XIV List 100. gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr Ljubljani v saboto 13. decembra 1856. Malega gospodarja bogastvo. ljisea bo pridno razmetoval po senožeti in bo kertu za to hvaležen, da mu vzdiguje rodovitno perst izpod zemlje ne bo terpel germ o vj a in osata na nji, — ne bo pripušal , še manj pa (Dalje.) Ako vse to, kar smo dosedaj razložili, še enkrat na da bi se v jeseni, kadar je zemlja zmočena 9 y kratko povzamemo, bomo vidili, da vsak kmetovavec veliki spomladi pasla živina po senožeti,— mah bo izzačetka spom kakor mali si zamore najgotovejše in za zmiraj s tem po- ladi z brano spravljal s senožeti, ki jo bo križema pridno magati, da si leto in dan redi toliko živine kolikor je po- povlekel, —s sajami, pepelom, z gipsom, cestnim blatom in trebuje, pa nikoli več kakor toliko, kolikor je je preživiti v enakim gnojem bo muožil pridelk. stanu. Perva skerb mu mora tedaj biti, da pridela klaje Po ti poti si bo napravil bogato senožet, in če je za potrebo in da redi potem svojo živino dobro, ker le po poprej nakosil na oralu 24 centov sená in otave, si zamore njeni pridelk pomnožil na 35 in morebiti biti, da bo V % tem se splačuje kapital, ki ga gospodar na živino obraća, svest ne le da krava več molze in se vol bolje redi, tudi gnoj še celo na 48 centov je od take živine dvakrat več vreden. > in vse to brez copernije y le z Vémo, da mali kmetovavec ne more z veliko mero za umnostjo in pridnostjo. (Dalje sledi.) četi, in da le počasi jo zamore do pridelka obilniše klaje pripravljati; pa povedati mu moramo, da s klajo mora začeti. ker druge poti ni, da bi se s kmetijo svojo pomagati mogel na bolje. Kar tedaj naj več more, naj skuša, da bo ktere tudi na njivah svojih přiděloval živinske klaje. Ce tretji del polja svojega odloči za deteljo ali travo, da bo přidělal dosti klaje, bo zamogel kakošno kravico več postaviti v svoj hlev; od te bo imel mléka in tele, pa tudi več in teč-nej šega gnoja, tedaj bo zamogel une dvé tretjini svojega polja potem bolje gnojiti; na bolje gnojenih njivah bo pa Gospodarske skušnje. (Kdaj naj se kosi mèrva in otava?) Senožeti S3 dvakrat kosijo, in takih je naj več y y V naj se ko-p olne m přidělal več žita in drugih sadežev in tako bo na pridelk u pridobil, kar je na prostoru vzel žitu in verh tega ima že dobiček v hlevu. Razun klaje, ki si jo moder gospodar sam seje na polji, pa ne bo zanemaril tište, ki mu sama po sebi raste na njegovi senožeti ali na s paš nik u (gmajni). Pa-meten mal posestnik, ki že tako nima veliko posestva, ne sijo pervikrat, kadar je zgornja trava cetji. Kadar zgornja trava cvetč, takrat stoji senožet v svoji popolni moči; zgornja trava je tečna in spodnje trave se ne zgubi malo. Ako je bila o pravem času merva (senó) pokošena, je to tudi za otavo dobro, in zlasti malemu kmetovavcu zaleže otava za goveda čez zimo ve liko. dar je Škoda, da se kosnja otave opravlja tako rekoč, ka Večidel gospodarjev kosi otavo, kadar ima čas za nekteri kadar so veliko žetev opravili, nekteri V se le, bo še te malenkosti metal ptuj i živini pod noge, kar se vselej godi na gmajnah, kterih nobeden ne obdeluje, zato ker so lastnina vseh in ravno zato nobeden za-nje ne skerbi. Pameten kmetič bo tedaj vselej rekel : „jez hocem svoj delež naše gmajne sam imetij, da ga bom izoral in njivico napravil ali pa ga v rodovitno senožet sam sebi pre-delal; jez terjam, da se gmajna raz del i; če tudi majhen to preden za ozimino orjejo. Umen gospodar bo pri košnji otave gledal Ie na to, da mu je otava dober pridelk. Za pravilo (regeljco) smé veljati, otave ne kositi pred drugo polovico rnesca kimovca (septembra), to je, ne pred kvaternim tednom po Malem Šmarnu, zakaj takrat so trave tako dozorele, da veliko več pozneje ne pridobé, tudi je vreme takrat večidel dobro in tudi drugih opravil ni takrat preveč. Nekaj pa imamo gospodarjem o košnji sená v se kosček dobim, bom vendar vlekel desetkrát več dobička iz njega, kakor dosihmal, ko imamo vsi gmajno skupaj vedati, kar se bo sicer nekterim smesno zdelo spodarski časnik „Agronom. Zeit." po pravi go nobeden nič dobička od nje, kakor to y da živina y pa na nji strada". Tako bo govoril moder mal posestnik in ne bo odstopil od svoje pravice, ktero mu postava varuje. Pa tudi svojo senožet bo pridno obdeloval in ne bo , da bi trava rastla kakor bi sama hotla. Res je, kar pa je vredno, da bi nihče v nemar ne pušal, in to je luna. Naj si za-pomnijo to, da o m laj i (mladi luni) naj nikoli sená ne kosijo. Ceravno ima solnce veliko večjo moč do rast- lin na zemlji, vendar tudi luna brez moči ni 9 to 80 sku dal da mali posestnik ne more sam umetnih reči napravljati na bi mocirni svet z dragimi svoji senožeti, da suho deval ali suhi svet z dragimi napravami močil vendar pa tudi ne bo rok križem deržal in ne bo zadovoljen , da mu le malo in slabe travice zraste. Storil bo kar more pa veliko, če le hoče. Zamoke ali mehkot-nice bo zasul z zemljo, ali če ni drugač, tudi s peskom, š n j e poterdile. Mi nismo babjoverci, da bi se le po luni ravnali in da bi v versto tistih spadali, od kterih se lahko reče, da jih luna terka, — al to moremo našim kmetovavcem po mnogih skušnjah z dobro vestjó priporočati: Nikar sená napravami na ne k08ite o m laj i! zakaj dosti manj ga bote nakosilí mim ■■■■■I ■■ ■■ more kakor če ga kosite o polni luni ali zadnjem krajcu, ga bo vsaka živina raji jedla. Komur je na tem ležeče, da največ in najbolje merve nakosi, naj jo kosi o polni luni takrat kadar je zgornja trava v polnemcvetji. mocirju bo škoda bi senožet žeje ne terpela, to je, da bi ji vode ne manjkalo, ktera senožet ki ga je izkopal iz visjih suhih krajev, pal grabne, da se bo zamok odtékal, Obertnij ska. skušnja. (z m alarj kaj) Pol funta lima (kolnischen krepčá kakor cloveka kozarček vina, bo napravljal grabničke, Leim) naj se razmehčá v vodi kolikor je je za to potreba,, kjer koli bo vidil, da zamore kaj vode (deževnice ali sněž- in naj z 2 lotoma lojene žajfe dobro pokuha, v tem pa nice) vjeti in po senožeti izpeljati 9 vse kertine ali mrav- vedno pridno meša. Kadar je vse do dobrega stopljeno > i 00 V V naj so prilijejo 4 loti v vodi raztopljenega galu na, in vse lezece kraje. — Vsakdanje sprehajališče v mestu je ime-naj se enkrat dobro prekuha. Potem naj se tako naprav- nitni korso, naj daljša in deloma naj širokeja mestna ulica ljeno limasto mleko (tako se imenuje ta mešanca) přecedí med novim in starim mestom, v sredi najlepsih poslopij, naj in v dobro zadelani steklenici (flaški) spravi. Ako se kaka imenitniših teržnic in prodajavnic, ki sega od jugo-vzhoda malarija na papirji s tem limastim mlekom s sopicern (pen- od stare srange noter do morja; pri morji pa molo S. željnom) namaže, so farbe vse živejše in stanovitne Carlo, ki sega iz srede mesta v morje, na kterega levi već let. Kdor je enkrat to skusil, ne bo nikoli več drugač ravnal ; tako vesel bo. Kraj opisn e. Terst. * Pod stěnami golega Krasa v dolini, ktero od južne in vzhodne straní prijazni griči, od zahodne in deloma od severne zeleno jadrausko morje obdaja, leží Terst, bogato in pervo tergovsko mesto avstrijanskega cesarstva. Raz so8ednih gričev zagledaš v severo-zahodu bližnji otok Grado in polotok 0 glej ski, — na robu podgorja Divin (Duino) in zadej v sinji daljavi bele gore poleg Verone, ki iz globokega morja svoje stare verhovemolé, — na desni primorsko podgorje, Obci no, in na jugu, na osti zaliva teržaškega bližnji Skedin (Servola), kamor se posebno morje, strani stoje Lloydovi parobrodi in ua desni druge kupčijske ladije. Še bolj kot sprehajališča na suhem se obrajtajo na morji. Ne le, da se pridno obiskujejo ptuje vojaške, zunaj na morji stojeće ladije, temveč , ako je vreme ugodno in morje ne preveč valovito, posebno pogosto odrivajo brodnarji svoje čolne z razpetimi jadri od bregov, ko pri dobrem vetru kot tica ferčé s pevaječimi ali smodke puhajočimi mladenci, z boječimi deklicami, s pogumnimi možaki in skerbnimi mate-rami v bližnji s v. Jernej, kjer dobiš za dobro plaćo dobro pijaco, sladkega prosekarja, in za zdrav žeiodec zdrav prigrizlej. Od tod vživaš posebno lep pogled na zeleno morje proti zahodu, in kakor da bi iz morja rastel, stoji pred tabo krasni Terst po celem morskem bregu od svetil- nika na zapadu do novega Lazareta na severo-vzhodu. Ker Lloydovi parobrod poletnega časa pri lepem vremenu vsako pozimi teržaška gospoda rada sprehaja. Na gričih za_ me- nedeljo in vsak praznik Teržačane v sosedne primorske mesta: v Koper, Piran, Divin in Isolo v razveselje- stom leží v podobi polomesca stotero kampanij, obbanih od lepih vertov in krasuih nogradov, kjer se je obilo žlahnega vina přidělovalo, dokler ni huda tertna bolezen koncavala radi poslužujejo, vanje vozi i se vć, da se jih ne manjka, ki se te priiožnosti plodonosnih brajd. Dva drevoreda zaljšata okolico mest no; pervi se začne na izhodni strani v mestu, v ulici „Acque dotto posebno, ker na parobrodu godci lepo go dejo in se cele verste plesavk berhko sučejo u (vodotoć) imenovani, in pelje ven iz mesta v naj- Boschetto" kor prijetniši, od kamor se poleti sploh teržaška gospoda na sprehod pešč in v urnih kočijah podaja. Verh tega s starimi, z beršljinom ovitimi hrasti obraščenega in tù in tam nanovo pogojzdenega griča, kamor je več lepih cest in potov speljanih, se odpira naj krasneji pogled na mesto, njegovo okolico in na celo neizmerno morje. Tu stoji mestno strelisče, ktero se pa eij0f pohištva" so snažne in prostorne, in da ob kratkem Teržačanov toliko ljubljeni gaj » V V Mesto samo, močno polomeseu podobno, razdeluje, kasnio že zgorej omenili, imenitui korso, akoravno ne prav natanko, v novo in staro mesto. — Novo mesto stojí na vzhodni strani in po celi širokosti morske luke, je večje kakor staro mesto, prav suažno in lepo zidano, z ravnimi enako širokimi ulicami, ima poseben lep tlak iz silo velikih kamnitnih ploše, po kterih, ker so iz brusivnega kamna, mnogokrat zapaziš, da ljudjé sekire in enako orodje bru i • 1 t v i V • _ ... ne obiskuje toliko, kakor v mnogih drugih mestih, «^««j recem, prav prijei ker je preodaljeno, nekaj pa tudi gotovo zavolj tega, ker Btrani na podnožji nekaj je v gostivnici tukaj vse neizreceno drago in zraven tega rečem, prav prijetno je mesto. Staro mesto leží na zapadni kterem so grad sozidali, in de- grica, na loma na gricu samem, je kaj tesno, ima prav ozke ulice se še sploh tožbe čujejo o slabi pijaci; pa tudi střel neve- v • u 1 opombi), da se govori tako še dan današnji po Goriškem. Te besede je poterdil tudi neki učeni Slovenec iz Temnic ure in pol od Tersta) ; tudi ondi se govori še dan da- po s tare m, čeravno po malem že kran j čuj ej o. (Konec sledí.) nasnji in pom slovničnih cas o v t k itd 5 od kterega do zdaj se nismo imeli nepravega (obličnega) sedajn Kdor ne loči pra v ega časa, ta bode brodil po temi in imel marsikaj za zmoto, ali pa tudi za prav; ta ne bo vedil, kedaj se smé, kakor ee komu zljubi, verši1 Slovenski Rouiar. Koledar za poduk in kratek čas za navadno leto 1857. V Ljubljani natisnil J. R. Milic. Založil Janez Giontini. kalipa doveršivnik rabiti kedaj se pa m veršivnik postaviti 5 ta ne bode vedil j 9 duha Poprejšni „Koledar « za Slovence v povzdigo katoliškega je letos svoje ime in vredništvo premenil in pod ime- nom „Slovenski Romar", kedaj smemo rabiti sed 5 přetekli ali pa celó p vredovan od častitega žireškega kaplana gosp. Jerneja Lenčeka na světlo přišel. „Romal hodn vselej nauk kakor se nam hoče, ali vendar tako, da ostane 5 tis t pomen Kdor prebere o tem Navratil temu bo vse to berž jasno kakor ribje okó Kako marljivo in věrno je premišljeval g. pisatelj gla gole slovenske in slavenske sploh, to nam svedoči tudi pre gled onih glagolov, ki so v enem narecji versivni, v «nem ali v več drugih pa nam ni razodel doslej še d (str. 41) Tega nikdo, pa je vendar tako potrebno y n. pr. glagol „roditi" je po slovenski in po ki ver bom po domaći deželi pa tudi v ptujo bom rad pogledal; obiskoval bom domaće božje pota, pa tudi ptuj ih zanemari! ne bom; govoril bom od domačih reci, pa tudi od ptujih bom rad kejopominil; oziral se bom posebno na svete božje reči, pa tudi drugih navadnih vsakdanjih zadev grésil ne bom". S temi besedami naznanuje „Romar" do-ločno cilj in konec svojega romarstva, in kar je obljubil, je zvesto letos spolnil. Zraven navadne pratike in pratikar-skih vlastitost je prinesel namreč s svetimi podobami po- s i v e u i- po taroslovenski in po vseh drugih narec jih slav. pa d v • Takih je še več, posebno zlo žen ih (composita). Znamenito je, da je gledé na terpez najveća razlika med ónimi glagoli, ki so zloženi iz kakega predloga in pa iz mično je „nositi", „voditi", „voziti", r> hoditi i u Kaj viditi, kako včasih le poudarek (accentus) nike v doveršivnike preobr B,izmetat(i) (dovrš.); s u ali b 55 aca, n. pr. izmetáti" (dovrš.) 1 5? pa V) poglédati (vrš.) J n slov. „poslušati 55 r v (vrš.) c. izmétati" (vrs.); slov. „poglédati" pogledati" (dovrš.); božné pesmi: božično, velikonočno, binkoštno itd., dogodbe nekterih aposteljnov slov. zemlje; po teh sledijo tri podučne prigodbe, in za temi spet nektere pesmice; većina ostalih sostavkov je Ljubljani namenjena, kteri se mnoge vošila razodevajo, kako naj bi se na več krajih olep šala; pri-djani so tem vošilom tudi še nektere vsem Slovencem. Skle-pajo pobožnega „Romarja" nektere kratkočasnice. Iz tega obsezka V • je očitno, da „Romar" dobro nadomestuje JV U Vl lil l/j UM «,« Í.1/U11IU1 UVMI U 11 U U U All ViJt J }} darja za Slovence", pa tudi unanja podoba mu je lična. Kole rus. „posíusat tu b J5 poslouchati" (vrs.) poslušati", in polj. „posluchač 55 U 55 5 Novićar iz avstrijanskih krajev. le-ti trije so pa d o vrš. itd. — Ravno tako mika brati, kako ee spreminja terpež glagolski po različnempomenu: „ponositi" (obleko, opravo) slov., si Iz Istre 9. dec. U. G. Hvala, komur hvala gré Go b t k. in rue. glag spod JakobSajovec v Bersecu v Istri je res veri rodo d > polj auf „ponosič" b. „ponositi se" (kim t čim terpeti, prenašati) verš. ljub možak od nog do glave. Iskreno se trudi za bia 5 s panenoma t 1. stolz sein t in 2. sich auffûhren) verš. (str. 58.) Toliko le za pokusnj gor svoje sedanje domovine na vsako stran: v cerkvi, v šoli s podučenjem mladine v sadjoreji, ' v kmetijstvu in z djanskim gospodarstvom; tudi je člen družbe za kraško po- lov elov. t Razodel nam je g. pisatelj tudi nekoliko takih glago ki jih rabijo Slaveni za darujç gojzdenje. Na polji pisanja, kakor „Novice" vedó t tudi ni verši vne in za d 55 rečem 2 premorem ii 3 P » kaže u ii 5 55 5 perfektiven Form den richtigen Gebrauch und die Bedeutung der verschiedenen Zeit- und Aussageform und mit Berùcksichtigung zadnji. Za gotovo jim vém povedati, da je njegova valaška slovnica doveršena, in ako se s tiskarjem pogodi, jo bomo kmali prebirali. Da bi nam še svoje zaklade glagolice, ki jih je po starih cerkvenih napisih nabral, razjasni! in po „Novicah" razglasil, bi jugoslavenska po- aller Dialekte darzustellen". Vred. vestnica lep dodatek dobila! Poklon istriške deputacije Tako v 1. in 2. natisu nov. test.; tako („pošilem") govoré na za oslobođenje colne zaveze je bil od Njih Veličanstva v Rašćici, kjer je bil Trubar domá. namesto „pošiljam« (kakor Terstu prijazno sprejet. „Novice" so že uni dan povedale, da so tudi „odpuscem" namesto „odpuscam"); po tem takem ni to tisk. zmota namesto „pošljem" (Trub. piše „poslem"). Očitno je, da tukaj (Jan. 20. 21.) ne morebiti ponavljavni sed. c. zato ker se govori le od enkratnega pošiljanja. Da rabimo i 55 Cesar dovolili na to od novega leta naprej skozi 5 let, da koruzo , rež , ječmen , oves ne bo dače za napolico, ajdo 5 t bob lečo, grah, grahor, slad in turšično moko. Omenjena t terpežne gl. tudi za ponavljavne — tega ne bodem po- deputacija iz 4 premožnih mož se je naměřila prihodnji pust '.2 n a vij al. Pa le po Štajarskem (str. 61. d.) 3 v mnihu ernorizeu (str. 4 in knigi N a v r. Tako tudi v starosl. in primeri temu (str. 77. » v v • Isci v bi se za od prav o doganepoteg tudi na Dunaj podati, da nila, in je naberala po vseh srenjah dnarja za stroške potovanja ali za svoj trud ? in je nabrala 3000 ne vém: ali Zastran „zamórem" glej str. 55. Anm. Pis. gold., al upanje potovanja na Dunaj se ji je poderlo 9 402 ker so modri Vladar ji rekli, da ee zavoljo tega ji ni treba tcrih deželnih poglavarstev te dežele v zbor poklicani, da so razodeli želje in potrebe ogerske dežele, ktere se bojo traditi v Beč. Vsak Avetrijoljub vé, da dogana ni studenec bogastva za deržavo, ampak da zabraňuje domače blago v prošnjem pismu poklonile Cesarju, kadar pride spomladi prevelike sile unanjega. Zato naj dogana le zavera angležko pajčovino; mi sejmo lan in konoplje, in debela srajca terpela ; ako smo pa bolj premozni, obernimo se cesarstvo, in bolj ee bomo bo eaj kaj v Rumburk ali kamor koli v naše hvalili kakor s ptujo tančico. Na kratko rečeno: Nam Ietri tje. inje ki pa Sedaj ee je oglaeil vladni list francozki „Moniteur" napovedal, da ee*bo zbor v Parizu se ta mesec snidel bo v pretres vzel 1 e tište rusovsko-turške zadeve, o kterih so si vlade navskriž; „Moniteur" se nadja, da ee bojo lahko kmali (?) porazumele". — — Naklepi nap o li ta nskih janom dajte Ljubljano, Gradec, Dunaj bližej — doveršite že- prekucij niso tako malopomenljivi, kakor se je v časnikih leznico, dodelajte ceste — in bolje bomo živeli kakor sedaj, bralo, ker 8. dan t. m. je bilo življenje kralja napolitanskega posebno ako se nam terta spet ozdravi. Pusti Kras pogoj- v veliki nevarnosti. Ko je namreč kralj* napolitanski po vo zdite ter zaprite burjo, da nam viharji oljk nepolomijo! jaski masi ogledaval armado, je skočil iz verste neki vojak Komur je mar za blagor domovine, naj se odpové sebično- 3. strelskega batalijona inje z bajonetom hotel prebosti kralja ; revah masti, naj se prime djansko sad- pa ost bajonetova je odletela na rnkem persnem orožji ; v sti naj si išče pri joreje, naj pomaga sviloreji na noge, naj umno polje ob • V V • tem pa je pricujocî polkovnik Latour zgrabil vojaka in ga deluje in za izrejevanje koristne živine skerbi, naj stopi na tla vergel. Neuenburžka homatija se čedalje bolj v kolo možakov, kteri so namenili silno burjo ustaviti in zapletuje; po izgledu pruske vlade terjate tudi francozka in sušo iz Primorskega pregnati Krasa ! z ogojzdenjem žalostnega rusovska, naj švajcarska vlada izpusti vjete brez eodbe ona pa tega noce, in tudi angležka je njenih miecl. Kaj bo Iz Pole V Istri 9. dan t. m. ee piše, da eta danes tedaj iz tega? se ne vé. — 26. dan t. m. se je rusovski zjutraj kmali po osmih presv. Cesar in Cesarica s svojim kouzul z veliko mošnjo dnarja podal na Cetinje; pravijo, da spremstvom na ladii „Elizabeti" iz Benetk se pripeljala; rusovska vlada želi, naj knez čeruogorski kaj malega od ž Njima sta bila tudi brata cesarjeva nadvojvoda Ferdinand svojih terjav do Turkov odjenja brez škode za svoje pravice. Make in Leopold in pa brat cesarični vojvoda Karl bavarski. Po po8ebnem ukazu papeževem je general-vikar rimski Ogledali so mornarske naprave, pomorski manever in starine za povedal, da po vseh cerkvah papeževe dežele naj se pri imenitnega mesta; zvečer je bilo mesto z amfiteatrom in mašah teatrališka godba in teatrališko petje odpravi; na-luko vred razsvitljeno. netke nazaj. polnoči so jadrali spet v Be- mesto tromb in pavk se ima le koralno petje, epremljevano Iz lačiču tako Zagreba se piše, da je svitlemu gosp. banu Je Odleglo, da ni bolezen več nevarna. Iz Ljubljane. Kakor se sedaj kaže, smemo terdno upati, da v kratkem bode ljubljansko močirje (Mo-raet) nehalo močirje biti, ker nek Ceear sami, po pismu iz Tereta, to določno želijo. Ker pa perva potreba, da se povodnjam na Ijubljanskem mahu konec stori, je to, da se tako imenovani „Gruberjev kanal" zniža in tako ob ve- samimi orgija mi, vprihodoje v cerkvi slisatL Slovenske národně pesme po Varaždinski okolici in po bližnjem Stajerskem Nabral M. K racmanov. 7. Slabo plaćana služba V/ Sestra šiva, sestra šiva i Poleg bratec spava, Hoj joj, tak tak tak likih vodah Ljubljanici hiter odtok napravi, je vsled c. k. Poleg bratec spava j Priceli su, priceli sa Devojke deliti, Boj joj, tak tak tak, Devojke deliti. ministerskega ukaza přetekli torek pod predsednistvom Njih eks. gosp. deželnega poglavarja bilo posvetovanje, h kteremu je bil tudi odbor kmetijske družbe povabljen: za koliko naj se imenovani kanal zniža ; doloceno je bilo, da za 4 čevlje in 8 pavcov. Vse druge obravnave o tej zadevi bojo sedaj hitro sledile. Vidiš, bratec, vidiš bratec, Kak ti gradée gori. Hoj joj, tak tak tak. Kak ti gradée gori. V poslednjem zboru mestnega odbora je Naj ti gori, naj ti gori Bog daj, da bi zgorel, Hoj joj, tak tak tak. Bog daj. da bi zgorel. bilo sklenjeno, naj se, ker se je zvedilo, da gaz na os veća v a (Gasbeleuchtung) Ijubljanskega mesta bi ne utegnila dosti čez 1000 gold, dražja biti memo sedanje oljnate , po spešijo obravnave za napravo te osvečave s dotično teržaško Jedno leto, jedno leto Meni dali, meni dali Staru baburinu, Boj joj, tak tak tak, Staru baburinu. Priceli su, priceli su Konjiće deliti. Hoj joj, tak tak tak, Konjice deliti. Meni dali, meni dali Ljubljanski sejm se bliža svojemu koncu; Ie Tam sem služil za lePu devojku, Staru kljusetinu, družbo. smajni dan in v sredo po tem se je snidilo precej ljudstva, sledeče dni pa je bilo malo kupca, pa tudi ptuj ih kra- Hoj joj, tak tak tak Za lepu devojku. Hoj joj, tak tak tak Staru kljusetinu. i marjev je prišlo manj kot drugekraíi na ta sejm. Živine so Drugo leto. drugo leto|, le kakor za sređen sejm pripeljali, pitanih volov pa celo Tam sem služil za lepogkonj malo, ki eo se prodajali po 22 do 23 gold. cent. Novičar iz raznih krajev. C. k. ministerstvo je ukazalo, da v ljudskih šolah imajo vprihodnje župani poberati učnino ali šolski dnar od ga potem skupaj za vsaki starišev, ki imajo otroke v šoli, in mesec izročiti učitelju; 14 dni po preteku vsakega meeca se imajo z bukvicami izkazati, v ktere so zapieali: kdo je plaçai, kdo pa ne. Za dolgove eo župani odgovorni ; njim se bo poelala ekeekucija za ne odrajtani dnar, in oni naj se potem za povračilo ekeekucijnih stroškov deržé dolžnikov. Sliši ee, da na Ogerskem so bili vsi predsedniki pe- *) 0 zadevah Krasa se zdaj drugega nie ne vé in ne sliši kakor to, da je vsaka pretura dva poslanca v zbor v Terst poslala. Sam Bog vé, kdaj bo kaj s Krasom? Po mojih mislih ee bo tako dolgo prazna slama mlatila, dokler se Kras ne razdeli. Po razdelitvi pa si upam delež svoje srenje sam e drevjem zasaditi. Pis. Hoj joj, tak tak tak Za lepog konj Priceli su. priceli su Puškice deliti, Hoj joj, tak tak tak Puškice deliti. Treto leto. treto leto Meni dali, meni dali Tam sem služil za lepu puškicu, Staru svu škerbavu, Hoj joj, tak tak tak. Staru svu škerbavu. Hoj joj, tak tak tak. Za lepu puškicu. *) Primeri Vuka „Srpske pjesme" I. 428. str. 595. pes Pogovori vređništva. 1841 Gospodu U. G. v R. : Na vprašanje Vaše je spominek nemu gosp. prof. J Kerstniku, pravému ocetu šolske mla dine dr. Kl ? za kterega je pred nekimi leti neki poštovan poslanec gosp una tudi po Istri dnar poberal, že pri sv. Krištofu naprav- ? Vám damo vediti, da Kersnikov spominek že stoji odju!ijal8óo » Novice44 so v 59. listu tistega blagoslovlj popisale Današnjemu listu je pridjana 4. póla „Občne po v e s t n i c e u Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : JoŽef Blaznik