1E.D.
ETNOLOGIJA JE POVSOD
Glasnik S.E.D. 38/3.4 1998. stran 104
Jure Krašovec
PETNAJST LET 0BUJAN1A IN PRIKAZOVANJA STARIH LJUDSKIH ŠEG IN DELOVNIH OPRAVIL V LAŠKI OBČINI
Pred 16. leti so člani kulturnega društva v Šmiklavžu nad Laškim popestrili Svojo "lepo nedeljo" (farni praznik) s prikazom nekaterih starih opravil. Ker je prireditev privabila tudi ljubitelje iz drugih krajev občine in nekatere člane občinske zveze kulturnih organizacij, se je porodih misel o podobni vsakoletni prireditvi, nekakšni občinski reviji (prikazu), ki bi potekala v poletnem času v različnih krajih občine - pač tam, kjer bi se odločili pripraviti vse potrebno za nastop skupin in pogostitev občinstva.
Skupine i/, okolice Laškega predstavljajo delovna opravila. Za mlačev na cepe so so še posebej izurili iz etno skupine Šcntrupcri. ki so svoje šege ob mlačvt predstavili na 15. jubilejni prireditvi v Škotcah avgusta letos.
Seveda je bila prva "revija" spet v Skofcah nad Rimskimi Toplicami, kjer so že imeli izkušnje in pripraven prostor sredi vasi. Tako je nastal občinski odbor za ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in kmečkih opravil, ki je povezoval vaške skupine in nekatera društva ter deloval v okviru občinske zveze kulturnih organizacij in kulturne skupnosti. V odboru je delovalo po nekaj najbolj aktivnih članov iz vsake skupine ali društva, k sodelovanju pa je vabil tudi poznavalce od drugod. Odbor je bil hkrali tudi nekakšen "debatni krožek", ki je skuša! čim bolj strokovno ovrednotiti že prikazano in se dogovarjati za naslednje nastope. Organizirali so tudi nekaj strokovnih ekskurzij; na primer v Stubing pri Grazu,
ogledali so si staro domačijo pri Rogatcu, etnografski muzej v Ljubljani itd. Načrtovanje dela je ves eas temeljilo nit pobudi vsake skupine in le včasih je prišla kakšna ideja iz ožjega vodstva odbora. Ideje so člani, predvsem starejši, obogatili S svojim vedenjem o šegi ali opravilu P° načelu: "Več glav več ve." V petnajstih letih je nastalo kar nekaj zajetnejših projektov. Staro kmečko olice1 so odrsko predstavila kar tri društva (TanO* Rečica in Trobni Dol). Tanci. ki so j° pripravili po Ripšlovi župnijski kroniki ¡z sredine prejšnjega stoletja, sojo prikazovali okoli štiri de se t krat.
Krstne in botrinjske šege so društva prikazala s skupnimi močmi, prav tako "žegnanjsko nedeljo". "Kaj se lahko dogaja
Glasnik S.E.D, 38/3.4 1998, stran 105
ETNOLOGIJA JE POVSOD
kakšnega navadnega dne na kozjanski kmetiji" so na oder postavili Trobendolčani, medlem ko so kol celovečerno zabavno Prireditev pripravljali Tanei pod imenom Vaška veselica včasih.
Krajših prikazov prazničnih dogodkov, Martinovanja in godovanja, božičnih in velikonočnih šeg ter Jurjevanja sta se lotevali folklorni skupini, Florjanski obhodi so ostali živi samu še v Jurkloštru. Veliko pozornost skupine posvečajo delovnim šegam ob skupinskih opravilih, ki se vrstijo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Tako so različne skupine doslej Prikazale: gnoj nošo, košnjo, spravilo sena. žetev, mlaeev na cepe in s strojem, pripravo slame za kritino, čiščo in sorliranje žita.
kuhinje, redno se pojavljata medičarja iu lectarja, včasih tudi lončar in kovač. Poseben čar takim praznikom dajela skupina pritrkovalcev in možnaristov s svojo izrazilo praznično zvočno spremljavo. Skupine nastopajo tudi samostojno. Večina goji ljudsko petje in pesem, še posebej v vokalnih skupinah, čeprav šeg in opravi) brez pelja ne more niti bili. Kako naprej?
Da so društva in skupine v laški okolici že vse pokazale, bi kdo rekel. A ni tako. Tudi če opravila in šege ponovijo, ostaja še vedno razsežnost kakovosti, čim bolj verne, dognane obnove Opuščenih šeg in navad ter s tem ohranjanja ljudske duhovne in materialne dediščine. Odkar so se tako
Jorjevanje ima v Laškem brigalo tradicijo Znova so ga obudili in ga tudi predstavljajo učenci osnovne šole Primoža Trubarja Laško skupaj s pedagoškimi delavci.
Tako letni prikazi kot različne prireditve med letom dokazujejo, da je te vrste dejavnost postala gibanje močnih korenin in da pridobiva vrednost, kolikor bolj se čas odmika in življenje spreminja.
"S i litijska skupina i i. Šmiklavža nad Rimskimi Toplicami poleg številniti običajev prikazuje delo pridnih tenc. Družbo pa jim delajo teričniki (iz IS. prikaza).
kuhanje (ličkanje), metev prosa, trgatev ln celo koline po družbeno-zabavni plati. Kečiška in Šmiklavška skupina sta obnovili Ugajanje ob vaškem perišču, slednja poleg lei=a še teritev, medtem ko so Trobendolčanke pričarale "večer med Predicami".
1 etne prikaze so prepletali tudi s starimi kmečkimi obrtmi. Tako na primer krovca s slamo, tcsaijenje, ročno žaganje plohov in piskroveza. popotnega čevljarja - celo trač in beračica v prazničnih dneh pomnita na preteklost.
se'ej sta navzoči ludi "kranceljpintarici". '^delovalki suhega cvetja iz papirja, ki skrbim tudi za podmladek,
a Prireditvah so vedno navzoče kmečke ¿ene s svojimi dobrotami iz kmečke črne
povezali, se ne zadovoljujejo s sicer prepogostim geslom: "naredimo nekaj po starem, da bo hec",
V poldrugem desetletju in glede na spremembe v zakonodaji o društvih je površno opisano gibanje v občini dozorelo tudi za organizacijsko popolnejšo obliko. Ustanovili bodo skupno društvo "Možnar" (ime bo imelo po občinski nagradi "Zlati možnar", ki jo za takšno dejavnost že leta dobivajo posamezniki, skupine in društva). To bo občinska zveza sicer samostojnih društev, skupin in posameznikov, ki v ta okvir sodijo. Lani je, recimo, omenjeni odbor pripravil razstavo o slovenskem kozolcu, hkrati pa prikaz marsičesa, kar se je pod kozolcem dogajalo.
"NAS1H 15 LET"
"Zaščitni" znak naše skupine je škaf. vezan glinasti lonec iu burkle. Omenjeni simbol smo prvič uporabili na 2, prikazu lela 1985.