PRIPRAVE NA JAVNO RAZPRAVO
Več vloge delovnim organizacijam
Razprava naj se osredotočt predvsem na 1     »     samoupravno splošno organiziranost združenegadela
Mesln) svst zveze slndfkatov )e v začetfcu aprlla organizlral potvet o spremembah In dopol-nltvah zakona o zdruzenem de-lu, na katerem )e seznanll nostl-ca javne razprave (v občtnah bodo to obtlnski ilndikalnl tve-tl) s predvldenfml novoatml In opozorll na kljuine probteme, kt naj bl jih razprava dorekla. Zveznl zakon bo sprejet predvi-doma oktobra letos.
Dušan Rebofj, član predsed-stva republiSkega sindikalnega sveta je predtagal, naj v osnovnih delovnih okoljih povezejo raz-pravo s predvidenimi spremem-bami zakona o združenem delu tudi z razpravo o gradivu republi-Skih sindikatov o protestnih ustavitvah dela, vsebina obrav-nav sprememb pa naj se osredo-tofii predvsem na Sliri temeljna podroija: na samoupravno splošno organiziranost združe-nega delH. družbenoekonomske odnose, prekinilve dela in delov-no-pravno zakonodajo Občinski sindikalni sveti. ki so odgovorni za temeljito in kakovostno vode-nje razprave, naj v ta namen predlagajo oblikovanje posebnih političnih aktivov v občinah. v katerih bi bili, kot je dejal Dušan Hebolj. poleg predsednikov družbenopolitičnih orgamzacij ter predstavnikov občinske skup&Čine in upravnih organov tudi tisti delavci iz združenega dela. ki delajo na pravno-norma-tivnem področju. Razprava o predvidenih spremembah zako-
na o združenem delu bo trajala v občinah do 25. junija.
Predsednik komisiie za sprem-Ijanje in izvajanje zakona o zdru-zenem delu slovenskeskupščine dr. Janez šinkovec je na posve-tu, ki so se ga udelezili predsed-niki zborov združenega dela ob-fcinskih skupščin. vodje skupin delegatov. slovenski delegati v zveznem zboru skupSčine SFRJ, predstavniki drušlev pravntkov. in deuštev ekonomislov ter pred-stavnikt občinskih sindikalnih svetov kritično ovrednotil neka-lere spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu.
Med drugim je dejal. da si predvidene zakonske spremem-be pa tudi spremembe ustave SFRJ bolj kol doslej prizadevajo uveljaviti prvenstveno vlogo or-ganizacij združenega dela kot blagovnih proizvajalcev, kar predpostavlja njihovo samostoj-nost pri sprejemanju odločrtev. Temu primerno bi morali v ustav-nih spremembah omejitveno opredeliti pravice drzave za po-seganje v gospodarski ststem in
uvesti realno vrednotenje sred-stev (realne amortizacije in pozi-tivne obrestne mere). Organiza-cijam bi morala biti dana samo-stojnost pri odločitvah o združe-vanju, kar bi pogojevalo tudi nji-hovo veCjo dinamifinost in fleksi-bilnost »S tem. da moramo v statutu opredeliti delovne enote, da moramo področno opisati razvid del in nalog, da je vsebina vseh samoupravnih splošnih ak-tov predpisana, kot da so vse or-ganizacije enake, da je •* ospre-dju tehnično-tehnološki vjdik na-mesio poslovnega, da je planira-nje direktivno namesto indikativ-nega, da ne stečejo informacijski sistemi, da moramo sprejeti na delo delavca ki izpolnjuje razpis-ne pogoje pa fieprav kadrovsko ne ustreza, vse to nas je pripelja-lo do okorelih organizacijskih struktur,- je dejal dr. Janez Šin-kovec. Predvidene spremembe 2akona o združenem delu jih na nekalerih podroCjih sicerpreraS-čajo, predsem pri večjih možno-stih za povezovanje osebnega dela z družbenim, s širšimi mož-nostmi uslanavljanja zadiug, ne le z obveznim zdrijževanjem de-ta. ampak tudi sredstev kot minu-lega de!a. Kljub temu pa zahajajo predvidene spremembe, najbri tudi pod vplivom naražčajoče brezposenosti, ponekod v drugo skrajnost. Predvidevajo namreč nove oblike organizacij kot prav-nih oseb, na primer skupnosti delovnih in temetjnih organiza-cij, delovne organizacije z dolo-čenim časom trajanja, začasne delovne enole in skupne začas-ne delovne enote, ne da bi jasno opredeltle njihov siatus. poslov-na razmerja tn odgovornost.
 VIDA PETROVČIČ