■= tlatisov 14.000. - Sfgjerc pefja za cefo teto eden goldinar, S-
Štev. 26.
7 Ptuju v nedeljo dne 25. decembra 1904.
V. letnik.
r „Cast Bogu na višavah
a
„Tako so peli angeljev glasovi, Da enega očela. smo sinovi!"
„In pastirji so v tistem kraju bedeli na ponoč-nih stražah pri svojih čredah. In glej, angelj Gospodov je stal pri njih in svetloba božja jih je obsvetila in silno so se bali. In angelj jim je rekel: Ne bojte se, zakaj glejte — oznanjam vam veliko veselje, katero bo vsema ljudstva, ker danes vam je rojen Izveličar, kateri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to Vam bodi v znamenje: Našli bodete dete v plenice povito in v jasli položeno! — In zdajci jih je bilo pri angelju množica nebeške vojske, kateri so Boga hvalili in rekli: Čast bodi Boga na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete   volje! . . , ."
Preproste, prekrasne in vendar večne te besede, oh kolikega pomena so!
„Čast Bogu na višavah . . . ,K
Sin Boiji se je včlovečil, prišel je iz svitlih nebes med nas zemeljske črve, da z nami trpi, z nami čuti, da nam pomaga, da nas odreši!
Svitla zvezda je zasijala nad Betlehemom! Kristus je rojen, duševna naša zvezda! A svit te neskončne zvezde je zasijal tje po vesoljnem svetu, žar te nebeške luči je vsplamtel v tisočih miljonih človeških src! Svet se je spreobrnil!
Veliki mojster je sestavil svoj čas krasno, umetno izdelano uro, ki je bila brez pogreška, brez madeža zložena najfinejše, tako, da je tekla popolnoma zanesljivo. Radoveden deček ga je pri tem delu opazoval in posegel je z okorno svojo roko med kolesca  ore in   ura ni   bila več popolna, zanesljiva,
ne, s časom je tikala hitreje, zopet potem je hotela celo obstati. Take, kakor je bila ta ura sedaj, take ni izdelal in ustvoril mojster, ne, temveč radoveden deček. In veliki mojster — Bog, je rekel k dečku — k človeku: „ Človek, z dejanjem lastnim si razmajal zemeljski svet in njegove razmere, z dejanjem lastnim zopet popravi, kar si zakrivil! Z dejanjem lastnim si posegel v mojo popolno delo, z dejanjem lastnim raztresel strasti, preganjanje, sovraštvo na zemeljski svet, z dejanjem lastnim si pridobi zopet mir!" — In v ta smoter je poslal veliki mojster, Bog, na zemeljski svet človeka, kateri je bil v svoji nebeški popolnosti in lepoti stokrat čistejši, kakor je bil Adam v svoji izvirni čistoti, poslal je svojega lastnega edinega Sina Jezusa Kristusa! Ta poslanec je ugonobil izvirni greh človeštva, on je popravil razmajane razmere zemeljskega sveta in človeštva, ustvaril je novo Človeštvo, novi svet, neumrljivo človeštvo, veličasten, večen svet.
In mir je prinesel na zemljo — mir, najslad-kejši dar nebes!
BČast bodi Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!8 — tako so peli angelji pri Njegovem porodu in On, ta poslanec nebeški je kot znak svojega poslanstva rekel človeštvu: „Jaz pa Vam bodem podelil mir, kakor Vam ga ta svet ne bode nikdar dal!"
In glejte, zares nam ga je podelil že na tej zemlji, in ravno sedaj, sedaj, ko bodemo obhajali zopet njegovo rojstvo, sprevidimo to najbolje!
V tisočere ponosne palače, v tisočere revne koče pride ravno te dni, ravno o božičnih praznikih zopet angelj miru, kjer so ga morda Že dolgo pogrešali!
9
Jaslice so si postavili, okinčali so si božično drevesce Njemu v spomin, kojega rojstvo obhajajo. In avitle lučice gorijo to noč po vesoljnem svetu, lučice miru in sprave, in svit teh lučic bleskeče nekako čudno, zvišeno! A lepše še sije sreče solnce otrokom z njihovih nedolžnih lic, z njihovih nedolžnih očes, ker njihov je ta praznik, njihove so božične jaslice, božična drevesca!
Žar nebeškega miru, žar nebeške sreče je napolnil revne koče in bogate palače!
Tam zunaj koče, zunaj palače pa vlada tiha, mirna zimska noč in neštete zvezde migljajo na nebu, nebeške luči, nebeškega božičnega drevesca.
Toda čuj, kaj pomeni to? Iz bližnjega zvonika te pozdravljajo mili, znani glasovi! Polnočni glas zvona, o krasen glas, „ki nas k polnočni službi božji vabi, — kdor ga je enkrat čul, ga nikdar ne pozabi."
In nehote se ti sklenejo roke in goreča molitev vreje iz dna tvoje duše tje gor k Njemu, ki te je na novo ustvaril, ki te je odrešil!--------
BNašli bodete dete v plenice povito in v jasli položeno!" In s temi besedami je označil angelj Tistega, ki je gospod vsega bogastva tega sveta, ko-jemu se vklanjajo kralji in cesarji! Siromaštvo si je izbralo nebeško dete, siromaki so bili njegovi reditelji in siromake je ljubilo nad vse. Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli, tako je učilo to nebeško dete poznej avoje strmeče poslušalce! Ali nam ni s tem pokazal Kristus, kako hoče da ga Čislamo? Ali zamoremo lepše obhajati njegov rojstni dan, kakor s tem, da ga posnemamo?
Glej, gotovo bode ta ali drugi izmed nas obhajal božič tudi pri bogato obloženi mizi, gotovo bode sedel pri gorki peči te dni v svojem milem domu, a gotovo pa je tudi, da jih bode tisočero in tisočero obhajalo sveto rojstvo v siromaških razmerah, mogoče v mrazu, mogoče v gladu, v tujini! Vedi, še večje veselje te bode obdajalo pri svitlih božičnih jaslicah, ako tem pomagaš, da se bodejo tudi ti veselili prihoda nebeškega deteta! Ne pozabimo toraj v veselih, svitlih božičnih dneh ubogih siromakov!
„čast bodi Bogu na višavah in m i r ljudem na zemlji!" On, kojega rojstvo obhajamo te dni je umirajoč odpustil svojim sovražnikom! Ali ni vreden posnemanja? Proč toraj z sovraštvom, proč s preganjanjem! Sosed odpusti sosedu, ako te je žalil, tovariš podaj tovarišu zopet roko, ako sta si v jezi, proč z mednarodnim hujskanjem, ker danes ali jutri neha itak za vselej tvoj zemeljski boj in to tedaj, ko te ne bode več med živimi!
Proč toraj z medsebojno jezo, proč z~mednarodno mržnjo, zakaj „vsemu ljudstvu", vsem narodom so oznanjevali angelji veselje, za vse brez izjeme je zasijala ena in ista svitla betlehemska zvezda, vsem, je podarila nebeška porodnica, nebeško svoje dete!
Odpustimo si razžaljenja, potem še le bodemo obhajali v pravi zadovoljnosti rojstvo nebeškega tega otroka in sveti njegov blagoslov bode nas obdajal v teh veselih dneh! „Mir vam bodi," tako je pozdravil Kristus svoje apostole, ko se jim je po vstajenju
prvič pokazal in t a mir naj podeli nebeško dete ob božičnih jaslicah vsem našim prijateljem, znancem in naročnikom, vsem bralcem, pa tudi vsem našim sovražnikom !
Proseč  za ta  sveti   dar nebes Vam   želi vsem, vsem brez izjeme  „Štajerc"  prav srečni veseli božič!
Ob koncu leta.
Zopet je minulo leto, zatonilo je v večnost, odišlo tje, kamor jih je že odišlo nešteto število.
A podobe svitle, podobe temne, podobe vesele, podobe žalostne, te so ostale, te se nam gnetejo pred spominom, vsiljnljejo se nam pred dušo, kakor da bi hotele še enkrat pokazati vso svojo čarobno lepoto, ves svoj svit, pokazati pa še tudi enkrat brez usmiljenja gnjusobo in trohljivost tega sveta! Minulo leto, dve besedi,   a koliko  vendar pomenite!
Temu je preteklo leto znabiti v veselju, v radosti, drugega so teple nadloge, preganjale ga nesreče, a leto je minulo obema! Marsikateri, ki še je lansko leto z nami v veselju obhajal novo leto, ni več med nami — zakopali ga smo za vselej!
Preteklo leto, oh koliko upanja, koliko nad si nam z neusmiljeno roko uničilo, a zopet na drogi strani koliko nepričakovanih veselih ur nam podelilo!
Kdor je bil srečen v tem letu, ta naj hvali Boga, naj mu izroči v vroči molitvi vso svojo srečo, ker Njegov dar je sreča, Njegov dar veselje. Kdor je bil nesrečen v preteklem letu, naj se tolaži s tem, da bi se še mu bilo lahko slabše godilo, da bi še bil lahko več trpel, ako bi to bila Božja volja, ker od Njega so poslane tudi skušnje, poslana je žalost! Tudi ta se naj zahvali v molitvi nebeški previdnosti, ki ga je še pred hujšim obvarovala. Vsi pa, srečni in nesrečni naj pomislijo to, da, kakor je hipoma minulo leto, tako mine vse na tem svetu, mine sreča in veselje, minejo kratke ure radosti — a minejo pa tudi ure žalosti, temni dnevi obupa.
Minulo, preteklo je vse, a nekaj vendar ostane! Blagor ti, ako si tako živel v tem letu, da zamoreš reči, da ni bilo za tebe zgabljeno, blagor ti, ako zamoreš reči, da si osrečil marsikatero človeško bitje v tem letu, blagor ti, ako se zamoreš ponašati s tem, da si zabranil grenke solze obupajočih, ker to, to se ne bode pogreznilo v večnost, to ne bode minulo, kakor so minule svitle in temne ure tega leta, temveč ostalo bode, spremljevalo te na daljnih tvojih potih, celo onkraj majhnega in ozkega gomila, v katerem bodeš znabiti že v kratkem počival!
Toraj z Bogom staro leto, z Bogom svitli in temni dnevi tega leta, a ti pa novo leto bodi nam srčno pozdravljeno!
Zakaj, nove nade, novo upanje si nam prineslo in čeprav so dnevi tvoji skriti v temni bodočnosti, čeprav nam prikrivaš znabiti marsikatero gorje — trdno naše zaupanje v vsegamogočnega Boga nas ne bode zapustilo. On nam bode pomagal, saj se brez njegove   volje   ne skrivi nikomur niti ne las, saj ne
i
pade  brez   njegove  svete   volje  niti ne  vrabec  raz strehe.
Ti, ii si srečen ob prihodu novega leta, uživaj srečo, a uživaj jo zmerno, ti, ki si žalosten in nesrečen, pomisli, da vedno za dežom mora priti eolnce! Tolaži se, znabiti pa bode v novem letu boljše, ne obupaj, zakaj, kjer je sila najhujša, tam je božja pomoč najbližnja!
Ti, ki spolnuješ svoje dolžnosti, skleni, da bodeš v novem leta še živel bolj popolnoma, ti pa, ki si zgrešil iz prave poti, sedaj, sedaj ob začetku novega leta ti je dana priložnost, kreniti na drugo pot. Nikakor še ni prepozno, trdno skleni v prihodnjem letu drugače živeti in Bog bo podpiral tvoj sklep!
Da pa se bodejo tvoje želje uresničile, da se ti bodejo upi in nade izpolnili v tvoj prid, daj pri slovesu starega leta tudi slovo vsaki strasti, daj slovo sovraštvu, daj slovo mržnji, do tvojega bližnjega.
Bodi nam pozdraljeno novo leto, pozdravljeni novi npi, pozdravljene nove nade!
Novo življenje hočemo pričeti, spopolniti se hočemo, tako, da bode leto 1905 leto napredka, da bodemo šli naprej, a ne nazaj!
In ravno sedaj, ko sklepamo na pragu novega leta nove načrte za življenje v tem letu, ravno sedaj si hočemo postaviti tudi novo geslo in to se naj glasi: Vse za resnico, vse za napredek, vse za duševno prostost!
Eadi tega naj bode zakopana z minulim starim letom vsa zaslepljenost, zakopana tema, ki jo hočejo vzdrževati nekaterniki!
Potem še le, na tej zdravi podlagi nam je pričakovati, da bode leto 1905 leto napredka, a ne leto nazadnjaštva.
Naš list začenja stem letom svojo šesto leto. Našim bralcem je znano, koliko napadov, koliko obrekovanja, je moral prestati v preteklem leta, v letu, v katerem se je zdelo našim nasprotnikom že vsako orožje proti nam dovoljeno. Cerkve, prižnice, pridige, spovednice, vse se je zlorabljalo proti nam, v najno* vejšem časa privlekli so nasprotniki celo vislice in šnopsarije — a kaj radi jim vse odpustimo, ker vemo, da ne vejo, kar delajo! Kakor smo se do sedaj vedno in vedno poganjali za resnico, za napredek, za duševno prostost, tako sklenemo mi sedaj ob začetku novega leta, da bodemo v bodoče za te svetinje še več žrtvovali, a Vas pa, dragi somišljeniki prosimo, da nas podpirate, da sodelujete z nami, potem šele nam jeupati, dane bodemo ne miin ncvitrpeli v prihodnjem letu toliko pod uplivom laži, nesramnega obrekovanja nekaterih takozvanih dušnih pastirjev in prvakov!
Nekaterih pišemo, ker dobro vemo, da nas ne obrekujejo v s i duhovniki, ne, hvala, Bogu lepo število duhovnikov nas čisla, ker je uvidelo, da mi trebimo ljuliko iz pšenice, ker je uvidelo, da napadamo tu in tam samo take „ dušne* pastirje, ki si to zaslužijo. Katoliškemu   duhovništvu je treba zdravnika,
treba je zdravnikovega noža, da izreze njegove smrdeče in gniloče rane. Kdor izpušča svojo jpzo nad nožem, ki rane trebi, ta je neumen ali pa hudoben !
In uverjeni smo, dragi nam somišljeniki, prepričani, da se še nas bodete.v novem letu ožje oklenili, kakor do sedaj in zato zremo brez straha v leto 1905, naj prinese, kar hoče!
Kdor si je svest, da je imel vedno tako čiste namene, vedno tako lepi cilj, kakor mi, temu se zares ni treba ničesar bati, dokler Še živi tisočero in tisočero Štajerskih, koroških in kranjskih poštenjakov, katerim je ljubša resnica, ljubša prostost, kakor pa zahrbtno obrekovanje zahrbtnih izkoriščevalcev njihovega lastnega rodu!
Toraj pa pridi novo leto, mi te prav srčno pozdravljamo, želeč da bi bilo za vse tiste, ki želijo napredek in resnico prav srečno!
Bodite pozdravljeni napredek, resnica in duševna prostost, in pod tem geslom, v tem duha Vam kličemo in želimo iz dna naših src: „ Veselo novo leto!"
Finančni položaj štajerske dežele.
(Nekaj iz deželnega zbora).
Zadnji dan pred zakljnčenjem deželnega zbora se je dovolila v tajni seji pogodba, katero je sklenil poročevalec finančnih zadev deželnega odbora dr. pl. Derschatta z banko »Union* v Dunaju. V tej pogodbi se je zavezala banka „Union* izplačati štajerski deželi posojilo, ki se je v seji deželnega zbora dne 6. novembra 1904 dovolilo in ki znaša 12 milijonov kron. Glede tega posojila se je omenjena banka zavezala izplačati je v zneskih po 10 tisoč, dva tisoč, tisoč in sto kron in sicer po kurzu, kateri se je pov-spel tokrat do 99" 10 kron. Pomen te pogodbe se ni vsled zaključenja deželnega odbora jemal v toliki meri od javnosti v poštev, kakor je to zaslužil, seveda pa so celo stvar klerikalni in prvaški listi zamolčali tudi radi tega, ker se je ta za štajersko tako važna in zares jako ugodna pogodba posrečila nemškemu deželnemu poslanca in ndo štajerskega deželnega odbora.
Kredit kake drŽave, dežele ali kakega mesta odvisen je na eni strani od finančnih pripomočkov na drugi strani od finančne uprave prosilca posojila in ta kredit se spozna najložje po visočini dovoljenega takozvanega kurza. Med tem ko so se dovolila do sedaj skoraj vsa državna posojila in posojila mest po kurzu globoko pod stotino, doseglo se je posojilo štajerske dežele po kurzu 99* 10 kron.
Nadalje se je zavezala banka „Union* da bode vse tiste vsote, katerih naša dežela ne potrebuje takoj — potrebovala bode namreč v letu 1905 okroglih 5 milijonov kron, v letu 1906 samo 4, 1907 tudi 4 in ostanek še le v letu 1908 — obrestovala z ravno tako visokimi obrestmi,   kakor jih je  treba
i
plačati deželi za posojilo. Pri tej pogodbi se je zavezala plačati banka za 99 10 kron tistega denarja, ki se bode rabil pozneje, na leto 4 krone na obrestih ravno tako, kakor mora plačati dežela za 99*10 kron posojila za leto dni 4 krone. Potem takem ne zgubi dežela za vsote, ki jih bode rabila pozneje, niti ne vinarja na obrestih. Eadi tega smemo imenovati sklenjeno navedeno pogodbo za deželo jako ngodno.
Ta pogodba je zopet dokazala, da ima štajerska dežela v finančnih krogih veliki kredit in da je deželni odbornik dr. Julius pl. Derschatta ne le izvrsten politik, temveč tudi izvanredno zmožen upravitelj deželnih financ. Dokler bodejo sedeli na odločnem mestu deželnega gospodarstva taki možje se nam ni treba bati za bodočnost našega lepega, zelenega Štajerja.
Tojska med Rusi in Japonci.
V Mandžuriji
jii bilo v zadnjem času nobenih večjih spopadov in jih bržčas pred spomladjo tudi ne bode. Nasprotnika si stojita čisto blizu nasproti in sta se oba zakopala v zemljo. Vojaki bivajo v podzemeljskih luknjah.
Port Artur.
Junak Stossel še vedno hrabno brani svojo trdnjavo in te se ne bodejo najbrž mogli tako hitro polastiti Japonci, ker še do sedaj niso dobili nobene glavne utrdbe razven važnega 203 meterskega griča v roke. Iz tega griča so obstreljevali Japonci vojne^ ruske ladje v pristanišča. Vse ruske ladje pred Port Arturjem so bile vsled tega obstreljevanja tako poškodovane, da se jih je večina potopila. Za rabo ni nobena več. Ponosna ruska eskadra je toraj pokončana. Ko to pišemo se pripravljajo Japonci zopet na novi občni naskok na Port Artur, ker hočejo na vsak način imeti trdnjavo prej v svoji oblasti, ko bode prišlo baltiško brodovje na bojišče.
Ruske tatvine.
V ruski armadi so zopet prišli velikanskim go-lufijam in tatvinam, povzročenim od višjih ruskih oficirjev, na sled. Neki major piše, da se v ruski armadi krade od generaljev dol do prostakov, tako da je groza. Kdor noče držati z tati za tega se kmalu od njih poskrbi, da molči za — vselej.
Slika iz boja.
Neki posel poroča o nedavnem napadu Japoncev na utrdbe Itešan in Bordi sledeče: Pred utrdbo Bordi skopali so Rusi 600 sežnjev dolg in 300 sež-njev širok jarek. V jarku je bilo položeno mnogo suhljadi in slame in vse polito z oljem. Ko so Japonci utrdbo napadli in bili ravno v teh jarkih, zažgali so Rusi suhljad in slamo. Pri tem so zgoreli celi bataljoni Japoncev popolnoma. Ogenj je trajal eno noč in en dan. V prihodnji noči so Japonci zopet napadli to utrdbo in bo se skrivali pri tem napadu za
lesene ščite. Konečho so vzeli Japonci to utrdbo in kakor besni naskočili rusko posadko. Ta se je ndala in Japonci so dobili   150 jetnikov in več kanonov.
Obsojeni!
(Ljudski shod v Mariboru.)
Zares ljudska sodba se je vršila dne 18. t. m. v Mariboru v prostorih gospoda Gotza, sodilo se je o slovenskih deŽelnozborskih poslancih in njihovem brezvestnem postopanju v zadnjem deželnem zbora, o njihovi obstrukciji. Ljudski shod je bil obiskovan od več kakor tisoč zborovalcov iz vseh krajev Spodnjega Štajerja. Dobro vedoč, da bodejo razvpile klerikalne cunje ta shod, kakor da bi ga bili mi povzročili. ga v našem listu niti naznanili nismo, a vendar so vpile klerikalne mariborske cnnje, da bodejo prišli na ta shod sami nemčurji, sami „šnop-sarji" Stajerčevi. Na drugi strani zopet so trdile, da še si niti „Stajerca ni upal agitirati za ta shod, ker se je bal, da bode za njegovo stranko to veliki poraz. Ne da bi bili le ganili s prstom, oklenilo se je ljudstvo in sicer tudi ogromna množica slovenskih kmetov tega shoda in shod je bil zares velikanski poraz a ne naše stranke, temveč prvaško farško doh-tarske stranke. Radi pomanjkanja prostora hočemo poročati o tem važnem shodu samo najvažnejše in sicer le to, kar se je govorilo na shodu tičoč se kmetov, obrtnikov in delavcev. — Ob pol 10 uri predpoldan pozdravi g. Franc Girstmayer, sklicatelj shoda, vse navzoče. Ko je ta gospod nastopil, je bil pozdravljen od navzočih z živahnim ploskanjem in z živahnimi klici odobravanja. Nato se je izvolil za predsednika zborovanja g. deželni poslanec iz Slovenje Bistrice župan Stieger, Kot prvi je govoril g. Girstmayer. Ta govornik je naglasa], da je stanje v obče v Avstriji za ljudstvo, posebno za kmete in delavce jako neugodno in to najbolj radi političnega hujskanja nekaternikov. Jasen dokaz za to, povdarja govornik, imeli smo ob času zadnjega deželnega zborovanja. Slovenski poslanci, kakor hofrat Ploj in Robič, nimajo niti pojma o tem, kako slabo se godi njihovim volilcem, posebno kmetom in delavcem, zato njim ni za delo, zato njim je za političen boj bolj, kakor za pomoč, ki bi se naj dovolila v deželnem ali državnem zboru. Do sedaj še deželni zbor štajerski ni občutil toliko o tem, ker bo poslanci nemške narodnosti v deželnem zboru vvečiniin so ti, ne meneč se za narodnost vendar dosegli, da se je dovolilo za Spodnji Stajer skoraj blizu dva miljona kron za po trsni uši poškodovane vinogradnike. A v najnovejšem času začeli so slovenski deželni poslanci motiti delo deželnega zbora s svojo obstrukcijo, ki ni nič druzega, kakor politična hajskarija. V pesnički dolini poplavi Pesnica vsako leto tisoče in tisoče oralov travnikov, tako, da krma ni za rabo. Pred kakimi 20 leti bil je oral travnika v tej dolini vreden nad tisoč goldinarjev, danes ni vreden niti 250 gold. Ravno tako se godi v Halozah, kjer je bilo poškodovanih nešteto
5
J posestnikov po plazih in drugih uimah. Vsem tem bi se bilo pomagalo,   ako ne bi bili   obstruirali   slo-
| venski deželni poslanci. In tako je povsod, a deželna zbornica ne wore ničesar storiti, vso delo mirnje za
; voljo slovenskih političnih hnjskačev. In med temi so žalibog tndi ljudje, ki bi morali biti apostoli mira, namreč duhovniki, ki se pošiljajo iz Maribora v Spodnji Štajer. „To niso duhovniki", tako vsklikne govornik, „to so politični hujskači in božja beseda v ustih teh duhovnikov se mi zdi ravno taka, kakor kos blagoslovljenega kruha v rilcu prašiče!" Gospod Girstmayer nato prosi zborovalce, naj se zoperstav-Jjajo proti tej hujskanji, naj skrbijo za to, da bodejo prišli ti „ hujskači ljudstva" k zavesti. (Sledi burno odobravanje od strani zborovalcev). Deželni poslanec mesta Maribora g. Pfrimer poroča nato natanko o svojem delovanju in v obče o delovanju deželne zbor-
| nice. Govornik povdarja: „Nikdar še svet ni doživel bolj lahkomišeljne   obstrukcije,   kakor je   bila ta ob
.■   Času zadnjih sej deželne zbornice, ki so jo povzročili
j  slovenski poslanci   Spodnjega Štajerja.   In za to ob-
j  strukcijo nimajo ti gospodje nikakega   druzega izgo-
| vora, kakor samo to, da kričijo, da se njihove želje ne  izpolnijo.  Kako  pa je  mogoče,   da bi se  vse
t želje izpolnile? Da bi to zahtevali, za to nimajo ti gospodje nikake pravice, kar se lahko dokaže na podlagi računov tičočih se davčnega prispevka. Od davka pride na Spodnji Stajer razven okrajev Maribor, Celje,   Ptuj 1 miljon   345 tisoč   kron, toraj 19
i odstotkov, ako se Maribor, Celje in Ptuj ne jemljejo v pošte v samo 10 odstotkov. In vendar deželna zbornica ni dovolila samo 50 tisoč kron podpor, ki bi po teh računih bile za dovoliti, temveč dovolila je 190 titoč kron. Da se ta znesek ni izplačal, tega ni kriv deželni zbor, krivo je temu to, da nimamo do^ tične finančne postave. Ker bi toraj razven od dežele dovoljenih   200   tisoč kron,   bila morala   dovoliti še
\ država 200 tisoč kron, so slovenski poslanci kmeč' kih spodnještajerskih občin pridržali ubogim vinorej-
! cem   na   Spodnjem   Štajerskem   okroglih   400   tisoč
I kron. (Več zborovalcev kliče glasno: „Pfui, pfuia!) Slovenski poslanci zahtevajo slovenske meščanske šole, kakor na primer v Sevnici. Proti temu se mora povdarjati, da še niti ljudske šole niso dovolj oskrb-
I ljene! Kako pa zamora zahtevati okraj, kakor Sevnica, ki ne plačuje več, kakor 42 tisoč kron davka meščansko šolo, katera bi stala vsako leto 16 do 18 tisoč kron. Tem gospodom pa nikakor ni za to šolo, ne, tem je samo za to, da bi oskrbeli zopet par učiteljev, da bi si pridobili s tem zopet par agitator-
j jev, ki bi pomagali ljudstvo  hujskati. To je njihova I tendenca. Z regulacijo Pesnice bi se lahko bilo  pričelo, ako ne bi bili slovenski kmečki poslanci pričeli
j z obstrnkcijo. Delo, ki se je sedaj pri Pesnici izvi-šilo, in h kateremu je pomagala dežela 175 tisoč 500 kron in okraj Ormož in Ptuj 39 tisoč kron, se je izkazalo kot izvrstno. Na vprašanje, katero sem , stavil jaz in par drugih deželnih poslancev (kakor Ornig, Stieger itd.) glede te zadeve v deželni zbornici, začela se je ta s to zadevo zopet pečati. A vse
je zopet ostalo pri starem zavoljo obstrukcije in ml zgubimo zopet eno leto. In ako poplavi v prihodnjem letu Pesnica zopet pesuičko dolino in mi zopet ne bodemo imeli sena in krme, potem se nam je treba za to slovenskemu poslancu Robiču in hofratu PIoju in njegovim tovarišem zahvaliti. (Glasni klici: „pfai, pfoiK!) Ravno tako se godi tudi glede regulacije Drave, katera je tudi neobhodno potrebna. Zato je hotela dežela dovoliti 58 tisoč kron, ravno isto svoto bi bila morala dovoliti država. Tudi ta postava se ni sklenila radi obstrukcije, s katero so hoteli voditelji Slovencev, kakor Robič, Ploj in Zičkar pokazati svojo moč. Grozovitna je toraj trditev klerikalnih lističev, da nemški deželni poslanci ničesar nočejo storiti za Spodnji Štajer. Človek si ne more ničesar bolj frivolnega (prišernega) izmisliti, kakor je bila obstrukcija slovenskih deželnih poslancev, in glasovanje z imeni, glede predlog v katerih se je šlo samo za povikšanje tega ali druzega deželnega izdavka za znesek dveh kron. Samo čas so hoteli ti gospodje potratiti in potem kričijo, da nemški poslanci nočejo delati! Ker vso delo v zbornici sedaj miruje, bodejo se porabile takozvane redne izdaje, vse subventije (podpore) pa bodejo izostale. Ti ljudje, ki obstruirajo, nimajo o gospodarstveni sili in težnji niti ne pojma. Njim ni za blagor ljudstva, njim je samo za vlado! Dobiček in korist lastne njihove stranke jim je ljubši, kakor blagor ljudstva. Da je nemška večina deželnega zbora pravična, kaže to dejstvo, da se je dovolilo za slovensko dijaško kuhinjo v Mariboru 800 K, v Ptuju 600 K za vsa nemška vzgojevališča, kakor dijaške dome in višja vzgojevališča za dekleta pa samo 13 tisoč kron. Za slovenske meščanske šole, ki itak ne bi mogle obstati, se seveda nemški poslanci ne morejo navduševati. Sicer pa so pokazali slovenski agitatorji sami, kolike važnosti je, da se sloven-ska deca podučaje tudi v nemškem jeziku s tem, da dajejo svojo deco v nemške šole celo v nemško cesarstvo. Ti slovenski agitatorji želijo samo to, da bi kolikor mogoče delj časa zabranili slovenskemu ljud* stvu znanje nemškega jezika, toraj občevanje z Nemci, ker samo tako dolgo jim je mogoče, da lovijo v vodi, ki so si jo sami skalili, za sebe ribe, dokler ostane ljudstvo v nevedi in dokler mu ni mogoče občevati z nemškim narodom. (Glasno priznavanje od strani zborovalcev sledi tem besedam).
Na to nastopi slovenski socijalni demokrat Vidmar iz Maribora. (Še prej, ko se je volil predsednik zborovanja, povdarjal je socijalni demokrat Mnhitsch, v imena navzočih dragov, da se ti vdeležijo sicer zborovanja, da so p r o t i obstrnkciji slovenskih deželnih poslancev, da pa ne bodejo glasovali ne za rezolu-cijo tega zborovanja in tudi ne proti njej). Vidmar govori slovenski in povdarja, da je Slovenec, da nikakor ne more in noče recti, da bi bil Nemec! Govornik ostro napada klerikalce in povdarja, da je nujna potreba za Slovence, da se učijo drugega, toraj nemškega deželnega jezika, ker je ta jezik za Slovence ravno tako potreben, kakor vsakdanji kruh. Zakaj vsi politični hujskači,   vsi,   posebno duhovščina znajo prav
*■
6
dobro nemški, ti samo nočejo, da bi delavec in kmet znal tudi nemški. (Ploskanje in klici odobravanja od strani večih   zborovalcev sledijo tem   besedam.) Ako bi bilo   klerikalcem zares za blagor ljudstva,   potem bi skrbeli v prvi vrsti za šole in sicer za ljudske šole. Proti zahtevi meščanske šole govornik ni, a vendar povdarja da bi bila meščanska šola s samo slovenskim   podukom brez   pomena,   ako  se bi taka šola   Slovencem dovolila, moralo bi se v njej podučevati tudi v nemškem jeziku. Na to opisuje govornik za ljudstvo škodljivo delovanje klerikalcev in omeni tudi njih   prizadevanje spraviti v slovenje-bistričkem in mariborskem okraju svojega kandidata v deželni zbor.   »Klerikalci so   celo   molili   za  svojega  kandidata,   a vendar je zmagal   Stiger",   tako  vsklikne   govornik,    „toraj je gotovo, da pri Boga ali ne velja molitev ničesar, ali da  Bog   noče  klerikalcev!   Ker   pa   pri  Bogu velja gotovo molitev, potem je očividno, da Bog ne   mara klerikalcev!"   — Na to zopet napada govornik ostro klerikalce,   ki   zlorabljajo vero v   politično   agitacijo. „To, kar klerikalci počenjajo, to ni več nauk  Kristusov, tako vsklikne govornik,  „in ako bi Kristus danes prišel ne bi nagnal iz svetišča socijalnih demokratov, pač pa bi nagnal iz njega gotovo vse klerikalce. Teh kač se morajo otresti delavci in kmetje, potem še le jim je upati boljše bodočnosti in proti tem se morajo bojevati tem bolj, ker postaja nevarnost preteča njim od te strani vsakdan večja!" (Govornik je povzročil s svojim predavanjem občno navdušenje in dolgotrajno ploskanje   poslušalcev je  sledilo njegovim   besedam). Radi  pomanjkanja   prostora  priobčimo   nadaljevanje tega zanimivega shoda v prihodnji številki, tu le naj sledi samo še   rezolucija,   ki se je soglasno sprejela. Več   kakor   tisoč  zborovalcev je bilo   z a rezolucijo, proti njej samo eden zborovalcev: Rezolucija se je glasila:   Zborovalci   sebrani na občnem shodu, ki se vrši dne 18.   decembra 1904 v Mariboru,   v prostorih   g.   Gotza in ki je obiskovan   od   zastopnikov skoraj iz vseh spodnještajerskih  krajev, izrekajo slovenskim deželnim poslancem svojo nezaupnico.   Zborovalci najostreje obsojajo počenjanje   teh   poslancev in zahtevajo   od njih,   da ne  motijo več dela v deželnem zborn, ko se bode ta zopet sklical. To   zah-tevanje je tem bolj utemeljeno, ker je veČina predlog, ki se bi morale v deželnem zboru staviti,   kakor na primer predloge glede regulacije Pesnice, glede   podpor   po   uimah   poškodovanih   posestnikov   in glede brezobrestnih   posojil   največje važnosti ravno za slovensko ljudstvo. Tudi predloge glede uravnave plačila uradnikov,   glede   odškodnine   deželnih   delavcev   in njih oskrbovanja v starosti   so jako važne   in se ne smejo nadalje odlagati. Zato je zahtevanje  zborovalcev opravičeno.
Spodnještajerske novice.
Našim cenjenim, pridnim sodelovalcem in naročnikom izrekamo tem potom najsrčnejšo zalivalo za sodelovanje v preteklem leta. Ob enem izrečemo vsem, ki so nam poslali voščila k praznikom in za novo leto najiskrenejšo zahvalo.
Mi smo se srčno veselili, ko smo jih dobili, ker smo sprevideli, da je toliko vrlih mož pripoznalo naš trad in naše delo. Tem lo/je bodemo še z večjim navdušenjem postopali v prihodnjem leta in se potezovali s vso odločnostjo za Vas blagor, napredek, resnico in duševno prostost!
Kmetje, volilci, pozor!! Oprati se hočejo, namreč slovenski deželni poslanci, ki so dne 18. t m. doživeli velikansko obsodbo v Mariboru, za to so sklicali v Maribor v „Narodni dom" — (zakaj pa ravno tje?) na dne 27. t. m. svoj shod. Kmetje, na-prednjaki obiščiti ta shod, prečitajte naš članek ..Obsojeni • in povejte političnim Vašim komedijantom, kako se Vam slabo godi in kaj zahtevate od njih.
Lepi pes, najbrž lovski pes je priletel k posestnika J. /urana pri Sv. Barbari v Halozah. Pes je srednje velikosti, z dolgim repom (na konca je rep bel) z velikimi ušesi. Pes je rujave barve, na prsih in na desnem vratu bel. Noge so do polovice bele. Lastnik naj gre ali pa pošlje po psa, k omenjenemu posestniku.
V Ptuju je polagal kučijaš tukajšnjega trgovca g. Jurca 31 letni Franc Solina, doma iz Klenovnika na Hrvaškem konjem. Pri tem gaje udarilo z nogo žrebe tako v trebuh, da so ga morali odpeljati v tukajŠno bolnišnico. Solina je v noči od 20. do 21. tega meseca vsled tega udarca umrl.
Viovlen ptiček. Neki Alojz Rnkla, bajtarjev sin iz Kicarja in postopač prve vrste se je iskal od žan-darmerije in policije uže od leta 1901 s takozvanim iskalnim listom, ker je obdolžen zločina tatvine. Mestni policaj Marinz je spoznal ptička pred par dnevi v našem mesta, ga aretoval in izročil roki pravice.
,.Domovina" piše, da je sodnijsko dokazano, da je bil morilec Muršec sodelovalec in sotrudnik »Štajerca." Ta le odgovor: Ta trditev je debela laž in pisec dotičnih vrst je nesramen obrekovalec in lažnjivec! Urednice, toži, če se npaš in se ne bojiš regimentnega poraza in dolgega nosa!
Haloze. Leskovški konzum je popolnoma — fuč! Vse so razprodali, do zadnjega žreblja, ostalo je Ba-mo še par štelaž. Farška trgovina je morala ponehati, čeprav se je prodajalo v njej prav fletno tudi žganje. Pa seveda to žganje kmetom ni bilo nevarno, ker je bilo iz farške grajzlarije in je imelo potem najbrž svoj poseben „žegen!a — Farška grajz-larija pri svetem Vidu tudi prodaje prav pridno šnopš, ta šnops pa še ima najbrž več žegna v sebi, ker se prodaje tik farne cirkve, ravno pred farnim križem, na pokopališču nekdajnih faranov! Fihpos, no, kdo skrbi za pijančevanje bolj kakor tvoji angelsko čisti kutarji?
»Gospodarju" smo zares jako hvaležni, da nam je do vinarja priračunil koliko pride na vsakega prebivalca v spodnještajerskih mestih dolga. Da pa trdi ta cuoja, da so zakrivili ta dolg mestjanski občinski odborniki, „nemčurjea jih imenuje ta cunja, je to zopet lumparija. Gospodar znabiti bi ti bili kmečki čita-telji bolj hvaležni,   ako bi jim bil  razložil,   kako je
7
to, da se je nakopičilo pri ptujskem okrajnem zastopa, ki je bil zadnje leta v prvaških rokah toliko dolga? Razložil bi tudi bil lahko, kako da se je pod prvaškim nadzorstvom kradel pri celjskem prvaškem okrajnem zastopa denar abogih slovenskih kmetov?
Umor. Dne 21. t. m. so obiskovali neki Janez Levičnik, oženjeni 31-letni posestnik iz Sel in njegova brata Andrej in Ignac iz Tržoa pri Ptnju in neki Osvald Strafela iz Zabovc ptujski mestni sejem. Tem se je pridružil tudi Andraž Levičnik, sorodnik Janeza Levičnik, tudi iz Tržca. Vseh pet je popivalo celi popoldan složno in sicer temeljito. Pili so kot pristni k 1 e r i k a 1 ci seveda šnops, kojega so izpili 7 litrov! Ko so ga imeli dovolj, šli so v neko tu-kajšno slovensk o-k lerikalno krčmo. Ko se jim ni dala pijača, začeli so razgrajati, tako, da se je moralo poslati po mestno policijo. Ko je ta prišla na licu mesta, odbežali so razgrajači iz mesta leteč po cesti proti Budini. Ker mestna policija nima pravice, da bi jih aretovalarazvenmestajim tudi ni sledila. Pijanci so ae nato med seboj sprli in pričel seje tepež. Kot glavno orožje se je rabil nož. Pri tem pretepa je bil prvo imenovani Janez Levičnik umorjen. nasprotnik   njegov          ime   še   ni znano   — mu je
prerezal glavno žilo na vratu, Osvald Strafela je bil težko telesno poškodovan in leži sedaj v tukajšnji bolnišči, Andraža in Ignaca Levičnik, ter tudi težko ranjenega Andraža Levičnik pa že ima sodnija pod ključem. Tudi ženo zadnjega so zaprli. — Kaj, ali je temu tudi aŠtajerc" kriv? Vsi ti imenovani so bili namreč strastni klerikalci, vsi privrženci farških cunj namreč „ Gospodarja" in „Naš Doma." Dokaz za to trditev in daljno poročilo o tem umoru priobčimo prihodnjič.
Grozna nesreča. Dne 16. t. m. se je hotel Jernej Frangeš, krojač in posestnik iz Ptujske gore peljati na vozičku (koleselnn) na železniško postajo Stern thai. Ko se pripelja pred gostilno gospe Jagodic na Ptujski gori, splaši se mu konj, voziček se zaleti v neki kamen in Frangeš pade tako nesrečno raz vozička, da je bil na mestu mrtev. Frangeš je bil neustrašen naprednjak in naprednjaki z Ptujske gore zgubijo v njem vrlega tovariša. On je zapustil v najboljši dobi svojega življenja ta svet, za njim plaka pridna, zvesta mu žena in 5 otrok. Vrli naprednjak, ki te je poklicala grozna usoda v prerani grob, počivaj mirno, naj ti bode žemljica lahka!
IZ Ptuja. Povdarjamo še enkrat, da gospod Peitler uže od 1. novembra ni več pri nas uslnžben, toraj tudi nima pravice sprejemati za nas člankov, inseratov in denarja za naročnine.       Upravništvo.
Dva mlada roparja. V bližini Pragerhofa so najšli pred kratkim delavci, ki so šli od dela domov ob 8 uri zvečer na potu v Gorice delavca Jožefa Gmeiner, vsega krvavega in brez zavesti ležečega tik pota. Zanesli so ga takoj v stanovanje njegovih starišev, kjer so mu rane izprali in zavezali. Gmeiner je bil na grozovit način ranjen. Po preiskavi se je dognalo, da sta Gmeinerja napadla dva fantalina, želeč ga umoriti in oropati.   Gmeiner se je branil a
vendar je bil premagan in oropan za svoj tedenski zaslužek, namreč za 8 kron 71 vinarjev. Roparja tudi fabrična delavca sta ga ranila na veČin krajih, posebno na glavi. Zbila sta mu tudi zobe. Eden ropar, Jože Soršek je star 16 let, drugi Franc Malej je star še le komaj 15 let in glej — to je vredno, da si zapomnimo, da sta bila Malej in Soršek navdušena klerikalca in pridna čitatelja „Slo-venskega Gospodarja!" „Gospodar" kdo je kriv? Ali se spominjate na naš zadnji uvodni članek? Kdor ga ni bral, naj ga bere, kdor ga je bral naj o njem pri-mišljuje!
Z žandarmom ni hotel iti. Prejšni mesec je prijela roka pravice v bližini Rogatca tri tate in jih izročila tamošni c. k. sodniji. Te dni bi se bili morali izročiti vsi trije okrožni sodniji v Celju. Dan poprej se jim je to naznanilo. Ko pride žandarm drugi dan po tate, sta bila v kajhi samo dva tata navzoča, tretji pa je podrl peč in jo odkuril skozi dimnik na prosto. Ko je žandarm izročil ostala dva tata celjskemu okrožnemu sodišču, javil se je pri istem tudi ubežni tretji tat. Bil je ves Črn in razcapan. Poprej ko ee je javil, napil si je z žganjem do dobra „korajže", tako da je le jeclaje zamogel povedati, kdo da je in kaj hoče. Na vprašanje zakaj je pobegnil, je rekel: „Z žandarmi ne grem po cesti ali po ulici, pa ne grem! Nigdar ne!a V Celju so za to poskrbeli, da se ta ptiček, ki je bil že večkrat kaznovan, ne bode v bodoče sprehajal tam, kjer se bi njemu  poljubilo.
Radi ponesrečenega sina kaznovan. Koncem prejšnega meseca pustil je posestnik Jožef Pučnik iz Ponkve pri Celja od nekega Martina Novak popravljati svoj studenec. Ko je gospodar izročil delo imenovanemu Novaku opozoril ga je na to, da je stu-denčna vrv (štrik) poškodovana in mu je naročil, naj pazi, da se ne prigodi kaka nesreča. Novak pa je trdil, da je vrv popolnoma porabljiva in je pričel z delom. Ko so spravili vedrico že parkrat napoljeno s kamenjem v studenec, stopil je 25 letni Franc Novak, ki je pomagal svojemu očetu pri delu, v vedrico, da bi tako tudi njega spustili v studenec. Pri tem ee je vrv začela sukati. Kar naenkrat so zaslišali grozen krik, vrv se je bila namreč pretrgala in Franc Novak je padel v studenec. Pri tem padca se je tako težko poškodoval, da je drugi dan vsled tega umrl. Njegov oče Martin Novak, ki je zgubil se svojim sinom pridnega in delavnega pomagaČa, tako-rekoč vso upanje svoje starosti, se je moral dne 9. tega meseca zagovarjati še povrh pred okrožnim sodiščem v Celju, češ, da je se svojo malomarnostjo povzročil smrt svojega sina. Sodišče ga je spoznalo krivega in ga je obsodilo v dvamesečni strogi zapor. Pazite pri vaših opravilih!
Ponesrečil na lovu. Dne 1. t. m. bil je g. Leopold Hofer, posestnik iz St. Ilja v občini Št. Vid nad Valdekom na lovu. Ob pol 10 uri predpoldan strelil je na lisico, katere pa ni popolnoma zadel, tako da se je sicer prevrgla a še vendar hotela od-bežati. G. Hofer nato priskoči k lisici, da mu ne bi
8
nišla, pograbi puško za cevi in udari lisico po glavi. Ena cev puške bila še je nabita. Ko vdari lisico še vdrugič, se pnška sproži in strel ga zadene v trebuh. G. Hoferja so pripeljali težko ranjenega ob pol eni uri na dom. Seveda so poslali takoj po zdravnika a ni bilo več pomoči! G. Hofer je ob V* 6 uri zvečer umrl. G. Hofer je bil ud okrajnega zastopa v Slovenjem Graca in vsak, ki je poznal tega poštenjaka od pet do glave, žaluje sedaj ob prerani gomili moža, ki je bil priljubljen in postrežljiv tako, kakor jih je malo. G. Hofer je bil z dušo in telesom naprednjak, in naprednjaki v Št. Ilju zgubije v njem neustrašenega vodja in boritelja, ki je bil tamošnjim klerikalcem trn v peti. Vsled svoje odkritosrčnosti in vsled svojega neustrašenega nastopanja je imel seveda tudi mnogo sovražnikov a vselej je Hofer rad vsakomur odpustil, čeprav se je njemu zgodila neštetokrat krivica. Kako priljubljen je bil g. Hofer v svojem okraju, pokazal je očitno njegov pogreb, katerega se je vdeležila ogroma množica ljudstva vseh slojev. Tudi veliko Slovenjegračanjev je prišlo k pogrebu. Možki pevski zbor iz Slovenjega-Graca zapel je ob grobu lepo pesem žalostinko. Naprednjake Št. Ilja obžalujemo srčno, da jih je zadela tako občutljiva izguba, povdarjamo pa jim to, da bode za g. Hoferja v največjo čast in v trajen spomin, ako delujejo v njegovem smislu, ako se oklenejo z navdušenjem njegovih idej napredka. Potem bodejo tudi ložje prinašali trpki udarec usode, potem bode g. Hoferju — kar je naša iskrena želja — zares žemljica lahka!
Dopisi.
Ptujska gora. Glede novih naših občinskih volitev so začeli že klerikalci, prav pridno agitirati, naprednjaki posnemamo njih, da nas ne prevarijo, ker jih itak že poznamo. Ptujska Gora ne sme in ne sme biti pod farškim jarmom! Živel napredek, Vo-lilci na noge!
Gornja Radgona 15. decembra 1904. Danes so lovci zbrani na jako imenitnem lovu pri gospodu Schroll-n v Kapeli darovali šoli na Ščavnici 10 K. Bili so sami naprednjaki, kateri imajo oliko ljudstva ne na jeziku, ampak v srci. Taki čini so posnemanja vredni in Bog daj, da bi se več takih dobrotnikov nahajalo na svetu.
Iz Ljutomera. Predzadnjo soboto precej pozno na večer so prišli sokoli nadučitelj France Schneider, Vukov Eudek, učitelj Hans Karba in urar Martinek Cagran v gostilno in žganjarijo gospe Turman v Ljutomeru na glavnem trgu, precej natrkani. Ko je pa prišlo njihovo navdušenje do vrhunca so prepevali znano pesem „Die Wachtam Rhein". Po končanju te pesmi pa je predaval in kvasil nekaj Hans Karba in konečno je sestavil resolucijo na naučno minister-stvo, v kateri je zahteval slovensko univerzo v Stroč-jivasi. Bes kaj pametnega! Učiteljev naloga je, da otroke dobro   podučujejo in njim dobre zglede dava-
jo, ne pa, da pijančevajo cele  noči  po  žganjarijah.
Prijatelj sokola.
Železnike na Gorenjskem. Takaj se je zgodila pred kratkim po najklučbi nesreča. Gospod A. Smech, oskrbnik pri tukajšnem veleposestniku g. Novaku je imel opravek pri nekem električnem stroju. Stroj mu je pograbil roko in mu odrezal na njej en prst, dva pa mu je močno ranil. Pri tej nesreči so se pokazali zopet železniški zagrizjenci v pravi luči. Veselili so bo te nesreč3 prav po svojem. Znabiti jim to pošteno veselje malo zagrenim, ako jim povem, da je g. Smechu roka že skoraj popolnoma zacelila in da dobi on lepo svoto denarja, ker je bil zavarovan. Kdor se veseli pri nesreči svojega bližnjega, ta je podel človek, sploh pa tudi jako nepremišljen, ker ne pomisli, da tudi njega dnes ali jutri lahko zadene nesreča.
Nova cerkev v Halozah. Dragi „Št&jerc,a v tvoji
predzadnji številki si pisal tudi o našem vsegamogoč-nem učitelju Kaučiču in kako mu je zmešala zadnja volitev v deželni zbor hišni red. Dobro tako! Ker sem oče večih otrok, izmed katerih še jih obišče par šolo, hočem ti naznaniti še nekaj več o Kaučičo. Najprvič bi se spodobilo, da bi gospod nadučitelj vodil otroke, ki grejo k prvemu svetemu obhajilu osebno v cerkev, ne pa, da se mešajo ti otroci brez voditelja okrog cerkve, kakor kaka čreda ovac na paši. Ali se Kaučič morda cerkve boji? Mogoče! Saj ga tudi ni bilo blizu, ko se je pred časom obhajalo tudi pri nas takozvano sveto leto. Brezštevilno ljudstvo je tedaj obiskalo našo cerkev, tudi šolarji so prišli po parih v cerkev, a o Kaučiču pri vseh teh opravilih ni bilo ne sluha, ne duha! Ali je morda protestant? O gospodu nadučitelju pri Sv. Duhu Kaučič vedno pravi, da ga ne more videti, ker ta vrli gospod v svojem treznem mišljenju ne sovraži Nemcev, in ker ima po Kančičevem mnenju strašansko napako, češ, da je liberalec? — Veš, kaj „šta-jercH, jaz kot oče svojih otrok, bi si želel, da bi tudi Kaučič postal tak liberalec, kakor je gospod nadučitelj pri sv. Duhu. Ta gospod vedno spremlja svojo šolsko mladino v cerkev, vedno se udeleži s svojo izročeno mu mladino cerkvenih procesij itd. in podučuje prav temeljito svojo deco, povdarjajoč njej neštetokrat, da bi morala ubogati stariše in da bi morala ne le delati in se pridno učiti, temveč tudi moliti! To mi je ležalo na srci in prosim te „Šta-jerc," priobči to, da bode svet vedel tudi, kak katoliški učitelj je naš Kaučič. —             Skrben oče. (Opomba uredništna: Naše mnenje je: Stokrat boljši, stokrat vestnejši je pošten liberalec, kakor pa potuhnjen klerikalec. Z zadnjo to besedo pa nikakor ne nazivljamo gospoda Kaučiča, ne, Bog ne daj, radi tega pa Še celo ne, ker se bojimo, da bi nas zatožil Vašemu kaplanu, ki je tudi prav priden agitator in katerega pokrtačimo na skorem, ko odpremo zopet enkrat našo „črno škatljo/ v katerej shranjujemo najfinejše farške zanimivosti!)
9
Razne stvari.
Ustrelil je v Graca neki bivši častnik (oficir) |z imenom Kari Kiissl svojo nekdajno ljubico, hči nekega profesorja, Leontino Trannwieser. Kiissl je moral zapustiti radi dolgov svojo častniško službo in radi tega ni za njega maralo več imenovano dekle. Dne 8. t. m. je bil v takozvani nIndustriehalleK v Gracu koncert, katerega se je vdeležila tudi Traunwieser, se svojo materjo. Kiissl je prišel h koncertu in se vsedel tik svoje nekdajne ljubice. Ko ga je ta zapazila, je takoj vstala in je hotela oditi. Kiissl pa je potegnil iz žepa revolver in je dvakrat strelil na deklico, ki se je takoj zgrudila mrtva na tla. Morilca je nato občinstvo prijelo in ga izročilo policiji.
Zajec velikan. Na lovu grajščine Smilkem so zadnje dni ustrelili zajca ki je bil stegnjen 1 meter 20 cm. dolg in je tehtal 8 kilogramov. Star je bil kakih 10 let.
Dvojno srce in povrh še dve rebri več kakor vsak človek ima, kakor poročajo angleški listi neki 23 letni mož z imenom Madžijo iz Leče v Italiji. Eno srce ima na desni strani prs, eno na levi. Desno srce je zdravo med tem ko levo boleha. Neki ame-rikanski muzej je obljubil Madžiji za njegovo truplo — seveda po smrti — 32 tisoč kron. Od te svote se mu bode polovica takoj izplačala, polovica pa še le tedaj, ako doseže Madžijo 45 leto  svoje starosti.
Psovka »nemčur", katero rabijo kaj radi prvaškf in klerikalni poštenjakoviči je po nedavni razsodbi celjskega okrožnega sodišča razžaljiva. Kdor jo toraj rabi se na zahtevanje razžaljenega kaznuje!
PesjO prijateljstvo. V Reihenauu ima neki pek dva psa, katera vozita že več let skupaj pecivo. Med njima je nastalo s časom nekako prijateljstvo, katero se je v zadnjih dneh izkazalo prav izvrstno. Nekega popoldna sta bila psa namreč brez „službe" in šla sta skopaj na »sprehod" v bližnji gozd. Ko ju zvečer in tudi drugi dan ni bilo nazaj, šli so nju iskat. In glej, našli so enega psa zadrčenega v zajn-ki, ki so jo nastavili tatinski lovci za divjačino. Tovariš njegov pa je stal pri njem in glasno lajal, ter tako klical ljudi na pomoč.
Deželni zbor štajerski je sklican zopet na dan 28. t. m. Bomo videli, ali je slovenskim poslancem za delo ali ne. Bomo videli ali bodejo nadaljevali brezvestno svojo obstrukcijo!
V ogrski državni zbornici so se vršili v zadnjih sejah velikanski škandali. Poslanci manjšine, ki tudi tam obstruirajo napadli so novo vpeljano stražo zbornice, jo pretepli, potem razbili več miz in stolov. Državna zbornica bode najbrž razpuščena in se bodejo razpisale nove volitve.
Fini Obed. Na kitajskem je potoval svoj čas neki Anglež. Slučajno je prišel tudi v veliko kitajsko mesto Kogkong. Neki visoki uradnik tega mesta ga je povabil na kosilo. Anglež je jedel z izvrstnim tekom, posebno mu je ugajala mastna, lepa rumena pečenka. Kar naenkrat pa mu šine v glavo neprijetna  misel:   Kaj   ko   bi   bila to — mačka? Slišal je
namreč, da Kitajci posebno radi jedo mačke. Zato je sklenil povprašati. Toda Anglež ni znal besedice kitajskega jezika in visoki kitajski uradnik pa niti besedice angleški. Zato pokaže Anglež s prstom na pečenko in vpraša: „miau, miau?" Kitajec pa hitro odkima z glavo in reče: „vou, vou, von!" Bila je namreč pasja pečenka.
„ProČ od Graca" tako kriče vedno in vedno štajerski in krajnski prvaki, seveda želee združiti Spodnji-Štajer z blaženo k krajnsko deželo, ki ima mnogo več plačil, kakor Štajerska. Glejte jih, kako se drže ti gospodje sami svojega gesla! Prvak Ivan Hribar in prvaški poslanec dohtar Tavčar, kupila sta grajščino Hornegg v bližini Graca za okroglih 410 tisoč svitlih kronic. Glej, glej, kako toraj silijo ti gospodje k Gracu. Ubogi kmetje pa bi se naj ravnali po vsiljenem jim geslu „proč od Graca", seveda da nebi imeli priložnosti opazovati prvaških grajščin, katere so ti gospodje »zaslužili" z ^srečevanjem" svojega roda!
Deset zapovedi uma in srca. Sledečih deset zapovedi priporoča občinski odbor glavnega francoskega mesta Pariza učencem javnih šol: 1. Ljubi svoje sošolce, ker bodejo ti sotrudniki tvojega dela v življenju! 2. Ljubi poduk, ki je duševna tvoja hrana; bodi hvaležen napram tvojim učiteljem tako, kakor da bi bili tvoji stariši! 3. Blagoslovi tvoje vsakdajno delo s tem, da dovršiš vsak dan še povrh vsaj eno dobro in koristno opravilo! 4. Spoštuj poštene ljudi, čislaj vsakogar a ne vklanjaj se nikomur! 5. Ne sovraži in razžali svojega bližnjega; ne maščuj se, toda brani svoje pravice in zoperstavi se vsaki samovolji! 6. Ne bodi bojazljiv! Brani tiste, ki se vsled svojih slabih telesnih moči ne morejo braniti in ljubi pravičnost! 7. Pomisli, da je mati vsega dobrega delo! Kdor uživa življenje brez dela, ta krade delavcem kruh! 8. Opazuj in misli, da bodeš zvedel resnico! Ne veruj ničesar, kar je v nasprotstvu z razumom! Ne slepi niti samega sebe, niti druzih! 9. Ne imenuj dobrega državljana tistega, ki sovraži druge narode in ki si želi vojsko, ker vojske so ostanki izza divjih, temnih časov! 10. Prizadevaj si pripoma-gati k temu, da bodejo enkrat živeli vsi ljudje kot bratje srečni, mirni in složni! — — In take krasne nauke priporoča glavno mesto države, ki se je od klerikalcev nedavno proglasila kot „prokleta država", ker nje ljudstvo noče tuliti z hujskajočimi, klerikalnimi volkovi!
Gospodarstvene in gospodinjske
stvari.
Nekaj 0 klanju svinj. Štiri tedne pred klanjem ne sme svinja dobiti več nobene soli, ker se drugače raztrgajo čreva, ko jih nadevljemo z mesom. Dan pred klanjem smemo svinjo pitati le z nekoliko in še to tanko pičo (klajo), s tem si olehčamo snaženje čreves. Če le mogoče koljirao vsikdar popoldne in podelajmo shlajeno meso še le drugi dan.    Ako ko-
10
ljem v hudem mrazn, je meso in maščoba dosti bolj trpežna. Kar se tiče snaženja čreves, je to tako važno delo, da bi istega nobena gospodinja ne smela prepustiti mesarjn samemu ali pa uslužbencem. Dokler so čreva Še topla, potegniti je z njih maščobo, potem spustiti iz njih vsebino. Ko se je to zgodilo * vlij v nje mlačne, a ne prevroče vode, da jih izplak-neš. Na to jih obrni in žlezo odstrani s poostrenim lesom. Pri tem delu se morajo čreva večkrat pomočiti z malo osoljeno mlačno vodo. Priprosto sredstvo, da se odstrani od Čreva vsak duh, je hipermangano-kisli kalij (Hypermangansaures Kali), ki ga dobiš v vsaki lekarni (apoteki) dovolj za par novČičev. Za to se vzame tolika skleda, da imajo čreva v njej dovolj prostora, in se napolni z mrzlo vodo. V to vodo se vrže nekoliko (n. pr. pol male žličice) imenovanega sredstva. Ko je postala voda malo rodeča, moraš djasti v njo čreva in jih pustiti v tej vodi kakih 20 minut. Predno čreva nadevlješ, moraš jih seveda potem izplakniti z mlačno vodo.
Da se divjačina dolgo ohrani (če treba, tudi na tedne), naj se na poljubno velike kose razreze, dobro osoli, S8lanino pretika (špika), s klinčki in čebulnimi košČeki nasadi ter v masti malo op razi. Nato se denejo kosi v lonec, med nje pa celi poper, narezana Čebula, frišne brinjeve jagode, malo citrone in nekaj soli, ter polijejo s pivnim jesihom (Bieressig), kateremu je polovica vode primešana, povrh pa na prst debelo z ledvično mastjo.
Varujmo našo perutnino v sedanjem zimskem času pred mrazom. Daje naj se ji v jutro topla piča, ne premrzla voda, in v prav hudem mrazu naj se še celo zrnje, ki je perutnini namenjeno, nekoliko segreje. Nekateri neusmiljeni ljudje imajo perutnino čez zimo v malih, tesnih kurnikih, ki niso veliko večji od kletke, zapreto, kar dela ubogim živalim veliko trpljenja. Ako se zamore perutnina črez zimo bolje gibati in razbrskavati, začne mnogo popreje jajca nesti, kakor, če je v tesnem prostoru zaprta. Tudi mraz jej močno škoduje.
Naročnikom. Prosimo, da pravočasno naznanite naročbo, da se Vam od novega leta naprej takoj list lahko redno odpošilja. Vašim nasprotnikom, ki obre-kujejo naš list, dajte naprednjaški odgovor in jim recite naj berejo farške cunje sami. Sodelujte z nami in to storite najložje s tem, da nam pridobite novih naročnikov. Vsaki naročnik naj si stavi to nalogo, da bode pridobil v prihodnjem letu vsaj enega novega naročnika. Kdor hoče list sprejeti, da si ga ogleda, temu ga pošljemo radovoljni na njegovo zah-tevanje na ogled. Tisti naročniki, kateri imajo plačano naročnino do 1. januarja, naj ne pozabijo takoj naročnine ponoviti tudi za prihodnjo leto! Kdor se na novo naroči naj izrecno piše, da je novi naročnik, ker nam stem prihrani mnogo dela.
Loterijske številke.
Trst, dne 10. decembra:      44,    61,    34,    66,    71. Gradec, dne 17. decembra: 56,    84,      9,    78,    48.
Pisma uredništva.
Gornja Polskava: O pridigi VaSega župnika pri priložnosti, ker mu nočemo zagreniti božičnih praznikov.
Milvankee v severni Ameriki: Zahvalujoč Vas za Vas" dopis Vam naznanjamo, da ga priobčimo v prihodnji številki. Za tokrat je prišel prepozno. Srčno pozdravljamo Vas in VaSe somišljenike z onkraj „ velike mlakeI"
Pohorski. Zalibog ni za rabo! Prosimo kaj druzega!
Iz Vidma ob Savi. Hvala, pride kmalu na vrsto! Pozdrav!
Sv. Andraž v Slov. gor. Žalibog ne moremo priobčiti. PiSite nam kaj druzega bolj zanimivega o Vaših „ Miklavžih"! —
Sv. Juri ob Taboru. J. Z. Od Vas nismo v zadnjem času nikakega pisma dobili! Plačano do 1. januvarja 1905. Pozdrav !
Mflla Nedelja. Va5 izvrsten dopis priobčimo v prihodnji Številki.
Loperčki in Humski občani. Brez podpisov, toraj ne moremo priobčili ako ne pošljete podpisov. Prosimo za podpise! Imen seveda ne izdamo nigdar! Toraj ste brez skrbi!
Naprednjaki iz Maribora. Porabimo na skorera.
Sv. Trojica v Slov. gor. Priobčimo v 1. štev. v prihodnjem Ielu.
Stoperce, Priobčimo ko bode zadeva končana pri sod-niji!
Na več vprašanj naSih naročnikov odgovorimo tem potom. Zaostala naročnina se nam lahko vpoSIje vsak dan in se bode od nas točno zabilježila v naših knjigah. Na zah-tevanje odgovorimo z dopisnico, ako kdo želi vedeti, kako dolgo še traja njegova naročnina. Treba pa nam je poslati ali znamko (marko) ali dopisniso. Naročnino lahko ponovile vsaki dan in ni treba Čakati na konec naročnine.
Jaz Jožef Jelen, posestnik v NorŠencih obžalujem, da sem brez vsacega vzroka v gostilni Marka Vanpotiča v Noršencih dne 27. novembra tega leta goupoda žnpana Jožefa O r n i g a iz Ptuja razžalil. Razžaljenega prosim tem potom za odpuščenje.
V Noršencih, dne 19. decembra 1904.
Jožef Jelen.
11
Proračun
tičoč se dohodkov in troškov ptujskega okrajnega zastopa v letu 1905.
-C
•z
Dohodki
za leto 1904
K
i za leto 1905
K
troški
Predloženo
10 H
Prebitek, ki se pričakuje iz poslovanja v letu 1904
Na okrajnih dokladah je zaostalo t zadnjem letu .
Mitnina borlskega (Ankenstein) mosta......
Premije ki jih izplača država in deželo zastopu za bike...................
Zaostale  deželne  podpore za ceste I. vrste z odškodnino vred namenjeno cestnarjem ....
Kot deželna podpora za ceste 1. vrste se pričakuje z odškodnino vred namenjeno cestnarjem .  .
Kot deželna podpora za ceste H. vrste se pričakuje]
Obresti od glavnega kapitala znašajo......
Kupninski delež za vinograd znaša in sicer na
kapilalu...........400 K — v
na obrestih od 1340 K po 4'/»7t .  .  .   60 ,. 30 „
Za pesek in kot najemnina njiv se dobi.....
Kot najemnina za prejšno pisarno se dobi   ....
Toraj znašajo dohodki za leto 1905 . j
10000 6000
S49
3000
6603
1000
400
478 200
3000
5000
249
9600 400
460 150 500
19359
Ako se toraj odračunijo od troškov .  .  . 158522 K
dohodki..............   .   19359  „
potrebuje okrajni zastop . 139163 K S pomnoženjem okrajnih dok lad od 30.  na 40. procent se dobi  od svote   327635 K   70 vin. direktnega davka znesek........   . 131054 K
Poplačanje primanjklaja v znesku   ....     8109 K mora se odložiti v leto 1905 oziroma v leto 1906,
Okrajni odbor ptujski, dne 20. nov. 1904.
Načelnik;
Josef Oroig *. P.
A. Izdavki za prejšna leta in sicer:
Primanklaj glasom računa za leto 1903  . 14809 K Zaostali   znesek   za   regulacijo    Pesnice
v letu 1903..........,   1400 ,,
V  proračun za leto 1904   se je po pomoti           .
vstavilo okrajnih aoklad za leto 1903 10000 „
V  isti proračun (toraj za leto 1904) sprejel
se je po pomoti na zaostalih podporah
za ceste za leto 1903 znesek    ,  .   .   3000 „
29209 K
Ostanek   blagajnice   glasom   blagajnične knjige za 1. 1903.....2059 K
V proračunu za  L   1904  pokriti
primanjklaj blagajnice    .  . 5000 K
7059
B   Redni izdavki za leto 1905.
Pripomoček za deželni šolaki zaklad in sicer 7°/« od
327635 K 70 v     .............
Najemnina za pisarno.............
VzdrŽevanje okrajnih cest I. razreda .  .   . 31806 K Vzdrževanje okrajnih cest II. razreda    .   . 40717 „
TroSki uprave .....  ............
Plačilo okrajnega cestnega mojstra in dovoljena mu
doklada.................
Potovalni troSki in troški vpisovanja in sprejema
projektov................
Davek (StibraJ.................
Odgoni oseb in drugi različni izdavki   ......
Regulacija Drave......,........
Regulacija Pesnice kakor se je to v občni seji dne
29. julija 1902. I. sklenilo .  ........
Izmerenje okrajnih cest, sohe ki kažejo kilometre Izdavki tičoči se borlskega mosta in  njegove  mit-
nine......■.••••..........
Pripomoček za okrajni zaklad siromakov.....
Zgraditev okrajne ceste v Velovleku .  .  . 21000 K
Od te svote se odračuni ils podpore (sub-
ventije) in sicer  .  .  . 7000 K potem zaklad za to zgraditev
za leto 1904   .  .  .   . 8000 „ .  . 15000 K
Za popravljanje ceste v Okiču (I. sekcija)   .  .  .  . Dovoljene podpore:
1.  Gimnazijskemu dijaškemu podpornemu drufltvu.............400
2.  Dijaški kuhinji..........400
3.  Gimnaziji............1000
4.  Obrtni Soli............300
5.  trgovski Soli...........200
6.  za premiranje in nakupovanje bikov 2000
7.  za nakupovanje svinj........   600
8.  društvi za konjerejo ........   300
9.  Za učiteljske kandidate   .  . . .  . . 1000
10.  Štipendij za mariborsko vinorejsko
šolo      ..............480
11.  Požarne vožnje..........150
12.  Občinske ceste   ..........2000
Remuneracije   ... Nepričakovani izdatki
Stroški znašajo toraj .      155522
K
22150
22934 788
72577 2700
2100
500 ' 30
600 8500
2000 600
813
2000
6000 4000
8830 500
1000
12
Večje posestvo
v bližini mesta Ptuja je takoj Da prodaj pod ugodnimi pogoji posestvo, ki meri 200 oralov (joh). Od teh 200 oralov je 30 oralov travnikov, na katerih se lahko trikrat na leto kosi. Drngo so njive in gozdi. Na posestvu je večja opekarna tudi močna voda. K posestvu spada tudi manjša gospočka hiša. Daljna pojasnila se dobijo pri Dr. Augustu pl. Plachki, odvetniku v Ptuju.                         390
Veliko presenečenje.
Posestvo
Nikdar več v življenja se ne po-nndi taka priložnost
600 kosov samo i gld. 80 Ir.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan »a gospode z imitiranim žlahtnim kamenem, 1 nastavek za smodke t jantarjem (berenšteinom), 1 clog. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo. 1 usnjat mošnjiček.   1 žepni  nožič z   pri-
pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem ie 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco m Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi % uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljaluico Ch. Jung-wirth, Krakau A/M.      1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Veliko presenečenje!
Nikdar  v   življenju   ni  več take priložnosti           1128
BOO komadov za 1 gld. 95 fcr. Ena . krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi zft srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z ?6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in SO za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje 2 uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 Kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar
pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust.  Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Dve posestvi,
katerih vsaka meri 6 do 7 oralov (joh), se takoj prodate pod jako ugodnimi pogoji. Posestvi obstoje iz polja sadunosnikov in vinogradov. Na posestvih stoje zidani hiši in zidana gospodarska poslopja. Vse krito z opeko (ciglom) in v najboljšem stanju. Oddaljeni sle posestvi kake pot ure od Maribora. Vsako posestvo velja 3000 goldinarjev. Ako se posestvi ne izplačate v gotovini, treba je plačati kot obresti kupnine 4'/« procentov. Več se zve pri gosp. Vinz. Kufl, Marburg Herren-gasse 40.               411
Želijo se kupiti
koli (štange) za hmel in sicer že osnaieni ali pa še neosnaženi. Polgi morajo biti najmanj 7 metrov. Postaviti je te kole do železniške postaje Celje. Ponudbe s cenami naj se pošljejo pod naslovom (adresom): Kari Lasi:, Forsthof bei Cilli.       398
Resna žer.itna ponudba
31 let star trgovec se hoče oženiti s kakim poštenim dekletom poštene hiše. Starost: 20 do 25 let. Dote naj bi imela vsaj 500 do 800 goldinarjev. Resne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „500  poste restante,   Rogatec."
396
Kmetija
ki meri 20 oralov (joh) z dobrim in lepim lesom (gozdom), z domačim mlinom, se radi preselitve iz proste roke proda. Zemljišče loži v lepem kraju proti solnčni strani ter je prav rodovitno.  Več
Sove   lastnik  Jurij   Kranjc  v št. »kobskem dolu h. št. 60 pri Sv. Marjeti ob Pesnici.       403
Gostilna
ob glavni cesti v bližini Maribora z lepim zemljiščem in družinskim poslopjem se radi družinskih razmer takoj iz proste roke proda. Na posestvu je vknjiženih 6400 kron, toraj je treba le malo plačati v gotovini. Daljna pojasnila daje: Janez Schnider, Marburg. Bergstrasse št. 6.          404
Prodajalka,   m
pridna in poštena, potem učenka se takoj sprejmete v trgovino z mešanim blagom. Naslov (adres) je: Katarina Blodnik v Leskovcu pri Ptuju.
je  takoj   za prodati!  Cena 1200
raldinarjev. Posestvo bi bilo naj-olj primerno za kakega rokodelca, kfr je tik glavne ceste in farne cerkve. Posestvo leži v bližini mesta. Naslov (adres) posestnice je Antonija Mekličar, v Hajdinju Štev. 43.             423
Lepo posestvo
se takoj proda. Posestvo meri 60 oralov, na njem je mnogo lepega in rodovitnega sadnega drevja. Polje, travniki in gozdi so v naj« boljšem stanu. Hiša in gospodarska poslopja so tudi v najboljšem stanu in zidana. Kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri lastniku A. Hliunik v Libeliški gori (pošta Leifling), Spodnje Koroško.     430
Lepi lovski pes
1 leto star, izvrstnega plemena se takoj odda od g. Jenlca v Konjicah (Gonobitz). Cena 30 kron.
Kovaški pomočnik
izvrsten, izurjen in močen delavec vešč slovenskega in nemškega jezika bi rad stopil v večjo kovačijo. Naslov pove „Štajerc*.   432
Lepa, novozidana hiša
z večimi stanovanji, kake Četrt ure od Maribora oddaljena se takoj pod ugodnimi pogoji proda. K hiši spada tudi gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in njiva. Dalna pojasnila daje Fr. Neudauer, posestnikov zgornjem Pobrežu pri Mariboru, Dammgasse Štev. 219. 427
Resna ženitna ponudba
25 letni natakar se hoče oženiti 4ia kako večjo gospodarstvo v kako večjo krčmo ali trgovino. Premoženja ima 2000 kron. Po stariftih dobi še 3000 kron. Dekle ali vdova naj bila stara 25 do .'JO let. Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo pod naslovom „btrigovau
na
uredništvo „5taj
erca-
428
Dober mlin
se takoj proda ali pa da v najem Mlin je v bližini Ormoža, sezidan na tri valčke in se lahko tudi po-vekša, ker je vodena moč zdatna. Več pove Ferd'nand Kra'Ji v Ormožu (Friedau).          417
Zenitna ponudba.
Pred kratki ni sem prevzel gospodarstvo tik okrajne ceste in nameravam pričeti tudi trgovino z poljskimi pridelki. Iščem si pridno, nepokvarjeno dekle, ki bi imelo 5 do 6 tisoč kron premoženja. Moje gospodarstvo je vredno okoli 14 tisoč kron. Za slučaj tudi posestvo prodam ter se na kak primerno ugoden kraj pri-ženim. Ponudbe, ako mogoče s sliko naj se pošljejo pod Šifro „Tajn0st 25* na upravoištvo »Štajerca" v Ptuju.      418
BMMm
Več lepih posestev v bližini Maribora
se pod ugodnimi pogoji proda.
1.   Posestvo, ki meri okoli 4 orale (johej njiv in travnikov. Na posestvu je lepa zidana hiša. s tremi sobami, kuhinjo, kletjo itd. Hiša je krita z opeko (ciglom). Tik hrama je lepi travnik in veliko pašnika. Gena je 3100 goldinarjev. Na posestvu je vknjiženih 200 goldinarjev hranilnega (Spar-kasnega) dolga.
2.   Posestvo, kako poldrugo uro hoda oddaljeno od Maribora, tik glavne ceste. Hiša na tem posestvu je zidana in s slamo krila ter ima tri sobe. Gospodarsko poslopje ima prostrane svinske hleve, Skedenj in kolarnico. K posestvu spadajo velik vrt, 4 njive, 4 gozdi, 1 travnik. Posestvo meri 6 oralov (joh). K temu še spada nekoliko občinske paše. Ceoa je 2600 goldinarjev. Na posestvu je vknjižen hranilnični (šparkasni) dolg v znesku 1100 gold, in mali užitek.
3.  Posestvo, ki meri nad 6 oralov (joh). Na posestvu je mnogo sadnega drevja. Posestvo je tik glavne ceste in ima lepe stavbe. Hiša na posestvu je zidana in z opeko krita. Hiša ima dve veliki izbi, vežo, kuhinjo shrambo in žitnico. Gospodarsko poslopje ima hleve za svinje, Skedenj, kolarnico, prostrano delavnico za mizarja. Cena 3500 goldinarjev. Kupnina se plača po pogodbi.
4.   posestvo pri Sv. Petru blizu Maribora. Na posestvu je velik zidan hram, krit z opeko. Hram je posebno sposoben za kramarijo ali krčmo. Ima 5 izb, veliko kuhinjo in lepo klet. Gospodarsko poslopje ima hleve za živino in svinje. K posestvu spada tudi velik sadunosnik, travnik in njiva. Posestvo meri nad dva orala. Cena 3000 gold. Na posestvu je vknjiženo 150 gold, hranilnice (šparkase). Na polovico kupnine se čaka, ali pa ostane lahko vknjižena.
6, Pose-tvo v bližini mesta Maribora. Na posestvu stoji močen zidan hram, ki je krit z opeko. Hram ima tri izbe, kuhinjo in veliko klet. K hiši spada tudi svinjski hlev in velik vrt Cena 4500 gold. Hranilničnega dolga je vknjiženih 1900 gold.
6. Lepa vila v najlepšem kraju mesta postavljena v švicarskem slogu. Vila je primerna za 4 najemnike, kojih vsak lahko vzame v najem po 3 sobe in^u-hinjo. shrambo za jedila, klet itd. Vila ima vodovod, velik vrt z vodometom, nese vsako teto 1700 goldinarjev na najemnini in je še 11 tet prosta davka. Cena 10100 goldinarjev. Hranilničnega dolga je vknjiženih 7000 gold. Sodnijsko cenjena je bila vila pred kratkim na 32000 gold. Daljna pojasnila glede teh posestev da rado vo1 j no iz prijaznosti Franc Podllpnlk v Mariboru, Thesen dtev. 42.          431
13
>
Razglas.
Vsled določbe deželnega odbora z dne 15. novembra 1904 St. 40767 in 42609 se opozarjajo vsi vinogradniki, ki želijo Ijdohiti galico, da to naznanijo vsaj pred 2. januarjem leta 1906. Ijpri svojem občinskem predstojniku. Temu se mora tudi naznanili, koliko galtce kdor želi.
Občinski predstojniki se prosijo, da naročila zaznamujejo in naročnike najdalje do 2. januarja tu sem naznanijo.
Na pozneje vložene naročila se ne moremo ozirati.
Galica se bode delila v sodih držečih 250 kil in v vrečah, ki tehtajo 100 ali 50 kil.
Kila galice bode veljala 55 vinarjev.
Opozarjamo tudi na to. da sprejemamo naroČila za gumo, ki se rabi pri cepljenju ameriških trt. Kila najfinejše gume bode veljala 23 kron.
Te naročila naj se vpošljejo (udi vsaj do 2. januarja 1905.
Okrajni Odbor V Ptuji, dne 14. decembra 1904. J 420                      Za načelnika: Max Straschiil 1. r.
Vesele božične praznike in veselo novo leto
jvoščiva vsem najinim cenjenim kapovalcem. Ob enem jprosiva, da nama Še nadalje zaupate, kakor do sedaj. i Potrudila   se bodeva,   da bodeva tndi v   prihodnjem letu vredna izkazanega nama zaupanja. Ptuj, konec decembra 1904. 426                                                        Brata Slawitsch.
jfit. 45960.     """
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v gojitvi amerikanskih trt, v oskrbovanju drevesnic in v napravi sadunosnikov ter njih obdelovanju tudi v letu 1904 po eden viničarski tečaj in  sicer na:
1. deželni sadni in vinorejski Soli v Mariboru,
>        viničarski Soli v Silberbergu pri Leibnici. »              »          »   v Ijutomeru,
>                »          »    v Gornji Radgoni in na  deželni   osrednji  trsnici na Spodnjem   Bregu pri
Ptuju.
2. 3. 4. 5.
Ti
tečaji se pričnejo s 15. februvarjem in končajo s [1. decembrom 1905. V Mariboru se sprejme v letu 1905 14, | v Ljutomeru 12, v Leibnici 24 in na Spodnjem Bregu pri Ptuju J24 posestniških in viničarskihsinov. Tile dobyo na imenovanih za-fvodih prosto stanovanje, popolnič hrano, povrhu pa še 8 kron ^mesečne plače. Izobrazba na teh tečajih je v prvi vrsti praktična lin le toliko teoretična kolikor to osnovni delavci in samostojni Eviničarji neobhodno potrebujejo. Po sklepu tečaja se* vsakemu I udeležencu glede njegovih  zmožnosti izroči spričevalo.
V  svrho sprejema v enega ali druzega teh tečajev imajo (prosilci svoje koleka proste proSnje najpozneje do 15. janu-j'varija 1905 deželnemu odbora predložiti. V teh prošnjah se mora izrecno pripomniti, v katero zgoraj imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in priložiti se ima proSnjam:
L, Potrdilo, da je prosilec dovršil 16. leto svoje starosti. E. spričevalo o nravnosti (obnašanju), potrjeno od župnijskega Iprada, 3. zdravstveno spričevalo, da je prosilec brez vsake nalezljive bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske Sole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bojo od 15. (februarja do 1. decembra 1905 neprenehoma v Soli ostali ter fee vsem njih izobrazbo pospevajočim odredbam deželnih stro* fcovnjaških organov podvrgli.
V  Gradcu, dne 4. decembra 1904.
Od štajerskega deželnega odbora. 426                              Edmund grof Attems L r.
-vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča
Peter Wernig
ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem
(Ferlach, Karnten),                            349
Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto.
FRANZ  SODI A             m
tYOFDica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach, Karaten)
priporoča izvrstne puake, kakor puške'za Srot in kro^lje, DajizbornejSa dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike   s podobami   pošiljam vsakomur, kdor  mi pošlje 15 kr. v markah,
poŠtam« prosto. — Moja tovarna prejela je Že silno veliko pohval.
Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjam ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika.
Pravi tirolski
liaveloJki
iz garantirano pravega lodna iz kameline dlake, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naročilo. Pri pismenih naroČilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu.
Brata Slawitsch
trgovca v Ptuju.      %u
10$.   Ra$ilt1ir,   PtUJ, tik »Štajerca
kupuje jajca, surovo maslo (pater), sir, sadje itd. in sicer vse po najvišjih cenah.
Priporoča tndi svoje najboljše sortirano špecerijsko in materijalno blago, kakor tndi različne barve (farbe) itd.
Nadalje   priporoča   izvrstne   mele, rozine, groz-dičje (veinberlne), slanino (špeh), mast itd.        889 Najboljša postrežba in najnižje cene.
14

Naznanilo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt).
Kopele v banjah   se lahko   rabijo vsak   dan od
8. do 12.   ore   predpoldan   in od   1. do 7. ure
popoldan.
Kopele s hlaponom in sicer za ljudstvo se dobe
od 1. do 7. ure popoldan.
Kopele s  hlaponom in polivom   vsak dan od
8. do 12. ure   predpoldan   in   od   1. do 7. ure popoldan.
376
Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (Musltfnstrnmente)
W. Schramm,
izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasae štev. 14.
Prodajam vsakovrstne plehasle in lesene pihalne inštrumente, dobre gosli za šolarje po nizki  ceni,  kitare, citre,  harmonike na
meh. bobne, lamburice, Jako fine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam za nove.                     284
Za božični čas
priporočava nagim cenjenim kupcem po najnižjih cenah in pri pošteni postrežbi
94T* fino suho moko (melo) **9K
z novega celjskega mlina in sicer kilo po 12 do 18 krajcarjev. Nadalje priporočava pravo domaČe maslo, pravo domačo slanino (speh), pravo domačo svinsko mast; potem civebe, grozdjiče (Weinberln), rozine, suhe slive, orehe, vsakovrstne dišave (gvirce), fino surovo in žgano kavo, vsak dan sveži (friski) kvas in vso drugo, v to stroko spadajoče blago.
Kdor  kupi   pri  nas   enkrat,   ta nam  ostane   rad zvest kupec.
Brata Slawitsch,
(podružnica pri mostu), Ptuj.
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — „ Singer Medium 90 „ — h Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ ^^___^^^^_       Ringschifchen za
krojače .   . 180   „ — „
Minerva A............100  „ —■ „
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C 25a krojače in črevljarje   ...   90  „ — „
Cylinder Elastik za čevljarje.....180  „ — „
Detli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.    327
Naznanilo!
Henrik Manretter
trgovec v Ptuju,
florijanski trg (Florianiplatz).
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da se dobe v moji trgovini najfinejše delikatese, kakor tudi vso špecerijsko blago in sicer najboljše kakovosti.
Posebno priporočam za praznike svojo bogato zalogo vsakovrstne fine moke (mele). Istotako vedno sveži (frišni) kvas, rozine, grozdičje (Weinberln) cibebe, suho italijansko grozdje, lešnike, orehe, suhe slive, fige, rožiče in mandelne.
V  zalogi imam tudi pomcranče, limone, datelne, sploh vso južno sadje. Klinci, žafran, muškatno cvetje in muškatni orehi, imbrek, lorbek i. t. d. se dobijo pri meni po najnižji ceni.
Priporočam tudi najtopleje svojo bogato zalogo vsakovrstne kave, kakor tudi primesi za kavo, kakor frankovo, kneippovo kavo in ciguro iz fig. Moj riž (reiš) je priznano najboljši in najcenejši. Istotako prodajam ječmeno in proseno pšeno. Olje za šalato, repično olje in petrolejum je pri meni najboljše kakovosti in najcenejše, tako tudi firnis, laneno in ] terpentinovo olje.
Vinogradnikom priporočam galicijo, žveplo, rafijo itd., — poljedelcem vsakovrstna semena, kakor: detelno seme, lucerno in druga semena za travnike.
Prodajam tudi vsakovrstne sorte ruma in domače slivovke ter različno žganje, ki se rabi uspešno proti bolezni v želodcu.
V  zalogi imam tudi vsakovrstne sorte sira, različne klobase, gnjati (šunke). Vse najfinejše, vedno sveže (friško) blago po najnižjih cenah.
Kdor je kupil   enkrat pri meni, ta   bode   prišel zopet rad  drugokrat  k meni kupovat,   ker se  bode gotovo prepričal o moji   točni in vestni   postrežbi, o mojem izvrstnem blagu in o mojih zares jako nizkih t cenah. Toraj pa prosim p. n. občinstvo,   naj se bla- F govoli prepričati!
Kdor  kupi  več blaga skupaj,   za tega   se cene [ še izvanredno znižajo.
Opozarjam posebno na svojo bogato zalogo božičnih daril in daril za novo leto!!
Za točno postrežbo, najfinejše blago in najnižje cene jamčim.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Henrik Mauretter
trgovec v Ptuju, florijanski trg.
i
15
be
ito no )e, re,
le,
tja
ijo
go or riž ■o-
re-
:o-
in
!o,
Konkurenčna  budilnica
Dobiva   se   direktno za 1-45 fl.
S kazalnikom, ki se po noči sveti l'65 fl.

(Konkurrenz-Weckeruir)
v lepem polfranem nikelnastom okrom, teče t vsaki logi, gre izvrstno, dobra kvaliteta s triletno pismeno ?aranUjo za dober in natančen tek, komad fttane samo 1*45 II 3 komadi 4'— fl.; « kazalnikom, ki se po noči sv«ti 1*65 fl. S kortiidi 4 50 fl — Štejeta bndllnica z godb«, 18 cm visoka, v lepem pobranem nikelnaslem okrovu a pozlačenim proče jem, I a fino upravo na sidro, namoato zvonoma igra dva komada in stane samo 5 90 fl. Ravno taka ura toda brez godbe, s zvoncem, bijoča ure, 5*50 fl.; brez da bi bila ^re samo 2*65 fl. Za vsako aro jamčim ■ 3 letne
pismeno garantijo.
= Novost!
Kraval-budilnlca
z njIOvlaliMn, 30 cm vi oka * upravo za buditi 3*80 fl.;
s kazalnikom, ki bo po noči s veli 3 50 fl.    Zvoni p-av
glasno, da je Človek ne more preslišali.
Budilnica z zvoncem
21 cm visoka, v krasnem potiranem okrovu a glasnim dolgo trajajočim, prijetnim zvonenjcm. na nwno tidro iz jekla da se tudi zapreti, da ne i.voni, Ia kvaliieta samo 2-85 H.
Brez nevarscine! Zamena dovoljena ali pa se vrne denar. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali pa, ako se denar naprej vpošlje.
HANNS
KONRAD
Prva tovarna za ure v Brtix-u štev. 949 (Češko).
Os. kr. eodnijako  zapriseženi   cenilec.  Moja   tvrdka  je odlikovana 8 <■«. kr.   avstrijaklm državnim orlom ter s zlatimi in srebrnimi kolajnami (medajlami) iz različnih rftzrtav
Došlo mi je že več kakor 10 tisoč pisem priznanja iz vseh delov »veta.
Tvrdka je ustanovljena leta 1887. Bogato ilustrovani ceniki (katalogi) z ved kakor 800 podobami se na zahtevanje vsakomur doposljejo zastonj
in poštnine prosto.
166 D
2^                                                ———                           ,
s  Urno kupuje
Živinski sejmi v Mariboru.
V   Mariboru se vršita na v nalašč za to odločenem prostora (Melling) vsaki mesec po dva živinska sejma.
Prvi   vsako   drugo   sredo   in drugi vsako četrto sredo
v mesecu.   Prodajalci   in   knpci se vabijo  k   obiska teh sejmov.                           401
Za gnojenje travnikov
priporočam svojo bogato zalogo ametnih gnojev,  kakor Tomaževo žlindro s 16%, 18% in z 20%.
Potem kajnit in kalijevo gnojno sol. Vse mnogo ceneje, kakor v prejšnih letih!
V  Zalogi imam tndi vsakovrstne druge umetne gtioje, kakor žvepleno-kisel amonijak, žvepleno-kisel kalij,   supesfosfat,   kosteno   moko   in    Chilli-soliter
(salpeter). Franc Frangesch
prodaja železa in špecerijskega blaga, c. kr.  prodaja smodnika v Mariboru, Herrengaese.      402
©©©©©©©©©©©
iz-                        (od svojh udov)
ptujska vinska zadruga!
šel
do
Vino mora biti pristno, naravno. Vino, :ih !h kateremu so primešane druge snovi, se a"  ne knpi!
ne j "Vzorci (mustri) naj se pri-■ nesejo k gospodu Steudte, H hišnemu   posestniku in sodar-
skemu mojstru v Ptuju, Brand-!je gasse,   in   sicer   samo   vsaki
pondeljek in torek.
Za ptujsko vinsko zadrugo:
■a
Ornig, Sellinschegg, Steudte.
16
OOOOOIOI ooooooooooooooo Vsakovrstne rane
se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago.
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hndo, teitto ozdravljivo rano. Ž' 40 let se je izkazalo meCiino vlač-lno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuj* rane čisto, obvruje tiste, olajšuje vnetje In bolečine, hladi in pospešuj« zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
Proti predplačilu K 3 16 eo pošljejo *\i puSice ali 359 6\2 pusice ali *'60 6 1 aH 4-60 9 2 pušici poštnine prosto  na vsako postajo avstro-ger-ke monarhije.
Vsi deli embalaž« imajo zakonito deponorano varstveno znamko.
Glavna zaloga B   FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri ornem orlu"
Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulica 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ograke.
V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka.    896
OOOOOOOOOOIOIOOOOOOOOO
Nagrobne vence
iz umetnih   cvetlic po 4, 6,   8 in
10 kron, kakor tudi venčne trakove
z napisom ali   brez napisa   imata
v obilnej zalogi in priporočata
BKATA SLAWITSCH
v Ptuju.
347
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij!. — Nizke vozne cene.
Pojasnila daje:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani. Kolodvorske ulice Štev, 41,     5S7
Kranjski redilni prašek za prašiče
povzroči med krmo zmešan, da praSiui raji zrejo, varuje svinje različnih boiezni ter zboljšu meso in mast. Ako se hočemo obvarovati Škode,   moramo   pokladati  ta prašek (mešati med
hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmeSati se mora na teden enkrat  ena žlica polna tega prahu med hrano, slabim in  slokim vsaki   dan po
eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. Eden zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni.
Dobi se pri
Bratih Slawitsch v Ptuju
(podružnica nasproti Dravskega mosta.)
355
Pravo domače platno
za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah:
Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo
1  gld.,  oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša seSita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr.
To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — DomaČe platno za   „štrozoke"   velja   meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr
Brata Slawitsch 265
trgovca v Ptuju, Florianski trg.
~ Vsakovrstno  prekajeno   (zelhano) ~ =      meso, najfinejše klobase,       g
2   vedno sveže (frišno) blago,  priporoča po   naj-   j£, g                            žji ceni                            3
^ J. Luttenberger,
•S ,
g                         mesar v Ptuju.
a-      Zunanja naročila odpravijo se      S ~                     vestno in hitro!                us ~
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako  dolgo,  dokler  Se  ni  zaloga   hlač izprodana,   dobi vsakdor
hlače
za malo svoto in sicer za IC
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Sirokost okoli pasa.
Dunajska filijala za sukneno blago Ch. Jnngwirth, Krakau 51.
NeugajajoČe se vzame nazaj ali pa se povrne denar.              1110
O t/>
gld. 80 kr.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu   (Lendplatz)   v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena  je nova parna
žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj   razžaga. Vsakdo   pa   sme tudi   sam oblati,   vrtati in   spahati
i. t. d.                                     so
Izdajatelj in odgovorni urednik: Janez DrevenSek,
Tisk: W. Blank« v Ptuja