[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. 'AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo:. Z« vero In narod — z« pravico in resnico — od boja 'do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH, štev. (No.) 117. ** chicago, ill., četrtek, 17. junija — thursday, june 17, 1926. LETNIK XXXV, katoliške hiše v chicago bodo dale i6o,ooo de- legatom evharistič nega kongresa zavet-ja; 75,000 oseb bo pa našlo vse potrebno po hotelih. _ Chicago, III. — Računa se, da bo imelo naše mesto v nedeljo dne 20. junija v svoji sredi blizu en milijon gostov, kar še ni nikoli imelo in zlepa fie bo. Naši mestni očetje, na čelu jim župan W. E. Dever, kakor tudi vrhovni poveljnik Policije, vsi so obljubili storiti kar bo v njihovi moči, da se to Množico sprejme tako, da se bo čutila kakor bi bila doma. Vsaka katoliška hiša bo njih dom, vsako katoliško srce bije ^a nje. Dobro došli bodo in v cast si bodo štele vse hiše, v katerih bodo prebivali — tujci, ^ po imenu, drugače pa naši ^''atje in sestre v Kristusu. 160,000 udeležnikov bo našlo zavetja v katoliških hišah Našega mesta. V hotelih je Preskrbljeno za 75,000 oseb, v«ak kotiček, vsaka postelja za dni v katerih se bo obdržaval kongres, je pripravljen za debate. Največ obiskovalcev bo v našem mestu v nedeljo, tako se s°di radi tega, ker bo otvoritveni d.an kongresa in ker ima-•!? liudje več časa. Prišli bodo 12 bližnjih mest zjutraj in se vrnili na svoje domove še tisti večer. Po New York Central Progi bo prispelo v Chicago 20 Posebnih vlakov v nedeljo zju-t raj, vrnili se bodo še tisti ve- v Cer. Iz Detroita se je priglasilo Za posebni vlak 6000 oseb. Kardinal Mundelein je obljubil sv. očetu ko se je naha-3a' v Rimu, da bo v nedeljo, ko Se začne osem in dvajseti ev-haristični kongres, prejelo v chikaški knezoškofiji 1,000,000 oseb sv. zakramente. O, dal da bi med temi bilo veliko Zgubljenih ovčic, ki tavajo po '^gotovih potih proti zevajo-cem prepadu — pogubljenja. D,al Bog, da bi spoznali svojo Zrrioto in prijeli za roko, ka-*°ro se jim bo nudila v pomoč. V torek je z avtomobilom ^Potoval iz Centuria, Wis. .ev- Philip Gordon, sin indijskega poglavarja rodu phippewa, spremljajo ga štir-^ Poglavarji omejenega rodu. "ather Gordon bo gost naše ^°venske sekcije v torek dne 22- junija. FRANCIJI. Finančni minister Peret odstopil, na ministerski seji se bo določilo kdo bo prevzel njegovo mesto. — Frank zopet padel. — Za rešitev finančne krize nobenega upanja. Pariz, Francija. — Francosko državo spremljajo krize ena za drugo. Že se pojavi žarek upanja, a zopet izgine in novo breme se naloži na name francoskega ljudstva, ki že o-maguje. — Davki so neznosni, draginja velika, plača še od daleč ne odgovarja razmeram. V torek opoldan je podal rezignacijo francoski finančni minister Raoul Peret. Kabinetna kriza, katero se je pričakovalo je prišla, vprašanje je, ako ne bo dalo to povod za rezignacijo celega kabineta, kateremu na čelu je BrLand. Frank rapidno pada; med politiki je naštela panika. Ljudstvo kupuje tuje valute, gorje pa onemu, ki ima družino in služi z delom svojih rok. Draginja je velika, revščina je v vrstah delavskih družin, pa tudi med uradniki ni veliko bolje .Poročilo pr.avi, da so državni uradniki predložili vladi zahtevo po višji plači. V torek večer se je vršila ministrska seja, na kateri se je razpravljalo kdo bo prevzel mesto finančnega ministra, ali pa, ako se odstopivšega pregovori za nadaljnjo delovanje. EKSPLOZIJA V ALTON PET MRTVIH. °KOLU SVETA V 30. DNEH. New York, N .Y. — V sre-0 jutro sta odšla od tukaj na letovanje okolu sveta Edward • Evans, multimilijonar iz Delita in časniški poročevalec piton Welty. Potovanje bo ''ajalo le 30 dni, mogoče še »nanj. New Yorka st.a odšla o £°lnoči s parnikom Aquitania, Jateri ju bo pripeljal do Cher-, ?urga, od koder bosta z naj-, ltpejšimi vlaki in po nekaterih raiih z letali nadaljevala pot, ,6 da bi se kje kaj več mudila *a«or neobhodno potreba. Ta- nameravata prepotovati *opo in Azijo. Dalje s parkom preko pacjfjka jn zopet ' letalom preko Amerike na esto od koder sta se podala 'a.Pot. Določenih imata šest j^1 Preko Atlantika, dva pre-Kvrope, osem preko Azije,• eve* preko Pacifika, dva po PRI UMIVANJU O KEN J SMRTNO PONESREČIL; UBIL PASANTINJO. Chicago, 111. — Na Adams in Dearborn cesti je v 12. nadstropnem poslopju umival okna neki moški, ki pa je tako neprevidno ravnal da je padel in podrl na tla neko pasantinjo; oba sta bila na mestu mrtva. Pogled na truplo moškega je bilo nekaj groznega. Žalostni prizor je videlo na stotine ljudi; nekatere ženske so postale histerične. DEMONSTRACIJE Y BERLINU. TAJNIK ITALIJANSKIH FAŠISTOV. IKffi'"'' Alton, 111. — Pri Standard Oil kompaniji je nastala eksplozija, na mestu je umrlo pet delavcev, dva sta pa zadobila težke poškodbe. Po razstrelbi je izbruhnil požar, ki je zmedo še le povečal, škoda je velika. Kako je nastala eksplozija ni pojasnjeno. -o- DVOBOJ POLJSKEGA GENERALA Z GROFOM. Varšava, Poljsko. — V torek se je vršil dvoboj s samokresi med grofom Skrzynski-jem in generalom Szeptycki-jem, ki je bil povod prepira vsled zadnjih dogodkov na Poljskem. Dvoboj se je vršil v hiši nekega prijatelja. Sekundanti so bili na mestu. Dogovorjeno je bilo oddati le en strel v razdalji 15 korakov. Na signal "ogenj" se general Sceptycki obrne in sproži. Krogla je oplazila grofu lase in se zarila v steno v sobi. Grof Skrzynski pa povesi revolver rekoč: "Izjavljam prostovoljno, da jaz ne streljam .Ako se nahaja kdo tukaj, ki misli, d.a je potreba braniti njegovo čast, naj strelja, toda jaz ne bom streljal." Med socijalističnimi demostra-cijami je prišlo do spopada; 50 oseb je bilo več ali manj ranjenih. — Dijaki Hanover univerze na stavki. Berlin, Nemčija. — Pred pa-1 lačo — bivališčem bivšega nemškega cesarja so socijalisti demonstrirali, prišlo je do spopada med demonstranti in o-nimi, ki so proti temu, da bi se konfiscirala lastnina princov in članov cesarske rodbine. Ranjenih je bilo okrog petdeset, nad 100 demonstrantov je policija aretirala, izgredi so trajali celo noč. Socijalisti kopičijo gradivo slabosti bivše vladarske hiše, s tem orožjem naskakujejo tabore onih, ki se pokorijo onemu členu ustave, v kateremu se brani lastninska pravica. Ako se bo pri splošnem glasovanju dobila večina za konfiskacijo, vlada ne bo smela konfiscirati posestva bodisi princev ali či-garkoli državljana nemške republike, ker če bi to storila, bi kršila oni člen ustave, ki je za zaščitbo lastninske pravice. Kakor je že bilo poročano, sd bodo vršile splošne volitve dne 20. junija. Neko poročilo se glasi, da ni upanja, da bi se dosegla potrebna večina — 20,-000,000 glasov. Dijaki hanoverske univerze zahtevajo odstranitev nekega profesorja, čigar politika je v kontrastu z ono konzervativ-cev. Ker pa vlada ni hotela u-goditi zahtevi, so proglasili generalno stavko, prizadetih je 90 odstotkov dijakov. Slika nam predstavlja Au. gusta Turati-ja, novega vrhovnega tajnika fašistovske stranke v Italiji. KRIŽEM SVETA. novi rekord v hitrosti z letalom; 220 milj v 70 minutah. Dayton, O. — Poročnik C. Moffat, izkušeni pilot, ki na McCook letalnem polju pre-iskuša aeroplane, je dosegel novi rekord v hitrosti in sicer v 70. minutah je preletel 220 milj, toraj domalega, v eni uri 200 milj. Rekord je dosegel z novim letalom novega tipa, ki je bil opremljen z "supercharger." Polet se je vršil med McCook in Selfridge posf. MELLON IN FARMARSKO VPRAŠANJE. Iz Jugoslavije _ »5»? inženir janko hainrihar težko ponesrečil v riži nad kokrško dolino. — na grozen način si vzela življenje kuharica. — druge zanimive vesti. Predlog, v katerem se priporoča ceno žitu na domačem trgu zvišati nad ono po kateri se prodaja izven naših meja, senat ne sprejme. Ameriki. Ako se jima to posre či, bosta dosegla rekord za pot okolu sveta, v najkrajšem času. DELEGATI V ŽENEVA HOČEJO POČITNICE. Ženeva, Švica. — V pet in dvajsetih dneh so imeli delegati na konferenci v Ženevi 18 sej, katerih vsaka je trajala po tri ure. Admirali in generali so od "napornega" dela tako izčrpani, da predlagajo, naj se glasuje za počitnice. Najbrže jim ni po volji, ker se preveč govori o razorožitvi. Vršilo se je med delegati glasovanje za razorožitveni program. Za a-meriškega sta glasovala le dva delegata. To sta delegat Zed. držav in švedski. Za francoskega so pa glasovali zastopniki Francije, Italije, Japonske, Poljske, Romunije, Čehoslova-ške in Belgije. Glasovanja se niso vdeležile sledeče države: Argentina, Brazilija, Bolgarija, Finska, Nemčija, Jugoslavija in Španska. — Evansville, Wis. — V Lake Leota se je kopal Cyril Montgomery, star 31 let. Začel se je utapljati, nekdo mu je priskočil na pomoč, rešitev pa je zabranil zvesti nes utapljajočega, ki je rešitelja zagrabil za roko. Montgomery je utonil. — Hoboken, N. J. — Osemletni Salvatore Rotti, je padel v globočino 80 čevljev in tako srečno priletel na zemljo, da je zadobil le malenkostne poškodbe. — Gastonia, N. C. — Od tukaj poročajo o strašni vročini, ki je vladala od maja in grozila, da bodo poljedelci občutno prizadeti. Vršile so se molitve za dež, ki pa niso bile brez vspeha, začelo je deževati v splošno zadovoljnost farmer-jev. — Mitchel Field, N. Y. — Poročnik Robert B. Williams' ni prispel ob določenem času na mesto s svojim letalom, tovariši so v skrbeh, da se mu je med potjo pripetila kakšna nesreča. Nekateri so ga šli iskat, a so se vervrnili, ne da bi ga našli. « — Vancouver, Wash. — Poročnik Henry Good, rezervni častnik iz Portlanda je umrl strašne smrti, ko se je letalo s katerim je krožil nad Pearson letalnem polju vnelo in treščilo na zemljo. — Martinez, Cal. — Od tukaj poročajo, da je neki avto v katerem so bile tri osebe zdrknil z mostu v vodo; vsi trije so našli smrt v valovih . — Madrid, Španija. — Pri bikoborbi je razdraženi bik nasadil na svoje rogove biko borca Mariano Montesoja, ki je bil na mestu mrtev. — Mount Vernon, 111. — Tukaj so aretirali Mayne W.attsa, ki je nameraval umoriti svojo taščo, Mrs. Doro Hampton. ROMARJI PRIDEJO V G. Hainrihar težko ranjen. Na istem mestu, od koder so pripeljali tri izletnike, ki so se ponesrečili binkoštne praznike, se je ponesrečil mlad gorenjski inženir g. Janko Hainrihar, sin posestnika in lesnega veletr-govca na Fari pri Škofji Loki, kjer je sedež trgovine, ima pa trgovina tudi več nakupoval-nic, podružnic in razpošiljal-nic, kakor tudi v Ljubljani. — Mladi inženir je zgradil na visokem posestvu svojega očeta nad Kokrško dolino razne priprave za spravljanje hlodov in drugega lesa v dolino. Domačini imenujejo taka umetno zgrajena korita za spuščanje hlodov in lesa po domače "ri-In v taki riži se je ta mož — njen graditelj, ponesrečil, dasi je bila jako spretno in gozdarsko strokovnjaško zgrajena in so spravili po tej riži že v do- Washington, D. C. — Doslej je še bilo vsaj malo upanja, da že. bo sprejet predlog, z.a katerega se poteguje poslanec Hau-gen z nekaterimi tovariši, v katerem se predlaga višja cena za farmerske produkte na do- 'velikanske količine lesa mačem trgu, da bi se lažje ce- lino, pri čemer se ni pripetila nejše prodajalo ono kar ima do sedaj še nobena večja ne-r>aš farmer v izobilju, na sve- sreča. Nedavno pa je zastala v tovnem trgu. Zakladničarski tej riži precejšnja količina le-tajnik Andrew Mellon, je pa sa in graditelj inž. Hainrihar je temu predlogu prizadjal uda- šel sam na lice mesta, da se rec, da se lahko z gotovostjo prepriča, kje se je riža zajezi-trdi, da ne bo dobil potrebne la. Hotel je napravo pregledati večine v senatu. sam na licu mesta in ni dopu- Mellon pravi, da je ta pred- stil, da bi se kdo izmed delav- CHICAGO v petek ob 3:50 popoldne, chi-caški čas, na Dearborn postajo. Avtomobili se zbero pred ceV-kvijo ob 3. p. m. in gredo skupaj na postajo. Sprejemni odbor naj bo polnoštevilno zbran. log, ne le ekonomično nezdrav, temveč tudi škodljiv tako kon-sumentu kakor producentu. Mellon je tudi dal razumeti, da bo Coolidge predlog vetiral. Tajnik Mellon se je postavil na stališče kot zagovornik kon-sumenta. Rekel je, ako bo ta predlog sprejet, bo kupna moč, zlasti delavca slabejša, čim dražji bodo farmerski produkti. Glede nato izjavlja, da je ta predlog ekonomično nezdrav, vsled tega priporoča senatorjem naj glasujejo proti predlogu. -o- ODKRITA ZAROTA V SEATTLE, WASH. Seattle, Wash. — Policija je bila obveščena, da je skovana zarota za umor Mrs. Berthe K. Landes, ki je nedavno bila izvoljena na županski stolček v Seattle. Zaroto je odkrila neka oseba, ki je prisluškovala pogovor nekih sumljivih moških, ko se je vozila iz Everett, Wash, v vlaku. Policiji so znane vse podrobnosti. Mrs. Landes ni prav nič vznemirjena. -o- PRI KARTAH HOTEL SLE-PARITI, BIL JE USTRELJEN. Hammond, Ind. — Profesi-jonalni igralci imajo vedno o-rožje pri sebi, ki je namenjeno tistemu, ki bi se ga dobilo, da hoče pri igri slepariti. Taka u-soda je zadela Johna Polita-ris-a, ki je pogledal spodnjo karto, misleč da ga nasprotnik ne vidi, v naslednjem trenutku je pa že padel po tleh težko ranjen s kroglo v spodnjem delu telesa. ta predsobe in spalnice ter jih je moral ključavničar vlomiti. V spalnici se je nudil vstopiv-šim naravnost strašen prizor. Na pogrnjenih posteljah vsevprek je ležala služkinja Slava, vsa v krvi z globoko zeva-jočo rano na vratu. Postelja in tla so bila vsa prepojena s krvjo, ki je iz strašne rane brizgala okrog. V roki je držala še britev, z katero si je z enim zamahom prerezala vrat skoraj do hrbtenice, tako da je v nekaj sekundah morala izkfc-vaveti. Poleg samomorilke je ležal na tleh šop okrvavljenih pisem, katere je pisala svojim staršem in znancem. V pismu na starše se poslavlja od njih ter trdi, da si mora končati življenje iz važnega vzroka, katerega ne more razkriti. V drugem pismu je zalepila 1000 dinarjev s prošnjo, da se porabijo za njen pogreb. "Življenje si končam," piše v tem pismu, "ob pol ene popoldan," kar je najbrže tudi izvršila. Ni še u-gotovljeno, kaj je tiralo mladega in pridnega dekleta v smrt. Za dekleta z dežele so tla v mestu nevarna in opolzka. In mogoče je ta mestna pokvarjenost vzrok prezgodnje in strašne smrti mladega dekleta. -o- Živinski umor v Zagorju. cev podal na nevarno pot. Nekaj hlodov je namreč zastalo na najvišji točki, kjer vodi riža y noči na četrtek 27. maja preko več metrov visoke peči- ob dveh zjutraj ie Ivanka Tre_ ne. Pri pregledovanju pa je'ušak iz Toplic> stanujoča v mlademu inženirju spodrsnilo kolonijah pri Zagorju, umorila in omahnil je proti strmini. svojega moža Lovra Trebuša-Njegov spremljevalec ga je si- ka> zidarja pri rudniku, s sekiro. Popoldne je še delal tako cer še pravočasno zgrabil za suknjič, toda isti se je v rokah odtrgal in inženir je zdrsnil po koritu. Na ovinku je vrglo nesrečneža iz korita in padel je v globoko peščeno strugo. Nje- zvani "Ueberschicht." Zakonca se že dolgo časa nista razumela in prepirala, bila sta oba vdana pijači. Vzrok je menda iskati v tem, da mož ženi ni ho- gov spremljevalec, ki je bil td dat- denavja> Zapušča pet očividec nesreče, mu ni mogel nepreskrbljenih otrok, od katerih je najstarejši 12 let star. Ko je bila izvršena obdukcija, je žena posteljo polila z bencinom ter hotela vse odgnati. Seveda so jo aretirali. 'AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI prav nič pomagati, ker je le malo manjkalo, da ni tudi on omahnil za njim. Priklical je takoj svoje tovariše na pomoč. Prenesli so ponesrečenega inženirja z velikimi težavami v dolino, odkoder so ga prepeljali z rešilnim vozom v ljubljansko Leonišče. V Leonišču so u-gotovili, da ima inženir težke poškodbe na glavi in rokah, najbolj nevarna pa je poškodba na hrbtenici. Vendar pa u-pajo zdravniki, da bo ostal pri življenju, če se ne pojavijo kake komplikacije. Pač pa bodo poškodbe težko brez trajnih posledic, posebno vsled poškodbe na hrbtenici. -o- Strašen samomor služkinje. Samomorilna manija je v Mariboru zopet terjala svojo žrtev. Na binkoštni pondeljek si je na strašen način končala življenje 241etna kuharica Sla va Glad, doma iz Golika pri Brodu na Kolpi. Njeni gospo darji so se popoldan odpeljali na izlet v Rogaško Slatino. Ko so se zvečer vrnili, so našli vrata od stanovanja zaprta in šele s pomočjo ključavničarja so lahko vstopili v stanovanje.— Enako so bila zaklenjena vra- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluiite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah: 500 Din ---9 9.45 < v 1,000 " —-$ J 8.60 T \ 2,500 " --1 46.25 \ 5,000 - > 92.00 ^ 10,000 " _1183.00 * V \ 100 lir 200 u 500 • 1,000 * _l 4.40 \ _t 8.45 i •s. "A -$20.25 -139.25 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina j« v teh cenah 2« vraču-nana. 1 Zaradi hestalnosti ceH ie nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajns so cene dneva, ko denar sprejmsmo. Nakazila se ImSujejo po poitl ali pa brjoiavno. i1 * IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA ERA-JA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite hal ""Sj zakrajSek & Cesarici 1.455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y, Amerikanski Slovenec AMRR1KANSKI SLOVENEC Errj |n pajst«r«jij tloTMuki list !,., ... » Ameriki« l>l Uttanoyljeji lets MU Izhaja viak dan raxoa aadalj, van-Mitov hi 4mtov M Izdaja In tiskal EDINOST PUBLISHING CG Naslov uredništva la myrave] 184» W. 22nd St., Chicago, IJU. Tilefpa: Canal 0091 Naročnin«) jSa čelo leto! Ca pol leta _ Za Chicago, JCaoatti (a Za celo leta . t* pol leta . ..... _$5.00 2,50 Infra 8.00 ».00 Tka first mul jtha aldaal M» ▼eni an newspaper in Amerlcg. Established J89L 2«tind ialliy, except Kajada«. to« Um 4*r $ttox kalMarth Published by! EDINOST PUBLISHING CQ Addreaa of publication officii 1849 W. 22nd St., Chicago, I& 'Phone: Canal 0091, Subscription For one year______ For half a year-__ Chicago, Caaaia £ure»»H For one year ■ - .. . u. ., 1.00 For half a yeaJS ___ I.0Q -15.00 2J0 DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti dopoalanl na MFedniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list,—Za zadnjo itevilkoj v tednu je čas do četrtka dopoldne,..,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—številka poleg Vašega naslova na lista snači, do kedaj imata lit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagat« lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office M Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. "Zlata ura - nekaj o katol. tisku in moja zahvala. Piše: Anton Grdina. (Konec.) Katoliški časopis je neobhodno potreben vsaki družini in vsakemu, ki zna citati. Ta varuje ljudstvo in ga podučuje v pravem duhu. On uči človeka poštenega življenja, Bogu do-padljivega. Nasprotni tisk pa uči to, kar njegovi veri nasprotujoči nauki uče. Zato pa vidimo velikanske razlike tam, kjer imajo naročen dober ali pa slab časopis. Nihče ne more utajiti, da je sad protiverskega časopisja po družinah slabo življenje, razporoke, nespoštovanje starišev, samomori, pre-šeštovanja itd. Vzemimo, kako nekateri naši rojaki žive po naselbinah, kjer ni duhovnika itd. Kolikokrat čitamo, ta je temu ženo odpeljal, ali kaj podobnega. Temu slede razporoke, razbije se družina itd. In zakaj se to godi. Well, človek, ,ki je že po naravi obdan z vsemi strastmi, katere mora po zapovedi vere krotiti v sebi v samozatajevanju itd., postane brez vere prost. On izgubi izpred oči vsako moralno odgovornost in zabrede v take pregrehe predno se zave. Greha ni, in če ga ni, saj delam kar hočem, si misli brezverec. Kot tak gre in razbije svojemu bližnjemu družinski mir. Saj če ni greha, če (ni kazni in plačila po smrti, kaj pa naj se človek boji? Tako vidite tako brezversko življenje rodi take sadove, ki so poštenim ljudem v sramoto. In velik del tega je med nami ameriškimi Slovenci povzročilo ravno brezversko časopisje. Upam, da sem s tem nekaj dokazal o razliki med slabiri in dobrim časopisjem. Zdaj, ko vemo, kako veliko dobro delo vrši med narodom dobro katoliške časopisje, potem tudi vemo, kako veliko dobro delo je to, kdor razširja katoliško časopisje. Popolnoma se strinjam z onimi, ki pravijo, da večjega modernega misijonarja ni, kakor je oni, ki razširja katoliški (tisk. Zakaj to je resnično največje misijonsko delo. In to bi moral vedeti vsak katoličan. Med nami Slovenci v Ameriki je mnogo takih, ki na eni strani dajejo za cerkev, na drugi strani pa podpirajo protika-toliški tisk. Na eni strani zidajo, na drugi strani podirajo. Ta neznačajnost je že skrajni čas, da izgine iz naših vrst. Bodimo to kar smo! Bodimo zavedni! Imamo pa tupatam tudi take, ki pravijo, katoliški časopis bi ne smel napadati. Tudi ti nimajo prav. Kolikor je meni znano, katoliško časopisje le zavrača napade. Ako sme proti-verski časopis sramotiti našo vero, se norčevati iz našega prepričanja, sramotiti verske obrede in celo Presv. Rešnjemu Telesu, ki je nedotakljiva skrivnost katoliške vere ne prizanaša z najnagnusnejšem pisanjem, potem ni več kot dolžnost katoliškega lista, da to zavrača in odbija. Da je to prava pot, so v dokaz zadnja leta, ki se z združenimi močmi nastopa proti nasprotnikom. Katoliški list mora biti vedno na straži in pobijati laži in obrekovanja. Mi katoličani ne smemo biti brez orožja tiska, marveč krepiti ga moramo s tem, da ga'vedno vsepovsod priporočamo in širimo. Nikdar ne smemo mirovati, temveč vsepovsod moramo gledati, da se bo naše časopisje širilo, rastlo in napredovalo. Samo potem smemo upati na naš napredek. Katoličani moramo biti zavedni. Največ škode povzroča cerkvi in veri nezaveden katoličan, ki se da varati onim, kateri se skrivajo'v senco in pravijo, da je vseeno, pa naj ravnajo tako ali tako: Tako besedičenje je znak nezavednosti. Mi katoliški Slovenci vemo in zadnja leta nam to posebno dokazujejo, da je naše časopisje ona moč, katera odločuje v vseh naših vprašanjih. Kaj bi bili mi danes, ko bi ne imeli močnega katoliškega dnevnika Amer. Slovenca? Koliko reklame je ta list naredil zadnja leta za našo katoliško stvar! Kdo ne vidi tega? V resnici je zasluga tega katoliškega lista, da se je v zadnjem času tako intenzivno pokrepilo naše delo za našo stvar. Katoliški Slovenci moramo biti hvaležni temu listu za vse to! Ali se naj katoliški Slovenci sramujemo delovati za dobro katoliško časopisje? Mi katoličani naj se sramujemo delati za dobro časopisje, medtem ko se nasprotniki ne za svoje umazano, škodljivo časopisje?! Nikakor ne. Ponosni moramo biti na tiste može, ki razširjajo kat. časopisje, zakaj ti nam največ pomagajo in največ dobrega storijo. Katoličani imamo ukaz naravnost od cerkvenega poglavarja, da moramo širiti katoliško časopisje. In naj bi potem stali ob strani in bili pasivni do katoliškega časopisja? Nikakor ne. Mi storimo s tem, da širimo katoliški časopis, dvojno dobro delo, prvič pomagamo dobremu listu, drugič pa koristimo tistemu, ki se na list naroči, kajti veliko jih spregleda ravno potom časopisa in se vrne nazaj na pravo pot. Na ta način se reši marsikatera duša, za kar vam bo enkrat hvaležna. Zato zastopniki in vsi prijatelji Amer. Slovenca po naselbinah, imejte vedno to pred očmi. Glejte vedno, da se bo po vaših naselbinah širilo dobro katoliško časopisje. Narod bo hvaležen, Bog pa, ki dobro plačuje, bo vse poplačal enkrat zato. Zato naprej, možje in žene, za katoliško časopisje! Jaz sem vedno rad storil, kar je bilo v moji moči za katoliško časopisje v vsakem oziru. Ta zlati spomin: zlata ura, me bo spominjala na mojo katoliško dolžnost. Vem tudi, da bo prišla ura, ko bodo vsi spoznali in spregledali, kaj bo zamudili oni, ki niso hoteli, ali pa morda celo nasprotovali, da-siravno so bili vsi katoličanje pozvani na delo kakor drugi za katoliško časopisje. K sklepu čestitam vsem kandidatom v jubilejni kampanji "Amer. Slovenca." Bog vam plačaj! Hvala vam možje in žene, ki ste se trudili v tej jubilejni kampanji za "Amer. Slovenca." Kadarkoli pride zopet prilika, storite zopet vse, kar morete za dobro časopisje. Zahvalo tudi vsem onim, kateri so mi bili naklonjeni, da sem prejel tako lep dar! Še mnogokrat se bom oglasil v tem listu in tako naj store tudi drugi! KONCERT PEVSKEGA KLUBA "DANICA" V SHE-BOYGANU. Sheboygan, Wis. Na binkoštno nedeljo nas je posetil iz Milwaukee pevski klub Danica. Prišli so s "special" karo in z automobili. Pri 10. sv. maši je krasno pel domači mešani zbor pod vodstvom Mr. Frank Mikeka iz Milwaukee, našega prejšnega organista. Opaziti je bilo več življenja na koru. Pri darovanju nam je moški zbor Danica iz Milwaukee zapel par pesmi in nas je spomnil prejšnih let, ko smo v Sheboyganu imeli svoj lastni moški zbor. Dobrodošlim gostom so naše vrle kuharice pripravile obed, za kar so jim bili vsi zelo hvaležni. Popoldne ni bilo vreme ugodno za prosto zabavo v slavni Zeleni dolini, zato so gostje posetili svoje prijatelje in znance. Zvečer nam je pevski klub Danica priredil koncert s sledečim programom: 1. Pozdravni govor: Math Pugelj. 2. Ljubezen in pomlad (V. Krek), pela Danica. 3. Mizarček, kuplet, pel M. Pugelj. 4. Polje (A. Miholčič), oktet, pela Danica. 5. Učeni Mihec, kuplet, pel Tony Vidmar. 6. Najlepši (F. Gerbič), pela Danica. 7. To zares užitek ni, kuplet, pel Frank Kokole. 8. Sinoči sem na vasi bil (Mi-kek), oktet, pela Danica. 9. I never knew (Ted Fiori-to) ; Prisoners song (Guy Mas-sey), proizvajala na saxo-phon in accordion brata Turk iz West Allis, Wis. 10. Igra: Kako je Janez v New Yorku kosilo naročeval. V celoti se mora pripoznati, da je bil program dobro izpeljan. Kranjski Janez in njegov nataka,r sta ga polomila, da je bilo za počt. Kupleta sta bila zanimiva. Mlada muzikanta brata Turk (7 in 9 let stara) sta svirala, da so se jima čudili stari in mladi. Gotovo lepo za očeta, ki toliko žrtvuje za izobrazbo svojih otrok! Ubrano petje moškega zbora je ganilo vsakogar. Kar toži nam se, ker smo se svoje čase tudi mi bahali s takim petjem. Ali sedaj ni več tako. pevskih moči imamo dovolj, samo voditelja nimamo. Udeležba je bila nad vse velika in občinstvo je bilo prav zadovoljno. Oglasite se zopet. Za sedaj pa hvala lepa vam vsem in bodite pozdravljeni! Večletni cerkveni pevec. SLOVENSKE NOVICE IZ VZHODNEGA OHIO. Bridgeport, O. Vsled slabih delavskih razmer je več rojakov odpotovalo iz naselbine drugam za delom, med drugim tudi naš vrli rojak in član društva sv. Barbare, John Berus, ki se je podal v Conaut, Ohio, kjer pravi, da se mu dopade in se namerava tam za stalno naseliti. Rojaka Ant. Štraus in Frank Blatnik sta se pa podala v Cleveland. Vsem želimo mnogo vspeha, dasi ja-ko neradi vidimo njih odhod in upamo, da se povrnejo, ko se delavske razmere zopet zbolj-šajo. V bolnišnici sv. Jožefa v Wheelingu se nahaja dobro znana in spoštovana rojakinja Ana Hočevar, soproga našega uglednega rojaka Andreja Hočevar, ki se je morala podvreči težki operaciji, ki jo je hvala Bogu srečno prestala in se dobro zdravi. Želimo njej, da kmalu zadobi zopet ljubo zdravje. Kolumbovi Vitezi so postali rojaki Andrej Hočevar, Viljem Ausec, Martin Legan ml., Frank Simončič in Mihael Hočevar in Frank Mirtič. Vsi so jako ponosni, da so postali člani te velike katoliške organizacije; pravijo, da obredov sprejema v organizaciji ne bodo pozabili do smrti. Poročevalec. -o- SMRTNA KOSA IN DRUGO V SAN FRANCISCO. San Francisco, Cal. Pred kratkim je umrla naša tukajšna rojakinja Veronika Kočevar, ki je pripadala kot članica k dvema društvoma, in sicer k društvu Marije Čistega Spočetja in k društvu Golden Gate št. 141 JSKJ. Kako je bila pokojnica priljubljena med nami in kako resnična sosester-ska ljubezen vlada med članicami naših ženskih društev, je jasno pokazal njen pogreb, katerega so se članice obeh društev v krasnem številu udeležile. Kot odbornica pri obeh imenovanih društvih izrekam na tem mestu iskreno zahvalo vsem, ki so s svojo udeležbo pripomogli k veličastnosti pogreba. Vsem našim rojakinjam v Kaliforniji, ki že niso pri ime-njenih dveh društvih in še niso prekoračile starosti 40 let, pa bi priporočala, naj čimpreje pristopijo, kajti ni časa za odlašanje. Kot vidite, se je pok. sosestra poslovila od nas v najlepši starosti 32 let. Društvo Marije Čistega Spočetja je samostojno. Mesečni prispevek znaša $1.00, za kar se prejema po $10.00 bolniške podpore na teden za prvih 6 mesecev, a $5.00 za nadaljnih šest mesecev. Poleg tega plača društvo ob smrti članice $150 za pogreb in $10 za rože. Drugo društvo tudi plačuje bolniško podporo in posmrtnino, za kolikor se pač kdo zavaruje. Torej vas, kalifornijske rojakinje, ponovno pozivam, da se nam čimpreje pridružite. Pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki. Barbara Kramar, preds. dr. M. C. Sp. in tajnica dr. Golden Gate št. 141 JSKJ. EVHARISTIČNI SHOD. Springfield, 111. Priprave za romanje k evha-rističnem shodu v Chicago so skoraj vse končane. Štirinajst župljanov bo zastopalo našo slovensko župnijo sv. Barbare ter se v vsej ponižnosti poklonilo evharističnem Kralju pri kongresu v Chicago. Pridružiti se hočemo milijonom katoličanov iz vseh krajev sveta, da izrazimo svojo vero v pričujoč-nost Jezusa Kristusa kot Boga in človeka v ponižni podobi kruha. Koleno ob koleni z našimi milimi brati Slovenci iz Amerike in iz Slovenije, z naši-j mi brati Hrvati, Slovaki, Čehi, ! Poljaki, Rusi, Rusini, Srbi in vsemi drugimi slovanskimi panogami ter z vsemi narodi sve-, ta, kakor jih je sam Bog pokli-1 cal v življenje a osobito še v naročje naše mile matere sv. katoliške cerkve, bomo v prahu zemlje klečali, ko bo zastopnik našega sv. očeta, rimskega papeža Pija XI. v največji procesiji, kar jih je svet še kedaj videl, v monštranci nesel sv. ho-stijo ob obrežju jezera Munde-lein pri Chicago. Srce nam že sedaj utriplje nepopisne radosti in veselja, osobito pa še hvaležnosti, da nas je ljubi Bog v svoji neskončni dobroti izvolil, da smo skozi naša slovenska apostola, sv. Cirila in Metoda, postali njegov narod, njegovi izvoljenci, njegovi prijatelji. Kakor je nekdaj ob obalih genezaretskega jezera, tako bo Kristus Gospod blagoslavljal množice ob obalih jezera Mun-delein v presrečnih dnevih ev-harističnega kongresa. Z vso gorečnostjo srca hočemo iste dneve prositi evharističnega kralja, da bi se z milostljivim očesom ozrl na nas Slovence, da bi blagoslovil slovensko duhovščino, katero si je sam izvolil za svoje namestnike, da bi svoj obili blagoslov izlil na naš mili narod slovenski. Slovenci, molimo goreče za napredek v veri in pobožnosti v naših slovenskih župnijah in naselbinah po Ameriki in Evropi; prosimo evharističnega kralja za po-množitev in utrditev sv. vere v naših lepih slovenskih jedno-tah in posameznih društvih. O Jezus, kralj naš, kakor si nekdaj sam ustavil Savla na potu v Damask, prosimo Te, prikaži se s svojo posebno milostjo ravno sedaj pri tej priložnosti tudi tistim Slovencem, ki Tebe toliko in tako po krivem preganjajo. Naj jih obšine žar Tvoje milosti in dobrote, naj jim globoko v srce zadoni glas: "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" Sledeča so imena zastopnikov naše župnije: Rev. F. S. Mažir, župnik; Rev. Gustav E. Plank, kaplan; Frank Bučar, S. Jančik, Miss Mary Zupančič, Joseph Trello, Mrs. Mary Trel-lo, Miss Agnes Bestudik, Mrs. Mary Miller, Miss Elizabeth Butka, Mrs. Anna Mattis, Charles H. Cornwcll, Mrs. Charles H. Cornwell, Mrs. Ma-dy Komyathy. Rev. F. S. Mažir. -o- NAZNANILO. Pueblo, Colo. Vsem onim rojakom in rojakinjam, živečim v okolici Pueblo, naznanjamo, da se bo vršil koncert pevskega društva "Prešeren" v nedeljo, dne 20. junija ob 8. uri zvečer v dvorani sv. Jožefa na Grove. Kakor je že bilo prej poro- čano, bo šel čisti dobiček v podporo nameravanemu Domu za slovenske slepce v stari domovini. Vstopnice so že sedaj na prodaj. Slovenci in Hrvatje Vsi pridite in pokažite, da vaša srca še vedno bijejo za vaše rodne a nesrečne brate slepce. Koncert bo izvrsten. Nobenemu ne bo žal za denar, ki ga bo plačal za vstopnino. Med krasnimi, ganljivimi točkami bo tudi preskrbljeno, da se bo slišala kaka šaljiva. Zato bosta skrbela naša dobroznana clowna Jože Vsemuprideprav in Korle iz Ribniške doline. Zabave bo dovolj, zato pa pridite vsi. To bo zadnji koncert v tej sezoni. Za slov. pevski zbor Prešeren: John Germ. DAROVI ZA EVH. KONGRES V CHICAGI, ILL. Indinapolis, Ind. Dr. sv. Alojzija št. 52 KSKJ. darovalo iz blagajne $25.00; dr. sv. Ane št. 134 KSKJ. iz blagajne $10.00. Nabiralci Jo-han Vidmar, Frank Čadež za Holmes St. $34.05; Jakob Ster-gar, Louis Komlanc za Normal1 Street $11.35; Martin Česnik, Frank Gnader za Haugh St. $15.65; Joseph Gačnik, Louis Komlanc za Ketcham Street $17.25. — Skupaj znaša svota $113.30. Frank Zupančič, pošiljatelj ZOPET ŽALOSTNA VEST IZ JOLIETA. Joliet, IH. Zopet imam poročati žalostno vest iz naše naselbine. Dlie 8. junija je ugrabila smrt na£° rojakinjo Jožefo Chauko, 12^ Hickory St. Po tritedenski »učni bolezni za vnetjem možganov jo je Bog končno rešil trpljenja. Bila je mati 13 otrok, izmed katerih jih še živi H' šest sinov in pet hčera. Najstarejši je star 22 let, najmlajši ? mesecev. Sprevod se je vršil 12* junija iz cerkve sv. Jožefa s peto sv. mašo ob obilni ležbi. Blaga soproga in mati, p0cl" vaj v miru Naš rojak Joe Ancel je srcc' no prestal operacijo na slepicl1' kateri se je moral podvreči clne 4. junija. Želimo mu skorajsiie popolno okrevanje, da se nlU bo kmalu zopet mogoče P°vr" niti k svoji družinici. M. Bluth. POŠILJATELJA BOMBE ARETIRALI. Syracuse, N. Y. — Mrs. A1" lene Curtis je sprejela po PoS neki zavitek. Ko ga je odvijaj je nastala eksplozija, kajti zavitku je bila bomba. Curtis je zadobila zelo tež*®, poškodbe, a vendar je bilo 11 panje d.a okreva. Izpovedal* je kdo je pošiljatelj, kmalo to pa izdihnila. Mrs. Curtis J bila stara 55 let, pošiljatelja zaprli. -o--. — Chicago, 111. — Mrs. Glasser, 4024-Sheridan road ^ tožila svojega hišnega darja z,a $5000 oškodnine, jo je pretepel, da je bila vb' črna po obrazu. Rev. John Miklavčič: SPOMINI Ker je polovica Ločanov bilo mojih dobrotnikov, se je ob pogrebu nabralo do čuda veliko ljudi. Zvonilo ji je v vseh treh cerkvah, ker sem bil z njihovimi predstojniki prijatelj. Nato sem šel nazaj.v Ljubljano in nadaljeval šolo. Koncem osme šole smo delali zrelostne skušnje naj prvo pismeno, potem pa ustmeno. Kako sem jaz napravil te naloge, še danes ne vem. Tisti dan pa, ko sem delal ustmeno skušnjo, je bil zjutraj zelo močan potres in zato niso bili z nami maturanti profesorji strogi. V dveh urah smo trije: Merkun, Mencej in jaz vse dovršili in profesorji v komisiji so nam povedali, da smo potrjeni in da smo "zdelali." To je bilo veselje! Če eden hodi v šolo 15 let kot jaz, čuti v srcu veliko radost zavedajoč se, da je s tem dovršeno šolanje. Sedaj se je bilo treba odločiti ali za univerzo ali za semenišče in si izbrati bodoči poklic. Ko je mene prašal g. Vodušek, za kaj sem se odločil, sem mu odgovoril jasno in glasno: za teologijo. S tem končam II. del in preidem k III. delu, ko vam bom popisal življenje v semenišču, kjer se mladeniči pripravljajo za vzvišeni duhovski stan. III. DEL. Semenišče. Morda je komu od vas ta beseda neznana. Semenišče je zavod, hiša, kjer so mladeniči,ki se pripravljajo za vzvišeni duhovski stan. Doma navadno rabijo besedo le-menat in mladeniče nazivajo lemenatarje. Vsak škof rabi semenišče, da ima vedno na razpolago nove duhovnike. Vsako leto umrje ta ali oni duhovnik in tako se praz- nijo duhovska mesta in ako bi škof ne imel semenišča, bi bil zelo v zadregi za duhovnike. V Ameriki so nekatere škofije z ozirom 1 na katoličane zelo majhne. Najmanjša škofija v Ameriki je v državi Wyoming: Cheyenne. Ima okrog 20 duhovnikov; tako majhne škofije ne potrebujejo svojega semenišča. Škof pošilja mladeniče, ki se hočejo posvetiti duhovslcemu stanu, v druga semenišča. Clevelandska škofija šteje pol milijona katoličanov in rabi do 700 duhovnikov, ta ima svoje semenišče. V čikaški škofiji je katoličanov več kot en milijon, zato je kardinal Mundelein postavil 42 milj od mesta krasno semenišče, kjer je prostora za 300 semeniščnikov. Ljubljanska škofija je pred vojsko štela malo več kot pol milijona, zato ima tudi svoje semenišče. Amerikanska semenišča so v primeri z ljubljanskim zelo praktična in moderna. Semenišče v Ljubljani je že precej staro. Ni sicer udolfno, a vendar še zadosti pri-pi-avno. Vsi tisti, ki smo se odločili za duhovski stan, smo vložili prošnjo na knezoškofijski ordinarijat dne 20. julija 1897. Moja prošnja je bila uslišana 13. avgusta. Nekaj dni nato me g. župnik Tomažič pokliče v žup-nišče in mi izroči prošnjo, spregovori par bodrilnih besodi in mi želi mnogo božjega blagoslova. Koncem septembra smo odšli v semenišče, ker se je šola pričela 1. oktobra. Čez par tednov so vse novince preoblekli, vsak je dobil dolgo duhovsko suknjo — talar imenovano, lep pas imenovan cingulum, sandale za asistenco pri altarju, visok žametast cilinder in plašč. Ob novem letu nam je škof Jakob Missia podelil tonzuro. Tonzura je v tem, da škof vrhu glave nekaj las odstriže in potem kak semeniščnik vsem novincem obstriže lase in za velikost dolarja na okroglo brije. V Ljubljani smo kleriki vedno i*1 rali obnavljati tonzuro. V Ameriki m navade. Škof tudi tu mladeničem, ko vs pijo v semenišče, napravi tonzuro, pozncJ > ko se zarase, je ne obnavljajo. S jtonzli vstopi mladenič v božjo službo in se Bob i v 7iv- posveti in^Bog postane njegov delež. ^ j ljenje v semenišču je lepo vrejeno. Ob 1 šestih zjutraj smo vstali, ob tričetrt na smo opravili skupno jutranjo molitev, I '^ smo se podali v sobe, kjer smo kleče vili polurno premišljevanje, nekako ob 1' 7. je bila sv. maša, ob pol 8. je bil v ob° niči zajutrk, ob 8. se je pričel poduk, ■ trajal do pol 12. Do 12. je bil prost čas. y šli pr< 12. je bilo kosilo in nato prost čas do poldne je bila šola dve uri. Ob 4. s"1" ^ vsi semeniščniki na sftrehod v*štirih oo' rri (40 kili pod vodstvom svojih duktorjev. bili iz 4. leta .semenišča in že duhovnik'- XMERIKANSKI SLOVEN BC f Iz življenja in sveta. DVE STRAŠNI DRUŽINSKI TRAGEDIJI. Podivjane razmere po vojni so ustvarile tipe, ki so s svojimi zločinskimi nagnenji šli do skrajnosti. V tem oziru so postali slavni razni Landruji, to so zločinci, ki so svoje žrtve navadno zaklali in 'razrezali ter jih nato ali pokopali ali pa sežgali, da na ta način zakrijejo sledove za brezdušnimi zločini. Nedavno so švicarski listi pisali, da so odkrili švicarskega Landruja. Nemci so že mnogo prej imeli svojega Landruja v zloglasnem Haarmanu, ki je ubil in razmesaril nad 20 svojih žrtev, večinoma mladoletnih dečkov. Sedaj so tudi v slavonskem Selu Crnogovci odkrili zločin, ki spominja na djanje francoskega Landruja. Zločin se je dogodil že pred dvema letoma. Odkrili so ga čisto slučajno radi neprevidne izjave seljakinje Kate Prgič, ki je radi tega pri-sla v zapor. Kata Prgič iz Crnogovcev je živela" v večnem prepiru s svojim možem Stepanom Prgičem. Telovo pred dvema letoma je Stepan Prgič nakrat izginil 12 Crnogovcev. Žena je pripotovala sosedom, da je odpotoval v Ameriko. Ker je Stepan Prgič že prej govoril, da poj de v Ameriko, se njegova odsotnost ni zdela sumljiva. Pozneje se je sosedom čud-n° zdelo, da od Prgiča ni nobenega glasu in da se mož v favlja iz Amerike. Kata Prgič le začela razprodajati moževe stvari in pri ti priliki se je nekoč zarekla. Ko so jo namreč vPrašali, kaj poreče mož, ako Se vrne in ne najde svojih stvari, je Kata Prgič odgovori-"Kaj naj poreče, saj se ne bo vrnil več!" Stvar je na ta ^ačin postala sumljiva, sosedje s° izjavo Prgičeve žene prija-VlH orožnikom. Ko so prispeli Ol'ožniki, da zaslišijo Kato, je utekla in se sama prijavila s°dišču, kjer je priznala, da je *Ja Telovo leta 1924. ubila mo-s sekiro in ga zakopala v "ievu. Ko so pozneje prašički Razkopali zemljo, je vrgla mo-*ev0 truplo svinjam, ki so res požrle vse meso, kosti pa je ^■ata vrgla v cestni jarek, kjer s° orožniki še našli ostanke. V 2aporu je Kata poizkušala iz-Vršiti samomor in si je razpada trebuh. Kata se zagovarja, da jo je usodnega dne napadel v evu z nožem in da mu je s se- za njim. Potegnil je iz žepa dva samokresa in oddal dva strela na bežočega očeta. Oba strela sta očeta zadela, vendar je bežal še naprej. Na ulici pa ga je sin dohitel in oddal nanj še dva strela, nakar se je oče mrtev zgrudil na tla. Streli so alarmirali prebivalstvo. Mahoma je bila vsa ulica polna ljudi. Zato je Ilič naperil samokres na ljudi in se s par skoki pognal skozi gosti kor-don prestrašenih pasantov. Za njim so vdrli preganjalci. Na cesti je Ilič opazil nekega konjenika v uniformi in, misleč, da je orožnik, je oddal na jezdeca dva strela. Smrtno zadet v trebuh je padel jezdec s konja. Nedolžna žrtev je bil Ra-dislav Milivojevič, državni gozdar, ki se je vračal v Kraguje-vac. Dragan Ilič je bežal naprej. Videč, da se krog zasledovalcev okoli njega vedno bolj zožuje, se je ustavil in si pognal kroglo v glavo. Pri mladem ubijalcu in samomorilcu so našli samokres s 60 patronami ter denarnico s 650 Din. -o- v turškem jeziku. Carigrajski Zidje, katere je zadel ta sklep naravnost v živec, so se sklepu uprli ter izjavili, da te reforme ne sprejemajo, že radi tega, ker ni mogoče izpremeniti šolskega pouka sredi šolskega leta. Turške oblasti pa so šle dalje in so začele prikrajševati Žide tudi za tiste pravice, katere so doslej uživale druge ustanove, grške in armenske verske občine. Zaman je protestiral veliki rabin iz Carigrada pri angorski vladi. Kemal paša vztraja pri svoji odločitvi. Sredi tega razvnetega kulturnega boja proti carigraj-skim Zidom p,a je počila še vest da so carigrajski Zidje povodom Kolumbove proslave poslali v Madrid brzojav, s katerim so izrazili udanost španskemu kralju. Turški tisk smatra ta čin za veleizdajo in turška vlada je sklenila, da se nad Židi radi tega koraka maščuje. Ukinila je pouk v špa-njolščini v šolah in v javnem prometu ter izzvala s tem u-krepom španjolske Žide v Carigradu proti sebi na odprt boj, ki utegne zahtevati še razne žrtve. hI, ki ,lr° hotela izbiti nož iz roke. ^dela pa ga je nesrečno v če- 'v0. Ko je padel na tla, je zbe-^ala v vas, boječ se, da bo mož vstal in stekel za njo. Ko se je mraku vrnila v kočo, je našla °ža mrtvega. Po petih mese-so svinje razkopale tla in J°žrle truplo. Ostanke kosti je rKla v jarek. Y Kragujevcu se je dne 27. 'aia odigrala krvava drama, 1 Je zahtevala tri človeške žr- e- Dragan Ilič, 201etni matu- b0(l0; bilo jinl je .nt učiteljišča, je ustrelil svo-1 ob£eVati in tudi obis Jvfira , ..u:i________ ga očeta, na begu ubil nekega človeka in nato izvr- (lolž sil Ho samomor. ^agan Ilič je prišel nedav- 'z Valjeva, kjer je staknil bolezen. V stiski se je o-j^il na očeta, da mu pomaga h Km posodi 0čG ŠPANJOLSKI ŽIDJE V CARIGRADU. Židovska občina v Carigradu je silno ogorčena. Sedaj, po več nega 400 letih, odkar so se naselili v ponosnem Stambulu, kjer so stvorili svoj Ghetto v predmestju blizu Zlatega roga, jih je udaril Kemal paša s palico kulturnega diktatorja ter jim odvzel španjolski jezik. Mestna četrt, v katerej žive carigrajski Zidje,. ni prav nič podobna mestnim četrtim Zidov v drugih državah, kjer imajo Židje najbogatejše naselbine. Nasprotno, carigrajski Židje so reven element, ki se ni nikoli brigal za politiko, temveč je skrbel samo za izvrševanje svojih verskih obredov. Židovska trgovina v Carigradu je na slabih nogah. Židje so tu posredovalci v mnogo večji meri kakor trgovci in se morajo zadovoljevati le s skromnimi zaslužki. Pravijo celo, da ga ni ghetta na svetu, ki bi bil tako siromašen, kakor je ghetto v Carigradu. In vendar so carigrajski Židje dobili po glavi močan uda-rei s Kemalovo pestjo. V turški republiki se je namreč po-\leg armenskega in grškega ' vprašanja pojavilo - še eno vprašanje — židovski problem. In židovski problem ni samo verski, on je zelo delikaten, ker ima tudi nacionalno obi-1 ježje. Stanovalci carigrajskega ghetta govore poseben žargon, mešanico španskih, turških, arabskih in italijanskih besed. Kljub temu, da so bili ti Zidje pred 400 leti izgnani iz Španije od Ferdinanda Aragonskega, so vendar v glavnem le ostali zvesti jeziku svoje nekdanje domovine. Za časa sultana so uživali carigrajski Zidje vsaj v pogledu jezika popolno svo-dovoljeno obiskovati šo-e, kjer se je vršil pouk v špa-njolščini. Angorska Kemalova vlada je uvedla reformo, ki dploča, da se sme v šoli poučevati samo NAPORNOST POKLICOV. Med zdravniki, pa tudi med lajiki se večkrat vname debata o vprašanju, katero delo je na-pornejše, telesno ali duševno, in v katerem poklicu potroši človek največ energije. Mnenja o tem problemu še danes niso jasna in izenačena. Kajti dočim je pri fizičnem delu še nekako mogoče ugotoviti porabo energije, je ta rezultat pri duševnem delu skoro nemogoče dognati. Vendar pa imamo na razpolago podatke strokovnjakov, ki nam dovoljujejo vsaj nekoliko pogleda v to zanimivo diskusijo. Poraba energije je pri različnih ljudeh z različnimi sposobnostmi zelo različna. Zdravnika prof. Lowi v Davosu in dr. Schrotter na Dunaju sta sestavila sedaj tabelo o porabi energije pri godbenikih. Merila sta energijo pri godbenikih s posebno uro za preiskovanje plina, skozi katero je šel zrak, katerega so godbeniki vdihavali in ga izdihavali. Tako je bilo mogoče ugotoviti, kako se izpreminja globokost dihanja in njegova naglica. Zdravnika sta preiskovala izdihani zrak potom kemične analize in dognala, koliko kisika je vsak godbenik porabil. Razlika je prišla na dan na ta način, da sta zdravnika ugotovila porabo zraka v mirnem stanju in porabo takrat, ko je bil godbenik pri svojem delu. Po statistiki obeh profesorjev porabi šivilja povprečno 13 odstotkov energije več kakor drugi ljudje. Pri krojaču je odstotek že večji in doseže število 22, pri čevljarju za ženske čevlje 47 odst., pri izdelovalcu moških čevljev 83 odst., pri pisarju 17, pri strojepiscu 31, pri perici pa 80 odst. Našteti poklici so torej že dokaj naporni. V primeri z godbeniki pa so še vedno majhni. Godbenik porabi na enem in istem instrumentu pri različnih komadih različno količino energije, ki zavisi v prvi vrsti od temperamenta godbenika, v drugi vrsti pa od izvajanega dela ter od dirigenta. Ze pri navadnem govorjenju znaša poraba človeške energije 41 do 47 odst. nad normalo. Govorniku je torej potrebna približno ista količina energije, kakor čevljarju, ki izdeluje damske čevlje. Mnogo napornejše od govorjenja pa je petje. Tu sega poraba energije do 83 odst. nad normalo. Pevka je torej za-stran grla in prsne muskulatu-re izpostavljena istim naporom kakor perica. Še dokaj več energije porabi klavirski virtuoz. Pri njem sega poraba energije od 47 do 270 odst. nad normalo. 47 odst. doseže pri mirnem, prav nič razburjenem igranju, do 270 odstotkov porabi pa virtuoz najboljše kvalitete. Tudi tukaj torej vidimo, da zavisi poraba energije v velikanski meri od osebnosti človekove. Klavirski virtuoz spada glede porabe e-nergije v isto kategorijo, kakor izrazit težak. Prekaša ga med godbeniki samo bobnar, ki porabi v izvestnih slučajih 238 do 324 odst. energije nad normalo. Pri goslačih seže poraba energije za 100 odst. nad normalo, čelisti in kontrabasi-sti porabijo pa nekoliko več moči. Čudne- rezultate izkazujejo pihala. Trobentač porabi samo 31 do 60 odst. nad( normalo, pozavnist pa 45 do 53 odstotkov. Te na videz nizke številke pa so radi tega tako skromne, ker pri pihalih telo ne deluje normalno. Enkrat mora godbenik zadrževati sapo, potem jo mora zopet polagoma izpihavati, kar povzroča, da je krvni obtok zelo nenormalen. Tudi srce deluje pri tem zelo različno. Interesantno je tudi, da zavisi pot-aba energije pri dirigentu od njegove nadarjenosti. Pri dirigiranju Rossinijeve "Tellove" uverture je porabil neki dirigent od 53 do 120 odst. energije nad normalo. Iz vseh teh podatkov torej izhaja, da je poklic godbenikov eden naj- težjih poklicov, radi česar je tudi popolnoma razumljivo, da podlegajo baš godbeniki tako različnim obolelostim, katerim drugi ljudje niso zlahka dostopni. -o—- KATOLIŠKI SLOVENCI. V nedeljo, 27. junija, bomo pohiteli v prijazni Lemont na naše ameriško Brezje k Mariji Pomagaj vsi naši rojaki iz stare domovine in vsi zastopniki slovenskega naroda v Ameriki. Tam se bomo zbrali krog podobe naše ljubljene Marije Pomagaj in se ji slovesno posvetili in si jo znova izvolili za svojo kraljico. V znamenje naše posvetitve Mariji položil bo prevzvišeni gospod škof Dr. A. B. Jeglič iz Ljubljane krono na Marijino glavo, kakor jo ima na Brezjah. Za ta slavnostni dan vabimo k nam v Lemont vse rojake od blizu in daleč, da pridejo k nam pozdravit nebeško Mater Marijo. Dopoldne ob 11. (novi čas) bo slovesna procesija, ko bomo ponesli Marijino sliko na hrib k jezerčku, kjer bo slovesna škofova maša in pridiga. Po maši bo kronanje Marijino. Popoldne ob 3. (novi čas) bodo litanije v cerkvici in potem malo zborovanje na hribu. Iz Chicage bodo vozili 'busi' in posebne kare električne železnice. Vožnja na busu stane $1.25 tja in nazaj in na cestni železnici 60c. Vstopnice se dobe v župnišču in v pisarni evharističnega shoda v šoli sv. Štefana na 22d St. Vozni listki za znižano vožnjo se bodo dobili samo do sobote opoldne 26. junija. Kdor si do tedaj ne bo priskrbel voznega listka, bo najbrže moral plačati celo vožnjo. Rojaki, pridite ta dan v prosto naravo, v prijazni Lemont in poveselimo se pri naši Materi Mariji in priporočimo se ji, da nam bo zvesta priprošnjica v življenju in smrti. Za pokrepčila bo obilno preskrbljeno. K obilni udeležbi vabijo OO. Frančiškani. Usodna zamenjava. "Ko sem prišel o polnoči domov, sem zvedel, da je vdrl v naše stanovanje vlomilec." "Je kaj odnesel?" "O, take batine, da leži sedaj v bolnici. Moja žena je mislila, da sem prišel jaz domov." [ RED PRI PROCESIJI V MUN-DELEINU. I. Sekcija. 1. Križ in akoliti. 2. Marijina godba. 3. Nemci. 4. Newyorški ognjegasci in redarji. 5. Prva flota — A. O. H. Float: "Krščanstvo — luč sveta." 6. Ameriški Indijanci. 7. Litvanci. II. Sekcija. 8. Lasalska godba. 9. Flota Kolumbovih vitezov: "Kolumb, prvi misijonar Amerike." 10. Slovaki. 11. Slovenci. 12. Sirci. 13. Visitation godba. 14. Marhetova flota: "Market, prvi misijonar Chicage." 15. Hrvatje. 16. Belgijci. 17. Ogri. III. Sekcija. 18. Poljska flota. 19. Godba sv. Prokopija. 20. Čehi. 21. Italijanska godba. 22. Francoska flota. 23. Španska godba. 24. Maltežani. 25. Kitajci. 26. Flota borštnarjev. 27. Ukrajinci z godbo. 28. Semeniščani. 29. Redovni bratje. 30. Duhovniki: a) redovni, b) svetni, 1. v superpelicejih in talarjih, 2. v polnem ornatu. 31. Monsinjori. 32. Opatje. 33. Škofje. 34. Nadškofje. 35. Spremljevavci kardinalov. 36. Kardinali. 37. Spremljevavci legata. 38. Papežev legat. -o- SPOR NA KONFERENCI ŽELEZNIŠKIH BRATOVŠČIN. Cleveland, Ohio. — Konfe renca pododseka bratovščine strojnikov in bratovščine kur-jačev se je prenehala vsled spona radi nesoglasja v zahte vi za povišanje plače, katero nameravajo predložiti vodstvom železniških družb. -o- ZANIMIVA 30LETNICA. Dne 26. maja je poteklo 30 let, odkar se je zgodila na Ho-dinskem polju pri Moskvi velika katastrofa. Dne 26. maja 1. 1896. se je vršila v Moskvi velika svečanost kronanja carja Nikolaja II., ki je 1. novembra 1894. nastopil prestol Romano-vičev. Na Hodinskem polju pri Moskvi se je zbrala ogromna1 množica naroda, da bi prisostvovala svečanostim kronanja. Postavljene so bile velike tribune, na katerih so se ljudje zbrali glava pri glavi. Med gledalci je naenkrat brez pravega vzroka nastala grozna panika in več tribun se je podrlo. Pri tem je prišlo ob življenje 1300 oseb, ki so bile deloma pohojene, deloma zadušene ali pa smrtno ranjene vsled padca. Med narodom se je nato razširila vera, da car Nikolaj II. ne bo srečno končal, kar se je tudi uresničilo. MALI OGLASI. HISE IN LOTE. ŠEST STANOVANJ po S sob, v dobrem stanu poslopje, $16,500, nese $200 mesečno. 2428 W. 34th Pl. _675-s do s POSLOPJE 3 nadstr. 1542 Oakley Blvd. Phone Brunswick 9314. __692-t,sr,č SUMMER RESORT v bližini "Dells" v Wisconsin 220 ak. zemljišča, $30 za aker. L. H. Chamberlin, Box .141, Glen Ellyn, 111. 687-t,sr,č ITASCA. Bungalow ,5 sob, vse improvements, furnace lit., vrt, trata grmičevje, lota 50x150 takoj za imeti. Cena $6500, takoj $2000, na C. M. & St. P. R.R. 38 minut do mesta ,pet blokov do postaje. A.E.Brubn, Itasca, 111. 695-č,p,s LOTA za kupčijo nasproti Harrison postaje. Lote na Central Ave. blizu 79th St. Prodati mora takoj. C. W. Limboch, 2824 Cambridge Ave., Buckingham 3097. 698-č,p ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" FARME NAPRODAJ FARME v East Kansas in West Missouri, na prodaj ali zameno. Sewcll Land Co., Garnett, Kansas. _671-pdop 560 IDEALNIH PROSTOROV, kjer si lahko napravite dom in farmo ob tekoči vodi v Marnetfe okraju, Wis., samo $4.75 za aker. Ne vprašujte, dokler niste pripravljeni kupiti. J. I. Corn Land Co., Iron Mountain, Mich. 674-s do s LOTA 50 ČEV. $640.00, obroke, sewer, plin, elektrika ,1 blok do Fair-view Sta. Drews, 2726 Best Ave. _680-s do a WISCONSIN, MICHIGAN RIVER in Lake lote, $2.50 do $5.00 za čev. Svet $3.00 do $25.00 aker. A. W. Blom, Menominee,. Mich. 681-s do s vsaj toliko de> Ja> da se bo lahko lečil. ^ ;> znan skopuh, pa je sinovo v °snj0 odbil, nakar mu je sin Zvozil, da ga ubije. Oče se je °žnie •yhnl in Sol cfanmml k SVoj je Sel Zr*je zbal in šel stanovat k sinahi. Tri dni in tri noči Je skrival pred sinom, ki" ga Povsod iskal. Četrti dan je i v 0ce spet domov, ker mu je 0,!rka sporočila, da je Dragan iz mesta. Med tem pa se še • ^enadoma vrnil. Prestra 1 °če je začel bežati, sin pa R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt ugrabila iz naše srede ljubljenega sinka Friderlcka Ray-a v nežni mladosti 11 mesecev. V Gospodu je zaspal 5. junija 1926 ob 6. uri zjutraj in se preselil v boljše življenje med nebeške krilatce. Frederick je bil rojen 29. julija 1925. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu lepo zahvalimo vsem onim, ki so našega nepozabnega ainčka obiskali v njegovi bolezni in nas tolažili. Prav lepa hvala kumi in botri Zapcič za darovani venec in Mr. ter Mrs. Valpatič za darovane cvetlice. Nadalje tudi družini Petek, ki nam je pomagala v britki uri in za tolažbo. Bog naj Vam plati stotero. Hvala lepa vsem našim prijateljem in znancem, _ ki so prišli kropit in onim, ki so se udeležili pogreba, posebno kumi in botri Zapcič ter Katie Ray, ki so prišli iz Chicago. Lepa hvala Mr. Petek in Mr. Murota za avtomobile pri pogrebu. Hvala vsem, ki so storili kaj dobrega nam v tem britkem času. Bog bodi plačnik vsem skupaj! Tebi pa dragi nikdar pozabljeni Frederick, Id te je Bog tako zgodaj vzel od nas, kličemo Ti z Bogom, prosi za nas Boga, dokler se ne snidemo pri ljubem Bogu kjer je naša domovina. Žalujoči ostali: ' "r JOSEPH, ANASTAZIJA RAY, stariši; JOSEPH, STEPHEN, bratje; SYLVIA, sestra. . Porter Ind. 7. junija, 1926. — Tionesta, Pa. — V tu-kajšnem kraju je napravil čebelarjem medved veliko škodo. Dobil pa je zato plačilo, kajti čebele so ga tako opikale, da je poginil. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, star 42 let, se želi seznaniti s Slovenko od 25 do ^ 30 let starosti. Jaz sem ameriški državljan, imam lastni dom, v Ameriki se nahajam že 23 let. Imam malo družino in stalno delo. Piše naj se na u-pravništvo "Amer. Slovenca," 1849 West 22nd St., Chicago, 111. č,p NORTH DAKOTA ,VAS KLIČE kjer je lepa prilika za one, ki nimajo veliko denarja, kjer si lahko napravijo svojo domačijo v zdravem podnebju. Cenejše kakor rent. Odprto za naseljevanje. Za podrobnosti vprašajte — G. M. Martin, Lyle, Minn. 693-t,sr,č 5—10—15 AKROV na prodaj pri Samuel Billings Route, 2 Farmington, Mich. 676-sdo s tfcaun« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ xxxxtxxxtxxx ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ttststtnttt Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. & Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. 1 Da* našim slovenskim udeležencem | 128. evharističnega kongresa | s = I ne bo treba iskati spominkov te slavnosti po mestu in se | I mogoče izpostavljati nevarnosti, da jih kdo opehari ali | I celo okrade, smo za to priliko nabavili posebno veliko za- = | logo vsakovrstnih praktičnih devocionalij, ki so najpri- | | mernejši in trajni spominki na to veliko in velepomembno | I slavnost. Poleg popolne izbire rožnih vencev, molitveni- | | kov, križev, kipov, itd. imamo še posebne suvemrje za to | | slavnosti, katere je bilo mogoče dobiti: — EE PERL ROŽNE VENCE s posebno malo ev-haristično svetinjico na zlati ali srebrni verižici ...................................................... GUMBE ZA MOŠKE................................ MALA SVILENA BANDERCA ....................25c | MALE SVILENE ZASTAVICE ...... ........ 50c ZASTAVICE ZA PARADO, 12 in. x 18...... 20c ZASTAVICE ZA PARADO, 8 in. x 12...... 10c . | RAZGLEDNICE EVHAR. KONGRESA .... 5c | SLOVENSKE ZASTAVICE.......................... 25c ž | Vse goste, kakor tudi ostale Slovence in Slovenke | uljudno zabimo, da si ogledajo našo zalogo in preskrbe g spominke. Od 16. junija naprej bomo imeh prostor odprt | tudi zvečer. Vsem skupaj: „ , | Dobrodošli! , > •• * 9 £:MMŠ g AMERIKANSKI SLOVENEC J 1949 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. g 87 AKROV dobre zemlje blizu Coopers ville; fino poslopje, takoj za oddati, lahki pogoji. Pišite za podrobnosti lastniku. Wilson Mungcr, Coopcrsville, Mich._699-č FARMA 2 in pol akrov, jabolka, breskve, grozdje, lepi bungalow, 1 milja do jezera Michigan, 1 in pol bloka do M—11, pišite na lastnika David O'Donnohue, Harbert, Mich. 700-č 80 AK. farma v Indiana ob dobri cc-sti, takoj za oddati, 706 W. 81 st St. 702-č 110 AK. 2000 čev. meji na "golf links,"1 $160.00 za aker. P. O. Box 87. Wau-genan, 111.__703-č,p,s 40 AKROV črne zemlje, moderno poslopje 8 sob, $16.000. — 100 ak. pridelki in živina. $30,000, polovico takoj. A. J. Du Puis, Waukegan, 111. 704-č,p,s 200 AK. 40 milj do Chicago, dobro za razdeliti. A. J. Du Puis, Waukegan, 111. 705-č,p,s UGODNA PRILIKA. POHIŠTVA za 30 sob, nizka cena; takoj mora prodati. 121 F.. Grand Ave. 694-č do č STANOVANJE opremljeno, tudi vietrola, nova preproga in druge stvari. Vprašajte na 2223 Cottage Grove Ave., Apt. A, Calumet 4386. 697-č DELICATESSEN, candy, cigars, moderno opremljeno, nobene konkurence. 7208 S. Halsted St. de c RESTAURANT, Milwaukee Ave. na prometnem prostoru.skupiček dnevno $75.00. lease. 4 leta. Proda radi bolezni. Sprejme najboljšo ponudbo. Tukaj se nudi prilika za dober zaslužek. Geo. A. Jacob, 133 West Washington St. 696-č,p,S AMERIKANSKI SLOVENEC I i IZD Al A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. V, SLEMENIK + * + Vse priča sovražnikom, da jim ne bode mogoče, se Herbarta polastiti živega. Koliko vendar je že njihovih pokončal! Pa junaku gine moč, pade naposled tudi sam. A še na tleh ne miruje; hude rane deli med kričeče Turke, ki so ga obkrožili. Še porine v naj-bližniega meč, da se Turčin blizu njega zvrne, in zdajci izdihne življenje. Turki prestra-i šeni stoje okoli njega, neupajoč se nameriti v junaka, Herbartovo oko umira, še nekaj izdihov, in — junaka, kakršnih je malo videl svet — ni več! Iz premnogih r.an mu je potekla kri in ž njo življenje. Slavna smrt, kakor je bila Herbartova na polju časti! Sovražnika prestraši smrt junaka. Ferat-beg ne ve, kam bi se dejal jeze. Toliko tisoč svoje vojske je žrtvoval, samo da bi Herbarta živega dobil v roke ,toda bilo je vse zastonj! Pa kaj bode sultan poizvedoval, koliko Turkov je zahtevala Herbartova smrt, da le ni več živ! Le urno nazaj v globoko Turčijo! Boj je končan, za Slovence nesrečen, -a slaven. Ferat-beg s strahom pregleda svojo izgubo ter uredi priprave, da se ostala mu vojska povrne, odkoder je prišla. Pomakne se torej kmalu iz bojišča ter hiti v svoje kraje. Bi li slovensko peštvo počakal, da bi ga »ugonobilo ? Izvedel je zopet, kako znajo Slovenci umreti .ali zmagati. Kristjanov je m.alo ostalo živih. Kar jih je še, jih vlečejo v sužnost; vsi so hudo ranjeni, znamenje, kako srčno so se bojevali. Ko pride noč, so Turki že daleč odtekli od bojišča. A z nočjo pride — prepozno — pride slovensko peštvo! In vendar je hitelo noč in dan — zastonj. Polni mesec jim došlim pokaže grozovito bojišče, katero jim pove, kaj se je zgodilo. Kar so še neradi zvedeli o nesreči Slovencev in o koncu HerbartovenT, to jim je tužnega obraza pravil črni vitez, izdajavec, rekoč, da je po čudežu ušel sužnosti, on in njegov Luka, in da se je tudi nekoliko drugih plemenitašev odtegnilo turškim rokam. Resnica pa je bila, da je zapustil proti koncu boia z Vohačem grič, odkoder je gledal boj ter po ovinku prijezdil na bojišče, malo prej, ko so došli pešči. Dolgo časa hodi pri luninem svitu po bojišču, dolgo v noč se plazi skozi vrste mrtvih bojnikov. Ne da mu iz pota, katere je hotel. Tam je mesto, kjer so stali junaški Slovenci; tam jih zdaj mnogo leži bledega, mirnega o-braza, kot da bi spavali. Pa s.aj spavajo dolgo, dolgo spanje, dokler jih trobenta angelska ne zbudi. Na to sveto mesto stopa vitez Vovk in klavrn sledi Luka. Tega čvrstega moža so zadnji dnevi skoro spravili na nič. Tri dni je že, kar ni videl rumenega vinca, in to je za Luka velika nesreča. Tri dni in noči že mora hiteti črez hribe in doline, semtert-ja; kakor senca mora biti svojemu gospodu vedno za petami. V celem življenju ga še ni tako dražila neizrekljiva nezadovoljnost; čemeren, s pobešeno glavo, kakor v sanjah se vleče za veselim Vovkom, ki premetuje trupla in obrača obraze proti luni. Rad bi izvedel, kdo je tukaj ostal na bojnem polju in kdo se je moral s Turki podati na pot. "Vohač, stopi vendar bliže, pa poglej, kdo je ta — vidiš?" Luka ni imel navade, d.a bi se kdaj prestrašil, pa zdaj ga le nekoliko spreleti groza. Tiho je po vsi okolici, na jasnem nebu trepeta mesec, in njegovi bledi žarki padajo na še bledeje lice; s krvavimi lasmi pa se igrajo hladni, ponočni vetriči. Bil je ubogi Jurko, Vitov strežaj z Visokega, ki je tu pri Budačkih našel svojo smrt. "Glej, Vohač," nadaljuje vitez, "ta te ne bode več tiral z Visokega, kakor te je; ne boš več čutil njegove pesti. Da je Jurko padel, mi je znamenja dovolj, da tudi Vita ni več med živimi. Ako pade služabnik, se tudi gospodu ne more boljše zgoditi. Razumeš, Vohač ?" "Dobro, dobro," mrmra Luka. "Zdaj, ko nirnava tu nič več opraviti, je tudi razumno, da pobereva šila in kopita in poiščeva urno ljubi Zavrh, kjer se okrepčava po takem tru-dapolnem delu." Po poti od Budačkov je Luka nalašč žvižgal ali pel napev tiste narodne pesmi, ki pravi: "Solnce že gori gre, silno je žalostno; kaj bi ne bilo žalostno, ker črez vojsko je šlo." Žalni napev je viteza hudo zbadal v trdovratno srce, in vse si je Vovk prizadeval, da bi tovariša spravil od te pesmi, ki mu je prihajala na uho, kakor vzdihljeji umirajočih rojakov pri Budačkih, katerih smrt je zakrivil on. Tako se pri najmanjši priložnosti vzbuja grozno očitajoča vest hudobnežu. Ko prispeta v Zavrh, je bilo prvo, da s,e vsedeta izdajavca za polne vrče in mnogo pi-jeta, vitez, da si omami in potopi vest, Luka iz navade. "Da, da," jeclja pijan, "zmagal sem jaz črez svoje nasprotnike pri Budačkih, in to ti povem, Luka, kakor gotovo sem gospod Za-vrha in Dvora, tako gotovo moram biti posestnik Visokega, ali pa me naj r.azkljujejo krokarji!" "Zadnje .zadnje bodi tvoj del," vošči na tihem Vohač. NEVARNA POT. Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zas.ula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata: al' dneva ne pove nobena pratka. —Fr. Prešeren. i I 1 i Za prenovljenje duha.. V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kr.alja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito. Knjigarna "Amer. Slovenec" nudi za to priliko sledeče knjige: ? Na noge v sveti boj................$0.35 Prilike .............................35 Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 j. Več luči 2. zvezka.............20 O* Koledar Moh. dr..................20 ^fc Skupaj .......................... $2.10 VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA.................................................. z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1 )....$ 1.50 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET BBBB0BB0E LOUIS STRITAR s« priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-Ijam na dem. Prevažam poki* itve ob času selitev in vso kar spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč. Uprava "Am. Slovenca." Nove obleke za poletje z enimi ali dvojnimi hlačami. ZA MOŠKE IN DEČKE; IMAMO TUDI V ZALOGI OBLEKE ZA IZ- VAN-RE DNO DEBELE. Baš došla velika množina. Z eno ali dvojno vrsto gumbov — zadnja novost iz najboljših tovaren v deželi. — Posebna lepa izbira v svetlih barvah, sive kakor tudi temnejše, izključeni modri serge. Vse obleke so delane na roko. Nikjer ne morete dobiti boljših; cene zelo nizke, za $25.00 dobite lepo obleko. — Druge vrste do $50 M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. ■ Established 1857 PRISTOPITE k našemu 1927 VOCATION CLUB ki se baš sedaj ustanovlja. First National Bank Največja in najstarejša banka v Joliet-u, Premoženje te banke znala $13.000.00000 HE ®H 11 BMKDbMM' čitatelji! Dr. H. Rosenbllth iz Przemysla, Avstrija; specialist že 25 let za J SRCE IN PLJUČA f ' nerodnosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje. dr. h. rosenblith, zdravnik in ranocelnik. Office in Home Uradne ure: 21.49 W. Division Street 8—11 A. M.; 2—5 P. M. Phone Humboldt 2429 7—9 zvečer. DR. J. F. KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. ■U'M'U'U'U'U'U'WtiM ..............................................i....................................................i........-awag i PISANO POLJE-; C5> J. M. Trunk. Vsak pač po svojih zmožnostih Žarkometar se roga in pravi, da je slabo na polju v hribih. "Renčar 'Pisanega polja' . . . orje z leseno kljuko, pa misli, da operira s traktorjem iz 20. stoletja." Tako misli le žarkometar, renčar ne, pač pa "dela" renčar po meri svojih zmožnosti, ker vsak ni tako srečen, kakor je g. Molek, ki se je že v ljudski šoli več naučil, kakor drugi po dolgih študjjah, in mu je na razpolago "traktor," dočim se morajo drugi zadovoljiti z lesenimi kljukami. Pobil ali "fliknu . . Jaz teh izrazov še nikoli nisem rabil, g. Molek sam jih je naredil. Moj namen pri "oranju s kljuko" ni, da bi koga pobil, kaj bi tudi s kako kljuko opravil, a če rabim tudi samo-le kljuko, skušam po svojih skromnih zmožnostih zavrniti, kar smatram po svojem prepričanju za krivo. Ako je pri tem učinek "pobil ali fliknu," ne morem pomagati. G. Molek pravi, da je "zaškripala lesena kljuka" glede stališča žene, kakršno je on zavzemal v Prosveti in v Prole-tarcu. On pride zdaj s — traktorjem iz 20. stoletja. Molekov traktor silno ropoče, a naprej pa ne pride, in kadar se takle traktor ustavi, bo še lesena kljuka več opravila. Traktorju je ime "bodočnost," ker morala, stališče žene, veda, religija, ekonomske razmere . . . vse porine traktor v bodočnost, ako zdaj nekaj ni v redu. * * Lasciate ogni speranza. . . Na ta Dantejev napis nad peklom opozarja žarkometar "kutarsko kompanijo," ki baje mojo malenkost smatra za "white hope," in ji kliče: — "Kompanija — there's no hope." Za kaj me kdo smatra, mi je vseeno. Čudno je samo to, da mi od "kompanije" še nihče ni rekel, da me smatrajo za "white hope," g. Molek se pa zelo trudi, da bi to "največjo luč" upihnil in zatrl vsako upanje. Ali lesena kljuka neprijetno škripa? * * * Samo tega ne pove. Frank Lukančič poroča "S pota," da v Imperial, Pa., ni dela, toraj tudi nobenega zaslužka. Pravi dalje: "Tudi ku-tarji, pravijo ljudje, so zastav-kali s svojimi kolektami, ker suša je nastala po žepih. Cerkvena služba se vrši le takrat, kadar je kaj v žepu." Ako ni kolekt, potem se pač ravnajo po razmerah, kar mora vsak pameten človek odobravati. Ker pa bo Mr. Lukančič več ko nadpameten, bi mu bila vsa duhovščina zelo hvaležna, ko bi hotel povedati, kako bi se mogla kaka cerkvena služba vršiti brez kolekt in ne da bi bilo kaj v žepu. * * * Hvala in graja od soseda. Take reči so v dopisu iz Louisvilla, Colo. — Dopisnik J. K. hvali Žarkomet, slike, Prosveto, kar bodo na Lawn-dalil hvaležno vzeli na znanje, prav nič pa ne hvali Am. Slovenca, saj celo tisti, ki dobivajo A. S. kot glasilo, ga niti polovico ne čitajo, edinole kar je vredno, da se omeni, je to, "da so mnogi deležni obilo smeha (toraj vendar nekaj!) radi bu-dalosti na onem počečkanem 'polju' . . ." Vrlo dobro za ene, in vrlo slabo za druge. Prav posebno je vzel na pik° "rimskega hlapca," ki se more ponašati edinole s tem, da Je moral precej hlač strgati P° šolskih klopeh," in to "je vse," vse drugo pa ni praktičnega pomena, namreč latinski pregovori, dogme, liturgika, samo da bo po njegovih očeh vse to zelo praktično, ako piše o tem njegova hvalisana Prosveta. Sosed pravi tudi, "da naj rimski hlapec nikar ne mish da narod tako verjame, kakor on piše." Naj bo brez strahu, da bi jaz tako mislil. Rimskl hlapec pozna dobro, kar je rekel Krist: "Idite in učite. Kdor veruje, bo zveličan, kdor pa n_e veruje, bo pogubljen." On nikogar ne sili k veri, še manj Je njegov namen, da bi komu u" siljeval, kar "pisari." Naše sosedstvo bo, žal, brez "vsake praktične vrednosti." ŠE JE ČAS da se priglasite za eno ali drugo skupno potovanje v stari kraj. po obilne domače družbe, izkušene« spremstva do Ljubljane, se nu potnikom še druge ugodnosti. , :e Na 12. JUNIJA se vrši Prih° "re skupno potovanje in sicer preko H na parniku "PARIS," ki je pri Slovc cih najbolj priljubljen parnik. . a Karta III. razreda od New do Ljubljane stane $111.77, r (round trip) pa $206.00. Vsi po«1^ III. razreda so nastanjeni v ci? ■' zračnih kabinah z 2, 4, ali 6 P°steU do, ter z električno lučjo in tekočo vo Na 3. JULIJA se vrši poslednje^, še potovanje to poletje in sicer to pot s parnikom "PARIS." Kar^ povedano zgoraj o potovanju na junija, to velja tudi za to pot. KDOR bi šel rad skozi Cherbou-* Hamburg ali Bremen, naj nam P>se vozni red parnikov. ,