tudi iztrgal deklico, zmaja pa ubil... Tak je upodobljen tudi na cerkvi pri Sv. Juriju v Prekmniju. Katoličani, evangeličani, binkoštniki... Leta 1971 je bilo v župniji sv. Jurija v Prekmurju 3.051 katoličanov, zdaj, v letu 1993, pa jih je 2.470. Prvo število sem povzel iz prve številke Stopinj, drugo pa mi je povedal sedanji jurijanski župnik Martin Vbroš. Eden od vzrokov za zmanjšanje je večja umrljivost od rojstev. Tako so imeli v (katoliški) župniji sv, Jurij 1991, leta 10 porok, 31 krstov in 32 pogrebov; 1992. leta pa je bilo 15 porok, 37 krstov in 46 pogrebov. Župnija obsega 10 vasi: Sv. Jurij, Rogašovci, Nuskova, Serdica, Sotina, Dolnji Slaveči, Gornji Slaveči, Fikšinci, Kramrovci in Ocinje. Pred drugo svetovno vojno so imeli bogoslužje v slovenskem in tudi nemškem jeziku. V omenjenih krajih je tudi več pripadnikov evangeličanske veroizpovedi in binkoštnikov. Prvi zapis o župniji sv, Jurija v Prekmurju je iz leta 1336, ko so popisovali graško veleposestvo. Tedaj so omenjene vasi: Doma-jinci, Kiašči, Ropoča, PertoČa, Ve-česlavcr, Arnoldovega Mikloša vas, Rogašovci, Serdica, Nuskova, Sotina, Bomisdorf, Saldinhof, Ocinje, Kramarovci, Fikšinci, Ger-linci, Korovci, Cankova, Kup ret fa-lua in seveda Sv. Jurij. Leta 1698 so spadali pod župnijo isti kraji, toda na območju jurijevske župnije so ustanovili samostojno župnijo za nemške vernike, In sicer v podružnični cerkvi sv. Helene na Pertoči, Lela 1756 so priključili župniji sv, Jurja tri vasi, ki so spadale h graški župniji: Gornje in Dolnje Slaveče ter Motovilce. vendar je ta vas 1793. leta spet v graški župniji. Leta 1754 so ustanovili župnijo na Cankovi; tako se je število krajev župnije sv. Jurija zmanjšalo. Tako je ostal# do 5. maja leta 1808, ko ji je sombotelski Škof Leopold So-mogy priključil tri (tedaj) nemške vasi; Ocinje, Kramarovce in Fik-Since, iz jurijanske župnije pa izločil KraSče in Večeslavce. Okrog cerkve je bilo torej pokopališče, obdano z zidom. Leta 1774 so na novo prekrili zvonik, na vrh pa dali pločevinast sklep z dvojnim železnim križem. Obnovljeno cerkev je 1732. leta blagoslovil gydrski škof Filip L. Zinzendorf. Reformadja, predikanti in župniki »Konec 16. stoletja se je z versko novotarijo prežetim jurijevski m župnikom začela ruštiti verska enotnost v župniji. Odločilno vlogo v verskem prevratu je v gornjem Prekmurju ob prelomu 16. v 17, stoletje odigrala grofovska rodbina Szechyev pri Gradu, pod čigar pa-tronatstvom je bil Sv. Jurij. S pristankom in podpori Szechyev je že leta 1599 upravljal katoliško župnijo duhovnik, ki seje oklenil augs-burške veroizpovedi. Istočasno je A -lil I Ai * *' ►77 ir Pogled na prenovljeno župnijsko cerkev sv. Jurija pri Sv. Juriju pri Rogašovcih. Posnetek; š, S. Prva cerkev v Času kneza Koclja? v zgodovinskem delu Jožefa Kosiča Starine železnih in salajskih Slovenov je trditev, da so prvo cerkev v vasi Sv, Jurij v Prekmurju postavili še za časa vladavine kneza Koclja, ko je Spodnjo Panonijo obiskal nadškof iz Salzburga, ki je bila lesena. Kdaj pa so zgradili trdnejšo cerkveno stavbo, ni znano, vsekakor pa je bilo to pred letOm 1336, Od prvotne stare cerkve sta bil pri Sv. Juiju tudi kalvinski pre-dikant. Njuni imeni nista znani. Leta 1618 je prevladal luteranski. V letih 1618-1627 je prišlo do večjega spora med farani in predikan-tom. Nekateri viri (npr. Starine) navajajo, da so ga celo ubili. Zadnji luteranski predikant, ki je deloval 1652, leta, je bil Štefan Rakiča-nji. Zemljiški gospod Dionizij Szechy je 1637. leta konvertiral (spremenil vero) in postal katoličan, vendar je pri njegovi patronat-sfci cerkvi pri Sv. Juriju vse tja do 1762. leta vztrajal luteranski predikant. Szechyeva žena Sara DraSko-viČ si je veliko prizadevala za reka- se vse do današnjih dni ohranila tolizacijo nekdaj katoliških cerkva. prezbiterij (bogoslužni prostor) in zvonik, ki so ju leta 1925., ko so gradili novo cerkev, vključili in sta toda navzočnost turške oblasti, vojno nasilje ... so preprečevali, da bi pred 1671. letom odstranili zdaj (stari in novi de1) celota. Staro evangeličanskega duhovnika. Po cerkev je dr. (vanoey takole opisal: »Svetišče cerkve se končava z lično gotsko apsido, ki ima eno zazidano in eno odprto gotsko okno. Okenski okras manjka. Obok v prezbiteriju sloni na rebrih, ki se iztekajo iz sklepnika v obliki Žarka in tvorijo trikratno polje... Vhod pri gotskem zvoniku je opremljen z vrati, ki imajo kamenit obrobnik v gotskem stilu. Obok ladje je poznejšega datuma in je zgrajen preprosto: po načinu tako zvanega banp- sto-križnega svoda,,,« V vizitacij- skem zapisniku iz leta 1698 piše, da posredovanju gy6rskega škofa Jurija Szechenya je bila 1673, leta cerkev odvzeta. Kdo je bil prvi katoliški duhovnik ali le licenciat, ni znano,« je zapisal Ivan Zelko. So pa znana imena poznejših duhovnikov. V letih 1678-1698 je bil jurijanski župnik Kaspar Brosič, po narodnosti Hrvat iz Karlovca. Tedaj je bilo v župniji le 168 katoličanov, luteraiiov pa je bilo 1.756. Do leta 1713 je približno polovica vernikov spet prevzela katoliško vero. Kdo je bil katoliški župnik pri Sv. Juriju do 1731, leta, ni znano, V le- je bilo takrat svetišče pokrito tih 1731-1779 je bil jurijevski žup- s skodlami, drugi deli pa z opeko. Tedaj je bila cerkev tudi že obokana, medtem ko je bil prvotni strop raven in lesen. Tedaj je bil zvonik, zgrajen iz kamna, pokrit z deščicami in je imel le en zvon. Poleg zakristije na zahodni strani je stala lesena kapelica, ki pa je bila zelo poškodovana. Ostala pa je kamnita miza, ki je rabila za oltar. Med zakristijo in razdejano kajje-lico je stala kostnica, ki jo je vizita-tor označil kot »ossuarium defunc-torum«. V spodnji prostor kostnice so spravljali kosti, nabrane na po-kopališ6j, gornji prostor pa je bil namenjen skrbi za duše. Kostnica je bila tedaj v dobrem stanju, zato je mogoče sklepati, da je imela Se oltar sv. Mihaela, patrona vzdihujočih v zadnjem smrtnem boju. Oltar so ob obnovi cerkve leta 1744 prenesli v cerkev, kostnico pa razdrli. Nanjo so naleteli 1925. leta, ko so kopali temelje za novo cerkev. Nabrali so za tri vozove kosti! nik Franc Muraj, doma iz Verice v Porabju. Prenovil je cerkev od znotraj in zunaj. Med njegovim dušnim pastirovanjem se je spreobrnilo 1.349 luteranov. Vizitacij-ski zapisnik iz leta 1756 poroča, da je v Župniji 2,992 duš, od teh 450 luteranov. Župnik Muraj je začel voditi matične knjige. Janez Htill, rojen v Kruplivniku, je bil župnik pri Sv. Juriju od 1779, do 18O9.leta. Potem je prišel Janez Šiftar, doma iz Martjanec, in ostal do 1816. leta, ko je odšel k Sv. Benediktu, kjer je tudi umrl. - Adolf Avgustinčič je bil doma iz Ežobrovnika, v župniji sv, Jurija pa je deloval v letih 1816-1862. - Nasledil ga je Vendel Ratkovič iz Lendave, ki je župnikoval v letih 1862-1893. Bil je zelo dejaven, rad je spovedoval in obiskoval bolnike. Uredil je prostor okrog cerkve in tako zabrisal sledove nekdanjega pokopališča. Bil pa je tudi šolski nadzornik župnijskih šol. Leta 1892. je izdal katekizem (zgoščeni verski nauki v obliki vprašanj in odgovorov) z naslovom Kratka Šuma velikoga katekizma. Širil je tudi Mohorjeve knjige. - Jožef Ča-rič iz Veščice pri Razkrižju je prišel k Sv. Juriju 1893. leta in ostal vse tja do 1935. leta. V njegovem obdobju so sezidali novo cerkev, o čemer več v nadaljevanju kronike. - V letih 1935-1942 je bil pri Sv. Juriju provizor Jožef Varga, doma iz Bogojine, ki je dal poslikati cerkev in vanjo postaviti razstavljiva tla. - Za njim je prišel (1943-1945) kot provizor Jakob Safošnik, za katerega pravijo, da je bil tih, skromen in bolehen. Pokopan je na Cankovi, - Alojzij Gabor, ki je prevzel jurijansko župnijo 1945. leta, je bil župnik do 1989. leta, ko seje upokojil, od tedaj naprej pa je (kot že zapisano) jurijanski župnik Martin Vdros, rojen v Bratoncih. množica se je s pesmijo in molitvijo Bogu zahvalila za duhovnika... Slovesni pridigar je bil pomožni škof dr. Jožef Smej. Bili ste vedno nasmejan in vesel duhovnik. Tudi peldeset let duhovništva vam ni vzelo veselega optimizma in sreče. Globoko v duši nosite Boga, zato ste vedno veseli in srečni. Ta veseli optimizem čutijo vaši farani pri Sv. cerkve na topel zrak, vsakih deset let so imeli misijone.,. Novo cerkev sv. Jurija je 15, septembra 1929, leta ob navzočnosti 17 duhovnikov in več civilnih predstavnikov ter seveda množice vernikov blagoslovil takraini mariborski škof dr. Andrej Karlin. Pred 60-letnim jubilejem so prekrili streho z eternitnimi ploščami. na- Juriju.. Župnik Gabor je dal postaviti v cerkvi že omenjeni božji grob, novi stolp za zvonove, nanj pa so namestili uro, v cerkev so postavili mestih bakrene žlebove in uredili pročelje celotne cerkve ter naredili nov strelovod. Vsa obnovitvena delaje 17. decembra 1989. leta blagoslovil pomožni škof dr. Jožef Smej, Slovesnosti so se udeležili tudi uradni predstavniki evangeličanov in binkoštnikov. Ekumenizem (približevanje in sodelovanje »ločenih« cerkva, duhovnikov in AGROMEHANIKA KRANJ vab) k sodelovanfu! gasilskega doma v Čanje življenje ljudi. Sotini j3 na v mešanih zakonih. Stefan SOBR Uspesno delo planincev Lendavsko društvo je bilo I I I plan J! leta 1987 in od takrat Zidanje sedanje cerkve Akcijo za gradnjo nove cerkve pri Sv, Juriju v Prekmurju so začeli 1920. leta, z deli pa 10. aprila 1925. leta, ko so podrli ladjo stare gotske cerkve, ohranili pa so prezbiterij in zvonik. Pri jjodiranju so našli ostanke stenskih slikarij (freske). Novo cerkev so gradili po načrtih arhitekta H. Pascherja iz Gradca, ko je župnikoval Jožef Čarič. Bil je do^r govornik, pevec, čebelar in sadjar, povrh pa še dober organizator, saj je začeto delo pri zidavi cerkvč uspešno pripeljal do konca. V veliko pomoč in oporo pri zidavi, zbiranju materiala, delavcev, prevozov.,. mu je bil takratni kaplan Andrej Berden, po rodu iz Bogojine, ki je bil duhovni pomočnik pri Sv. Juriju v letih 1923-1932. Stroški zidave so znašali tedanjih 700.000 dinarjev, v tem pa ni ovrednoteno delo prostovoljnih delavcev in prav tako prtoslovolj-nih prevozov materiala. Sedanja cerkev ima tri ladje, prezbiterij in zakristijo, prostor okrog oltarja. stari prezbiterij in zakristijo. shrambo in kor. Glavna ladja meri 23,30 krat 9 metrov, na desni in levi strani glavne ladje sta od stebrov ločeni stranski ladjici 23,30 krat 2,50 metra. Cerkev sv. Jurija v Prekmurju pri Sv. Juriju blizu R,ogašovec je v srednji glavni ladji visoka 12,30 metra, v dveh stranskih pa 6,10 metra. -Strop je obokan. V cerkvi so zdaj trije oltarji. Glavni je iz katarskega marmorja, izdelal pa ga je Feliks Toman iz Ljubljane, posvetili pa so ga ob blagoslovitvi nove cerkve. Zaščitnik cerkve sv. Jurija je naslikan nad glavnim oltarjem. Drugi oltar je v prezbiteriju stare cerkve. Čas nastnaka tega obarja ni znan. Tretji oltar so postavili v Marijinem letu 1954. Izdelal ga je mariborski kipar Anton Blatnik, blagoslovil pa stolni kanonik dr. Alojzij Osterc, Oltar je iz umetnega kamna, Marija in štirje angeli pa so iz lipovega lesa in v ,slonokoščcni barvi. Obhajilna miza je iz umetnega kamna, krstni kamen pa iz marmorja. Lestiiecje 1933. leta naredil pozi ata r Tratnik iz Maribora. Križev pot v slikah je star in ne ve se, kdaj ga je kdo naredil. V cerkvi so v kipih upodobljeni: Srce Jezusovo, Srce Marijino, sv. Frančišek Ašiški in sv. Ana z Marijo in vsi so iz leta 1925. V cerkvi je kar 48 oken, ima pa 4 vhode. Cerkev je z motivi iz Jezusovega Življenja poslikal Franc Horvat, slikar iz Maribora, Pod korom na zahodni strani cerkve je božji grob, narejen po načrtih Ivana Pengova iz Ljubljane, Kristusovo telo je upodobil akademski slikar Tine Kos iz Ljubljane. Zvonik jurijanske cerkve sega v višino 30 metrov. V njem so trije zvonovi. Prvi tehta 567 kilogramov, drugi 200 in tretji 150 kilogramov. Na velikem zvonu so podobe sv. Trojice, križa in sv. Jurija. Na malem zvonu pa so križ, Devica Marija in sv. Barbara. Zunaj cerkve je na zahodni strani vzidan nagrobni spomenik pokojnemu župniku Jožetu Čariču. Poslanstvo Alojzija Gaborja Kar 44 let (od 1945. do 1989. leta) je bil jurijanski župnik Alojzij Gabor. rojen 1911. leta, ki je po upokojitvi ostal pri Sv. Juriju v tamkajšnjem župnišču. Gospod Gabor je 13, julija obhajal svoj zlatomašni jubilej (50 let duhovništva), »Cerkev sv, Jurija je bila za to slovesnost okrašena kot nevesta za svojega ženina. Tisoči cvetov in slavoloki, ki jih znajo napraviti samo na Goričkem, so prispevali k prazničnemu razpoloženju. Večtisočglava Zaradi širitve dejavnosti na območju Murske Sotx)te vabimo k sodelovanju sodelavce, ki imajo sposobnosti, voljo in nagnjenost, da prodajajo kmetijsko mehanizacijo. Zahtevanj pogoji: srednješolska izobrazba tehniške ali komercialne stroke. Zaželjena uspešna praksa in znanje vsaj enega tujega jezika. Prošnje z opisona prejšnje zaposlitve, osebnimi podatki in sptiče-valom sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov. Agromohanika Kranj, Hrastje 52 a. 64000 KRANJ, t ■ ■ t' i ■ > I.-J ■ b i 4 . S: J i k. A ■ 32 ■ - - . . I naše i leto pripravljajo ture v Stvo šteje 47 članov, f''. davnem občnem sklenili, da bodosvff*^ razširili predvsem T dimi. Letos načrtuj«)^ tur, obiskali naj Ji* H«’!'! 1 I I 111 na) v. 3 I , gvio, FaSk« Sl, Golico, Mang^ jl „ hrib«- n I Uršlo goro Stol, (___ nos in druge hribe. hodnje bodo zati tudi lesnejič. Tl 2 drugimi planinski!!" na n štvi. Razmišljajo P ) p« o sodelovanju s k .. društvi na I JANEZ BAL^; tl ^quil Kot Radgončanu so Akviii njegovi someščani najverjetnje naročili Še kakšno poslikavo, dasiravno sledov o tem, poleg omenjene slikarije v Pistorjevi hiši, ni. Do nedavna je bilo malo znano, da je mojster j>oslikal tudi domačo farno cerkev Janeza Krstnika v Radgoni (Radkersburgu). Sicer je res, da je Se ob koncu prejšnjega stoletja v delu avstrijskega leksikografa Ja-nischa navedeno - sklicujoč se pri tem na Wastlerja da je leta 1405 Janez Akvila poslikal mestno župno cerkev,' Potrdil o tem, da je mojster poslikal radgonsko mestno župno cerkev, je bore malo, Le v skromnem fragmentu freske na zunanji steni lahko Še danes vidimo dokaz, da je Janischeva navedba točna, Sama farna cerkev namreč le deloma - fio stavbnozgodovinskih značilnostih - kaže na nastanek v 14. stoletju. Prezbiterij naj bi bil zgrajen okoli leta 1400. Po jx)žaru 1509. leta sta bili obokani tudi obe stranski ladji. Mestna radgonska župna cerkev je skozi čas dobivala venomer sodobnejšo podobo in le stežka je mogoče poiskati bistvene sestavine gbtske stavbne gmote, ki bi jo pričakovali po nastanku v 14. stoletju. Fragmet freske, pripisan Janezu Akviii, je ohranjen na zunanji steni jugovzhodne stranice prezbiterija. Zdajšnji poznogotski portal, ki z »mestne« strani omogoča dostop v cerkev, je vsekakor poznejši, iz druge polovice 15. stoletja. Glede na to je dovoljen sklep, da se je na tem mestu nadaljevala južna ladja, zgrajena že v 14. stoletju. Če vzamemo, da to drži, potlej moremo fragment Akvilove freske razumeti kot preostanek obsežnejše poslikave notranjščine. Po obsegu kaže skromni ostanek slikarije na južni zunanji steni prezbiterija (cca. 70 X 40 cm) del neke figure z modelom cerkve v roki. Podrobnosti, še zlasti oblikovanje prstov, kažejo, da gre za slikarsko maniro, značilno za mojstra Ak-vilo. Model cerkve v donatorjevih rokah učinkuje stereotipno kol slikana cerkvena stavba, ki smo jo že srečali v rokah neidentificirane svetnice v Velemčru. Čeprav po pičlem ostanku le s težavo sklepamo o pomenski funkciji podobe, se vendarle nagibam k stališču, da je tu Slo za upodobitev donatorja z modelom cerkve v rokah. Na donatorsko, h St k S i. t k Kudgona (Radkersburg), zrmanjščiiM župne donator z nir^eloni cerkve v roki, 1405 (foto: Maija**' morda celo votivno podobo, naposled navaja tudi delno ohranjen, a žal neberljiv napisni trak, ki prav tako predstavlja stalnico v reperto-riju slikarskih obrazcev v delavnici oz. opusu mojstra. Ob orisanih značilnostih kajpada ne kaže prezreti navpično naslikanega ornamentalnega traku, sestavljenega iz stiliziranega vzorca, ki nedvomno sodi v delavničino zbirko predlog. Morfološko gledano ni zadržkov, da slikarije ne bi pripisali mojstru Janezu Akviii, Dovolj trden sklep, da je bila celotna notranjščina radgonske farne cerkve poslikana, onemogoča okoliščina, da imamo opravka z nekolikanj preskromnim preostankom freske. Zaradi tega je otežena tudi datacija oz. preverba Ja-nischove datacije v leto 1405. To ni nepomembno, saj nastanek v letu 1405 odpira zanimivo vprašanje o času delovanja Akvilove slikar- ske delavnice. Če namreč drži, da je poslikava v radgonski cerkvi nastala leta 1405, potlej je bila Akvi-lova delavnica dejavna skoraj trideset let. Delovanje slikarja in njegovih pomočnikov je končno mogoče razumeti v vsej celostnosti pojma srednjeveške umetnostne delavnice. Iz zgodovine umetnosti je namreč znano, da so na določenem projektu delovale cele družine iz generacije v pa so stavbarje. ■parje, slikarje, Itn. V 14. stoletju bolj znanimi znank"" družine Parter. •z Schrvabiseli delovala, potlej P" katedrale v Kdinu - 4 riinjS ■r''. RejensburgB- nrga, najvpHivnej^ vila v Pragi, IV. Luksembutžsfj.-jiii^jffl dralo sv. Vid* i” L brez dvoma menike. Sloves brez dvoma nesporen, naravnanosti P" . naokrog, tudi * dlje. Vsaj za domne'-^';^ .p-dJ^JSiP r „vv6 . smemo njegovo >j op r avl je n ein 5 Turnišču io burgu) se i« jsriv', (5 jrguf krajini, ki ohranja veČe« J neza Akvile H* -Lal** ' Joser A. - statistischeSj^^. „ n. Gradec 1985^ Podpis k repf*^ 1 t 3 ^^9- aprila 1993 stran 15 t’ f* kronika ^^oniljivi sodni procesi Sodišče ustavilo kazenski Ipostopek n ''•‘»jeni r žal ^’^®Pwnani Alojz Obal iz Puievec ’'’J«iilo . Vfthfik zdaj že pokojna za nedolžne. Zah-'*rnilev premoženja in na-bivanje v zaporih. za - v z&poriti' (teh mesecih leioSnjega '' Vestniku nekaj 'li4 pokrajine, ki letih. Zgodilo se je... Z upnve ZB Botnnje zackve v Munki Soboti $o oam sporonh nzvesdjivo sovico: v morciB seje sicer zg^ib 27 prometnih nesreč^ k sreči po v nobeni ni bilo človeških žrtev! Manj ugodna pa bo žal bilanca za aprik V petek, 23. aprila, seje Jože Gyeryek iz Gornje Radgone peljal s kombijem po regionalni cesti iz Apač proti Gornji Radgoni. Zunaj vasi Lutverci je zaradi domnevno prevelike hitrosti zapeljal na desno bankino, nato pa je sunkovho zavil na levo čez cesto in po 17 metrih lake vožnje je vozilo obstalo neprevrnjeno na njivi. Ob udarcu kombija ob zemljo na njivi je voznika vrglo na desno stran kabine, kjer je udaril z glavo v steber desnih vrat in se pri tem tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. kov Alojz upa, da bo nova oblast skušala popraviti krivice prejšnje,« Alojz Obal je ob pomoči svojega odvetnika Jožeta Šafariča vložil na temeljnem sodišču pri enota Murska Sobota zahtevek za »bnuvo postopka Sodišče je 23. marca 1993 v senatu, ki mu je predsedovala Rozalija Nemec-Šiftar, sklenilo, da se zahtevi ugodi. Pred lem je zaslišalo več prič, ki v rednem postopku 1948. leta niso bile zaslišane. Sodišče je na podlagi teh izjav prišlo do novih dokazov, ki so postavili »pod vprašaj sodbo, s katero so bdi Karel Obal, Vilma Obal in Alojz Obal spoznani za krive očitanega jim dejanja ter so jim bile izrečene kazni... Ti novi dokazi pa celo utegnejo povzročiti oprostitev obsojenih.« Javni tožilec potem, ko je sprejel od sodišča sklep o dovolitvi obnove postopka, le-temu ni ugovarjal, ampak je menil, da ni razlogov za vztrajanje pti obtožnici, zato jo je umaknil, potem je senat temeljnega sodišča, enota Murska Sobota pod predsedstvom Deziderja No- vaka 14- aprila 1993 sprejel sklep u ustavitvi kazenskega pustopka zuper 1948. leta obsojene Obalove. Svoj sklep je »zgradil« predvsem na izjavi temeljnega javnega tožilstva 9. aprila 1993, v katen piše, da v prometni nesreči, ki se je zgodila na lokalni cesti zunaj Motovilec, se je hudo poškodoval 8-letni P. K,u učenec osnovne Šole Grad Le-ta je s soSolci izstopil iz avtobusa in nameraval Čez cesto. Teda| pa je z osebnim avtom pripeljal Martin F. tz & RogaSovec. ki naj bi vozil s preveliko hjtro$iio, ni mogel pravočasno ustaviti in je pri&lo do učenja in posledic; otroku je prelomil nogo, dobi! pa je tudi druge poškodbe« zato so ga prepeljali v bolnico. V četrtek, 22. aprila, se je med vožnjo s traktorjem smrtno ponesrečil Janez Krempl, star 60 let. iz Žreijavec pn Benediktu- K traktorju je imel pripet domači voz. naložen z gnojem, in peljal se je iz sadovnjaka proti njivi. Vožnja po pobočju navzdol pa je bila usodna, kajti tovor je potiskal traktor naprej in vse je kazalo, da vozila ne bo mogel obvladati. Traktorist je poskušal odsko^ti. a ni uspel, kajti traktor se je prevrnil in pod seboj pokopal voznika, ki je obležal mrtev, Dušan Z. iz Gornje Radgone se je 21- aprila peljal z osebnim avtom skozi LomanoSe v smeri Lenart. Tedaj {ob 14.10 uri) pa je z avtobusnega postajališča na voznikovi levi strani steklo čez cesto troje otrok. Voznik je močno zaviral in zapeljal na skrajno desno, kljub temu pa je s prednjim levim delom vozila zadel odtroka F. M- in ga zbil po cestišču, pri čemer se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnico. Enako usodo bi najbrž doživela Še druga otroka, ko si ne bi na sredini ceste »»premislila« in stekla nazaj. Na regionalni cesti zunaj Peskovec se je 24. aprila ob 19.30 zgodila prometna nesreča, ker naj bi Zdravko V iz Lucove vozil z neprimerno hitrostjo osebni avto, zatoje zapeljal s ceste, pri tem pa je nastalo $kode za 200.000 tolarjev, voznik pase je hudo poškodoval. Vzrok za prometno nesrečo v Vidoncih naj bt bila prav tako prehitra vožnja Policija nam je sporočila, da voznica osebnega avta Marjeta K, iz Kramarovec med vožnjo iz Vidonec proti Doliču ni uspela izpeljati ostrega ovinka, saj je vozilo zaneslo in je trčilo v betonski propusi. Ško^ je za 600.000 tolarjev, sopotnik Herman K. iz Serdice pa se je hudo poškodoval. Na območju Pomurja so v porastu tatvine osebnih avtov. Z urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota poročajo, da so v zadnjih dveh letih obravnavali S kraj avtov, od tega 3 v marcu letošnjega leta, o čemer smo sicer že poročali v Vestniku. Delavci organov za notranje zadeve svetujejo, da avtov ne parkiramo na slabo razsvetljenih ulicah oziroma parkirnih mestih. Seveda moramo zakleniti ne le vsa v vrata (tudi vrata prtljažnika^), ampak tudi vdan, ki ga moramo potem, ko izvlečemo kontaktni ključ, obrniti, da ključavnica zaskoči Vrednejših predmetov seveda ne bomo puščah v avtu, vsekakor pa ne na vidnih mestih. Tudi ne bomo v avtu puščali dokumentov o vozilu in svojih osebnih dokumentov. Poskušajte ugotoviti, ali je morda kdo že poskušal nasilno odpreti vaŠ avto, vsekakor pa preverite pokrovček na rezervoarju za gorivo, kajti lahko si ga je že kdo »sposodil« in izdelal ključ, s katerim bo ob priložnosti odklenil in odpeljal vaŠ težko prigaran avtomobil. Nekateri avti imajo namreč isti ključ za odpiranje rezarvoarja za gorivo m vrat oziroma ključavnice na volanu Odkar je vse več kraj avtomobilov, policisti pogosteje in temeljiteje kontrolirajo pristnost avtomobilskih dokumentov. V nedeljo, 25 aprila, se je zgodila na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni družinska tragedija. Potem ko se je Franc Kolarič sprl z ženo K. A., je okrog 18.30 vzel plastično posodo z benrinom. odšel na podstrešje gospodarskega poslopja, bencin izlil, nato pa prižgal vžigalico. Ogenj je brž zajel celotno go^iodarsko in stanovanjsko pt^lopje. Požigalec je, potem, ko je videL kaj je storil, zbežal v bližnji gozd in se obesil. Nekateri ljudje kradejo kot srake! Goran Ž. iz Črešnjevec naj bi vlomil v pisarno skupščine občine Gornja Radgona, kjer izdajajo potne liste, nato pa še v prostore hišnika, ki pa je bil doma, zato ga je pregnal- Policisti so zoper osumljenca napisali kazensko ovadbo, - Iz stanovanjske hiše Hede T. na Cvenu sta Rominji s Hrvaškega ukradli 23.000 tolarjev. Policisti so ju prijeli, preden sta denar zapravili ali skrili Napisali so kazensko ovadbo. - Stefan L. sSredrjje Bistrice je prijavil vlom v garažo-Neznanokam je izginilo več kosov raznega orodja, katerega skupna vrednost znaša 70.000 tolarjev. Za storilcem mrzlično poizvedujejo. - Janez L. iz ^martna je 24. aprila prišel v Moravske Toplice, da bi si nabral novih moči. Potem, ko je odprl svojo prikolico za kampiranje, je ugotovil, da so iz nje izginili različni predmeti v skupni vredttosii 20 000 tolarjev. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je te dni zavrnilo zahtevo za izreden preizkus pravnomočnosti sodbe višjega sodišča iz Maribora. Za to izredno pravno sredstvo se je potegoval odvetnik Ivan Bukovnik, ki je zagovarjal Petra Rotarja iz Jurovskega Dola, ki ga je sodišče obsodilo na 12 let zai>ora. ker je ustrelil predsedniškega kandidata, sicer pa znaega dobrotnika Ivana Krambergerja od Negove 1948 leta izreklo kazen 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let in zaplembo premoženja (kmetije). Njunega sina Alojza pa so obtožili in nazadnje obsodili, ker da se je ves Čas sestajal s svojim bratom in tistimi, ki so prihajali z njim, jim pomagal, prenašal pisma ... »Nagradili« so ga s 7 leti zapora in izgubo državljanskih pravic za 3 leta. Vsem trem so izrekli tudi »varstveni« ukrep: po preslani kazni se 3 leta nc smejo vrniti v kraj svojega prebivališča. Oče Karel in sin Alojz sta, kot sem zapisal v prvem članku, kazen odslužila na gradbišču Novega Beograda, žena oziroma mama Vilma pa je delala na cesti bratstva in enotnosti Ljubljana-Beograd. Prvi članek sem sklenil: »Enako kot množica drugih političnih zaporni- umika obtožnico nekdanjega okrožnega javnega tožilstva iz Ma- I ribora z dne 17. 7. 1948, opr, št. B 227/48, zopet vse tri obtožene. Zoper odločbo te melje ga sodišča, enota Murska Sobota se ni nihče pritožil, zato je postala 20, aprila 1993 pravnomočna. Obatuvi sv torej nedolžni. In kaj zdaj? Karlu in Vilmi oprostitev ne bo nič pomagala, kajti že pred leti sta □mrla. Odvetnik pa je kljub temu že vložil tožbo zoper državo Slovenijo, oziroma njeno ministrstvo za pravosodje za vrnitev premoženja. Do njega so upravičeni kot dediči njuni otroci. Še živeči Alojz pa je upravičen do povračila odškodnine zaradi zaporne kazni. Nova oblast torej počasi, a vendarle popravlja krivice, ki jih je ljudem storil prvi povojnih letih, ^niso ubili, tudi kradli in »zašili« so jih razlogov. Tako '■ "'kogar „■ "^Sar m; Ib^ - ' m’ v? 'i ^bala so 'jvaii in njegovo ženo ki sta 1945. leta Živela pevcih, obdolžili in naposled "^'i.lier da sta skrivala na svo-, '^tfiusina Ernesta,ki je dezer-.■J “ JLA. nato pa pobegnil „ Očitali so iima da feč ■ ku so jima, da sta se je pozneje .r« cjii^ p pumeje i*^l fl' o zaseženju nianula (le-tega so pozneje - tolarjev kazni. Če bi tihotapec prevažal blago zasegli Se vozilo. VoziJ se je I nvtom, ki si cu X ' ' (Rent a car). Tuj avto pa je vozil tudi M. ' P" Katerem ■OiA SO na prehodu v Dravskem SrediSču odkrili marihuane, ki so jo seveda zasegli, storilcu pa ».p - ■'''^an.OOti tolarjev kazni. . . - , mša tik ob slovcnsko-IX Godtoinei v ormoški obtim J"® : b, kmalu ureddi ki 'Fodi na drugo Hrvaškega lo kiloarainov. Ugleda '' povptein’ '^ne« pnjsk« r “ •'■“Be" rihotapec. vendar m tako, za je sam redil 1;9i,^ttiievnein uradu jemal živinske potne list • . . Jlt.^Xlk =(^'"’«"TillOtar,er . »veno ar ni lai živinske pi I ,!*hlak ,’'®ložil 10 -I® prodal raznim kupcem, zdaj mu je sodnik *tž »-'^''ensko pripeljal na mejo s »srbskimi« tablicami, v dovoljenje. Oh, kakšna smola! i I« "I t' Dolgi la ^®^3sno pa nastanjen v Ljubljani, je pripeljal na ** kamion kumine in usnja. Cariniki in policaji so tazlični v Dolgi povojni režim. Šr SOBOČAN mejo seveda malo prebrskali po tovoru in našli zamrzovalno skrinjo, v njej pa tete. Šofer je pojasnil, da ga pelje za svojega šefa, verjetno kakega ljubljanskega Muslliniana, ki da je izjavil, da mu slovenska teletina ne tekne. Sicer pa so našli še skoraj tri tisoč pet za Čevlje, nekaj jaken in 67 zavojčkov cigaret Malboro. Teletino so »uničili« na veteriarskem zavodu v Murski Soboti. Čez naše prehode pa ljudje, zlasti pa tujci iz držav, kjer se gredo vojno, tihotapijo tudi orožje in naboje. Tako so pri M. S. iz hrvaškega NedeliŠČa odkrili 14.500 nabojev, ki so mu jih seveda zasegli, carinski sodnik za prekrške pa mu je nabil 11.000 tolarjev kazni. - R. Z., ki pa je poklicni vojak, saj je komandant osiješke »vojarne«, pa je moral plačatu 12.000 tolarjev kazni, kajti čez mejni prehod v Gornji radgoni je tihotapit 400 gramov Irinltrotoluola (TNT), 4.400 nabojev, od kateri so nekateri uporabni za streljanje na glinaste golobe. Mož se je izgovarjal, da je robo dobil v okviru humanitarne pomoči. . I. K. z Ivanjševskega Vrha so zasegli osebni avto Ford siera, in sicer doma. To pa zato, ker ga potem, ko je možu potekel delovni vizum, le-tega ni podaljšal (morda ga niti ni mogel), avta pa ni odpeljal nazaj v tujino, niti pa ni dal pri nas ocariniti. Plačati je moral še kazen. Vse kaže, da tuji državljani, ki pa so začasno ali stalno nastanjeni v Sloveniji, odhajajo za »vikend« v rojstne kraje Bosne in Hercegovine in se bijejo (kako, to vidimo vsak dan na televiziji) proti sovražniku. Tudi si prisvjajo tuje premoženje. Pri Srbu M. Z., ki pa živi v Sloveniji, so našli na mejnem prehodu v Središču ob Dravi, ko se je vračal z omenjenega »potepa«, zlatnike s podobo tovariša Tita, nekaj zlatih ploščic In nekaj deset gramov zobnega zlata. Lahko si mislite, kje In kako ga je vzel! Kazen carinikov: odvzem blaga in 8,000 tolarjev denarne kazni. Zgodi pa se, da se človek, ki se vrača iz tujine, prestraši in jo popiha. Carinski sodnik je to ilustriral z »zgledom« D, B. iz Dolnjega La koša, ki da je že trikrat pobegnil s prehoda v Petišovci. Proti svojemu domu seveda, mejnim organom pa je pustil osebne dokumente, Te so mu vselej vrnili preko organov za notranje zadeve, kršilca pa povabili na zaslišanje v Radgono, a se ne odzove, ampak piše pisma, kjer »opravičuje« svoja nenadna ravnanja, med drugim tudi s tem, da določeni cariniki (predvsem pa carinarke, kar je Se posebej čudno) niso po njegovem okusu, ker da so Morilec bo (orej sedel 12 let. s s Na nbanAeni tdanovMajlu k^| vri o prumetn. ti Je bSo tokrat aa Ul. osaovni hifi T Mnnkf Soboti, Mbnvila pn ga etei za pretestho ia t cesnea AKro nafa Sabori, sa ldraM>«aB ofend oriarm pn»at«i)n^Z)______. , ................. M, ItemlIMk S IcAlMl jmri m faM ""Sh" (OS tlndJi AnAij Viigria (Ofi I M. Sebvla) bi FraK Sadu (BŠ Kom); v a kolai E MMa<$ {M je vtsM >«d (SKŠ Rimčm) b Diriin ntvtt treh: Toaaaž RMa^ (0^ BtMiKiK Bo^ Hojvet (£^). LMar t predebeli... Š, SOBOČAN POROKE Na maačnei« uradu v Muriki Soboti so se poroCili: Emi! Bukovec, kmetovalec i; Kobilja, in Manina VegU, leksiiltia obnna konfekcionarka iz Beliirtec; /anez Ficko, klepar iz KraSi, in Ana Gostonj, negovalka prostorov iz Murske Sobote; Gabriel Kovadič, policist iz Pulevec, in Branka Kuvelja, upravna iehnica od Sv. Jurja; Danilo Salika, telezokrivec iz llakovec, in Marjana Gyorek, tekstilna konfekcionarka iz Rakičana: Robert Kovač, natakar iz Murske Sobote, in Cvetka Horvat, natakarica iz NemCavec; Janez Žijek, kuhan iz Kroga, in Lidija Gyergyek, Uvil/a iz Kroga. ČESTITAMO! l^planetogeopopulostratografskega dosjeja I v iz domačih logov ■ Mr,,,;— »Prmoj nebesih«. ^la s« l^iCku if b' ^civint; ■a se spoiiljivo pomolila pre- ^^j ve če km 7* 'Irugačni Jj, ; tspodaj, nithn.i noniiM.«^ ; ‘lai iiv.1 -- Ptinuitno, Pokazala se- je posluSal in čutil, kako vse- '4 S = nič Phda ne- 11 ftlfive ali ( Sa. :s. da- i| s*’-,-: za- nisva ' ic kot '■CTCku. za- Franček spomnil, da mora tukaj tudi preklinjati po nebeško in nc po štajersko saj nimamo denarja, da bi kupo- vali tiste cide...« »Le tiho vedna mogočnost spreminja sotrpina v p ja h, je tisti hip spoznal, da je napad najboljša obramba. »Saj menda tudi tukaj hodijo na malice. bodi,« mu je zagrozilo s pasje strani, »Bil si pri zelenih... in vedi, iz rdečega se nc da narediti zeleno.,. Kvečjemu iz liberalcev, ki jim je že od nekdaj pri srcu modra barva, če bi te pomeSal z rumenimi ljubljanskimi Novicami, bi dobil nekaj zelenemu podobnega ... ti pa si pod kožo rdeč!« Saj sem se trudil, da bi potem še malo »pošpricera-Šijo« v sosednji gostilni, proti tretji pa se tako ali tako nikomur več ne da misliti,« je Fe- trideset let drugovala, se nikoli skregala, sta se zdaj tukaj malodane pred božjim tro-nom takole pogovarjala. Za korak sta se odmaknila drug od drugega, podžgana od balkanskega kompleksa, V obeh klobuk si radi poveznejo na »zStenek«, tudi malce na misel. rek dopolnil svojo »Veste, Franček je nekoč čim bolj...« »Eno figo, Poga- njal si se za politiko, namesto da bi sosedom dopovedoval, kako zdravo je, če imajo vsaj poleti svojo živino zunaj, da uničujejo muhe v hlevih, da živine tako ne mučijo, da ,..« Frančku je glava padla med ramena. Začutil je, da tu ne župniku solato kradel,« je bruhnilo iz njega kar tja v en dan, »Mu je žc stokrat odpuščeno,« je zehajoč bil odgovor izza psov in tisti brez ritne zavese je grozeče zarenčal, ker Ferek ni bil vprašan. Franček ni spregledal Ferc-kove namere, zato je takoj udaril nazaj; »Ferek je varal ženo!« »Naj jo je, če je bilo kaj otrok, sc je postava spomnila zlatih časov, ko sta skozi vsako okence gledali najmanj bo Šale. »Kaj neki bi Sete bilo. Če bi menjaval stranke kol so.sed Jakob ali Ferekov bratranec,« ga je zmrazilo. Frančku se je v tistem trenutku zgodila krivica, kajti že vse od rojstva je bil barvno slep... Fcrck. ki je vse to Saj po dve kuStravi glavi,« vas bo drugače v dveh stolei jih vzelo,« je bil glas neiz prosno trd in odločen, nes imamo tam spodaj pod »1 Da- Alpami samo Se Lojzeta, ki trosi seme po deželi.. .* Franček in Ferek, ki sta čez je zagorelo nekaj podobnega kot v davnih trenutkih, ko sta bila z Maričo oziroma Micko eno,., le gat nista imela mokrih, »Je kateri od vaju Kmecl?« se je tisti hip slišalo z vseh strani. Postava ob pseh je vprašujoče dvignila obrvi in namerila svoj pogled proti nesrečnikoma, čeprav je dobro vedela, da to nista. Potem je bilo dvakrat zapovrstjo slišati; »Ne! Psi so se leno oblizovali, postava na pet-nožniku je z rokami podprla glavo in se zatopila v prenii-Sljanje... O Frančku in o Fe-rcku... Dosjejski podatki so kapljali na možganski ekran... Obrnjeni so vase, za zemljo, konje. Nc prenesejo krivice, kar zadeva lastnino. Bolj skopi so. Kot Marki. VCa.sih bi težko posodili vedro, da bi si sosed gasil ogenj. Kapo ali uho, če je v besedi kakšna vroča zadeva. Ali pa si kot Bašev Ti nek nekoč potegnejo kapo ali klobuk na oči. Trgovstvo jim je kot orgazmični naboj, zato radi trgujejo ali pa vsaj opazujejo, kako se tr- Spet se je oglasil zvočnik in povprašal po Kmeclu, Nihče ni odgovoril,., Potem še enkrat: »Podsvetlost, pomočnik svetega Petra, naj vam prinesemo burek za matico?« Joj, to Še ni niti sveti Peter, ja kaj bo Šele pri njem in Še naprej,« se je zgrozil Franček. Pomislil je, če je bilo prav, da je pred davnimi leti skrival mast in pšenico pred oblastjo. Ferek ? guje,'Takoj odkrijejo, če je kje kaj za prodati :e zvečer pred spanjem samo pomisliš, kako bi bilo, če bi prodal to ali ono, te bodo zjutraj Že spraševali za ceno. Ni problema. pa čeprav živiš za devetimi gorami in devetimi vodami. Okupatorji? Aristokrati? Ko niso prepričani, da jim nekaj ne bi škodovalo, se potuhnejo. Oboji. Frančkov! so žalostni, če morajo od doma, Ferekovi so betežni, če ne morejo... Čez ekran je Slo Se več tega (za zamero pa je že to dovolj), Na koncu je bil Se dolg seznam tistih, ki so o tem kaj rekli oziroma zapisali. Zamah z roko je pomenil: Naj se kar sami ukvarjajo s tem, če so hrabri in manj se je spomnil na tisto opeko in železo,.. Mučno razmišljanje je presekal pomočnik, ki je dotlej gledal v papirje: »Zdaj bomo Šli od začetka,,, Ti, ki so ti lam doli pravili Franček, kako si volil leta 1945? »Za naše!« »Za katere naše?« »Proti!« »Si bil torej med tistima dvema odstotkoma?« »Bilo nas je več,..« »LažeS, poznamo volilne rezultate, ga je prekinjal izpraševalec...« »In ti. ki si Ferek..,?« »Ni- sem volil.,.« »Kako, saj bi te zaprli.. ,tf( preračunljivi v Podalpiniji. tam spodaj. »Kaj...?« »: »Niso mogli,.,« Sem bil že zaprt!« (Se nadaljuje) stran 16 vestnik, 29. aj irilal^ športne naložbe Brez iznajdljivosti ne bo šlo! V soboški občini si prizadevajo čimprej nadoknaditi zaostanek pri gradnH raznih športnih objektov in njihovem sprotnem vzdrževanju. Zelja in potreb pa je tudi letos veliko, saj bi v te namene morali zagotoviti več kot J 32 milijonov tolaijev. Pri tem se dobro zavedajo, da je bilo v preteklih letih premalo denarja za naložbene posege, zdaj pa so se številne ekipe znašle v povsem drugačni vlogi, ker so po novem vključene v razna mednarodna tekmovanja, za kar bi potrebovale tudi ustrezne objekte. V takih razmerah se zdi 17 milijonov 940 tisoč tolaijer, kolikor je v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih za naložbe v telesni kulturi, kot kaplja v morju. Pa vendarle je to znatno več denarja kot minula leta, kar navsezadnje kaže tudi na boljši odnos do te panoge. Po drugi strani pa bodo morali tudi v posameznih športih pokazati več iznajdljivosti in se sprijazniti z dejstvom, da kaže navsezadnje iz lastnih virov primakniti čimveč denarja. In za katere naložbe bo šel de! občinskega proračuna? Na prvem mestu omenjajo dograditev montažnih tribun na igrišču NK Mura v Murski Soboti, ki je spričo pričakovanega rezultata nogometne ekipe - le-ta se bori za uvrstitev v evropsko tekmovanje in s tem za organizacijo mednarodnih tekem - nujna. Predvideno je sofinanciranje 3 milijonov tolarjev. Za gradnjo večnamenskega stadiona Z umetno travo v Lipovcih, ki bo uporabna tako za hokej na travi kot za odbojko, nogomet, mali nogomet in tenis, bodo iz občinskega proračuna primaknili 3,3 milijona tolatjev. Poleg tega računajo na sredstva krajevne skupnosti. pokroviteljev in republiškega ministrstva za šport. Konjeniški klub Murska Sobota načrtuje gradnjo pokrite jahalnice, ki je prav tako nujna naložba, saj je klub prevzel eno od vodilnih vlog v tem športu v državi. Pridobil si je tudi eno od pomembnih evropskih tekerh v preskakovanju ovir, kar pomeni, da bo treba zgraditi še nekatere dodatne objekte. Iz občinske blagajne je zagotovljenih 1.5 milijona tolarjev. Za gradnjo večnamenske dvorane v krajevni skupnosti Krog bodo iz občinskega proračuna primaknili 3 milijone tolarjev. Ker bodo dvorano uporabljali tudi v šolske namene, je njena gradnja prav tako upravičena. Podprli pa so tudi vlogo vaškega odbora v Martjancih za gradnjo Športne dvorane in jim bodo primaknili milijon tolarjev. Za nujno posodobitev slačilnic in sanitarij ob igrišču Nogometnega kluba Potrošnik v Beltincih, ki nastopa v prvi A s M - Šport Badminton Nogomet J F 1 kLl 1 su 4 <1 ČETRTO MOŠTVO PRVE NAMIZNOTENIŠKE LIGE - Soboški Po-Pošaik (z leve na desno); Miran Močan (trener), Janko Dri, Tomaž Kus, Mirko Unger in Robi Benkovič? Foto: Nataša Juhnov Rokoborba Mačehovski odnos zveze do lastnih tekmovalcev Ker se bodo v kratkem začela prva mednarodna tekmovanja, ki bodo hkrati tudi prva preizkušnja slovenskih tekmovalcev rokoborcev v mednarodnem okviru (sredozemske igre, evropsko in svetovno prvenstvo), bi se priprave na tekmovanja morala začeti že zdavnaj. Rokoborska zveza pa ne samo, da ni začela z izvajanjem tega programa, ki ga tudi ni mogla, saj program ni bil izdelan do vključno 12. 2. 1993, ampak se tudi ni pozanimale, ali se glede tega sploh kaj dogaja. Za kako raaloraaren odnos gre, kaže tudi dejstvo, da je v zdaj nastali program bilo uvrščeno tudi mednarodno tekmovanje v Beogradu, zaradi katerega smo imeli veliko nevšečnosti samih tekmovalcev in njihovih staršev. Pomembno se mi zdi omeniti še to, da je predlog programa sestavil nihče drug kot sekretar Grošelj! Očitno je, da delo rokoborske zveze in predlog programa ne moti niti samega predsednika, zato sem se samoiniciativno odločil, da zberem nekaj tekmovalcev, na katere računam v tem letu, v Murski Soboti na krajših pripravah. Na moje začudenje in hkrati veliko zadovoljstvo je bil odziv izredno velik. Prišli so vsi najboljši slovenski rokoborci, razen seveda tistih, ki so bili upravičeno odsotni ali pa poškodovani. Priprave so omogočili Radenska in nekateri drugi pokrovitelji. Vsi se seveda sprašujemo, zakaj predsednik in sekretar RZS nimata interesa za priprave in sodelovanje naših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih. Mogoče zato, ker nimata predstavnika iz lastnega kluba (Olimpija Ljubljana ?!), ali pa morda zato, ker imata drugače lastne interese? Kot primer naj navedem podatek, da je predsednik RZS kar dvakrat potoval v tujino, od tega enkrat na kongres FILE, drugič pa celo na olimpijske igre, za Podleska, ki ga lahko upravičeno smatramo za vrhunskega športnika, pa ni bilo sredstev za EP, ki je bilo hkrati tudi kvalifikacijsko tekmovanje za OI Kakšni so torej interesi predsednika in sekretarja RZS - klubski ali državni? Trener državne reprezentance Edi Vogrinec državni nogometni ligi, pa bodo letos zagotovili milijon tolarjev, kot delež sofinanciranja iz občinskega proračuna, Še prej pa naj bi razčistili lastništvo. TVD Partizan Murska Sobota, kjer gre za preureditev dosedanjega hišnikovega stanovanja v društvene prostore z garderobami, pa so zagotovili 900 tisoč SIT. Poleg tega so se v soboški občini odločili, da bodo glede na rang tekmovanja posameznih moštev razdelili denar v dveh delih. Enega bodo dobili tisti klubi, ki nastopajo V viSjcm tekmovalnem ra- zredu, in sicer po 400 tisoč tolarjev. Sem so uvrstili nogometna kluba Ižakovci in Rogašovci. V drugo skupino, kjer znaša delež sofinanciranja v glavnem po 200 tisoč SIT, pa so razvrščeni RK Pomurka Bakovci, OK Po-murje-Vigros in HK Triglav Predanovci ter naslednji nogometni klubi: Trornejnik, Romah, 11 plavili, Salovci, Prosenjakovci. Bratonci, Grad, Cankova, Bogojina, Križevci, Rakičan. Bakovci, TeŠanovci. Tišina in Puconci. V glavnem gre za ureditev slačilnic, garderob in sanitarij, Takšno odločitev je navsezadnje sprejel tudi soboški izvršni svet, ki bo vsa navedena sredstva nakazal takoj, ko bo to omogočala likvid-IKHI proračuna. MILAN JERŠE Atletika Vodstvo ohranilo funkcije Skupščina Badmintonske zveze Slovenije je bila dokaj burna, saj so razpravljali o odstavitvi predsednika Vilija Sekereša iz Lendave, članov tekmovalne komisije in sekretarja Aleša Babnika, ki naj bi sprejemal vrsto samovoljnih odločitev. Na koncu je vodstvo slovenske badmintonske zveze vendarle ostalo. Čeprav so ceio ponujali svoj odstop. Sicer pa so v glavnem razpravljali o določitvi reprezentance za MEP, zaradi pomanjkljive dokumentacije in dokazil pa se je vsa zadeva končala brez konkretnega sklepa glede (ne)pravilnosti se- stave reprezentance. Zato se bodo ponovno sestali v maju, ko bodo znova govorili o finančno-material-neni poslovanju in načrtu dela prihodnje. M f v 1 L 1 Cifer v reprezentanci V Pliberku na avstrijskem Koroškem je bila prijateljska Slovenijo (sredozemska reprezentanca) in SAK (Celovec), točkami prednosti v avstrijski koroški ligi in bo igral uvrstitev v drugo ligo. Naša reprezentanca je zaradi vehkene^ , zmagala le z 2:1. V tej tekmi je igral tudi nogometaš soboške Me še tretji madžarski trener Nogometni klubi lendavske občine se vse bolj obračajo i-T rniin^ cljnvj»ncL-i runanm^^t na tj= nnttnl TAniflU^ ’ pomoč iz tujine, slovenski nogomet pa je postal zanitiu'' tu vzhodne sosede Madžare, Po Zoltanu Ambrusu, ki je treniral p Nafte, sedaj pa vodi mladince lendavskega prvoligaša, so Nemeth, ki vodi Dobrovnik in je z njim osvojil tudi prvaka, preč kratkim pa so angažirali trenerja iz Madžais« Mladost iz t^entibe kier raftinaln. da se bodo v nasledll|eW | Mladost iz Centibe, kjer računajo, da se bodo v n as ledine® । vTnp.?A!i v hn! 7si nrv^sik;^ Pri MlArln^ti ip nr\v trpnč*r RomaH I vmeSali v boj za prvaka. Pri Mladosti je nov trener Roman I telesne vzgoje iz Lentija, ki je dosegel velike uspehe z mlajSiai j taši, * 1. SMNL Šest točk za Olimpijo I J Mladinci soboške Mure so v 22. kolu 1. Slovenske metne lige igrali v Novi Gotici in proti Gorici iztržili le tieu® llJVrLHV Iglull T i v VJ T I IlL UVltvI 0:0. Ker je vodilna SCT Olimpija zmagala tudi v tetti pred Mariborom Branikom in Muro povečala kar na 6 jj .» S(2T Olimpija 37, Maribor Branik in Mura po 31, Triglav 27. Gorica 26 itd. Prvenstvo se bo zaradi rep rez®™ “ ! [ I [ nadaljevalo šele 9, maja. TAE KWON DO - Fotografija prikazuje posebno tehniko lomljenja na višini čez 2,2 metra. Izvedel jo je mojster (2. dan) Davor Hojnik v Crenšov-cih. Foto: Gjurica Tekaška sekcija Radenska ! IS » K*** •• ''3^11^^ KADETI NK TURNIŠČA BREZ PORAZA * |14* DAVA - Stojijo (z leve na desno); trener Oogar^^ D., škafar, Vegič, Huubar, Raj, Vateš in Pal; Žalik D,, Horvat B., Starčevič, Zver, Čizmazija ta j Tekaška sekcija Radenska ni protiutež atletskim organizacijam v Po- murju, ampak zelo uspeSno zapolnjuje neko praznino, ki ostaja celo leto Mali nOgOmet od enega do drugega maratona treh src predvsem tistim tekačem, ki ljubiteljsko gojijo tek v naravi oziroma jim tek v naravi predstavlja naj ljubšo obliko zdrave rekreacije. Pri tem ni starostnih omejitev niti ne poznamo Časovnih norm in pogojev za članstvo v sekciji. V akcije TS se vključujejo tudi atleti, ki so člani raznih atletskih klubov od Ljubljane do Lendave in Maribora, prav tako državni reprezentanti, ki uživajo v daljših tekih v naravi in se radi preizkušajo tudi v resni tekmi, vendar jim običajno okolje v A K največkrat tega ne omogoča. Osnovni smotri TS Radenska pa so predvsem podpiranje in razvijanje zdrave rekreacije s tekom v naravi, in to dokaj množično. Prav tako želimo omogočiti čim večjemu številu pomurskih rekreativcev, od pionirjev do veteranov, udeležbo in tekmovanje na večini množičnih tekaških prireditev v Sloveniji in včasih tudi prek njenih meja. Načeli maratona treh src so: »Tekmuj sam s seboj!« ali »Vsak je zmagovalec!« sta nam zelo pri srcu. Zaradi tega pa se ne izogibamo športnemu boju na stezi in smo bili v letu 1992 veliko uspešnejši od načrtov in pričakovanj celo največjih optimistov. V letu 1992 so naši člani sodelovali skupinsko in več ali manj organizirano na okrog 20 tekaških prireditvah po Sloveniji in Avstriji. Do nekaj večjih maratonov oziroma množičnih tekaških prireditev smo zagotovili prevoz z avtobusom, na večino ostalih pa z osebnimi vozili. To kaže na številčno udeležbo na večini maratonov oziroma tekov, zato tudi niso izostali rezultati. Na večini tekem smo dosegli fantastične ekipne rezultate. Po delu in uspehih izstopa Geza Grabar, s hitrimi koraki mu sledi mlajši Jože Čeh. pri dekletih izstopa po rezultatih Mojca Meglič, ki je sicer še pionirka in Šteje trenutno poleg Jožeta Čeha med perspektivnejše atlete naše tekaške sekcije, V TS Radenska se združuje Še vrsta rekreativcev, ki vsi niti ne tekmujejo, pa množica otrok, učencev osnovnih Sol s Kapele in Radenec. nekaj manj z OŠ Benedikt in Gornja Radgona, delavcev Radenske in drugih pomurskih kolektivov. Razen omenjene športne in rekreativne dejavnosti razvija TS družabne in društvene aktivnosti ter se povezuje s sorodnimi organizacijami. Takšno sodelovanje je med drugim rodilo tekmo v maratonskem teku na tisočmetrski stezi v Gornji Radgoni v posebni obliki štafete (21 tekačev x 2 km) ob sodelovanju vseh struktur tekačev, med TS Gorenje in Radenska. Naši rekreativci so v tem dvoboju bili hitrejši s časom 2.29:01, kar pa ni najpomembnejše. Gre bolj za povezovanje tekačev rekreativcev, s čimer naj bi povečali aktivnosti in množičnost na tem področju. Konkretni cilji v letu 1993 izhajajo iz že omenjenih osnovnih smotrov in dela TS Radenska, to je povečati Število članstva krepko na sto, redno teči skozi vse leto (pozimi tudi na smučeh) in ob dopolnilni vadbi najaktivnejših tudi solidni športni rezultati ne bodo izostali. Invalidski šport Slovenski revijalni pokal f J: S I St 4 Ij I! [p Is & Si ll 1 I ( revijalni ' V letošnjem 8, tekmovanju za slovenski toij«— v malem nogometu bo nastopilo rekordno število 58 * igralci iz vse Slovenije. Organizirali bodo kar 26 pozri 1 bodo začeli 8 maja v Celju in končali 11. turnirjev bo tudi v Pomurju, in sicer 22. maja v Križevcih pri Ljutomeru, 24. julija v Stročji vasi in 1 ' ' ■ ' ................ bo uvrstilo v J cih pri Ljutomeru. 16 najboljših moštev se vanja, ki bo 11. in 12. decembra. NK REMET POKALNI ZMAGOVALEC 'H! BOTA - Stojijo (z leve na drinu); Shrnb"*' ■jpo'-Pintarič, Kokotec, Stefanec, Škrob ar A,, SmeK’ 'bo«”' čepijo; Pernek, Štrakl, Kovačič, Krempl, Kozar, in Gaševič. Tekst: Tomi Žnuderl, foto: Zorica koordinator aktivnosti Rudi BaboŠek Karate Horvatova druga Pridružite se nam! "f' ih V Pomurju deluje trenutno osem karate klubo^ zveze Slovenije, posamezniki pa so člani Se nekatef' -orgfinizaicij. Naj mlajši od teh društev je karate s 1 v Murski Soboti, katere trener je Slavko Rozi" , r ! 1 i t I s v Strunjanu je bilo tekmovanje članov Društva bolnikov z multiplo sklerozo Slovenije. Društvo, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, je ________________________ _____ _________ s športno komisijo pripravilo tekmovanja v šahu in plavanju, ki se gaje karate klub Mura-Ken Murska Sobota, ki je udeležilo 26 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih slovenskih regijskih Štefan Kovač-Marko iz Beltinec, katerega trener । podružnic. V plavanju je bila med ženskami na 25 metrov Horvatova j_ :___7*' (Pomurje) 2. s časom 30,43, med moškimi na 50 metrov pa Brenčič dan) Geza Abraham, zelo uspešen trener v (Pomurje) 3, s časom 1:05,42. V Šahu pa je bil Koten (Pomurje) 3. ....... .... karate klub Mura-Ken Murska Sobota, ki je s 4 točkami. OLCLdU TaU v dV* IVI d l (LL? IZ Od 11IJCL.,, ILdkCiCgd jlj^' Mentorstvo obeh klubov je trenutno prevzel rlan^ Abrshflm 7^ln lunp^pn trpnč^r V li obeh klubov opravili tudi izpite za viSje pasove. preizkuSnjo uspeSno opravilo 21. Berite Vestnik Po izpitnem delu je mojster Abraham opravil prikazal nekatere pomembne tehnične prvine tudi nekaj mladih gledalcev, pri katerih je karate vabimo zainteresirane, da se prijavijo na tretji .i treningi KK Mura-Ken, ali pa na prvi soboški osem karate sekcije. stran 17 it' J ^19 draivna nogometna liga Rudar (V): Mura 0:1 (0:0) —iji - Igrjjjg Rtidarja, a ' ' (OrkvtTifJ n Bteznik 7, Granov 6, Ilič 7, Baranja 6. *!ti6 '' Gutalj 7, Cener 6. Emeršič 6. Trener: Miloš gledalcev: 1,500 Sodnik: Mitrovič (Ljub- ^'•»trošnik: Belvedur Izola 5:2 (4:1) l i-,^***^ -'išriŠČE Potrošnika, ^/afič (23),’3T Škaper 1 0:1 Čuček (7), T.l Diafič (9) 2.1 DlattC (ZJ), 1 (23), 4.2 Čuček (65), 5-2 <|5>r>av.d 6. (Zver 5), )f4 Stankovič 6, Tratnjek A^išjr^kezi 5), Hartman y ?^'1,GbJcsv£ 7. DžatičS, Baranja b. Prekazi 6, (Sarkezt at, -‘lipet9. Trener. Ivan tJžaiina Markovič. - - 6, Tratnjek 6, Čontala 7, David 6. (Zver 5), 7. Džafič 8, Baranja 6, Prekazi 6, (Šarkezi 5), Hartman ki - Ima Markovič. O"“Pii» 1:2 (M Nafte, gledalcev 800. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelo: 'Jif-t A v Ubavič (28). 1:2 Bubek (72). ^’-^>tc5aŽalik 7,Drvati£ 5,Novak 7, Šavel 6, Horvat 5, Baša Radij "fanilovič 7, Herceg 7, Bubek 8, Šabjan 6. Trener: Boris d I Šport 31 ai ufzavna nogometna liga ^^bor Jadran: Gudos Turnišče ® gledalcev 400. Sodmk: Džaferori£ (Celje) Ijttovič (19), 0:2 Rous (31). 0;3 Ternar (43), 13 Stanič ( 8) J Stamenkovič, Ternar, Albert L"’ 1 Kt>v4i, Zadravec, Dominko. Rous, Pucko, Trener: Mirko Škalič, ^državna ! ^a^vci '^na nogometna liga Pucko. Markoja, : Rače 3:1 (2:0) n , Bkdalcev 200. Siodnik: Diidarevič ».ijJ^.f{89) f^)’ 2:0 J. Horvat (29), 3:0 DonSa (48), ^^onoSa, Sever, (B, Horvat), F. Gomboe, B. Vj. Donša rt m—u,...,. a č-i-----------------c,,*- ■ Horvat (9), 2:0 J, Horvat (29), 3:0 DonSa (48), •Jak, 1^’ 'tnrvu. Gaber Gomboe), Husar, A. Šalamon, SuSa Aluminij 2:1 (1:1) '4 . ^luninij z:i (i;i; gledalcev 200. Sodnik: BoroSak (Maribor). J 'jiuit,^- , gteoaicev 200. Sodnik: Borošak (It .*^''ima llar Turkovič (40), 2:1 Zrim (75). I I.SNL SCT Olimpija MURA Maribor B. 26 12 10 26 15 7 4 62:16 37 25 14 g 4 41:20 35 v P . .„ ic, ... 1:1 Turkovič (40), 2:1 Zrim (75). ^tt, c Jaklin, Forjan, Kustec, (Šaruga), Vučko, Poredoš, ''^č. Zritn, S. Smodiš, Gruškovnjak- Trener; Zorazn Gradec: Beltrans 2:2 (1:1) i- . £»«>-« ^5- Rajh v . Modli,^ fRrklavec, HoSpel, A. Osterc, (Ivančič). Z. Osterc Ih. “1 kx /11 T'________ ■ Bninec, M. Osterc, (Radikovič). Trener: Jože AMPOVTD 1 napovedi št. 25: ■ PuhiV* Studio D : Kotnpas0:0, Potrošnik : kola ra^O.Liubli?'”?"- Maribor : Živila Naklo 1:0. Koper •'u “l^^ničar 2:1, Mavrica : Steklar 1:1, Rudar ■lijMtSf?. ^ače ■ Gidos 1:3, Ižakovci : Aluminij 2:1 in '1 Miha .1 reševalci športne napovedi ima pravil- ttjj: V Kobilje 22. Knjižno nagrado lahko k ljubitelj '"I hftvs sodeluje dolgoletni predsednik NK Ren-''■^gometa Janez Zver iz Renkovec. Prognoziral Pari 1. Rudar (V): Nafta 2. Mura: Slovan 3. Publikum: Potrošnik 4, Oidos ■- Medvode 5. Rače : Ižakovci 6, Hmezad : Beltrans 7, Pohorje : Rogašovci 8, Tišina ; Čarda 9- Cankova : Doklevofje 10, Nedelica: Renkovci Tip 1 1 0 1 1 2 I 1 0 2 f f 3 !ŠT. 26 Tip I I 4 I a 6. ), ;-C^^RANS -.^^kovci Kompas H. Cesmos Lj, Živila N, Koper Studio D Mavnea Rudar (V) Zagorje Publikum Steklar B. Izola Gorica 26 11 9 26 12 7 26 11 9 25 a 12 26 8 II 26 7 12 4 34:17 34 6 29:10 31 7 35:18 31 6 41:35 31 6 26:18 28 7 21:23 27 8 34:30 25 I t Nogometni komentar I Pomurci tokrat navdušili 26 10 5 11 37:39 25 26 9 7 10 25:28 25 26 9 7 10 28:34 25 25 4 13 9 27:48 21 26 5 8 12 30:39 20 26 5 8 12 26:38 20 POTROŠNIK 26 7 5 H 35:52 19 Železničar NAFTA n. SNL Isttagas J. Primorje Avto Buro 0. Rudar J. Triglav Domžale GIDOST, Medvode Tabori. Dravinja S« Vevče 26 5 8 13 22:37 18 26 4 7 15 24:45 15 31 15 4 33 13 7 22 12 6 21 12 4 22 9 9 22 8 9 22 9 4 22 9 4 3 52:22 34 1 42:21 33 4 42:14 30 6 43:26 28 4 30:19 37 5 35:33 25 9 35:29 32 9 25:14 22 22 8 4 10 31:34 20 22 g 4 10 33:42 2fl 22 7 5 10 20:31 19 Era Šmartno 22 6 6 10 22:32 IS Kciotan Dravograd Napredek Ilirija III. SNL BELTRANS Impol Kovinar 22 6 5 11 18:44 17 12 6 4 12 30:45 16 12 4 3 15 19:41 11 11 2 6 14 19:38 10 18 12 3 18 13 1 18 9 4 Ig 6 8 Pohorje IŽAKOVCI Ig 7 5 3 53:35 17 4 24:9 17 5 15:17 22 4 24:16 30 6 25:30 19 Hmezad Papimičar 51. Gradec Ig 6 7 5 16:23 1» Ig 5 g 5 31:18 18 18 6 5 7 30:28 17 18 7 3 g 26:3g 17 Pobrežje : ROGASOVČI 18 5 5 g 21:30 15 Kob Marke! Aluminij Rače Lipa 18 6 3 9 25:35 15 18 5 4 9 21:2S 14 18 3 5 10 15:26 11 18 3 5 10 15:26 11 L MNL MS Rezultati - 19. kolo Ljutomer Bakovci Cankova Remet Puconci Salovci Bratonei Bakovci Tišina Liuiomer Čarda Dokležovje Rakičan Gančani Cankova Tigop L Saiovci Remet Bra lonci Puconci Serdica : Čarda : Tišina : TigopL. : Gančani 0:2 3:0 1:2 0:2 : Dokležovje3;0 : Serdica : Rakičan 4:1 0:4 19 12 5 2 46:14 29 19 10 6 3 45:14 26 19 g 7 4 36:39 13 19 7 g 4 23:20 22 19 8 5 6 37:23 21 19 7 7 5 31:24 21 19 7 5 7 14:27 19 19 8 3 8 23:39 19 19 6 6 7 19:30 18 19 6 6 7 29:31 18 19 5 6 7 20:34 18 19 S 5 9 34:35 15 19 3 3 13 11:47 9 19 1 6 11 1S:4O 8 IL MNL MS Rezultati - 17. kolo Apače Hodoš Tešanovci Tromej ni k Folovci : Romah : Križevci 4:1 5:0 2:2 : II plavih : Prosenjak. 3:0 Grad je bil prosti : Bogojina 0:1 Bogojina Grad Tromejnik Hodoš Filovci Romah Tešanovci Apače 11 plavili Frosenjak FuSča Križevci 17 11 4 2 47:20 25 16 9 3 4 47:21 21 17 9 3 5 41:25 21 16 7 6 3 36:26 20 17 5 5 6 27:19 17 16 5 7 4 25:33 17 16 5 6 5 26:26 16 17 7 2 g 30:32 16 16 4 7 5 29:34 15 17 5 4 8 29:31 14 11 3 2 7 32:43 6 16 1 I 14 14:53 3 I. ONL Lendava Ze dolgo pomurski nogomeliti Ugasi niso bilo tako uspeSni kol lokral. saj v vseh treh državnih ligah osvojili kar 10 loik od 13 možnih. Najboljle pomursko moliva, soboSka Mura, je s patneino in mirno igro zasluženo osvojila obe toiki v Velenju, četudi ni prikaza! Igre iz prejšnjih kol. Z novo zmago pod taktirko trenerja Mi-loSa Šoškiia Sobočani resno trkajo na vrata Evrope Po enakovredni Igri 1' prvem polčasu m le pol priložnostih na obeh straneh, so Sl Sobočani v drugem polčasu poleg zadetka ustvarili Se dve idealni priložnosti za gol, ki pa jih Cutalj m Belec nista izkoristila. Potem, ko so pri Muri odpisati Taneskega, tokrat zaradi bolezni ni igrat Jančar, slabše pa je tokrat igral Baranja, ki je bit na zadnjih tekmah gonilna sila v moštvu. Zaradi dveh rumenih kartonov bosta proti Mavrici počivata Granov in Gutalj. Beltinski Potrošnik je tokrat v zelo pomembnem srečanju Z direktnim konkurentom v borbi za obstanek v ligi malce presenetljivo, vendar zasluženo zabeležit visoko zmago v srečanju Z Belvedurjem Izoto. Pomembno je. da so oslabljeni Beliinčani, ki so nastopili brez štirih igralcev; Miloševiča tn Mundjarja, ki sta bita operirana, poškodovanega Črnka in Godine, ki je zaradi dveh rumenih kartonov počival, po vodstvu gostov uspeti zaigrati tako kot znajo. S svojo učinkovito igro so v prvem polčasu navdušili gledalce, ki so jih ob pot- času nagradili z aplavzom. Zal pa v nadaljevanja precej po p tis lili, igrati preveč obrambno, pa tudi zamenjave niso bite najbolj posrečene, tako da so gostje imeti pobudo. Kljub hudemu pritisku pa so Beltinčant s požrtvovalno igro uspeli obdržati visoko vodstvo in osvojiti dragoceni točki. Tokrat sta bila i' središču pozornosti napadalca Skaper, ki je dosegel iri in Džafič, ki je zabil dva gola. Lendavska Nafta je tokrat gostila vodeče moštvo v prvi državni ligi in čeprav je razen poškodovanega Roba, ki pa v tej sezoni verjetno ne bo igral, nastopita kompletna, je kljub dobri igh zamudila priložnost, da osvojit vsaj loč ko. Najlepšo priložnost zas gol je vsekakor imel Savel, ki se kol obrambni igralec večkrat znajde pred nasprotnikovim golom, vendar je s kakih petih metrov postat Žogo mimo vrat. Tako so se Len- StrddSNL 16 golov: f^itoševrč (Fo-13 g^ov : ^kaper (Potrošnik), galtjv; Herceg (Nafta), 7 g^^ Belec (Mura), d gcAcrv: Otserovič (Mura), 5 gtdov: K. Cener in Giu^ (vsi Mura). 4 gole; l^eižiS (Mura). 3 gole: (Mura), Hart- man, Zver in Dž^Č (vsi Po-troSniic). Hraaitkridi is Šahgan (c^ Nafta). davčant znašli osem kol pred koncem v nezavidnem položaju. P tekmovanju druge državne lige so tokrat prijetno presenetili nogomeiaši edinega pomurskega predstavnika Gidosa iz Turnišča. V Sežani so namreč z dobro igro p prvem polčasu povsem nadigrati gostitelje ter si zagotovili visoko vodstvo, ki so ga tudi znati v nadaljevanju obdržati. S to zmago so si tudi že zagotovili obstanek v ligi, tako da bodo v nadaljevanju lahko svoj položaj na lestvici še popravili. V tretji državni nogometni ligi so nogomeiaši Rogašovec osvojili dragoceni točki z Račami v borbi za obstanek v ligi, hkrati pa tudi napovedati beg iz nevarne zone. Z zmagi nad Aluminijem iz Kidričevega, ki v zadnjem času igra zelo dobro, so nogometaši Ižakovec napovedali, da se bodo borili za gornji del lestvice. Zmaga Ižakovec je toliko pomembnejša, ker so nastopili brez iebjana in D. Vučka, Vodeče moštvo Beltransa iz Veržeja je na gostovanju v Slovenj Gradcu iztržilo le točko, vendar obdržalo vodstvo. Kaže, da se VeržejČant niso najbolje znašli pod slabimi reflektorji. Čeprav jih je Impol dohitel po točkah, imajo nogometaši Beltransa idealne možnosti, da obdržijo prvo mesto in se uvrstijo v drugo državno ligo, saj jim moštvo iz Slovenske Bistrice prihaja drugo soboto v goste. Feri Maučec Namizni tenis Štefan Kovač državni prvak mac. Med najboljših 16 pa so $e uvrstili Benkovič, Lasan ter V Mariboru je bilo drugo državno člansko prvenstvo v namiznem tenisu, ki je bilo tudi zadnje tekmovanje pred svetovnim prvenstvom v Goteburgu od 11. do 23. maja. Poniurei so na tekmovanju dosegli nekaj izrednih uvrstitev. Naslov državnega prvaka med jto-samezniki je osvojil Sobočan Ste- fan Kovač, ki sicer igra za vstrijski Linz. V V finalu je ugnal Zalaznika s 3:1. Kovač je s svojo igro navdušil in zasluženo osvojil državni naslov, kar je njegova peta zmaga na slovenskih članskih prvenstvih. Zadnji nadov je osvojil leta 1985. Pohvalo zaslužijo tudi z uvrstitvu med osmerico (Jnger, Rihtarič in Ko- Atletika Državni rekord Berdenove Na prvem letošnjem atletskem tekmovanju na prostem v Celju sosode-lovali tudi tekmovalci AK Pomurja iz Murske Sobote ter dosegli nekaj odličnih rezultatov. Najbolj se je izkazala Barbara Berden, saj je skočila v višino 175 cm, kar je novi državni rekord za pionirke in absolutni ženski pomurski rekord. Nov osebni rekord je v teku na lOOm s Časom 13,09 dosegla Melita Hajdinjak, Uspešne so bile tudi Urška Berden v skoku v višino s 150cm ter Sonja Roman in Mojca Meglič v teku na 400 m. Pri moških velja posebej omeniti drugo mesto Damjana Špura v teku na 100 m (11,01) ter osebna rekorda Jožeta Kolarja v teku na 100 in 400 m ter Riharda Magyarja v teku na 100m in v skoku v daljavo. Uspešni pa so bili tudi Anton Sterman na 100 in 400m, Bojan Kegl na400tn, Vasja Kerčmar v teku na 1500 m ter Atila Horvat v teku,na 110 m in v skoku v daljavo. M. Šeruga Ženski nogomet Benko, med 32 pa Ori in Strašek. Pomurci 50 bili uspešni tudi v tekmovanju dvojic. Komac je skupaj z Zalaznikom (Kovina) osvojil naslov državnega prvaka. Prjjetno pa sla presenetila Sobočana Benkovič- Oti, ki sta bila druga. Rihtarič je skupaj s Plohlom (TAM) zasedel tretje mesto. Med osmerko sta se uvrstili dvojici Unger- Kus ter Ko-vaČ-Benko. V mešanih dvojicah je Komac z Ig^ijatovičevo (Kovina) zasede) tretje mesto. Rihtarič pa je skupa z NiŠavičevo (Petovia) zasedel mesto med osmerico. Kovač in Komac bosta v slovenski reprezentanci sodelovala na svetovnem prvenstvu. Motokros M. U. Rogan četrti v Novi Gorici je tekmovanje v super motokrosu za državno prvenstvo. Lep uspeh je dosegel Rogan (Sotina), ki je v kat. do 80 cetn zasedel četrto mesto. Krizmanič je bil v kat. do 125 cem štirinajsti. Druga državna moška rokometna liga V. Nedelja: Krog 26:17 V prvi telani sklepnega dela tekmovanja za uvrstitev v prvo državno rokometno ligo je Velika Nedelja premagala Krog s 26:17 (12:7). Rokometaši Kroga tokrat niso prikazali pričakovane igre, tako da je bil poraz neizbežen. Strelci za Krog: Meolic 8, Varga 4, Sernek 2 ter Lukač, D. Kolmanko in Babič po enega. Druga tekma bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v Murski Soboti. Ižakovci : Slovenija v nedeljo, 2. maja 1993, ob 15.30 uri bo v Ižakovci h prijateljska nogometna tekma ženskih ekip reprezentance Slovenije in Ižako-vec. To bo prva preizkušnja ženske ekipe Ižakovec, ki se jeseni namerava vključiti v državno ligo. Tekma bo za ljubitelje nogometa prav gotovo zelo zanimiva. Druga državna žertska rokometrta liga Bakovci: Drava 19:16 (6:9) v.trinajstem kotu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi so Bakovčanke premagale Dravo iz Ptuja. Zmago so si Bakovčanke zagotovile z dobro igro v drugem polčasu. Strelke: Vugrinec Tratnjek 9, JakSič S, Gjerek 2 tej Buzeti, Žiček in Kolbl po enega. V prihodnjem kolu igrajo Bakovci v Žalcu. - 16. kolo : ČrenSovci 0:2 Rezultati Mladost Renkovci Kobilje Polana Bistrica Mostje Odisaei Dobrovnik Nedelica Hotiza ČrenSovci Kobilje Mostje Bistrica Renkovci Mladost Folana Kapca : Hotiza 1:5 : Nedelica 2:2 : Odranci 0:4 : Dobrovnik 0:1 Hokej na travi Rezultata - 9. kolo 4:0 : Kapca 16 11 5 0 53:15 27 16 13 3 1 37:12 Zl 15 7 4 4 26:21 18 16 6 3 7 39:28 15 16 5 5 6 34:19 15 16 4 7 5 10:21 15 15 6 3 6 35:27 15 16 7 1 g 21:16 15 16 4 6 6 12:35 14 16 S 3 g 13:36 13 16 4 5 7 10:34 13 16 1 1 14 14:70 3 Lipovci Maribor : Pomurje 5:2 : Svoboda 1:0 Triglav prosti 7 7 0 0 31:4 Lipovci Triglav Svoboda Maribor Pomurje 7 5 0 2 17:9 7 3 0 4 8 2 15 7 0 16 7:9 2:15 4:24 14 10 6 5 1 Tretja državna moška rokometna liga Derbi dobila Pomurka |'*NS^'^*Poih,^ i 8 t ■■‘■Timavo vestniKB, iviursKU aouoia, _ I tip^V irehanju nagrade bomo | Ul a^niitvu Vestnika, Murska Sobota, II. ONL Lendava 1 II ^••beli in img naslov I I I I Rezultati - 10. kolo Lakoš : Nafta B Olimpija . Panonija prel. Graničar : Zvezda 1:0 Žitkovci prosti Lakoš Panonija Olimpija Nafta B Graničar Zvciča Žiikovri 1:0 7 5 11 21:5 II 7511 17:4 II 7412 20:11 9 8 4 13 11:8 9 8224 11:26 6 8 115 9:19 4 7 0 15 10:16 1 Judo Rančigaj prvi v Ljubljani je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Golo- vec. Med 285 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi trije Sobočani in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Rančigaj, saj je med pionirji v kat. do 38kg osvojil prvo mesto. V konkurenci kadetov pa sta bila Vehab (60 kg) in Pavli; (65 kg) druga. (TK) V trinajstem )co!u prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi so pomurska moštva igrala takole: Razkrižje ; Pomurka 26:29 (RozmariČP in Ritonja 7), Mladinec : Fužinar 19:17 (Buzet! 7) in Radgona : Velenje 25:30 (Kocbek in Praljak po 6), Maričeva na SP v Kttikeoi je ti& driEavBu &dtuv»ko prvensho » ju , «i«^vr^-t> f»(rvii!n.TU «B UVCKC ID I $odetov«li «0 twS tri|e gornik b top ospAv ] Tafe H jlAkv Mntf 40% Oir b ir med 14 , _ --- *» JT J {daBovaMca^ s M ftei^ mdo h n Im zamifia uslov pvdi^. S tea ti je pridoUla an^co srsMomm na eno|b akeua aii av«wmen MBMbetfee (CS ; s 5,9 toi9k« aasa^ šeato, Itnalca (Lendavn) pa a 4,5 Mie 1 emfaiu Mesto. I, BnidcB stran 18 vestnik, 29. ap^J^ iz naših krajev a ■ KOG PRI ORMOŽU - Turistično društvo Kog je imelo v nedeljo prireditev, ki smo jo poimenovali »To vino je bilo pridelano na Kogu«. Gre za poskušnjo vin. za katera je dipl, enologinja Lidija Ruška povedala, da je bil lanski vinski letnik s kogovskega območja eden najboljših v jeruzalemsko-ormoških goricah. Ocenjevanje vin so Kogovčani popestrili z bogatim kulturnim programom. (N. C.) ■ GORNJA RADGONA - Pred kratkim je podjetje Elsa odprlo na Partizanski cesti v Gornji Radgoni specializirano trgovino za svetila in senčila ter drugo, na primer varnostne naprave, ki jih na željo tudi vgradijo, (L, K.) ■ LENTJAVSKE GORICE - V krajevni skupnosti Gorice, ki združuje vasi Lendavske in Dolgovaške Gorice, so imeli neposredno izjavljanje o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka, Referendum ni uspel. Škoda! Zdaj bo treba poiskati kake druge možnosti za zbiranje denarja za skupne krajevne potrebe, sicer bo tempo razvoja upočasnjen. Sicer pa bodo skušali čez čas elasovanje ponoviti. (J. Ž.) ■ OR.MOŽ - Na prireditvi, ki jo je organiziralo društvo upokojencev iz Ormoža, so sodelovali: Ljutomerski oktet. Ormoški oktet, pevski zbor iz Ivanjkovec, pianistka Metka Žižek in saksafo-nist Rado Munda. Doživetje je bilo nepozabno. Tudi zato, ker so prvič zapeli pesem Planinam, ki jo je napisal Maks Meško iz Lahonec, sicer pa znameniti planinec, ki v eni kitici pravi: »Ob vsej tepob vinske trte po planinah hrepeni srce.- (N. Č.) r: L n ■ ■■■ ■ Skromna udeležba Gomjeradgončanov na javni razpravi o ureditvi mestne^^ središča Razprava, ki je tudi protest Avtobusna postaja, Grajski hrib in Lackova ulica - to so teme, o katerih so največ govorili na petkovi (16. aprila) javni razpravi o ureditvi mesta Gornja Radgona. Pisali smo že, da so se pojavili načrt) o gradnji nove avtobusne postaje na sedanjem parkirišču pred hotelom Grozd. Nasprotovanja so se pojavila že na skupščinskem zasedanju, toda kljub zahtevam poslanca do javne razprave niso pripravili dodatnih predlogov za gradnjo avtobusne postaje. Na dvorišču pri Trajbaričevih v Filovcih smo naleteli na jato puranov. Gospodinja Marija je povedala, da jih gojijo že vrsto let in dosežejo visoko težo. Tale na sliki je tehtal 12 kilogramov. Purane krmijo predvsem z domačo hrano, na primer s koruzo. .Nedvomno je bila »puranska« pojedina izdatna. Posnetek: J. Ž. Vojna zgodba iz Bosne s hepiendom Objem v tujem svetu Kako sta se dva mlada Bosanca rešila pred vojnimi strahotami, izgubila stik s starši, ostala v Ljubljani na ulici, potem pa so ju poslali v Lendavo. Tu soju sprejeli za svoje, potem pa pomagali najti starše. Zdaj je družina spet skupaj v Nemčiji. 15-letna Nadja in 12-letni Muris Bešlagič sta spet z očetom in mamo. Starša sta našla daleč od svoje Bosne, potem ko jih je vojna razdvojila za dobrih osem mesecev. Seveda pa zdaj ni konec njihovega trpljenja, saj se ne ve, kdaj se bodo oziroma ali se bodo sploh lahko vrnili v rodni Doboj. ■ Toda zdaj so vsaj skupaj, v na- tudi stik s staršema. Nista bila več v Doboju, ampak v Nemčiji, kamor sta prispela potem, ko sta plačala sosedu Srbu, da ju je pretihotapil v kamionu, ki je v Srbijo vozil pohištvo, »Zaradi proceduralnih problemov nismo uspeli, da bi otroka takoj poslali v Nemčijo. Omogočili smo jima telefonske klice, pisma, izmenjali avdio in videokasete, potem pa smo sprotje z večino bosanskih dru- _ _ žin. s pomočjo gospoda Smodiša Njihov Doboj so že okupirale srbske sile, ko sta ju mama zagotovili garancijsko pismo, ki je omogočilo, da sta naša in oče 14. aprila lani posadila dva mlada Bešlagiča odpoto-na avtobusu proti Ljubljani. ' vala v Mainz k staršema,« pri- Srečno sta prispela v Slovenijo. Kmalu so bile vse zveze z Bosno prekinjene, tako da otroka nista vedela, kaj se dogaja doma. Zgodilo se je še nekaj: soproga očetovega prijatelja, pri katerih sta bila v Ljubljani (doma iz Srbije), je poveduje upravnica Mira Giorgiutti. Tako sta se Nadja in Muris končno spel znašla v objemu staršev. Ta sreča jima je zagotovljena za tri mesece, za kolikor trajajo dokumenti o začasnem bivanju v Nemčiji. Vendar ■ ■ Bratje muzikante Pa recite, da ni nekaj posebnega, če se zakoncema rodi S fantov pevajo pa tudi v pevskem in vsi postanejo muzikantil V mislih imamo Ansambel bratov zboru kuda Videm ob Ščavnici. Kurbos iz Blaguša, ki je nastal pred dvema letoma po razpadu skupine Monitor, v kateri je bil eden od njih kitarist. Omenjena skupina je na festivalu narečnih popevk v Mariboru zmagala s skladbo Kak ftica lastovica.* Glasbena pot bratov Kurbos - najstarejši jih ima 32, najmlajši pa 28 let - pa se je začela že v osnovni Šoli v Vidmu ob Ščavnici, kjer 50 jim omogočili skoraj brezplačno obiskovanje glasbene šole in jim priskrbeli tudi inštrumente, da so lahko sestavljali kvintet. Po končani osemletki še ni bilo možno, da bi imeli svoj ansambel in redno nastopali, sedaj pa kar precej delajo. V njihovem repertoarju je narodnozabavna in tudi zabavna glasba. Za obe zvrsti so tudi ustrezno usposobljeni in opremljeni glasbeno s profesionalno tehniko. Njihova prednost je kombiniranje inštrumentov in vokalov, to pa jim omogoča izvajanje različne glasbe na velikih prireditvah in za manjše družbe. Program dopolnjujejo s humorističnimi točkami in pevskimi vložki - vsi bratje so tudi pevci, Pre- . D ki ■ f vinskih pod ter dodatnii^^jj i nrnctori bod® dišcnimi prostori bod® oiscnimi prosiori . sanitarno-veterinarske P __ _____Ttni * in dobili certifikat za Hrvaško. iiTOi odlotati Stanovalci so takšnemu širjenju tovarn. je bilo že pred leti na® v ll da jo preselijo v ll'-■-J^ cono na Meleh. Na način se je v preteklos i diSču mesta razširil ui“' j - danes so Elradove ne . čene hale največja lostno ureditev tne^. cf ll klavn'2^ tega se Širitev mesno- predelovalneg ne sklada z načrtovanj „ ---......d s! I ! i ) 1 1 d 1 I I ! ) i I 1 1 1 Sl v L D b V b Ll P 1 c ■Najprej smo ^5)0^1 p •• 4 , KI rt p Z martinovanjfii^' j 300 ljudi. Nirfa Nirfa med drugimi Aj dl ...VM u 51 konzul v M,1 Gra-vjll. in humoris nezzi-Tof. ’ imeli ob 6 smo turnem prazniku ."Vd S Lurnerii ■, |± ■J. c pravili pusio^ nn 't i? nas je okrog pripravljamo bo 24. aprila i« . .1 ... b 4*. .dJi’!! 'Ja '■ DO 2.*+. dpiH« ’ naslov 'J Združili smo se predvsem zato, da bi krepili slovensko zavest med našimi ljudmi, še posebno med mladimi.« Širši cilji društva pa so varstvo kulturnih in narodnih interesov članov na krščansko-hu-manističnih temeljih, gojitev Spravo med ljudmi, pospeševanje vezi in sodelovanje z narodi Evrope, Se posebno z nemškimi gostitelji, medsebojna pomoč idr. Od tega so že marsikaj uresničili tudi v praksi, čeprav zaenkrat društvo Še nima lastnih prostorov, kajti lam, kjer je deloval Triglav, se niso mogli nastanili, saj so po razpadu tega društva ostali nerazčiščeni (neplačani) računi, ki jih niso mogli prevzeti nase. Uspeli pa so se dogovoriti 2 nemško folklorno skupino v Grunwaldu za souporabo njenih prostorov, dokler jim mestne oblasti ne najdejo kaj drugega. Lahko pa bi bil sedež društva tudi v župnijskih prostorih, vendar bi to nekateri razumeli, da je Lipa cerkveno društvo in bi bili morda tudi preveč odvisni od župnije. Treba pa je zapisati, da z njo dokaj dobro sodelujejo, saj jim pomaga pri obveS- DRAGO KOČAR od Grada (sedaj iz Černelavec) je odšel v Nemčijo pred 24 leti kot,navaden* orodjar. Zaposlil se je v tovarni BMW v Miinchnu, kjer delata tudi njegova žena in zdaj že tudi starejša hčerka. Ob delu se je stalno izobraževal in zaupali $0 mu konstrukcijsko risanje z računalnikom. Naš posnetek pa je nastal v Murski Soboti, kjer je bil na obisku za velikonočne praznike. Poleg službe ga veseli tudi fotografiranje, prve izkušnje si je pridobil še kot otrok pri fotografu Juhnovu od Grada. Zdaj ureja in zbira gradivo ter društveno kroniko Lipe, pri čemer mu pomaga Ladislav Varga iz Dobrovnika. Čanju in skrbi za slovensko dopolnilno Solo, ki je prej delovala v okviru Triglava, Dogovorjeni gost ekipa prav gotovo n* smeha in junija pa bomo ditev v Pl.—.. nosti Sloveni)^ ’ Lipe. Morda 0«" ji^lf , uspelo najti to krovitelja droš p! to, na primf* ' Sobota za stadtu.« Naš nja. L,asE^' M k .K K lovanja z društvi v ' ; T. Lastovko. blizu. To bi ak“'^ blizu. To bi risi no. Njih*^' otežuje dejst ■ ai VI&4UIV -k A* 1,LV,V| ; ljudi ob kon^ ■! ko W dl’.- .J IIUUI LIC. .Jf . ..^ praznike. na v svOlč ' ''“j * ~ T vrača v svojč ■ .^l. ^-1. ie pak takSno razpeto vino- Jv" I? stran 19 I iz naših krajev " Zanimive parcele v Grosmanovi i in Prešernovi ulici I f f »'f * di IK tS tf (t il rf (UT P ž# T i V Žižkih 'I I Republiške uprav« za javne prihodke, izpostava fcbnv j'*® ^^'''dno, da so bili dttkaj neuspešni pri izleiiavi nravnih .«^..1. ril. ■________■........ ... ___L..., pravnih o$eb. Ob knncu minulega leta se Je nimreč milijona tolaijev, to pa je le -il- Zato “isek So za posebej angažirali “^Inm ^?^Podarstvo. ki je "“'^'"ižnoTfi e. zmanjšati Merito*' , 8 Tiilijona tolar® podjetjem P4riikov X asfaltiranjem posta^ 7 : Ir'''^' lilirPk^'?!’ P” rnarsikaj od navedenega, i' 'tos■ OregorčiCevi, Arhitekta J i in: ^^k^^rCevi. delu Cankarjeve, J ji 1 ,l Jn r 1' - Gb.«:u.. ''^liki, ' pokazal, Cc apetiti vendarle možno narediti. Obračun M, JERŠE Kud Jožef Košič iz Bogojine je organiziral razstavo pisanic oziroma »remenic« kot jih v teh krajih imenujejo že iz davnih časov. Razstavljenih je bilo Čez sto pisanic in velikonočna košarica. Gre za pisanice pisane z voskom, praskanke, pobarvana z vzorci, jedkanke, narejene s kislino (te niso užitne), pisanice s prelivajočimi se oljnimi barvami ter narejene z voščenkami. Veliko domačnosti je pri oblikova- F V & nju teh pisanic, take so, ko so jih delale naše babice, kjer prevladujejo geometrijski liki, ki so značilni za Prekmurje. Posebej velja omeniti domačina slikarja Jožeta Lope rta in njegovo snaho prof. Tanjo Traj bari č-Lope rt, likovno pedagoginjo nič manj pa niso bite zanimive od drugih razstavljal-cev Razstavo si je ogledalo veliko ljudi, zato organizator razmišlja že o prihodnji, ki naj bi bila večjih razsežnosti. Besedilo in slika: T. H. Kulturno društvo uspešno deluje v Pred nedavnim s« imeli Pctišovcih letni občni zbor kulliimega društva Jožef Horvat, ki šteje 65 članov. Posebej - delo velja nmeniti uspešno pevskega zbora, ki jc v lanskem letu velikokrat nastopal doma in na Madžarskem. Peti-šovski pevci želijo predvsem trtiraniti stare ljudske pesmi. V okviru društva delujeta se dve sekciji, literarna in sekcija mladih citraijev. Za svoje delo so dobili že številna priznanja. Letos bodo v Petišovcih gostili pevske zbore iz drugih vasi občine in iz Madžarske. JD I ' Razvalina življenja Dramska skupina KD F. S. Finžgar iz Žižkov se jc predstavila na domačem odru z ljudsko igro RAZVALINA ŽIVLJENJA. V nabito polni dvorani smo lahko zopet pozdravili domače igralce, Ta igralska skupina se je namreč predstavila z isto igro že pred dvajsetimi leti, Z igro, vr^no ogleda, bodo Zižkovci gostovali tudi v okoliških krajih. Že so se predstavili občinstvu v Črenšovcih, na Gornji Bistrici in na Kobilju. Kot vse kaže, se je v Žižkih začela prebujati kulturna zavest vaščanov, saj so pozimi kulturniki pripravili dve I i fltUJHL 'i 11 I dobro obiskani prireditvi; prvo ob slovenskem kulturnem prazniku in drugo ob materinskem dnevu. Že pred leti smo uživali ob zvokih tamburic, Ti so zdaj ponovno začeli pridno vaditi in nastopati. K sodelovanju so pritegnili tudi ! pevki Jožico in Cvetko. l Ob vseh teh kulturnih dogodkih so uspeli končno kupiti in obesiti na oder zavese. SILVO TIBAUT Alternativna telefonija Halo brez zic Radijska brezžična telefonija kot alternativa klasični telefoniji. Njene prednosti in ovire, kijih postavlja poštno podjetje. S« boste najbrž strinjali, da smo Prekmurci in Prleki veliko naredili na področju telefonije, vendar je še nekaj vasi, kjer si želijo telefon, a si ga ne morejo omisliti, ker na pošti, na katero naj bi se priključili, ni na voljo telefonskih priključkov. V krajevni skupnosti Kuzma in Logarovci (lahko bi navedel še druge) so zvedeli, da v Murski Soboti deluje zasebna družba z omejeno odgovornostjo ED Electronic Design, ki rešuje telefonske težave na alternativni (drugačen, neklasičen) način - z brezžičnimi telefoni. Žal pa je navdušenje kmalu splahnelo, kajti monopolno poštno podjetje ne dovoli nameščanja teh novosti. Obiskal sem direktorja Electronic Designa Bojana Hajdinjaka, ki je povedal, da se je firma razvila iz tehnične sekcije na fakulteti za elektroniko v Ljubljani, Danes je to samostojno podjetje, ki ima podružnice v Murski Soboti, Ljubljani, Novem mestu, Zagrebu in Budimpešti, ukvarjajo pa se z inženiringom (celostno ponudbo) profesionalne elektronike. »Poslovni sistem Elektronk Designa združuje firme, kot so Cerberus za varovanje objektov, Philips Professionellc za videotehniko, interno radiotelefonijo, industrijska ozvočenja in avtomatizacijo ter Iskra Avtomatika, Iskra Elektrozveze, SRT Telecom Kanada za radiotelefonijo,« je povedal g. Hajdinjak, brž nato pa pristavi), da se Electronic Design ponaša z več referencami. Tako so prvi na svetu izvedli radijsko računalniško povezavo za tako imenovani B LOOP- protokol. To rešitev jc sistem Ljubljanskih bank iskal več let. Firma Elektronk Design je edini izdelovalec mobilnih radijsko povezanih terminalov. Njihovi kupci so ugledne slovenske firme, njihovi strokovnjaki in projektanti pa so se Šolali doma in v svetu. »Ob reševanju problemov telefonije v raznih firmah smo ugotovili, da bi bila tehnika, ki jo ponujamo, primerna tudi za širšo javnost. S sistemom prenosnega radijskega telefona smo tehnično sposobni rešiti probleme telefonije v Pomurju v manj kot letu dni. Na voljo imamo več vrst tehnike, ki se med sabo razlikuje po funkcionalnosti in cenah. Dodatna ugodnost je. da se lahko lastniki teh naprav med sabo pogovarjajo mimo pošte, torej brezplačno. V Elektro Designu razmišljamo o izvedbi tovrstnega sistema, vendar nas zaenkrat ovira stari zakon o zvezah. In kakšno jo sodelovanje z monopolnim petelejem? « »Sprva smo naleteli na nerazumevanje, v zadnjem času pa nam direktor PTT-ja Murska Sobota g. Sever zagotavlja, da bomo njihov dobavitelj, seveda pod pogojem, da imamo vse ateste, ki jih med drugim podeljuje PTT, in da bomo delali pod njihovo taktirko. Rezultat: zavlačevanje in naša popolna odvisnost pod PIT-ja, čeprav smo prepričani, da bi nam pomagal, če bi bilo v njegovi moči. Da bi kar najhitreje rešili nastali problem z atesti, smo se odločili ponudili kanadske sisteme brezžičnih telefonov, ki jih je včasih v Jugoslaviji montirala makedonska firma Makpetrol. En tak sistem so montirali tudi pri nas na Primorskem na območju pošte Vipava. Pa niči Se vedno smo odvisni od peteteja: če se hočemo vključiti v javno omrežje, ne moremo zaobiti pioštc. Telefonski sistem, ki ga ponujamo, bi sestavljal računalnik, ki bi bil povezan z repetitorjem (vse inštalirano na PTT in priključeno na standardne telefonske centrale). Vsak uporabnik bi imel prenosno radijsko postajo z radijskim telefonom. Doseg teh naprav je do 35 kilometrov. Kakovost zvoka je zaradi pasovne širine mnogo boljša kot pri standardnem telefonu. Frekvence za delovanje tega sistema so že odobrene. Vsaka od postaj ima svojo kodo, in ko vas kdo pokliče, se na zaslonu izpiše njegova številka.« In cena? »Cena teh telefonskih sistemov bi bila (odvisno od sistema, ki bi ga pošta dovolila montirati) od 2.5' 42,909’ Juice Sonnhit 1 J 101,00’' Odprto od 6.00 do 18.00. v soboto od 8.00 do 12.00 Vestnik - Vestnik - Vestni!' K upujte z nami Podjetniki, trgovci .., Imate tudi vi izdelek, ki je zanimiv za naše hraice! . Predstavite ga! Pokličite Dnevnik po telefonu (061) 115-119. TRGO, EXP ORT 'PREVOZ PROIZVODNO IN TRGOVSKO I . <- . 62230 LENART V SLOV GOR. ------ ---------_ 062/7^ I M P O n T TELEFON: 062/72A 675. I GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRAKTORJE PUiMOliOCOd.. .0.0, LjflbljjIlLL, I7J S Ml ■ 53 U t I J lin NEPOGREŠUrVl PRIPOMOČKI ZA NEGO OBLACiL ' /fo^nfi/e vaig^ jih tfme^ito Kutiu.' Jteritrr /f m. kosmičaslih tekstilnih lovrsin h S'-a .ul I i ( 10% iN' 74, ■ li /z fA:a/rt>i iz vobic^ Mek, od£j,,. .-v ir .H-- fuzz-roller' KvdCALLT DtJST zanesi j 6’0 odslrani vso razcefrotio, kosniičasto nesnago. Cislilni valičet Rahlo lepljiv valjCek magično pobere ves irdovrasen prah, kosme, prhljaj ali celo živalske dlake iz vaših oblačil, sedežnih garnitur, žameta,... /L p’ NAROČAM __ai piivze^iu: Svetka za mohair - /ia/7ravj vdie po feni za koz 600,06 Sii + puSvu/ia- PODPIS: ime in priimek:_______________________________________ naslov: Art.A _____ Art.B_____ Ait.C _____ A. v I 'iv ■•V' j 640 BTC i L.. kV RO •] i j i 1 J !i Z dvo|njm pogcnofn in _______J pre Vi X Sejem zajema; - gradbeništvo - stanovanjsko in pisarniško opremo - kmetijsko in prehrambeno industrijo - računalništvo - stroje in prevozna sredstva - šport in turizem PRIČAKUJEMO VAS! Guma Guma WBcmifn 600 X 16, vodilna 4,860 SIT 12,4/11 X 28 18.730 SIT TZ 13 TZ 17 • Kosilnice BC^ BCS Kostinice e.|i bencin VSE CENE ipi • Kosilnica BCS 622, dizel 6.013 DEM • Kosilni*^ bencin D®”*'" * 3.334 TZ 19 TG 1 Obiščite nas v Lenartu na Ptujski cesti 16 ali pokličite po telefonu: 062/724617 Jk I ^^^^prila 1993 stran 21 televizijski spored od 30. aprila do 6. maja I ?' 'S' < ž UJ o J to tS?K?l5| Išl iSfpH ;■ Hih'«" id « s > n^gaS I SifilH!!! | B«0«! S H mzs^l-vls iH’fi i i-iSiSiffii! S£t ra 1:2«^ ."s Se 32 S Ch iliš g fiSS' 2?63S£ V) SlfiStfift .H ftOiila > > ■s s f t '5 1 I h I® < :2 2 tu > o « 2» hSM « fiiSSi * iR HIB g- Bg 1 Sil !S z < 'N Q ?’'7^^7<5?7 ailniiiHiBKiHasi s ' 'iiiPpBla šs^m'1M ' J- ‘■C -■,«. — .« 3?» < Vi ec < 3.,,o.-,-. lilBi liOl^SilOiSffiSiJlbiš^MR llfthlilb?! ■ il^lnillMs I■ sJlisrOilii č.a- s s s f' s > 82S o ? s s Vi > > s ^a= ts s .s »N O ?7S ^7i-2!^"s¥ oc .v 1 g p;’’? pl fifigiji šs I ias (0 UJ o 5' ^1: H g ■2 > S i » a Ušiiriguhi? ^g "S« sa .i!Wi y¥' iHSffliMss ifljHiSlfesdh aa , tB0 a: O <0 ::s s ¥ .ša Ul !fl pir ffli Hi’ ijinSiSi Bi hiffiiSSjta is aid^ Si jaii iBsaiifiiiatf fi«o« laBKilMfiB -S'eli;lllSl Bšir-rsližžSi: H ^»žžžirsfis |S»sg|ŽsMŠ lh;s^:isl= ^ri'=E a ^7; SS. fi 7I •SJ .en > g” 1^ I S s > H X > H Z iF- s-2 7^7 g iPlailii ogl^agoS^S I a iu"2:s^ ;!ffla5»i HB!!«:;' O’"- n « s -.g- I' 15 <:i?S|ySb iMi sifiBifl' WB«iW Bitu s 1 6 te ■ifflifiilffi-iHBS ga yi«i |!llfia«L STio^^&g °-§-3 2 i.0i!BS « ISijilifi iSšjfei,g!j!n ISfi-BiinlaHiliiBil KiiMBill!"-' 5 a > :□ o£|.:75sS2Z?^e .........JilBiB. igM-j j.’a«ffi«w sSiffih 'Jiifflas .15!? z » 8 2 MM O as ‘ .l=?l > s-i fflSi 1 lil ^l=Sa=r"“t PfiMB«« I Piffi JlililMSIiJlB aois lasšgf iaBMMBB"' ' 8 a 1 < S"ii5 < Vi cc vasrh v ŽSi2ž-i’ ŽTsSSEŠa 2 ao;taa-2t a n £ si ,ž ■!Sffi!fi!| I fljihSH. aSBi BittffiS OPJiBB 1»»OiBffi iifiš ’- OiteiB Ifihii ?SS|!5!I«§ ss« asB 0?,sS-.O.,5.-. iiMIfl Bili iiffiufflhfeiiSS IL I iiISffl s I nlffliitf i- 22 1?7 « I I 5 -■j' 3 O <0 s a n iS’«!} HSH iOšffii-i Ria SiBiBiiSit! I a > Kfflil lili šSlsiliHS SilSlrisBi sa <0 z 1«0l (/) ►N O < S 1 8R 'ii a SHIi 5 aSi! I y«ffl ’ MmiU I iffiBi šililo iiwyL 11 IPSUls" 8 2 s n Z J- > “<55 s 3 „ o a ** I I BBRIRi« "! iSHil&H liiBPiiili! s 2 g-o < c/) 3 s i o: 0 IBifil!}! ■ šJllM ip^p^ip 'Si= 5 £ E~i= ■''*) iSifflS s it- K! 57ss; CE ao? L stran 22 vestnik, 29.aprilalj' motoma vozila GOLF, starejši letnik, registriran do decembra, obnovljen in ohranjen, prodam. Gomilica 52. rn2649 FIAT 02, letnik 19S0, prodam Edvard Terček, Lutverci 64. Apače m4077 JUGO 55 KORAL, letnik 1990, prevoženih 22,000km, prodam. Šimon. Spodnja ul. 2^ PetiSovci, p. l^ndava. Tel.: 75 707, 012639 ZASTAVO 101 GTL. Jetnik 1985, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Tel : 82 187 m4889 RENALLT 4, letnik 1977, registriran PICE IZ KMEČKE PECI Lovski dom Cankova posesti do 30.12.1993, ugodno prodam. Zdravko Muršič. llijaSevci 33, p. Križevci pri Ljutomeru. 014890 OPEL KADETT E BS, prevoženih 92 000km. nemški, prodam. Cena po dogovoru Tel.: 26 036. Polana 13 b. m2037 ZASTAVO 101 comfort. letnik 1981. registrarhja do aprila 1994. ugodno prodam. Ropoša. Grad 61. m2056 JUGO SS. letnik I9S9, prodam. Tel : 76 911. m2054 GOLF JGL. letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 82 186. ml885 LADO ISOO SL. letnik 1977, prodam. Blaženku Rob. Ul, 22 junija 53. Peti-šovci, p. Lendava. 012040 BT SO prtMlam. Tel.: 23 883. tn2O48 R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 vrat, bele barve, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 22 279. 1112075 CITROEN GS 1.3, letnik 1980 in Škodo 120 L, letnik 1980, neregistrirano, štedilnik na trda goriva, starejši in kopalne kad 120, prodam. Tel.; 22 411. zvečer. m2049 R 18. prodam. Prešernova 13. Ljutomer. m4S94 ŠKODO 120 L. letnik 1980. odlično ohranjeno, prodam Zenkovci 55 Tel.; 49 035. m2064 UVO ALI TROSOBNO STANOVANJE v Murski Sobiiti iščem. Dobro plačilo. Ponudbe na upravo lista. m2036 GARAŽO. zidano, v Murski Soboti, Siefana Kovača 30, prodani. Tei.; 22 132. mop PARCELO, cca 50 arov, nadomestno gradnjo v Dantovcih 44.. elektrika na parceli, prodam. Tel : 061 769 004 mZ041 GRADBENO PARCELO v Ižakovcih (Beltinci). 15 arov (nadomestna gradnja) ali dve parceli po 7.5 arov in njivo 26 arov, ob parcelah, primemo tudi obrt, prodam. Tel.; 062 651 491 m2068 ENODRUŽINSKO starejšo hiSo za Z vr- tom, v Murski Soboti, prodam. Tel.; 21 603. ’ m2069 ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Gornji Radgoni, prodam. Tel.: 61 731. int. 32. od 8 do 15 ure ali 82 183. [n2044 TROSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE V centru Murske Sobote prodam. Tel.: 23 424. m2045 LOKAL v Pužcvcih,. 76 ml, damo v najem po 30.6 1993. btefan Temlin, Pu-ževri 38. mop STANOVANJSKO HIŠO v mirnem predelu Murske Sobote > primemo tudi za obrt, prodam Tel.; 21 838, zvečer. m2074 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in velikim dvoriščem, primer- nim za novogradnjo, . ČrenSovci, prodam. Tel.: 76 350 in 76 v Trnju 38, p 136, pojx)ldan. mph delo iSCeMO KOMERCIALIST .a za Pomurje. za prodajo oglassnega prostora v KOMERC OGLASNIKU Plačilo sprotno in v gotovini. Tel ; 062 25 795. od 7.30 do 19.00 ' m 1765 NUJNO ISCEMO KOMERCIALl-STA-EKONOMISTA za oMelavo tržišča na Madžarskem s področja petrokemije, zaželjena praksa z znanjem madžarščine in angleščine. Tel : 061 135 600 mop ZA HONORARNO POGODBENO DELO sprejmem več ljudi iz Pomurja. Tel.: 24 773. m2051 POPRAVILO BREZŽIČNIH TELEFONOV TRAJBAR, CANKOVA, td. Šl. 40-099 TAKOJ ZAPOSLIMO NATAKARJA ALI NATAKARICO z zaključeno gostinsko šolo. Okrepčevalnica Lipa Hodoš, tel.; 44 141 ali 59 018 mop OKREPČEVALNICA HORVAT V ČrenSovcih zaposli čistilko. Teh; 70 023. m2065 OKREPČEVALNICA MAT takoj za' posli mlado in prijazno natakarico. Tel.: 75 690. 012550 ZAPOSLIMO NATAKARICO v bistroju Klement v Murski Soboti, nedelja in prazniki prosto. Tel.: 87 226. m2B73 DELO NA OBMOCJU MURSKE SOBOTE in okolice, ni akviziterstvo, redna zaposlitev. Informacije v četrtek , tel.: 062 510 763. od 7.00 do 14.30 in od 17.00 do 19.00. m2066 živali kmetijska mehanizacija Takoj zaposlimo natakarico z znanjem nemščine in prakso v gostinstvu v gostilni SCHEER v Hagu pri Bad Gieic-henbergu. Avstrija tel : 03159/2310 Od avgusta dalje kot vajenca zaposlimo kuharja in natakarico. Prijave po telefonu: 03159/2241 PUJSKE prodam. Pečarovci 7. Tei • 51 416. m2(J71 PUJSKE prodam. Sebjanič. VaneČa 14. m2047 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: {062) 731 443, vsak dan pc 16. uri. kravo, staro 9 let, brejo 8 mesecev, dobro mlekarico, ugodno prodam. Ernest Škerlak, Lucova 18 m2067 SVINJE od 100kg naprej, prodam. Tel.: 87 585 m20S2 KRAVO, Staro 6 let, 9 mesecev brejo, prodam. Karel Prijel, Ključarovci 9. Tel.: 87 708. m4893 NESNiCE, MLADE JARCiCE, PA< SME GOLDEN KOMET, super rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel.; 24 393, ali v gostilni Železen v Beznevcih, tel.; 49 025. mpp NESNICE^ MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice BenČec , Bakovci, let: 43 070. ali pri Dannki Zamuda, zidarstvo, Galušak 6, tel.; 68 044. mpp VRSTNE HIŠE V NASELJU PREKMURSKE BRIGADE V LENDAVI Pri nakupu do 30. aprila zelo ugoden popust in prodajni , pogoji. Izkoristite zelo ugodne cene in posojilo do konca aprila! informacije: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK. Kranjčeva 6, LENDAVA, telefon (069) 75 898 Svet zavoda Osnovne šole Fokovci razpisuje delovno mesto Svet zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci suje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pog*,* izpolnjevati še; . «,11 - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski si/«'-delavec ali drug strokovni delavec, - da obvlada slovenski in madžarski jezik, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, . - da je pri svojem delu dosegel delovne izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge peoag/^ ■ vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osimh objavi razpisa na naslov; nrioisd* Dvojezična OŠ Prosenjakovci. Prosenjakovci 97 c. s P Hza razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonske loU Svet zavoda Osnovne šole Kuzma razpisuje delovno niesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določanih izpolnjevati še: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šoIski delavec ali drug strokovni delavec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je pri svojem delu dosegel delovne izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pe° ' vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v esh' objavi razpisa na naslov; nriičal'^i OŠ Kuzma, Kuzma 20, s pripisom »za razpis«, isan” o Izbiri obveščeni v zakonskem roku. . Kandičati Svet zavoda Osnovne Sole Puconci razpisuje delovno ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogoJ njevati Še: .................. - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, sel delavec ali drug strokovni delavec. - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je prt svojem delu dosegel delovne rezulta izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge p- rW» Iti® TRAKTOR IMT 542, star 5 let, 500 delovnih ur in traktorsko škropilnico. 2501, prodam Cena (x> dogovoru. Predanovci 22. m2055 OBRAČALNIK in pubalnik za seno, prodam. Tel.; 87 728. m4891 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO z napravo za vinograd, prtnlam Tel,: 42 238. m2O76 TRAKTOR LMT Sl t prodam po delih Tel.: 49 259. f SATELITSKI SI- STEMI PACE, LASAT že za 499 DEM. Tudi na obroke. AMF d.o.o. Tel.: 70021. Kegljanje ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, Šolski svetovalni delavec ali drug strokovni delavec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: OŠ Fokovci, Fokovci 32, s pripisom »za razpis«'. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno tii Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite objavi razpisa na naslov: OŠ Puconci, Puconci 25, s pripisom »za razpis o izbiri obveščeni v zahonsketn roku. Svet zavoda Osnovne šole II Murska Sobota mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom v (Mrtlph Kaiicli')®'' razpi®i'i® m2(}39 MOTOKULTIVATOR s KOSIL- NICO, prodam. Tel.; 23 1 65. mop OBRAČALNIK SIP, okopalnik za koruzo in traktorsko koso IMT Dubrava, prodam. Matija Hamler, Vanča vas 29 Tel.: 46'031. in2060 Kardinar na DP SLUŠNI APARATI I SIEMENS n V Mariboru je bilo tekmovanje severovzhodne Slovenije invalidov TUDI V POMURJU v kegljanju. Sodelovali $o tudi član: SATELITSKE ANTENE, TELETEKSTI ZA TV GORENJE Tudi na obroke. RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ, Ljutomer. Td.; 81 580. v kegl DRSI Murska Sobota in dosegli naslednje število kegljev: Kardinar 380; Gregor 295, Sdanek 284 in lidanek 2S4 in AVTO ŠOLA BENJAMIN PodlunSek 260 pri moških ter Paje-kova in Gregorjeva pri ženskah 270 kegljev. Košarka NMIRr im M MBI-mlBBi smriimmHb Obvešča 've kandidate za voznike mi) tornih vozil, da podražitev naftnih derivatov ni spremenila cen naših storitev. Ura vožnje: GOLF 1.000 tolarjev RENULT 5D 1.000 tolarjev vožnje A kategorije v celoti samo 6.000 tolarjev V ceno ni vračunan 5% davek. ITelefon: 21507i Radenska zmagala v Nagy Kanizs: na Madžarskem je bil tradiconaini mednarodni košarkarski turnir veteranov. Rezultati: NK : Lendava 23:32, NK Za-laegersieg 46:37, Zalaegerszeg : Radenska 25:29 in Radenska : leftdava 53:45, Zmagala je Radenska pred Lendavo. Najboljši strelci: Mauko 23, Behek 17 in Hladen 16. (DM) TRITON 3000, trikanalni AGC, računalniško programiran po vašem avdiogramu... SIEMENS ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 Telefon: 21 703 SIEMENS int. ob sredah; tel. (062) 513690 Od 19. do 20. ure m DOLINKA DDni7v/nnMrk TD/iriuc INŽENIRING BELTINCI PROIZVODNO TRGOVSKA ZADRUGA z. o. o. PANONSKA 22, TEL./FAX: 069/42-686 Iz razširjene dejavnosti zadruge vam nudimo: - izvajanje vseh vrst gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri novogradnjah, dozidavah, adaptacijah, popravilih, urejanju okolice in vzdrževalnih delih; - dobava vsega potrebnega materiala pod ugodnimi pogoji (veleprodajne in tovarniške cene) za izvedbo navedenih del; - premostitvena finančna pomoč za izvedbo del in nabavo materiala; - trgovina in posredovanje v prometu blaga v tranzitu; - svetovanje s področja gradbeništva in investicij; - svetovanje s področja knjigovodstva in financ. Če se pripravljate na gradbena in ostala dela, nas obiščite, da vam pomagamo v celostni in kakovostni izvedbi. ODKOPUJEMO TELETA SEMEN-TALCE, od 40 do 100kg. Tel.: 061 651 625. m 1872 PUJSKE prodam. Plečnikova 3. Krog m205S MLADE KOZE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Dominko. Stefana Kovača 17. Turnišče. Tel : 72 083. m2059 PUJSKE prodam. Skakovci 58. 012061 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, najboljše pasme v Evropi, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo konkurenčni ceni Vsak, ki kupi 10. jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler, Zg. Ročica 9. p. Zg. Stavnica, tel.: 062 732 036. Večje količine pripeljemo na dom. mpp MLADE KOŽE, srnaste, prodam. Zver, Mladinska 15, Odranci Tei.: 71 005, ml 998 ŠTIRI SVINJE, težke 100 do 130kg, prodam Ščap, Črnci 42 TeL; 61 671, int 58 m4076 razno KUHINJO, jedilni kotiček, spalnico in regal za predsobo, prodam po zelo ugodni ceni. Jože Cmager, St. Rozmana 14. M. Sobota. m 2072 ORIGINAL GOSTINSKO PRIKOLICO in počitniško prikolico Adria, postavljeno v avtokampu Plesa, Portorož, prodam Ivan Kranjec, Hotiza 164. m2062 STRUŽNICO IN REZKALNI STROJ za 6nomehaniko zelo ugodno prodam. Tel,; 61 205, m4O70 BOJLER, 51. spodnja montaža v pipo, in moped avtomatik, prodam. Tel.; 65 S92. m4078 SPALNICO prodam, na obroke. Tel.: 65 093. ■ mph NOSILNE GREDE. Srn; grede 4-8m; deske (plohe) 3 cm. pod 8 cm; prodam. Lendavska 42, PetiSovci, sobota, nedelja. Tel ; 042 S61 438. m2630 KORUZO prodam. Tel.: 76 077. m2635 POPRAVEK Pri objavi zahvale za pokojnega Janeza Karasa je priSlo do napake, zaradi katere se opravičujemo Pravilno besedilo je; Žalujoči: žena Emilija, sin Janez 2 ženo Ljubico, vnuka Romana in Ro- man ter sestre in brata. izpolnjevali še: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, delavec ali drug strokovni delavec, Šolski - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. a - da je pri svojem delu dosegel delovne izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge p vodje zavoda. pi Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v objavi razpisa na naslov: OŠ II Murska Sobota, Cankarfeva 91. MursW som »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščal liV roku. klPKM KIPROMA d.o.o. PODJETJE ZA ©BAPa INŽENIRING INTROO''^, pripT®'*''® se na r L poletne dl*' k’ Montaža in servisiranje domačih in uvoženih naprav za lokale, pisarne, računske centre, stanove^™ I Montaža in servisiranje ske vrtove. Z manjšo naložbo do ■ in ugodja v vseh ifT časih. Pokličite in zahtevajte KIPROMA, d.o.o., Nad «<[^1 / 30a, tel./telefaks 062 69** / aprila 1993 stran 23 ir if IH*' hp* S* (i>' ) J 1 I ir S» Si J J l> f Erta sama resnica je, ki je nihče ne more zanikati, resnica trpljenja. (tibetanska legenda) V SPOMIN Micki Korpič nas je zapustila pred desetimi leti. Ljii^^ la tebe živi, dokler živimo listi, ki smo le imeli 's ■1 radi V SPOMIN 5, maja bo minilo 15 let. odkar nas je zapustil naš Drago Škerlak iz Petrovec tTe nanj je Se vedno živ. _ ki se ga Se spominjate, prižigate sveče v govem grobu in nanj polagate cvetje. Vsi njegovi na I H ( ZAHVALA V 71. letu starosti niisjc zapustil dragi mož in oče Franc Maček iz Murskih Petrove« 1$ Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali vence, šopke, za sv. maše in druge namene ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici ter zdravnikom in osebju infekcijskega in internega oddelka soboške bolnišnice, Hvala tudi Gasilskemu društvu Murski Petrovci. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči, vsi njegtkvi V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 2. maj 1991, ko nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat Robert Rajh s Pelanjcev Čas mineva, žalost in bolečina pa za vedno ostajata v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njegovi 'I I ZAHVALA Jij e ■ h I*". l.-jl.'. ■ "i' + f; '1 Po težki bolezni nas je zapu- . stila naša draga Šarika Škerlak roj. Vukan, s Suhega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebna hvala družini Kandal-Kučan in Ivanu Erniši iz G. Moravec, zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka soboške bolnišnice ter onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala tudi dr. Prelogu, dr. Evi Koltaj iz soboške bolnišnice, dr. Vakslju ter sestri Francki iz onkološkega inštituta. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči, vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila naša draga žena, mati, stara mama in teta Marija Balek iz Ivanove« 43 M' hujiih bolečin, kot nate je boleč spomin. V SPOMIN Tih in žalosten je spomin na 28. april, ko mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, in dedi a ^'ala ki ^31 , letu s« Se ZAHVALA V 92. letuje tiho zaspala naša mama, babica in prababica Irena Horvat roj, Lippai Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so rajno med njeno boleznijo obiskovali, zdravili in tolažili. Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Heleni in Lini, znancem in prijateljem, ki sov najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Mure in Agroservisa. Posebna hvala g. župniku in pevcem za odpete žalosti nke. Ivan Marič iz Bratone« t*"- prinašate cvetje, prižigate sveče in ttiolite za njegovo dušo. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA ’^°sti je umrl naš dragi mož, oče, tast in dedi Stanko Zver 11 Beltince f vsem sorodnikom, sosedom. ste nam v težkih trenutkih stali ____________________-________-.... ^1** i"t njegovi zadnji poti. Posebna ^lostini,^^^'^'''^'j^'^ pogrebni obred, pevcem za ijl CaHoI,-................... J’-*’ r»_l žilluj, li h %i ’itlk; a ■t iji sodelavcem podjetja Rašica Bel-■setn Se enkrat iskrena hvala! ""fi: i. ®^ltinci 11. 4. 1Q93 *'^'*^*^’*^ Marjetka z mnžem ^nuka Saška in OuŠan ZAHVALA V SO, letu starosti nas je zapustila t^raga mama, babica in prababica Gizela Kučan iz Sala meneč 42 I ''jeni izrekli I ■VNrbn>’^'' ''bni vsem sorodnikom in sosedom. izrekli sožalje ter drago pokojnico ti k ! Pbsi, Ot-I red l^Osrl Hedviki za pomoč ■ Devr"^ nvala tudi g, duhovniku EriiiSi za ^'^'1'*^ be.sg^"' odpete Žniostinkc, govornici skeoiHrtr^ odprtem grobu in upokojen- “-»St, skem, J 1*" 'Zaprtem Se p Puconci, ^"krat iskrena hvala! '"fan I - ■■.■_Milkd ter vnuka BuŠan in Ikanilo Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in delavcem Doma oskrbovancev Rakičan za vso nego in skrb. Žalujoči: hčerka Elica Čisar in vsi njeni najdražji Žalujoči; mož Karel, hčerki Sonja in Darinka z družino ter drugo sorodstvo »t. Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je £iv//enje, nam ostaja zdaj praznina in veiika bolečina. Zaprt trudne si oči. bo/ečirto si prestal, zdaj boi v grobu mirno spat. ZAHVALA V 71. letu nas je po težki in kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Makovec iz Sotine Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem. Posebna hvala duhovniku in pevcem iz Petrovec. Žalujiičl: iena Marija, sin EmrsI, simiva Milini in Franc ter hčerka Marija I dničinomi Ob, kako je hiSa prazna zdaj, ko tebe v njej več ni, prej bita tako prijazna, . zdaj otolna tam stoji. zahvala Na cvetno nedeljo je v 81. letu tiho in mirno zaspal naš dragi mož. oče. dedek in brat Franc Seči iz Gančan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli, darovali cvetje in za sv, mate ter nam izrekli suialie PrisrCna hvala časriiima duhovnikoma za lep pogrebni □ v ■ □ ' . t. _ Hn.i/«nilrii O O lUSfl r\tr»ln» obred pevcem za odpete Jaloslinkc ter govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem GD. posebno domačemu GD ter sodelavkam Beltmkc iz IV_____________________itz.bnai iclrti^rii Roti nlafail Beltmec. Vsem skupaj iskreni Bog plačaj! Žalujoči v«, ki snao g* imeli ■ebincr»o radi Srce tvo/e ve^ ne bije, bolečin i/eč ne irpii, nam pa ialosi srce trga, dom je prazen trt otaien, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, last in brat Štefan Svetec iz Martjanec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bc rde novi za dolgoletno zdravljenje ter osebju intenzivne nege internega oddelka bolnice v Murski Soboti. Iskrena hvala g. župniku Štefanu Balažiču za opravljeni pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem kolektivov Mura El rad in Pomurske banke za darovano cvetje in izrečena sožalja. Žalujoči vsi njegovi. n Kako je prazen dom, dvoriiče, naše oko zaman te iSče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Pavel Bukovec iz Kobilja 158 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, botrini, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede, enako tudi medicinskemu osebju ambulante v Dobrovniku. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozalija ter hčerke Magduš, Matgit, Katica, Pavla in Gabika z družinami r 2£HDi? KRI NI Radgonski me cki Lendavski pereči t ! Kakšna setev takšna žetev : pravijo. Tega se zavedajo tudi pri KG Rakičan, vestni delavci [ so zasejali nekdanje grofofske ' I površine in ostale »table«, ki ' jih imajo v posesti. Sedaj jih s traktorji lahko opazite na : drobni zasebni posesti, ko de; lajo usluge sami sebi I Upajmo le, da zaradi teh »nefakturi ranih« stroškov ne j bo potrebno izklopiti ventilato-rejv na farmi v Nemščaku. * * * t Ob dnevu Zemlje je bila 1 pred soboškim rrgom zmage ! opazna pomembna tehnološka i novost. Zelenice ne bodo več 1 kosili s kosilnicami- ampak ! bodo zanje skrbele koze. Re-I somi minister Silvij Podle se k. i - Sičje novo tehnologijo z nav; dušenjem pozdravil in jo postavil na prevo mesto za ekološko sanacijo mesta. I S Saubermacher komunalo se je že dogovoril, da bo njemu in Stojanu Habjaniču - Stoletu. dala v zakup vrečke, v katere bosta pobirala kozje iztrebke. ' Zataknilo se je pri nakupu tehnologije za pripravo komposta. Omenja gospoda sta trdno od- ločena, da bosta z iztrebki po- ----------r" djetni) ravnala in jih bosta na ' v svojih prostorih na občini predelovala v kompost. * + + Soboškemu šefu kina Tonetu Vovku mikroklima v dvorani očitno dela velike preglavice. saj 50 se mu že nekajkrat med i vrtenjem filma pomešali pnme-! šali kadri različnih filmov. To ’ bi še nekako razumeli, če bi se mu dogajalo ob vrtenju trdih j porničev. * * * Zdaj že bivši kandidat za j mandatarja Slavko Švenda - Rasputin, se je znašel v nemilosti velikega vinogradnika, sadjarja in ozko specializiranega strokovnjaka za razseljevanje prašičev Luidžija - L, Slaviča. Ta je namreč prepričan, da z raiseljeVanjem ne more za- četi. dokler se ne odseli švenda. Sam je tako ali tako pretežni del svojega delovnega ; časa na sedežu dislociranega obrata. ; * * * Jože Tivadar neumoren za- I Dovoli čan« ( RO. : Zadnjič sem začel s kriminalno Zase je pač t^eba zgodbo o metalcu bombe ria Par- Najprej za tiizemeljtrtt rimn^kf cesti in tnnisnt hn on hiv/irtic OOtem PO rj Zadnjič sem začel s kizminalna fnTiEiiPla tega, da tiski »Radgori^ /olb^m inip|a t KjEsploti tdij' AH, m' ^vVIS?) piSeij je, je to MN ka) in stanovalci ulice. . - Še bodo 'ikci in pujski »kakali« po tej ulieil To bo še UDBa!^IS?) piSei kritično "T, mdj^tn sem imela dPvoljtegE iC ali CNN? Mogočej^roče. Vam bom pravočasno povedala o teh naši lepi Radgo^^^^K reči - pametno! Zakaj .. njih! _ Tako. Za prvič s^iB;j^B“«ayepetala! Oh, ^tega? Ja, saj smo pa o vsem skoraj bi pozabilaj,'"' ' Prvomajski krate;bo jutri zvečer'h^grajskem ..................... J. _.ri- Jiribu. In veste.fcaj? Nezaslišano! I^ša vlada , skem bifeju«. In zdaj sem tu! Znana in priz- morala ponižno prositi za dovoljenje sa-i nana »Radgonska klepetulja«. Pa dovolj bre^.-aSega pre.5yeUcga'graščaka gospoda’''M. Her- najbolje informirane me ženske, ko se^ .q , , i remo pri Marketu, frizerju ali pa v veznega razmišljanja (g. razaušljanja, saj že_i> coga^Radgonskega. Da te kap!_^ ,• ske razmiSljarao^s trezno glavo'jz- Sicer pa je naša občina (čeprav fc ni sprejet Žalostna^scm, hudo žalostna! Na naši in- proračun za leto 1993) silno ^gaia. Veste terni televiziji že dolgo ni bilo peturne nani- zakaj? Ja, vlomili so T to veličastno stavbo, zanke iz,-na^ga parlamenta. Ti hudimi spet Pametni vlomilci pa vlamljajo samo tam, kjer niso bili sklepčni! Na uho vam povem: spet se jei bogastvo. V mojo barakico na Tratah ne nekaj kuha! V nevarnosti je glavar občine! bodo vlomili! Ja, pfl zabojnike pri novem Počakajmo na cvetoči maj! gradbišču poslovna stavbe so že prestavili Ja, slišala sem, da je bila neka razprava s pIoČiiikjA-.-™ «t Šefe naporno, saj morajo ureditvi Gornje Radgone v kinodvorani. Pa sedaj z gradbišča (iz jame) iti na pijačo prek so se taki penili, da so se vsi mehurčkf razbil- ceste, potoka in Se železnice, nili! Brez besed sem! Še jaz ne vem ( le kako Ja, pa še to (zdaj pa nimam več besed): o Ja, pa še to (zdaj pa nimam več besed): bi potem vedeli naši funkcionarji urbanizma), vstopnina na Pomladni sejem je bila hudičevo kje bo postaja (rtiisUm avtobusfia). Pa kaj bo draga. Za nas Radgončanke. Pozdravlja vas z gradom, pa boj med Mirom (kakšna simbo- Radgonska klepetulja Alpsko mleko Jajca Navadni jogurt Skuta Surovo maslo Morska sol Jedilno olje Zvezda Vinski kis Sladkor Moka, tip 400 Moka, tip 500 Kava Barcaffe Bengulck Čokoiešnik Natreen Fructalov hruškov sok Pralni prašek Persil Mehčalec za perilo □amil Zobna pasta Derit-a-tned II 1 kos lonček 500g 2509 tkg II II 1 kg 1 kg 1 kg 100g 400 g 200 g 120 tab. 7 del 3 kg PANONKA M. Sobota 11,30 22,60 Shoping POTROŠNIK M. Sobota 69,40 12,60 22,70 Marjanca MERCATOR SLOGA VESNA POMURKA MERCATOR BTC G, Radgona Ljutomer Nemčavci J 1! m, tuba : rižanski cesn m zapisal, da ga mr- bivanje, potem pa se ‘ ,! zlieno dčejo na vseh koncih in stranstvu. V 1,1 krajih. Slutil sem, da ga bodo do gozdu, kjer so saj le letji videli Marijo, / T, . r :F J« UjnK i današnjega dne našli, saj je letji videli Marijo, j I znano, da naši ljudje radi sodeltt- oblast sklenila, da jejo s policijo. Pa nič od lega spet obujajo '^73 druženja! .kirobel bpet je odje- sem namreč videt, " W knilu eksplozija bombe, tokrar okrog trohnečega tk^'' ' J " ' ■ ■ moralo umreti pO 19 aprila, ob S. uri zjutraj, in sicer v gozdu Murska šuma. Policisti, kriminalisti in »občaniv so bili tokrat uspešni: neki Emi! iz nje. Petišovec je že priznal, da je on vrgel bombo v gozdu, odtočno pa saj si ga gozdar m JF'■J Z motorko, ljudje nav J Pa ne .. „ - . -kako Pfešušmieo,^^^ je zanikal, da bi se šel bombaša da bi ob daljšem gle"- js/jt na Partizanski cesti. Res mi ne gre torej v kamen,. v glavo, zakaj so ljudje naenkrat podobo. Ker sedanja vzljubili orožje? V mojih mladih fjg preganja več. letih tudi nismo bili nedolžni, prometni prekršek, toda bomb rnetali nismo, ampak ho dalo z dobro pKtivi- J smo se šli crapšicerje^ (črne seči, da bomo lovcev in divje ribiče, kar pa je ., r>cjt,„„r/,nce sat v ""ja na Partizanski cesri. Res mi ne gre vzljiihiit oroije? V mojih mladih v primerjavi s sedanjo bombaško v da bomo v Radmoiance, saj ne moremo modo tako mali gred, da nam krog streljajo Jh ^.3 ,. ... L ,_ I versko-naciona-j-č^ zaradi njega ni bilo treba k spo- vedi. Grehi pa bodo, kol vse kaže, odpuščeni uidi našemu Pranju, kajti prašek in vse, kar je v njem. v moji občini smo akrščenikir, 94,50 59,10 136,40 11,290 70,00 54,60 35,70 69,30 166,70 145,90 169,00 124,90 863,40 217,30 102,60 90,00 59,10 136,40 119,30 70,00 54.60 35,80 70,70 165,40 146,60 169,00 138,50 609,90 68,80 10,50 22,70 144,10 94,50 63,30 136,40 132,10 68,80 55,30 44,70 60,60 173,40 157,50 169,00 125,00 930,30 63,20 10,60 20,20 131,30 96,30 54,20 129,90 129,30 70,00 54,50 35,60 59,90 173,40 160,90 169,00 799,30 63,20 10,00 22,70 142,40 94,50 59,10 126,00 109,00 70,00 55.50 36,70 64,80 166,70 134,90 169,00 117,20 775,00 UNIVERZAL Lendava 6Ž60 12,00 23,60 131,30 99,50 63,80 136,40 112,30 70,00 54,60 35,60 61,60 173,40 126,00 153,30 142,90 922,40 227,60 227,90 227,90 216,00 217,40 115,50 102,00 107,50 99,50 115,00 Morebitne prevelike razlike v ceni so nastale zaradi različnega dneva nabave ati tudi različnih proizvajalcev. Kje bo novo odlagališče odpadkov v občini Gornja Radgona? Deponija za eno ali več občin? Že nekaj časa v največji tajnosti pripravljajo načrte za novo odlagališče odpadkov v občim Gornja Radgona, ki naj bi bilo urejeno po vseh predpisih in bi nadomestilo sedanje problematično odlagališče v bližini reke jMure v Hrastju-Moti. Vprašanje pa je, zakaj ljudje iz krajevne skupnosti, v kateri bo novo odlagališče, za to Še ne vedo! Komunalno podjetje Gornja Radgona je v lanskem letu začelo i intenzivno odstranjevati divja odla- sednik izvršnega sveta se je s tem namenom že tudi sestal s predstavniki krajevne skupnosti. Nihče pa se Še ni sestal ali povprašal predstavnikov tiste krajevne skupnosti, v kateri bo novo odlagališče odpadkov. V uradnem poročilu komunalnega podjetja piše: v...dokončno so izdelali idejno študijo za novo odlagališče odpadkov ter načrt za izvedbo in organiziranje strokovnih opravil in priprav za ureditev odlagališča komu- I gališča; z javnimi deli so odknli in j odstranili okrog 500 kubičnih me- : trov odpadkov, dvakrat na leto pa govornik zadružništva, kandi- | dat za poslanca, in pobudnik ; i v vseh krahh zbirajo tudi kosovne i odpadke. Čeprav so menili, da so v lanskem letu »uničili« večino divjih odlagališč, so letos zbrali še več kosovnih odpadkov. Najverjetneje so ljudje Šele to zimo začeli intenzivno pospravljati kleti in pod- ustanovitve gospodarske zveze I pri SLS, je prvi, ki je pobegnil f s potapljajoče se ladje Pa- ■ nonke. Sedaj pravi, da je edina 1 sjj-gjja prej niso vedeli, kam možnost za rešitev prekmnr- 1 večjimi odpadki, skega kinetgstva uveljavljanje i alpskega modela kmetovanja. 1 V ta namen je začel s prvimi vajami zbora lipovskih kmetov v JODLANJU. Prvi tenorist v zboru je Van ek Mesarič- Suli. Letos naj bi dokončno uredili dosedanje odlagališče odpadkov v Hrastju-Moti (pri tem bi uporabljali tudi mulj iz gramoznic), pred- nalnih odpadkov, faza 1. in 2.. Vse kaže, da je že vse nared za novo odlagališče odpadkov; spet so plačali drago študijo (le katera je že to po vrsti, saj vemo, da iščejo v občini Gornja Radgona lokacijo za novo odlagališče že več kot 15 let), ne da bi vedeli, če jo bodo lahko uresničili. Študija zaradi študije. Strokovnjak s ki se spozna na proble-maiiko zbiranja in odvažanja odpadkov, je pred kralkim povedal, da v Avstriji nimajo več nobenih problemov z iška* njem lokacij za odlagališče odpadkov - imajo jih v skoraj vsakem večjem kraju. Bernarda B. Peček Ta, ki mu bolj leži srbsko kolo, je že zahteval note. + * * Cene sadja in zelenjave Čarli Šiftar neprofitni državni poslanec pravi, da se sploh ne boji bankrota lendavske nafte. Če mu bo na njegovi pumpi primanjkovalo goriva, bo s cisteranmi začel voziti VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA vodo z ivanske kamenSčice, ki VUUU IViliJiAC lv.^7 d ( naSi" : jev. Na ta '‘-„^,1,1 skupno blizti 4. jj# jev priznavalnin^^^3jW drugih 4«(i bilo skorajda z 1 jev. Zaradi rajo, kot 1 konferenci v prihodnje pravice, ki so J' , 4 dobili. J i n Pomurska banK® 1 p’ jIi I - . Vaša Menjalniški tečaj Pomurske banke 26, aprila 1993, 1993 od 00.00, J Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. aprila 199J 00* .. Država Enota Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 60 vozil, prodali pa le 5. Jugo 45, letnik 1991, s 10.000 prevoženimi kilometri, je dobil lastnika za 5500 DEM; jugo 45, letnik 1988, s 67,000 prevoženimi kilometri, za 3500 DEM; škoda favorit, letnik 1991, s 24,500 prevoženimi kilometri, je veljala 7000 DEM; la da 1200, letnik 1984, s 57.000 prevoženimi kilometri, pa 1600 DEM. Znamka avtomobila Opel Vectra 1.6i Citroen Visa Golf JX BX 16 TGS Renault 5 Suzuki Swift GTI Renault 9 Fiat Regata 100 Chrvsler ES BMW 316 Zastava 101 Jugo 60 Lada Riva 1500 Lada Samara letnik 1990 1987 1987 1989 1992 1992 1988 1987 1991 1985 1990 1989 1987 1990 prevož. km 38,000 82.000 55.000 50.0(M 20.000 6.900 48.000 83.000 42.000 75.000 27.000 36.000 75.000 24.000 cena 22.5OODEM 5.7(»DEM 11.500 DEM J3.000DEM 12.7O0DEM 18 000 DEM 11.500 DEM lO.CMKJDEM 20.000 DEM 14.800DEM 350.000 SIT 5.350 DEM 4.800 DEM 8.000DEM Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA I(W 1(10 KH) KKl 1(10 1 Banka Slovenije 936,7946 1.952,(1995 6.599,4776 7,0(19« _ 7,267,3196 195,1774 1.934*^ 1?; r* ■, I 1 S TEKOČI RAČUN ,, za vaše udobje pri urejanju denarnih J - Članstvo v ACTIVI - možnost plačevanja s plačilno kartico na veČ kot 200 prodajnih mestih v Pomurju in Čez 4000 po Sloveniji, । - Bankomal - s pomočjo posebne , možnost (Jvtga gotovine v vseh večjih 24 ur na dan. h Ji liti' ■ t ji' liHl' - Plačevanje mesečnih obvezn^^^^evi^^^' (elektrika, komunalne storitve, radio^^ _ piši, telefon in podobno). - Dodatni limit za prekoračitve čunu. oa v*" .-*■ S