Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo i Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak če-trtek Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 dtn, polletna 240 din, Mrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za tnozemstvo 900 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St 60-KB-16-2-24 Stev. 52 (354) Leto VIL NOVO MESTO, 27. DECEMBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva ln uprave: £t 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-saložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Izkoriščajmo lastna sredstva NASLONITI SE PA MORAMO TUDI NA SPLOŠNE INVESTICIJSKE SKLADE ZVEZE IN RFi BL1KE, DA BOMO LAHKO TUDI NAPREJ USPEŠNO ODPRAVLJALI POSLEDICE PREJŠNJE NERAZVITOSTI DOLENJSKE Družbeno upravljanja je stvar socialistične perspektive. Kaj smo dosegli v njegovem utrjevanju v letu 1956 na Dolenjskem? r Tako kot povsod so na tem področju tudi na Dolenjskem V letu 1956 doseženi vidni uspehi, zahvaljujoč reorganizaciji občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Pred reorganizacijo je v družbenem upravljanju poleg občinskih in okrajnih ljudskih odborov sodelovalo na našem področju v občinskih in okrajnih svetih 750 državljanov. Danes dela v teh svetih 874 članov; poleg tega je v 123 krajevnih odbo- rih izvoljenih 833 volivcev. Viden napredek je doseglo družbeno upravljanje predvsem v zadružnem sektorju. Od 17.000 kmečkih gospodarstev jih je 11.000 včlanjenih v kmetijske zadruge. V upravnih odborih teh zadrug ln njihovih podjetij dela 478 članov. Poleg tega si družbeno upravljanje vse bolj utira pot v vseh naših delovnih kolektivih. Kako lahko pred koncem leta ocenimo doseženi dvig družbenega proizvoda in narodnega dohodka? Ali so nove kapacitete in razširjena zmogljivost obstoječe industrije v okraju opravičile naša pričakovanja? V primerjavi z letom 1955 bo doseženi skupni družbeni proizvod v splošnodružbenem sektorju celo za 3.5 odstotka manjši. Narodni dohodek se bo zato zmanjšal za 5 odstotkov nasproti realizaciji v lanskem letu. Od tega zmanjšuje državni sektor družbeni proizvod za 8 odstotkov in narodni dohodek za 10.5 odstotka, zadružni sektor ga pa zvišuje: družbeni proizvod za 54 odstotkov in narodni dohodek za 61 odstotkov. Vzrok padca družbenega proizvoda kot narodnega dohodka je v izrednem znižanju bruto produkta v gradbeništvu, ki se je vsled znanega ioževanfa investicijskih gradenj v letošnjem letu skrčil kar za celih 63 odstotkov nasproti letu 1955. Ce ne upoštevamo v skupni oceni gradbeništva pa vidimo, da je poraste! družbeni proizvod v ostalih gospodarskih panogah za 7 odstotkov, narodni dohodek pa za 5.5 odstotka. Nekatera podjetja, ki smo Jih v zadnjih letih investirali, so v celoti opravičila naša pričakovanja, druga pa manj. Brez dvoma so vložene investicije v veliki meri vplivale na dvig zmogljivosti v naših gospodarskih organizacijah. Družbeni proizvod se je n. pr. v enem letu povečal v podjetju KREMEN za 28 odstotkov, v BELT-ii Črnomelj za 31 odstotkov in se bo predvidoma po vseh dokončanih investicijskih delih dvignil za najmanj 100 odstotkov. Letos so pričele obratovati v naši industriji nove gospodarske organizacije: MOTOMONTA-2A v Novem mestu, PODJETJE ZA POPRAVILO IN IZDELOVANJE ŠIVALNIH STROJEV NA MIRNI, nova MLEKARNA v Novem mestu ter kot samostojno podjetje — POPRAVLJALNICA ŽELEZNIŠKIH VOZ v Straži. Močno so razširili proizvodnjo obrati TELEKOMUNIKACIJE v Šentjerneju in v Semiču, farmacevtski laboratorij »KRKA« v NOVEM MESTU, DESTILAR-NA »DANA« v Mirni ter »BETI« METLIKA. Čeravno ne bomo dosegli lanskega družbenega proizvoda in zato tudi ne predvidenega narodnega Niko Belopavlovič, podpredsednik OLO Novo mesto 1956 niti okrajni »jfe občinski skladi niso od;g;.»-ečje rlo-ge v pospe "v*i ju gospodarstva, ker so nas bremenile obveze iz prejšnjih let. V prihodnje bo pa potrebno, da lastna sredstva nal^gr-mo predvsem v taka mest?., kjer nam bodo najhitfej>"*te.^!a korist. Imamo vrsto obTatov, kjer lahko z nizkimi investicijami takoj znatno povečamo proizvodnjo in gospodarski efekt. Ce bi n, pr. vlas iii v Farmacevtski laboratori: »KRKA« v Novem mestu pribl. 10,000.000 dinarjev, bi se *rJrtgova proizvodnja dvignila od sedanjih 87,000.000 din premeta in 6 milijonov 500.000 din dobička na 178,300.000 din prometa in 12 milijonov 800.000 din dobička! Ali drug slučaj: z* prs'nos enega sektorja -fteTa'Telekomu-nikacij iz Ljubljane in razširitev proizvodnje radijskih Z željo, da bi ob zaključku leta h enkrat podalo našim bralcem strnjen pregled letošnjih gospodarskih uspehov okraja in problemov, ki jih bo treba reševati v letu 1957, je uredništvo lista zaprosilo tovariša Nika Belopavloviča, podpredsednika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, da je odgovoril na nekatera najvažnejša vprašanja s področja uveljavljanja družbenega samoupravljanja- v okraju, o doseženih uspehih pri uresničevanju narodnega dohodka, utrjevanja komunalnega sistema in pod. Zlasti nas je pa zanimalo mnenje tovariša podpredsednika o enem izmed najbistvenejših vprašanj, ki je in bo še dolgo pred nami kot naš osrednji problem: kako In kaj delati, da bi čimprej in kar najučinkoviteje odstranili vzroke, ki nas v ustvarjanju narodnega dohodka in dviganju življenjske ravni naših ljudi potiskajo na eno zadnjih mest v Sloveniji. mm dohodka, smo lahko zadovoljni, saj so naša industrijska podjetja prav v tem letu povečala svojo proizvodnjo za dobrih 12 odstotkov nasproti letu 1955. Tu moramo upoštevati celo vrsto objektivnih vzrokov (pomanjkanje električne energije v prvih mesecih letošnjega leta, pozen sprejem družbenega plana, nesigurnost trga itd.), ki imajo pri realizaciji svoj neugoden vpliv, vsled katerega v letošnjem letu v nekaterih podjetjih^ ne bo mogoče uresničiti plana. Vloga komunalnega sistema je sedaj precej jasna že večini volivcev; ali lahko pričakujemo, da bodo občine dobile za uresničevanje svojih načrtov, zlasti pa za delo krajevnih odborov prihodnje leto več ma-terialnih sredstev kakor so jih imele na razpolago letos? Mar ni nevarnosti, da bi pobude krajevnih odborov uplahnile, če bodo njihovi številni načrti ostali le pri besedah? O sredstvih, ki jih bodo imele občine v letu 1957, je težko povedati karkoli določenega, saj se je šele 26. decembra 1956 začela v Zvezni ljudski skupščini razprava o družbenem planu za prihodnje leto. Vsekakor bodo ta sredstva pri občinah iz leta v leto večja. Ce primerjamo leto 1956 z lanskim letom, lahko ugotovimo, da so občine v okraju po družbenem planu imele v svojih investicijskih skladih 74,000.000 din, v stanovanjskem skladu 136,000.000 din in v cestnem skladu 10,280.000 din. Računamo, da bodo ta sredstva dosežena približno v vi-eini 89 odstotkov. Tovrstnih skladov občine v letu 1955 niso imele. Praksa uporabljanja teh sredstev v letu 1956 in naš celotni družbeni sistem težita k temu, da bo treba čimveč sredstev, s katerimi danes še razpolaga okrajni odbor, prenesti na občinske odbore. Občine bi se pa morale pri trošenju teh sredstev posluževati tudi svojih krajevnih odborov. skal ter eluksacTie v Mokronogu bi potrebovali približno 46,400.000 din investicij, vložena sredstva bi zaposlila 127 delavcev, ki bi ustvarili 302 milijona dinarjev prometa in 172,400.000 din dobička. Na drugi strani pa je popolnoma jasno, da samo z lastnimi sredstvi, ki so sorazmerno mnogo manjša kot v razvitih okrajih, ne bomo zmanjšali razlike v razvitosti, ampak se bo ta še povečevala. Potrebno bo, da se naslonimo na splošne investicijske sklade zveze in republike. To pa lahko dosežemo le v primeru, če našo gospodarsko izgradnjo vsldadimo s splošnimi načeli gospodarske politike države. Predvsem moramo iskati možnosti, da z manjšimi ali večjimi rekonstrukcijami razvijemo obstoječo industrijo, ki dela predvsem za široko potrošnjo, ali pa povečamo izkoriščanje naših surovinskih možnosti. Izdelanih imamo že nekaj projektov, ki so v skladu s temi načeli. Predvsem bi omenil razširitev proizvodnje tekstilne tovarne NOVOTEKS. — Okrajni ljudski odbor je tovarni odstopil industrijski objekt, ki se je gradil za strojno pletiljstvo. Smatrali smo, da lahko Novoteks ta objekt bolje izkoristi kot pletiljska proizvodnja. Izdelan je investicijski program, ki predvideva razširitev proizvodnje od tkalnice do predenja česane preje. To surovino tkalnica sedaj uvaža. Potrebna so samo sredstva za opremo v višini približno 291,000.000 din. S projektiranimi investicijami se bi sedanji promet tekstilne tovarne povečal od 905,000.000 din v letu 1956 na približno dve milijardi 684,000.000 din, dobiček pa kar za 450 odstotkov. Druga dva večja objekta, na katera računamo v prihodnjih letih, sta povezana s problemom izkoriščanja naših surovin. Predvideva se povečanje proizvodnje RUDNIKA KANI-2ARICA od sedanjih 31.000 ton na 92.000 ton. Potrebno bi bilo investirati približno 430,000.000 dinarjev. Drug projekt, ki je že dalje časa vložen pri Investicijski banki, predvideva izgradnjo TOVARNE VEZANEGA LESA. Projekt je bil izdelan v sklopu študija za lesno industrijski kombinat v Novem mestu. Samostojno predstavlja tovarno, ki bi omogočila širšo rekonstrukcijo obstoječe lesne industrije. Sedanji gospodarski efekt lesne industrije okraj* se bi povečal v prometu na 160 °/« In v dobičku na 200°/». Poleg navedenih glavnih objektov imamo pripravljenih še več manjših objektov (KERAMIKA Novo mesto, TELEKOMUNIKACIJE Šentjernej in Semič, TOVARNO ČEVLJEV BOR v Dolenjskih Toplicah in TOVARNO ČEVLJEV v Novem mestu itd.). Omenil bi še bolečo točko naše investicijske izgradnje. Predstavljajo jo nedokončani objekti, kot so BELT v Črnomlju in MOTOMONTAZA v Novem mestu. Investicijska sredstva, ki so bila zanje doslej porabljena, smo morali vložiti predvsem v gradnje. Primanjkuje pa denarja za nabavo celotne opreme, ki je bila predvidena po investicijskih programih. Jasno je, da taki objekti ne dajejo predvidenega gospodarskega učinka in da sredstva, ki smo jih vložili v njihovo izgradnjo, niso polno izkoriščena. Vsem naročnikom, bralcem, sodelavcem in prijateljem »DOLENJSKEGA USTA« želijo srečno Novo teto 1957 Uredniški odbor, uredništvo in uprava lista 310.338 v štirih letih Ali kaže, da bo prihodnje leto uresničen ta ali oni načrt, o katerem je OLO razpravljal letos ali v Toliko nezgodnih zavarovalnin je izplačala uprava Dolenjskega lista svojim naročnikom oz. njihovim svojcem v zadnjih štirih letih! Leta 1953 smo vse naše naročnike, ki redno in vnaprej plačujejo naročnino za list, zavarovali pri Državnem zavarovalnem zavodu. Za naročnika je ta udonest brezplačna, ker plačujemo zavarovalno premijo mi. 2e prvo leto je DOZ iz- Titovi gardisti pozdravljajo Mi slovenski vojaki, ki služimo kadrovski rok v Titovi gardi v Beogradu, sino ponosni, da je prav nas doletela čast služiti v enoti našega dragega v-rhovnega komandanta maršala Tita. Poleg vojaškega znanja si bomo pridobili tudi obilo znanja za bodoče življenje. Upravi in vsem bralcem Dolenjskega lista, po- plačal poškodovancem, ki so imeli posledice zaradi nezgod, 25.320 din, leta 1954 43.599 dinarjev, lani žs 127.153 din, le* tos do srede decembra pa 114.266 dinarjev. Od skupna vsote i roditeljem i», preteklih letih zelo zadovolj-bodo imeli v delu in investicijah prednost? NAROČNIKOM »DOLENJSKEGA LISTA«! Ob zaključku 7. letnika se toplo zahvaljujemo vsem naročnikom, ki so tudi UHo« t rednim plačilom naročnine omogočili Uslu nemoteno izhajanje, zlasti pa vsem tistim prijateljem in sodelavcem, ki so v minuli zimi z osebno propagando pridobili listu skoraj tri tisoč novih naročnikov. Zahvalo Izrekamo okrajnemu ljudskemu odboru za dotacijo, »aj je z njo omogočil, da je Dolenjska obdržala svoj pokrajinski časnik z visoko naklado U.3M izvodov. Tudi tistim delovnim kolektivom, ki so s prispevki v tiskovni sklad in * objavljanjem oglasov in reklame podpirali list in ga pomagali vzdrževati, lepa hvala! Zahvaljujemo se za pomoč okrajni zadružni zvezi in posameznim zadrugam ter priča* kujemo od vseh, da bodo pokazali tako In še večje razumevanje za pomoč domačemu listu tudi prihodnje leto. Danes prilagamo vsem naročnikom stenski koledar za leto 1957 ln položnico za naročnino, ki ostane nespremenjena: Celoletna 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. Neizpremenjena ostane tudi naročnina za inozemstvo: 900 dinarjev oz. 'i ameriške dolarje. Naročnina je pa plačljiva vnaprej ln prosimo vse naročnike, da nam najkasneje do konca januarja 1057 pošljejo vs.i i polletno naročnino. Kdor le more, naj pa nakaže celoletno naročnino, s čemer bo storil upravi Usta največjo uslugo. V letu 1957 bo »Dolenjski list« še razširil svoj obseg. K ■odelovaniu bo povabil nove sodelavce ln skrbel, da bo domači pokrajinski časnik za bralce na Dolenjskem kot za Do-Jenjee drugod po Sloveniji, Jugoslaviji ln v Inozemstvu **rtno zanimiv, privlačen in sodoben. Uredništvo In uprava Usta prosila vse bralre In v ijatclje tednika, da b| sodelovali Pri pridobivanju novih naročnikov in pomagali s tem uresničevati geslo: V VSAKO HlSo »DOLENJSKI LIST«! ^ UttDMSKI ODllOll — UREDNIŠTVO — U TRAVA za gospodarskim razvojem ostalih delov Slovenije. V letih 1954 in 1955 je Ljudska skupščina LRS začela obsežnejšo akcijo t namenom, da zmanjša razliko med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi okraji. Nerazviti okraji so dobivali finančno pomoč iz tako imenovanega sklada za pomoč Dolenjski, Kočevski in Primorski, V tem času je bilo v našem okraju povprečno investiranih na leto približno eno milijardo dinarjev v gospodarske in komunalne objekte. Ugotoviti moramo, da je naše gospodarstvo napravilo na račun pomoči precejšen korak naprej, kar se je odražalo tudi v ostalem družbenem življenju. V letu 1956 je odpadel opisani način reševanja gospodarskega razvoja našega okraja. To kažejo n. pr, tudi podatki o investicijah za 9 mesecev leta 1955 in 1956. Medlem ko smo lani investirali v omenjenem obdobju 685 milijonov 700.000 dinarjev, so znašale skupne investicije letos 373,600.000 din. Na vprašanje nadaljnjega gospodarskega razvoja okraja moramo gledati z dveh strani. Prvič je to vprašanje smotrnega izkoriščanja lastnih investicijskih sredstev, t. j. sredstev, ki se zbirajo pri okraju, občinah ln podjetjih. V letu Na to vprašanje sem v glavnem odgovoril že v prejšnjem delu. Dostavil bi samo še, da ne morem dati konkretnejšega odgovora na vprašanje, ki se nanaša na investicije za prihodnje leto. Predvidene investicije so vezane na sredstva, ki bodo vlagana v posamezne stroke po zveznem načrtu. S tehnične plati imamo vse elaborate pripravljene, tako da tehnična dokumentacija ne predstavlja ovir. Razumljiva je torej naša želja, da bi dobili vsaj omenjene objekte. znancem želimo srečno novo leto 1957! , Vojaki vojne pošte 6633 in 1552 Beograd: Jože Plaveč, Jože Crnugelj, Marjan Rojih, Anton Lukek, Viktor Kastelic, Jože J-vUŠtek, Božo Cavlovič, Marjan Bele, Peter Drenik, Jože Strajnar, Jože Težak in Miha Peček. Obnova cest v letu 1957 Glede urejenih cest je" Dolenjska še posebno daleč za drugimi področji Slovenije. Asfaltiranih cest na Dolenjskem sploh ni. Poleg kotanj, ki so posledica povečanega prometa, je prav posebni problem dolenjskih cest, neznosni prah poleti, ki se spremeni ob vsaki mokroti v prav tako neznosno blato. Postopno urejevanje cest na Dolenjskem je zato več kot nujno, kajti promet z motornimi vozili narašča Iz leta v leto, vzdrževanje takih cest pa stane izredno veliko. Razpoložljiva sredstva ne dopuščajo, da bi pričeli z modernizacijo cest v večjem merilu. Treba je pa vsaj nekaj ukreniti proti prahu in blatu na naših cestah. Na Tehnični sekciji za ceste v Novem mestu imajo veliko načrtov za pričetek urejevanja cest na Dolenjskem. Predvidevajo, da bodo drugo leto pričeli na tem območju s protipravnimi deli na cestah. Kot prve odseke cest, ki bodo najprej na vrsti, omenjajo cesto Ribnica—Kočevje—Livold, na območju Novega mesta cesto od postaje v Bršljinu do klancev v Kačji ridi in od Kandij-skega mostu do Žabje vasi. V načrtu je še cesta Metlika— Črnomelj—Vinica (vsaj na po- POZDRAV Z OTOKA VISA V n?,arcu letos smo pri*, <> Komižo na otok Vis, kjer služimo vojaški rok. Naporne vojaške vaje smo uspešno opravili z dobro voljo in ljubeznijo do domovine. Sedaj nam je tukaj kar prijetno. Lepo se zahvaljujemo vsem za pomoč, zlasti našim dobrim mamicam. Želimo t?sem srečno in veselo novo leto 1957, hkrati pošiljamo usem, lepe pozdrave. Alojz Gašperič, Jože Petek, Ivan Campa, Jože Ahačevčič, Henrik Zgonc, Alojz Rupar-čič, Franc Erčuh, Anton Skoda in Viktor Koklič, V. p. 6608 Komiža, Vis. sameznlh odsekih), cesta Novo mesto—Vavta vas, cesta Novo mesto—Šentjernej—Kosta-* njevica pa prav kriči po ureditvi. Najbolj potrebna je pa protiprasna zaščita cest vsaj skozi naselja. Za ureditev Partizanske ceste v Novem mestu, to je od križišča v Kandiji do železniškega prelaza pod Drsko, so načrti že napravljeni. Ce bi pravočasno dobili še »blagoslov« revizijske komisije, bi bili lahko že letos pričeli z deli. Tako pa so morali vse odložiti na drugo leto. Tudi vprašanje kredita za ureditev vsega odseka te ceste, zlasti pa za gradnjo mostu čez potok Težko vodo, ki bo stal okoli 8 milijonov din, še ni rešeno. Varen promet, visoki stroški vzdrževanja cest in ljudsko zdravje narekujejo, da pričnemo izboljšavati naše ceste v okviru razpoložljivih možnosti; leto 1957 nam prinaša precej obetov, da bo mogoče na tem področju marsikaj storiti. nih, da so imeli ob nezgodi vsaj materialno pomoč. Zato ne zavrzite danes položnice, pač pa čimprej nakažite vsajj polletno naročnino za Dolenjski list! Uprava Dolenjskega Ust* Novi proizvodi podjetja BELT Med vrsto novih izdelkov, katerih proizvodnjo so osvojili v kombinatu BELT v Črnomlju v letu 1956, so zlasti pomembni zavorni bobni za avtomobile, praktične prenosnei sušilnice za les, hidravlično stiskalnice in drugi predmeti PRIHODNJA ŠTEVILKA »Dolenjskega lista« bo izšla za« radi novoletnega oddiha v tU skarni v četrtek, dne 10. januarja 1957. Uredništvo. VREME ZA CAS OD 28. DECEMBRA DO 6. JANUARJA Proti koncu tega tedna in v drugi polovici prihodnjega tedna ponovno snežne padavine, sicer suho in ostreJšj mraz, t jasnih nočeh hud mraz. Od 7. do 10. januarja bo verjetno suho in mrzlo, deloma tudi jasno vreme, v jasnih nečeh hud mraz. Meti !! ;h 18 'r >u-arjem sprva topleje, nato padavine, sneg do nižin In »opet hladneje. (Napoved priredil V. Mj| OBRATOVALNI ČAS TRGOVIN PRED PRAZNIKI IN LETNE INVENTURE Trgovinska zbornica za okraj Novo mesto obvešča potrošnike, da bodo trgovine v Novem mestu v soboto dna 30. 12. in v ponedeljek dne 31. 12. 195« odprte neprekinjeno od 8. do 18. ure. Dne 1. In 2. Januarja 1937 so trgovski obrati, prodajalne mesa ln kruha zaprte. Prodajalni mleka v mestu in Bršlinu obratujeta dne 2- 1. 1957 od 8. đo 10. ure dopoldne. Letne Inventure bodo v dneh 3., 4. in i. januarja 1957 pri sledečih trgovskih podjetjih: »Izbira«, »2eleznina«, »Motomon-taias »Zarja«; prodaj. »Moda«, in »Sneguljčica«. Dne 3. in 4. Januarja 1957: Drogerija, Usnje, »Zarja«: prodaj. »Oprema« in Koloniale Dne 3. Januarja 1957: Novoteks, Slovenija-sport, Borovo. Prodajalne trgovskega podjetja »Prehrane«, Kmetijske zadruge Novo mesto, Sadje-zelenjava in »Peko« obratujejo že s 3. januarjem 1957. Cas trajanja letnih Inventur pri ostalih trgovinah na območju o-kraja bo določen v sporazumu ■ pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori. Cene na novomeškem trgu V petek 21. decembra so cene na novomeškem trgu take: jajca od 23 do 25 din, skodelica smetane od 50 din dalje, krožnik radiča 20 din, merica orehov 130 din, venec čebule 100 din, kilogram jabolk od 30 do 35 din, maslo 400 din kg, kokoši (jarčke) od 250—320 din. Tudi novoletne jelke so že prodajali: manjše so bile 40 dinarjev, večje pa tudi 100din bi vet Dolenjski gozdovi v luči gospodarstva Gozd je izrednega pomena za človeka, za državo in sploh za Človeštvo. Z gozdom je povezano marsikaj, na kaj navadno niti ne mislimo, na pr. vreme, podnebje, reke, potoki itd. Gozd je res povezan z vsem našim življenjem in pomeni neprecenljivo zakladnico dobrin za nase narodno gospodarstvo in posameznika, Dobro vemo, kaj za gospodarsko stanje Dolenjske in za slehernega kmetovalca pomenijo naši gozdovi- Ko prelista varno prošnje za sečna dovoljenja, se vrstijo razlogi oziroma utemeljitve prosilcev: poginil mi je vol, krava, prešič, konj; bil sem v bolnišnici; potrebujem za plačilo stroškov, za obleko, obutev, popravilo poslopij itd. Naš kmečki člov ek je torej pri vsakem svojem večjem izdatku vezan na gozd, posega v zalogo, ki mu jo je zapustil oče ali ded. Naš a ustava pravi, da je zasebna lastnina zajamčena, kmet pa ne more samovoljno posegati v svojo zalogo — v gozd. Zakaj ne? Gozd je splošnega pomena Prvi člen zakona o gozdovih LRS pravi, da so vsi gozdovi v LRS zaradi splošnega pomena in koristi, ne glede na' značaj lastništva pod posebnim nadzorom države. Torej bistvo gozda ni njegova lesna masa, temveč njegov splošni pomen in splošna korist. Od gozda nima koristi samo njegov lastnik, posestnik, marveč je gozd splošnega pomena, koristi gozda bo mnogo š>-'rše kot pa njegov letni etat, posek, oziroma neposredna korist, katero lastnik dobi in je izražena v denarju. Klima, vodni režim, moč in smer vetrov, zemeljski Žrebanje obveznic I!, ljudskega posojila Dobitek 1W.*00 dinarjev Je »dela obveznica it. 217 Iz serije 5635. Dobitek 50.900 dinarjev so dobile obveznice It. m ia »ertje UM in MM. Dobitek 10.0*» dinarjev so dobile obveznice it. 208 v teh serijah: 56T8, 334«, 5304, 2030, 8865. 5319, 2102. 5465, 2078, 374», 1244, 39»}, 5786, «177, 2938, 4226. 6457. 6140, 6218, 588«, 3974, 6545, 2136, 2879, 1989. 1931, 1442, 3940, 4484, 239. 4230, 612, 45S8, 1856, 6134, 5000, «132. 400«. 3442, 2040, 3932, 1679, 3592, 6255, 513, 1057, 36*9, 49, 2369. 3811, 3302 , 2421, 6341, 5»«2, 12s, 2750, 2605, 1648 , 4834, 37**, 1519, 2931, 54. 2652. 4990. 6212, 62?9, «19, 5442, 6229, 5387. 1357 . 3220, 4359, 4442, 97R. 1*541, 3™9, 115, 60P2, 2637 , 4738, HM. 5780. 4272, 182», 256«, 433». 6517, 2118 5957, 19 . 5198, 1587, 2156, «?17, 3310. 3188. 929, Vi«. 4138. 143. 1141, 4M7. ?!?*>, 5941. 8189. 4543, 2J.v1, 3780, r-77. 3016, 3287. Wi4, 4873, 3108, 3810; 1781, 510g, «371, «01. 1682, 1291, 3862, 5163, 6177, 3732. 5026 , 5812, »KOVINAR« avtomehanična in ključavničarska delavnica ČRNOMELJ Zadružna cesta 18 izvršuje vsa popravila motornih vozil: osebnih, tovornih in specialnih avtomobilov, stabilnih motorjev ln gasilskih briz-galn.vsa strojno ključavničarska dela, kompresorje, drobilce, mline ln dr. Izdeluje gumi-vozove različnih nosilnosti, zazidljive štedilnike, stopniščne ln balkonske ograje ter vsa v to stroko spadajoča popravila. Cene konkurenčne. Srečno novo leto 19571 339, 2091, 4897. «9$, $001, 2150. 4788, »4«, 1956, 3977 . 6401, 4578, 3104, 1223, 540«, 2859, 401, 2379, 5898, 2929. 5594, 1775, 1844, 5545, 4557, 5639, 2576. 944, 2880, 6221, 5566, 2717, 6340, 136, 2689, 3«29, 3526, 3250, 295, 6182, 1190, 5874, 2254, 3577, 5483, 2320, 1838, 1094, 4548, 380, 1325, 3667, 6160, 6434, 3145, 12». 3971, 912, 2877, 1594, 360«, 1334. 61?8, 3, 5048, 3784, 2500, 3285, 5842, 561, 288«, 5167, 1762, 1298, 575, 1680, 901, 728. 4*00. 147, 513». 5519. 3508, 2139, 1538, 2501, 1342, 4649. 5689. 737. 3221, 3544, 359. 2867, 2017, 1916, 4128, «34», 4735, 5423, 397 , 4167, 3937, 4367 6?W, 2M9 7P3 »713, 2794. 5060, 5599. 281» mi, 1485 5419, 4307, 840. MM, 1310 55W. 5163, 5683, 5436, 6359, 2577, 2185 3535, 4535, 5188. 6636, 4662. 12«0, »i mU 1751, 2733. 5319, 280, 4607, 4718, 5010. 3465. 961. 3122. I»M, 3521, 3769, 3277, 1596. 3071, 550. 5194, «W, 3344, 1050, 3727, 4854. 4855, 2784, 1762, 2582. 5307, 698, MM, 3012. 5651, 26.0, 3819, 4287, 1327, 2373. 3614. M«, 1810, 4511 43««, 501«, 3110, »M, 4179, 1926, ir3 762, 3559. 4918. 4685, 861. 3488, 4064, 2639, 3135, 3385. 6417. 2754, 4178, 3%0 2130. 122, 47«. 5093, 138, HM, •STO 6649. 740, 1952. 3743, 5568, M73, •»ftfil 4813 1771, 4577, 3709. 5371, 3419, S 5K 6429. 797," 2.65. MM, 1679, 2753 4324, 2121. «84, 37*1, 4677. 2oa, 3843, 2510. 6364. 3315, 775, 2699, 4311, 622. 5733. 197. 39?7, 3055, 1870, 5*99, 5218, 3815, 1640, 5611, 2785, 3714, 3950, TU7 4'89. 287, 1040. 3265. 6313, 955 17« 2080. 28«0. 448. 3466, UM, 4013, 3270, 4679, 1804. 6252. MJO.l, T6T1384. 3286. 4983. 329». M* 4MJ 2730, 651«. 4067, 4036, 804, 5488, 5922, 5300, 5«5S, 546, 5408, 121». 2**' in snežni plazovi itd. so ozko povezani z odstotkom gozdo-vitosti zemljišča. Torej imata v tem oziru enake koristi kmet kot delavec in uslužbenec, vas kot mesto. Druga značilncst gozda, ki je ne moremo sporejati z nobeno drugo panogo gospodarstva, je to, da gozd ni samo produkt človekovega dela, ali industrije, temveč, v veiiki meri produkt narave. Narava je pa že sama po sebi bolj počasna kot industrija in zato ena generacija, en sam človek ne more vzgojiti gozda, od katerega bi že užival koristi. Noben lastnik ne seka v gozdu drevje, ki ga je sam vzgojil, ne žanje, kar je sam sejal; on seka kar so njegovi predniki sadili, zanje kar je oče sejal. To so glavni razlogi, zakaj so gozdovi pod posebnim nadzorom države ne glede na značaj lastništva. Na žalost imamo na Dolenjskem tudi slabe gospodarje, ki vidijo le to, da je gozd denar in da je to njihov denar. Uporabljajo vsa sredstva, da ta denar porabijo in jim ni mar kakšno škodo povzročijo sebi, svojim potomcem in vsej družbi. Zato so sečna dovoljenja in zato ne more vsak po svoji želji sekati. Tu in tam je slišati pripcmbe: »Dajmo, posekajmo gozdove, saj bodo tako podržavljeni.« To slišimo pri naših posestnikih zlasti po 8. marcu, to je po novi uredbi o gozdnem skladu. Zakaj so sečna dovoljenja Zavedati se moramo, da je uredba o plačilu gozdnega sklada ukrep, s katerim je vsak posestnik prisiljen, da gozdu vrne del dobička, da zajamči obstanek gozda še za bodoče rodove; da dober gozd prizadevno goji in pomaga, s'abim gozdovom uničenim od okupatorja ali od slabega go- spodarenja. Sečna dovoljenja imamo zato, da se prepreču' propadanje gozdov. Glede teh dovoljenj pa je največ pritožb, ker se skoraj nobeni prošnji v celoti ne ugodi. Poglejmo, če je prav, da se sečna dovoljenja upravičeno znižujejo. Okrajni ljudski odbori Novo mesto ima 26.00U ha gozdov, last splošnega ljudskega premoženja, in 55.000 ha, last kmečkih gospodarstev. Gozdove last SLP ne bomo obravnavah, pač pa le zasebne gozdove. Ker v vseh dolenjskih gozdovih steljarimo, v nekaterih celo tako, da pometemo listje, je letni prirastek zelo n:zek. Tako se giblje prirastek gozda po hektarih površine povprečno 1,80 do 2,50 m\ Vzemimo, da ;e 2,30 po hektaru, če to preračunamo na prej omenjeno površino, vidimo da je letni prirastek na vsej površin, •^fit-^.^vnih gozdov 126 tisoč 500 k\\ ^Ce pa seštejemo količino zapročer^a lesa, dobimo trikratno številko. Tako je vsakemu jasno, da se eno leto. dve ali nekaj let lahko seka, stalno pa ni mogoče sekati trikratnega ali večkratnega priras'tk^. Zdto naj vsak kmet, prej ko zaprosi za sečno dovoljenje pogleda, če bo njegov gozd prenesel večji posek, če ne bo posek povzročil, da bo kot sl^ab gospodar prisiljen kupo\ ati drva pri nekaj hektarih svojega gozda. Razsipništvo z drvml Za leto 19j6 je bilo predvideno, da se v naših gozdovih poseka 169.000 m3, kar je 43 tisoč m3 čez priras'ek, zato je nujno, ti'* se letni posek zniža za 43.000 rn* oziroma še več, ker naši gozdovi pri sedanjem stanju ne bodo več dolgo prenesli tako močnega izseka. Prirastek se mera dvigniti Od 2.30 vsaj na 4 in to se bo doseglo samo z varčevanjem lesne zaloge. Kajti čimveč lesa bo v gozdu, tem več bo letnega prirastka. To bomo dosegli z boljšim gospodarjenjem z lesom in z manjšo potrošnjo za lastno uipora-bo. Naj omenim, da v našem okraju porabimo letno 96.300 kubičnih metrov samo za kurjavo. V odnosu na število prebivalcev je to daleč preveč in si takega i^vjac1*^' s kurivom ne more pttvo?,<%!ti nobe-na država, tudi tališ ne, ki ima več gozdov ■ kot mi. Neracionalne kmečke peči, ognjišča, kuhanje za prašiče na prostem itd. bi se moralo nehati. Namesto da vsako leto posekamo 15 prm za kurjavo, bi bilo bolje posekati eno leto 25 prm in kupiti štedilnik, brzoparilnik itd., potem b: bilo naslednje leto dovolj samo 5 prm drv, oziroma odpadki od industrijskega poseka lesa. S to utemeljitvijo prošnje za sečno dovoljenje (da bi kupil štedilnik ali brzoparilnik) sem prepričan, da bi se slehernemu prosilcu ugodilo. Izmera gozdov je nujna Vse navedene stvari nam jasno dokaže m^o znana veda gozdarstva, t. j. urejanje gozdov. Terenci - gozdarji pri svojem delu pogosto nalete na nerazumevanje posestnikov ob izmeri lesne mase po hektaru gozdne površine. Nekateri nočejo pokazati niti meje svoje parcele, češ kaj bo gozdar stikal v mojem gozdu. Izmera stoječega lesa je nujno potrebna, če hočemo pravočasno preprečiti katastrofo, če hočemo pravilno gospodariti z našimi gozdovi, če nočemo doseči to, da bomo sekali v bodoče res samo v gozdu, v katerem je les in v kfterem je potrebno sekati, oziroma se brez škode lahko kaj poseka. Ta izmera lesa stane ogromno denarja, ki ga tudi daje gozd, in zato je potrebna vsa pomoč in podpora posestnika, da se začeto delo čim prej konča, saj je tudi lastniku v kottsi, da ve kaj ima in s kakšnim premoženjem lahko razpolaga. Ko bo vsak lastnik vedel koliko ima in kaj ter koliko lahko poseka, ne bo več primerov, da posestnik zaprosi 540 prm, v vsem gozdu pa ima skupne lesne mase 220 prm, kot je bil primer v doberniški dolini; ali še hujši primer, ko lastnik ob pregledu gozda pokaže tujo parcelo, ko pa dobi sečno dovoljenje vzkipi, ker mu logar noče odkazati v njegovem gozdu odobrene količine. To so glavne značilnosti gozdarstva na Dolenjskem in najhujše težave gozdarjev in posestnikov. Vnovič poudarjam, da naš rod ni popolni gospodar gozdov, temveč samo začasni uživalec premoženja, ki ga je podedoval od svojih prednikov, zato naj ga vsaj ohrani in ne zmanjšuje, če, ga že ne more povečati. To pa naj bo bodoča naloga tako nas gozdarjev, kakor vseh dolenjskih gozdnih posestnikov. Ing. Slobodan Rajič 3138, 4492 5220, 4484. 6505, 3347, 4068, 900, S I, 4767: MH, 3509, 5889, 4370 1885, MM 1054, 402, 5898. 581. 1274. MS, ;«« x-» 4469 . 6358 , 2967 , 31r _., Poglejmo v sadovnjak! 1759, 522. 319?. 4469. 6358. 144«, 3565, 3898, 1583, 7894, 4*9». MM, 5859. 3671 3133, »Ml, 2479, 5964 49 7. M 161. «91, 864, 5076, 4853, 5380. 4981, JlM, 1«1. 4785, 5334, 2857. 1174, 2447. 35S3. Dobitek 5000 dinarjev so zadele obveznice it. 21 v vseh parnih serijah. Dobitek 200Q dinarjev so dobile obvoznice vseh serij, ki Imajo tele Številke: 358, 387, 991, 883, 85. Amor*lztra»e so obveinlr* vseh •erij, ki imajo tele itevilke: 902, 863, 472. 705. 419, 874, 391, 217, 358. 986, 20S, 923, 938, 839, K>5, 643, 44«, 950, 955, 754, 582, 401, 603. 18, 311, 258, «5. 991, 590, 780, 251. 387, 55, 898, 216, 442, 85. 753, 280, 221, 995, 613, 316, 273, 527, 3, 136, 86«, 249, 271. Po sadovnjakih Je odpadlo listje in zapadel sneg. Prvi mraz je drevje priii.il k zimskemu počitku. Obtok redilnh sokov po drevesnih žilicah se je ustavil, le zimsko dihanje debel In vej lahko še opazimo. Tako kot ljudem in živini, j« potceben počitek ln dobra hrana tudH sadnemu drevju, zliasti po dobri letini. Sedaj je čas, da izkoristimo vsak lep dan za čiščenje sadnega drevja. Ptsttl moramo, da ne bo na deblih nobenega mahu "n lišajev. Odrgnemo Jih s Denarja ni, denar je... Kot Se marsikje, tudi v občini Žužemberk davčni zave-' zanci niso preveč disciplinirani pri plačevanju družbenih obveznosti. To neredno plačevanje dela med drugim težave tudi občinskemu ljudskemu odboru pri izvajanju proračuna. Občinski ljudski odbor je bil prisiljen poslati na teren izterjevalca, ki sta v enem mesecu pobrala za 8 milijonov dinarjev davščin! Dokaz, da je denar, samo težko gre iz rok, mnogo težje za davke kot za druge, manj koristne izdatke. Da se dajatve z izterjavo na domu samo povečajo zaradi stroškov, je razumljivo. Teh stroškov bi se z rednim plačevanjem povsem izognili, občini pa omogočili pravilno finančno poslovanje. strguljo ali manjšo staro moti-ko. Poglejmo tudi v krono, če «o veje pravilno razporejene, Ce niso suhe ali polom.jene — te moramo odrezati. Z ostro žag'-co odstranimo vse nepotrecne ali slabe veje, rob lubja pa cbrežemo z nožem in Zigladi-mo. Prav tako odstranimo vse nepotrebne poganjke. Pustimo le take, ki so zrasli na delno zasušenih vejtah, da si z njimi vzgojimo novo podaljšano vejo. Tako oskrbljeno drevo v krogu krone prelopatirmo ln pognojimo. Pri tem uporabljamo dober hlevski gnoj 30 — 5(r kg za eno drevo.' Kjer smo lan» gnojili s hlevskem gnojem, lahko pognojimo letos z umetnimi gnoj'.li, najbolje z nHrofoska-lom: 3 — 5 kg na drevo. Stara rogovilasta drevesa. k» so že zdavnaj opravila svojo nalogo, brez usmiljenja s koreninami vred izkopljemo In «e-žsserrp. Niihova zdrav« rietVa nam dajo dober le9 za pohištvo, ostalo pa uporabimo za kurjavo. Sram bi moralo biti vsakega gospodarja, M ima ob javni cesti ali pred hišo stara ln suha drevesa. Pa še nekaj o zimskem škrop. licnju dreves. Dobro je, če poškropimo vsa sadna dreve-n. tudi črešhje in »rive. ter grmičevje kot rMiez, maline, kosmu-lje, kakor tudi breskve in marelice. Zato zadostuje 20 odstotno Škropivo. Škropimo vedno kadnr nI n* drevju snega, dežja. Pazit* moramo, da ni preveč mraz in da IZ TREBJNJA PIŠEJO NASI FANTJE Tukaj nas je precej Slovencev in seveda vmes nekaj Dolenjcev. Na Dolenjski Ust je naročen samo eden. toda beremo ga vsi in komaj čakamo, da pride. Priporočamo vsem. Dolenjcem, ki služijo uojalJct rok v raznih krajih naše domoufne, da st pa na-roče. Vsem 'znancem in prijateljem in našim domačim, posebno pa dekletom voščimo vso srečo v letu 1957 in pošiljamo lepe pozdrave! S. Jen-»kovec, E. Jagrič in D. Ivan-š>k. V. p. 5243 Trebinje. ni poledice. Gospodarji naj sami pazijo, koliko škropiva porabijo škropilci, da ne bodo dodajali vode in tako moč škropiva v svojo korist s.abili. o tem se povsod pritožujejo. VsaK škropivec mora imeti pooblastilo Oknjižrvico) od KZ in vipl-sati koliko ur je delal, koliko je ptorabi. škropiva dn koliko je dobil plačila za delo in material. Začnemo z resnim delom ln naš trud bo obilo naplačanz zdravim in okusnim sadjem. FM. Ustanovljena je kmetijska Sola v Žužemberku Občinski ljudski odbor Žužemberk je na redni seji 20. decembra med drugim sprejel sklep o ustanovitvi kmetijsko-gospodarske šole v Žužemberku. Sola je že pričela s poukom, obiskuje pa Jo redno 34 mladincev in mladink. Sola bo trajala dve leti, vendar samo preko zime. Podobne šole žele tudi v drugih krajih Suhe krajine. Občinski ljudski odbor je sklenil, da bo tudi v teh krajih ustanovil podobne Šole takoj, ko bodo dani potrebni pogoji, verjetno pa že drugo leto. Osnovni pogoj so predavatelji. V kmetijsko šolo v Žužemberk hodijo nekateri mladinci celo iz Sela-Sumber-ka in drugih oddaljenih vasi. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED POLJSKA BO VOLILA Poljaki bodo volili 20. januarja. Volili bodo v novih razmerah in v drugačnem vzdušju, kot je vladal še pred nekaj meseci. Zakaj na čelu Poljske je danes Gomulka, ki uživa skoraj neomejen ugled in zaupanje Poljakov. Predvolilne priprave potekajo v znamenju ukrepov novega partijskega in državnega vodstva za demokratizacijo, dosledno zakonitost, pravilno gospodarsko politiko, obnovo poljskega gospodarstva in dvig življenjske ravni. Toda težave so velike in dosti ji'h je. Največja težava so ljudje sami. Taki ljudje, ki jim iz tega ali onega razloga novi razvoj ni všeč. Med njimi so funkcionarji, ki so navajeni starih časov, ko so samo komandirali in nič pojasnjevali, birokrati, kii se bojijo za svoje položaje, ljudje, ki^ jim tudi Gomulka ni všeč in ščuvajo proti Rusom, da bi prišlo do kakih neredov in da bi lahko ribarili v kalnem. Zgodi se, da si eni in drugi podajajo roke. Toda velika večina Poljakov danes čuti, da je rešitev Poljske v discipliniranem delu in enotnosti in da nobeni protisovjetski izbruhi ne koristijo Poljski. Tista politična sila, ki gre danes na volitve na Poljskem, je fronta nacionalne enotnosti, ki združuje poljsko združeno delavsko partijo, narodno (kmečko) stranko in demokratsko stranko in še nekaj političnih skupin. Pri iskanju novih, boljših zastopnikov za poljski parlament (Sejni) lahko danes vsak Poljak odkrito pove, kaj misli o tem ali onem kandidatu. Povsod je čutiti olajšanje, ljudje si upajo javno kritizirati in javno predlagati svojo kandidate. V tej sproščenosti pa so seveda pojavi, ki dišijo na pretiranost in anarhijo. Na predvolilnih konferencah na Poljskem so doslej predlagali nič manj kot 60.000 kandidatov, čeprav jih bodo v Sejm izvolili samo 459. Nekdo je v šali dejal, da je premalo Poljakov na Poljskem, če bi hoteli vsi postati kandidati in bi bilo treba zaprosili, še tiste Poljake, ki se te dni vračajo is Sovjetske zveze. Druge težave so gospodarske narave. Poljsko gospodarstvo je strogo centralizirano, krajevna pobuda je skrajno omejena in po raznih centralnih upravah sedi še lepo število birokratov. Spremembe so se seveda začele, toda ne smemo pozabili, da v dveh mesecih ni mogoče delati čudežev. In kljub temu je bilo že mnogo storjenega. Delavski sveti so se rodili in delavci bodo poskrbeli, da se bodo ti sveti v prihodnosti razvijali ln krepili. Obvezni odkup na deželi je še v veljavi, toda že s prvim januarjem bo menda zmanjšan, čeprav jo prehranbeni položaj v državi zelo resen..Poljska ima naposled za sabo dolgo obdobje izrazitega razvijanja težke industrije in neugodne plačilne bilance. Ali ni dejstvo, da so Rusi v sporazumu z poljsko delegacijo v Moskvi 19. novembra privolili, da bodo plačali polno ceno za poljski premog za vsa leta nazaj, dokaz, da so pravzaprav izkoriščali Poljake. Gospodarski položaj ni torej prav nič rožnat. Toda kljub težavnemu položaju se posamezne konkretne naloge, ki jih vsobuje predvolilni razglas fronte nacionalne enotnosti, že izvajajo. Gre na primer za to» da bi politično življenje res postalo javna zadeva ljudstva, da se dovoli svobodna kritika in diskusija, da se ugotovi odgovornost zastopnikov oblasti pred volilci in podobno. Na predvolilnih konferencah so ljudje sprožili najraznovrstnejša vprašanja, o katerih si pred nekaj meseci sploh ne bi upali govoriti. Marsikateri krajevni funkcionar, ki se ni mogel sprijazniti z novim časom, je slišal kritiko svojega dela in tudi doživel posledice te kritike. Vse to dokazuje, da se bo poljsko ljudstvo udeležilo volitev 20, januarja v popolnoma drugačnem razpoloženju kot v prejšnjih časih, ker čuti, da zdaj lahko resnično odloča o usodi Poljske ter socializma in demokracije v njej. # Po 47 dneh okupacije po britanskih in francoskih četah je Port Said spet svobodno zadihal. Zadnji okupatorski vojaki so zapustili mesto. V vojaških krog-h sodijo, da znašajo stroški an-glo-francoskega napada na Egipt približno 50 milijonov funtov šterlingov. Cez nekaj dni bo prispel v Port Said predsednik Naser ln uradno prevzel mesto od poveljstva mednarodnih sil OZN. 9 I« Moskve poročajo, da bo prispel predsednik kitajske vlade Cu En Laj v začetku januarja na prijateljski obisk v SZ. Pred tem se bo Cu En Laj še enkrat sestal z indijskim premierom Nehrujem, ki se vrača z obiska v ZDA. Očitno se kitajski ministrski predsednik zanima za razgovore, ki Jih je Nehru imel z Eisenho-werjem. £ Vrhovno sodišče Zahod-dne Nemčije je obsodilo bivšega šefa zahodnonemške protiobveščevalne službe dr-Otta Johna, ki je bil pobegnil k Rusom in se potem vrnil na Zahod, na 4 leta zapora. Po šesttedenskem procesu ga je sodišče spoznalo za krivega izdajalskega zarotniSkega delovanja. # Na Sumatri, enem it- med otokov države Indonezije, Je izbruhnil upor proti osrednji vladi v Djakarti. Prebivalstvo je menda podprlo ta upor. ker je "neraz-položeno zaradi preveč centralistične politike vlade v Djakarti. Ljudje se pritožujejo, da ImaJo vse v'ažnejše položaje v državni upravi prebivalci z otoka Jave, medtem ko njih zapostavljal. 0 Irski nacionalisti so spet streljali na policijsko postajo v grofiji Londonderry v severni Irski. KMub zelo strogim ukrepom oblastev so irski nacionalisti še vedno aktivni. Boriijo «e za priključitev severne Irske, ki je pod britansko krono, k neodvisni Irski- Predsednik irske republ'ke Je rjavil, da si irska vlada pridržuje pravico storiti vsako akcijo, ki se ji bo zdela potrebna, da bi zagotovila združitev ir?ke republike in severne Irske. Obsodil pa Je povzročitelje neredov na severni meJl. Svečan zaključek proslav JLA Kot zaključek številnih prireditev v počastitev 15-oblet-nice ustanovitve JLA, je bila v petek 21. decembra zvečer svečana akademija z izbranim sporedom. Po himni so čestitali k Dnevu JLA pi.onirji. Nastanek in razvoj naše ljudska armado in okoliščine, v katerih se je porajala in rastla, je z živo besedo in s številn-Vni podatki orisal polkovnik JLA Simo Livada. Sledil je pester kulturni spored, v katerem so 0: ^oar^h 1957 Rado Lhuner, Novo mesto; NOVOGRADNJE (7. nagr. na 1. ra/stavi .iolenj. fotoamaterjev) INnročnjtr in borite DOLENJSKI LISI I sodeloval.' pevci, recitator in plesalka iz Zagreba, združeni orkester PD Dušan Jereb ln JLA, ter moški pevski zbor Dušana Jereba ln pevski zbor gimnazije. Celoten spored je bil lepo umetn,*ko doživetje za vse udeležence akademije. T:h pa, je bilo toliko, da bi lahko napolnili vsaj $e eno tako dvo-ramo. 22, decembra dopoldne Je komandant novomeške garnl-zije sprejel zastopnike^ pionirskih organizacij in delr/nih kolektivov, ki so mu prlšl..1 čestitat k Dnevu JLA. Prinesli so tudi razna darila. Komandant je zastopnike pion.'rjev in delovnih kolektivov zadržal na zakuski. Ta dan so odprli v domu JLA tudi razstavo fotografij in slik n življenja in dola JLA združeno / rastavo novomeških tabornikov. Napredna vas R umvičko blizu Poreča so majhna Istrska vas, ki šteje samo 15 hiš. T<*da vaščani so Izredno podjetni v reševanju svojih »komunalnih zadev«. Nedavno so uredili vaško cesto ln zaključili elektrifikacijo vasi. Takoj ko so dobili elektriko, so kupili 7 radijskih aparatov, torej poslušajo radio v vsaki drugI hlšt ctiein - vpm&ant - odgovorov mm* Janez Žunič, predsednik ObLO Črnomelj: Vodovod, šole, stanovanja... Predvsem vidim glavni Uspeh in napredek v občini Črnomelj v tem. da je komunalni sistem že prebrodil začetne težave. Sveti državljanov so našli svoje mesto. Razprave, ki jih načenjajo, ukrepi, ki.' jih podvzemajo .in predlogi, ki jih dajejo, se navzlic zelo slabim materialnim pogojem, ki jih je letos imel ObLO, uspešno in ustvarjalno Odražajo v delu občinskega ljudskega odbora. Sodelovanje državljanov zamči za široko, ljudsko demokratično reševanje številnih vprašanj. Za velik uspeh ObLO, kk' se mu je posrečilo rešiti celo vrsto rajnih manjših problemov, smatram predvsem to, da smo začeli z gradnjo osrednjega belokranjskega vodovoda. Le- tos smo zanj prejeli od republike 40 mil-'jonov dinarjev, ki bodo v celoti smotrno izčrpani. Naloge za leto 1957 pa so za ObLO Črnomelj še številnejše od letošnjih. Eno prvih in stalnih vprašanj bo nadaljnjo poglabljanje komunalnega s.'-stema in utrjevanje vseh organov družbenega upravljanja. V te organe bo treba pritegniti še već dobrih, delavoljnih državljanov m ustvariti pogoje, da bodo številne naloge turi.*' uresničene. V občini imamo industrijo, ki pa ni dograjena, niti opremljena. Zato nam še ne daje tega, kar bi lahko in kar si od nje obetamo. Manjka ji še strokovnega kadra. Bolj kot doslej bomo zato morali pomagati delovnim kolektivom, da bi izkoristil' vso zmogljivost podjetij, dvignili proizvodnjo v obsegu in kvalittet' in povečali število proizvodov. V vsem tem pa se bo morala zrcaliti predvsem skrb za človeka 'Jn možnosti za dvig njegove življenjske ravni. To velja tudi za obrt, ki je zdaj v naši občini na nižji stopnji kot pred zadnjo vojno. Zlasti bomo morali okrepiti obrt v socialističnem sektorju. Posebno skrb bomo morali posvečati tudi dv'gu kmetijske proizvodnje in sploh reševanju raznih vprašanj na vasi, ki postajajo čedalje bolj pereča. Tu bodo poleg ObLO morale največ narediti seveda kmetijske zadruge, kateri naloga je, da skupino s kmetoval- ci najdejo pota in sredstva, da bo čim hitreje dosežen čim večji učinek v kmečki proizvodnji-.'. Pred nami je tudi. težka naloga, kako elektrificirati še ostalih 32 vasi na področju obodne. Vprašanje je zlasti pereče, ker so to najbolj oddaljene vasi, gospodarsko najšibkejše, za časa NOB pa so največ trpele. Prihodnje leto bomo vsekakor morali nadaljevati z gradnjo novega vodovoda, ki naj bi bil v glavnem dograjen v prvi polovici leta, tako da bi imeli prebivalci občine in živilska .industrija dovolj dobre pitne vode. Pereč problem je nadaljevanje gradnje šole na Vinici, medtem ko bi v Dragatušu morali začeti šolo zidati. V obeh krajih sta biL' šoli uničeni med NOB, pouk pa je zdaj v privatnih sobah in bivših gostilniških prostorih. V Črnomlju pa je, kakor drugod, posebno težavno stanovanjsko vprašanje Prošenj za stanovanja je čedalje več, ni jih pa mogoče rešiti. Zato bo treba gradnjo stanovanjskih hiš v letu 1957 pospešit?. Vsi ti problemi — jih je pa seveda še precej več — pa so taki, da jih občina :;ama s svojimi sredstvi ne bo mogla upešno rešiti. Potrebna bo okrajna ali republiška pomoč s finančnimi sredstvi, ker bi odlaganje njihove rešitve lahko imelo težje gospodarske, zdravstvene, pa tudi politične posledice. bile nove vasi, in sicer naj bi potekalo delo v smeri: Bojanja vas, Radovica, Stamna vas, Boldraž, Rosalnice, Svržaki in Curili, izvršena pa naj bi bila tudi spojitev nove vodovodne mreže s sedanjo metliško. Kar se tiče razširitve industrije, je seveda naša želja, da Novoteks čimprej dobi potrebne stroje za kamgarn predilnico in začne s podukcijo v Metliki. Prav tako je naša velika želja, da se nadaljuje z gradnjo vinske kleti. Nujno bo potrebno misliti tudi na zgraditev nove gimnazije, saj ta danes gostuje v dveh stavbah in se stiska v neprimernih prostorih. Ce drugega ne, bo nujno prihodnje Franc Kerin, predsednik ObLO Kostanjevica - Podbočje: Elektrifikacija, pota, kultura.. Pri ustanavljanju novih občin se nisem mogel otresti misli, da bo ta reorganizacija draga in da bodo deležna raznih dobrin zlasti nova središča, oddaljenejši kraji pa zapostavljeni. Primer naše občine v minulem letu pa kaže, da to ne velja. Tako občinski LO kot okraj sta posvečala prav tako skrb in pozornost tudi najbolj oddaljenim krajem. Res je bila asfaltirana zvezna cesta skozi mesto, v bližnjih Globočicah pa v jeseni na novo pozidan studenec. Toda tudi oddaljena Sutna in hribovski Gradec sta dobila pitno vodo, zahvaljujoč predvsem, okrajnemu odboru Rdečega križa. Naši uspehi? Kostanjevica Je proslavila' 450-letnico šole ln 50-le^nico sedanjega šolskega poslopja. Ustanovljen je bil Šolski vrtec, ki žanje lepe uspehe; šola ima stalno razstavo umetniških slik naših sodebnih umetnikov. Soli v Podbočju je okraj z dotacijo milijon dinarjev zakrpal grda opečna rebra, dostojno lice pa je dobila tudi notranjščina in podkletje šole. Razumevanje za naše potrebe, ki sta ga pokazala predvsem predsednik in podpredsednik OLO, nam Je prineslo tudi električno luč v hrihovska naselja: Prušnjo vas. Mladje, Gradnje, Frlugo, Vrb je. Vrtačo in Crešnjevec. Zal imamo še več kot polovico hribovskega področja občine brez elektrike. Bližnji Oštrc bi zdaj moral priti prvi na vrsto. Tudi prebivalci najvišje ležeče in v vojni do tal požga-ne- Planine si močno želijo elektrike, pravtako Brezjani. Pereč problem v Brezju je začel reševati že OLO in upamo, da bomo že prihodnje leto začeli graditi novo šolo, ki bo verjetno »najvišja« v našem okraju. Težak problem so naše pota, ki jih je na območju občine čez 100 km, največ v hribovitih krajih. Tu se je 450 tisoč din iz gozdnega sklada, ki smo jih delili prvenstveno po predlogih gozdarjev, le malo poznalo. Potrebno bo krep- ko sodelovanje vseh občanov, sicer sveti in vsi odborniki pri najboljši volji ne bodo mogli mnogo doseči. Z novo cesto je končno povezana Prušnja vas z Mladjem; nujno bi bilo to cesto zvezati še z Brezjem in Planino, odkoder ni več daleč do hrvaške žumberske ceste. Pravtako je pereča povezava Trebelnika z okrajno cesto po dolini Skradnje. Zdaj je tam speljana pot prav po sredi hudournika, ki ga bo pravtako treba regulirati, v kar revni občini Brežice in Kostanjevica -Podbočje seveda ne moreta vlagati svojih proračunskih sredstev, pa tudi oba OLO najbrž ne mnogo. . Hudournik Skradnja ln planirana rekonstrukcija občinske ceste se namreč vijugata prav po meji obeh občin in okrajev. Zadnje čase je med ljudmi čedalje več razpravljanja, da bi bilo prav in potrebnc% da bi takoj začeli z modernizacijo ceste od Novega mesta do Brežic, na kateri bo vedno več prometa, dokler ne bo gotova nova avtocesta. Tujski promet, lepote podgorjanskih krajev, higiena naselij ob sedanji cesti in še marsikaj terjajo to važno delo. Čeprav smo bili utesnjeni z razpolaganjem sredstev, je bilo v naši občini sorazmerno še kar precej narejenega- Zdi se mi pa, da bi bilo potrebno prihodnje leto še mnogo več, zato ne vidim nobenega »glavnega uspeha« v komunalni dejavnosti. Smo pa drugod dosegli nekaj nadpovprečnih uspehov; tako z dobro uspelo občinsko živinorejsko razstavo, z medzadružno vinsko razstavo in sejmom v Podbočju, ki je prestopila meje občine in okraja (razsfavljalci s cvičko-vega območja obeh okrajev, obiskovalci in kupci pa iz vseh krajev Slovenije!), medtem ko je bil kulturni festival ob zadnjem občinskem prazniku visoko nad podeželskim povprečjem. Sploh smatram kulturno dejavnost za glavni uspeh in napredek naše občine v letu 1956. Franc Jakljevič, predsednik ObLO Metlika: Pitna voda in industrija Ker je metliška občina brez tekoče vode, je bila ena glavnih naših nalog, da ljudem preskrbimo vodo. Zato smo Že pred leti pod Gorjanci pričeli zajemati studence, napravili smo rezervoarje in tako so prepotrebno vodo lani dobile Bušinja vas, Suhor in Grabro-vec Vodo so dobile letos še Boreča vas, Hrast, Gornja ln Dolnja rx>kvica in Trnovec, v.sa dela pa so skoraj že končana v Dragomlji vasi. Drug velik uspeh v naši občini je bila preselitev plctilne-M podjetja »Belokranjka« iz Črnomlja v Metliko, kjer je pričela delati pod novo firmo BETI, to je Belokranjska trt-kotnžna Industrija. Danes zaposluje BETI, ki z;i zdaj predstavlja prvo industrijo v Metliki, okoli 130 ljudi. Kot velik uspeh moramo vsekakor šteti dograditev železo-betonskega mostu v Gradacu, M katerega je bilo investiranih 30 milijonov dinarjev. — Nič m injši us|v>h pa jo dograditev 109 metrov dolge vinske kleti v Metliki, s čimer je glavni objekt, katerega zmogljivost bo v prvi etapi 50 vagonov vina, v surovem dograjen. V zvezi s tem Je potrebno omeniti tudi strojno rigolanje novih velikih obdelovalnih površin v Bušinji vasi in deloma na Grabrovcu, s čimer bo pridobljena zemlja za nove nasade vinogradov. Lepi uspehi pa so bili doseženi tudi drugod. Tako je bil dograjen tovarniški objekt v bližini železniške postaje, ki zdaj čaka prazen, da uredi spomladi novomeški Novoteks v njem novo kamgarn predilnico, ki bo že v prvi etapi zaposlila okoli 180 delavcev. Na Vinomeru grade šolsko stavbo za kmetijsko gospodinjsko šolo, na Krasincu so vaščanl zgradili nov gasilski dom, v Podzemlju je bila urejena ln odprta ambulanta, v Gradacu urejena in preurejena žaga, na Iladovlci ln Suhorju urejeni dvorani za prireditve Itd. V Železnikih so zgradili most čez Kamenico, popravljene in urejene so bile razne občinske ceste, tako Božakovo-Drašiči, Primostck-Krivoglavice, Metli-ka-Dobravice in razne poti. — Skratka, povsod Je bilo letos leto izdelati vsaj načrte in določiti lokacijo, hkrati pa tudi pripraviti gradbeni material. Mislim, da bi bili to naši glavni načrti v prihodnjem letu, čeprav se tudi drugim ne nameravamo odreči. — Tu je predvsem dokončna izvršitev regulacijskega načrta Metlike, priprave za kanalizacijo in tlakovanje mesta, zgraditev sodobne pekarne, in obrtne delavnice, izdelava načrtov za predelovalnico mesa, pospešena rešitev stanovanjskega vprašanja, poprave mestnega in vaških pokopališč in še marsikaj. Tu bo seveda treba denarja, predvsem pa volje in našega skupnega prizadevanja. Trdno upamo, da bomo v mnogečem uspeli. »Kaj štejete za glavni uspeh in napredek v vaši občini v letu 1956« — »Katere najbolj pereče probleme namerava reševati vaša občina v prihodnjem letu?« Teh 22 vprašanj smo poslali pred kratkim predsednikom 11 dolenjskih občin. Vsi so nam odgovorili in postali krajše in daljše odgovore; vsi ti odgovori pričajo zlasti o očitni zavzetosti za napredek domačih krajev, o skrbi za uveljavljanje družbenega upravljanja in odgovornost, ki jo občutijo občinski ljudski odbori pred volivci pri uresničevanju najvažnejših nalog. Ko objavljamo malce skrajšane odgovore tovarišev predsednikov, želimo z našimi bralci vred, da bi jim v letu 1957 uspelo uresničiti kar največ lepih načrtov, zamisli in predlogov, ki pomenijo prav gotovo tehten Lnadaljnji prispevek za gospodarsko in kulturno rast Dolenjske. Ludvik Golob, predsednik ObLO Mirna: Melioracije in regulacije Sodim, da je utrdirev demokratičnosti ljudske oblasti lep in pomemben uspeh prizadevanj in dela naše občine v letu 1956, čeprav glede tega le še nismo dosegli toliko, kolikor želimo. DržaW.fani v svetih čedalje bolj spoznavajo svojo pomembno vlogo, zato postajajo sveti iz dneva v dan odločilnejši činitelji v upravnem, gospodarskem in komunalnem življenju naše občine. V minulem letu smo razvijali pretežno gradbeno dejavnost. Tu naj omenim zlasti zgraditev mesnice, katera obratuje že od pomladi. Z njo smo ustregli dolgoletni želji občanov, ki so se morali prej no proizvodnjo je začel pesko-kop v Jersovcu. Destilacija alkoholnih pijač je izredno dvignila proizvodnjo in daleč presegla svoj plan na hvalo kvalitetnih, konkurenčnih proizvodov. To podjetje je tudi močno razširilo svoje obratne prostore. Izdelki mizarskega podjetja TOPOL so postali raznolikejši in res kvalitetni ter so zajeli nova tržišča tudi v drugih republikah. Opekarna Prelesje je začela znova proizvajati odlične votlake in si je s tem zagotovila nadaljnji razvoj podjetja. Materialna sredstva, ki jih je občina imela v minulem letu, so bila zelo majhna, vendar smo z njimi, ob razume- vanju občanov in delovnih kolektivov v podjetjih, dosegli lepe uspehe, kar spet priča o dobri povezavi naših ljudi z ljudsko oblastjo. V letu 1957, v katerega pravkar gremo, bomo posvetili vso skrb nadaljnji demokratizaciji in utrditvi komunalnega sistema in razvoju obrti v občini. Še tesneje bomo sodelovali z upravnimi odbori podjetij za izpopolnitev in utrditev delavskega samoupravljanja in z obema kmečkima zadrugama; nudili jima bomo vso možno pomoč za izboljšanje in dvig kmetijske proizvodnje. Prav posebno se bo občinski odbor zavzel za melioracijska dela in za regula- cijo reke Mirne in njerrih pritokov. Ker se industrija pri nas uspešno razvija, bomo skušali pridobiti čim več novih stanovanjskih prostorov. In še nekaj, kar je zelo važno in nas tare: storili bomo vse, da dobimo zdravnika in živj-nozdravnika, saj smo brea obeh. Vemo, da naši marljivi delovni ljudje potrebujejo tudi kulturno razvedrilo, zato bomo v letu 1957 nabavili kino aparaturo. Naš ObLO se bo potrudil, da bodo elektrificirane še zadnje vasi, zagotovili pa bomo tudi ustrezna fmsncna sredstva za popravilo občinskih potov. Ob zaključku leta 1956 se zahvaljujem vsem občanom in delovnim kolektivom, ki so ljudski oblasti pcmagaii gospodarsko in politično razvijati našo občino; v letu 1957 jim želim še večjih uspehov in mnogo zadovoljstva! Maks Vale, predsednik ObLO Novo mesto: Več blaga in stanovanj! oskrbovati z mesom v sosednih občinah. V okviru naših zmogljivosti smo zgradili tudi precej stanovanjskih prostorov; z razumevanjem in sodelovanjem ljudstva smo precej uredili in polepšali Mirno, sedež naše občine. Prav tako s sodelovanjem občanov smo se lotili obnove gradu na Veseli gori; s tem smo rešili propada veliko stavbo, ki bo lahko koristila razvoju turizma v naši lepi dolini, ali pa ublažila stanovanjsko stisko, saj nas tudi ta tare. V letu 1956 se je okrepila industrija v naši občini. Začela, je obratovati nova tovarna šivalnih strojev na Mirni, ki svoje kvalitetne izdelke že prodaja po vsej državi. S pol- V letu 1956 je bila ena naših osnovnih nalog uveljaviti komunalni sistem. V okviru materialnih in kadrovskih možnosti smo to tudi zadovoljivo opravili. Organi družbenega upravljanja — delavski sveti, sveti ObLO, krajevni odbori, šoiski odbori, potrošniški sveti itd. — v katere se je vključilo • veliko naših delovnih ljudi, so postali njihova množična šola. Skoraj vsak deseti volivec v občini že sodeluje v upravljanju. Zato bo tudi v naslednjih letih ena glavnih nalog ljudskega odbora: nenehno dplo za nadaljnje razvijanje sistema družbenega upravljanja na področju ljudskega odbora, gospodarstva, kulture, prosvete, zdravstva, socialnega zavarovanja itd. Skrbeti bomo pa morali seveda za boljše gmotne pogoje delavskih svetov in občine, kar bo prva skrb naše gospodarske politike v letu 1957. Le tako bomo poglobili razvoj in samostojnejše udejstvova-nje organov samoupravljanja v podjetjih in v občini, ker bodo organi samoupravljanja bolj kot doslej sodelovali in soodločali pri obravnavanju, sklepanju in reševanju važnih materialnih problemov, od katerih ' je odvisno zboljšanje osebne in družbene življenjske ravni. S sodelovanjem organov družbenega upravljanja se bo moral ljudski odbor v letu 1957 boriti za uresničitev važnih nalog, začetih že v letošnjem letu na številnih področjih. Sem moram prišteti: borbo za varčevanje in večjo delovno storilnost v gospodarstvu, pomoč industrijskim podjetjem, da bodo povečala zaloge potrošnega blaga (Industrija obutve in perila, farmacevtski laboratorij »Krka«, Keramika, Konfekcija in še nekatera). To velja tudi za ŠENTJERNEJ ČAN0M IZ ČAČKA Tudi mi smo se odločili, da želimo vsem bralcem Dolenjskega lista, zlasti pa fantom in dekletom v okolici Šentjerneja, srečno in zadovoljno novo leto 1957! Franc Zagore, Jože Penca in Jože Vodopivec, V. poŠta 4641-2 Cačak. obrtna podjetja, — Razvoj gostinstva in turizma zahteva, da bomo nadaljevali z obnovo Otcčca v sodoben gostinski obrat, ki bo dobil pravo vlogo z dograditvijo nove avtoceste. Modernizirali bomo hotel »Kan-dija« in razširili zmogljivost Šmarjeških Toplic, za kar bomo prosili za sredstva na zveznem natečaju. V mestu bomo nadaljevali z gradnjo tržnice, v novih poslopjih, ki se bodo gradila, pa bomo predvideli tudi nove trgovske in obrtne lokale. Graditev pre-potrebnih skladišč je odvisna od večjih materialnih sredstev. Razpoložljiva investicijska sredstva za kmetijstvo bo usmeril ObLO predvsem na socialistična kmetijska posestva, v okviru splošnih kmetijskih zadrug pa bomo pospeševali celokupno kmetijstvo. Nadaljevali bomo s 7 kmetijsko- Jože Jerič, predsednik ObLO Mokronog: Po starem ne gre naprej opaziti vsaj nekaj napredka. Najbolj pereč problem v prihodnjem letu bo vsekakor spet — voda. Vodovod naj bi do- Letos nam je manjkalo večjih finančnih sredstev za razvijanje kakršne koli komunalne dejavnosti. Zato je občinski ljudski odbor osredotočil svoje delo predvsem v pre-obraževanje kmetijstva. Vsa leta po vojni so imeli naši kmetje dovolj priložnosti, da so spoznavali nove načine obdelovanja zemlje, in razne agrotehnične ukrepe, ki bi lahko izboljšali donose posameznih poljedelskih kultur, vendar je bil ves čas posebno trd oreh miselnost našega kmeta. Zato se je celotni občinski ljudski odbor z gospodarskim svetom in s podporo kmetijskih zadrug ter kmet. strokovnjakov prav letos zagrizel v ta vprašanja in ukrenil marsikaj, da bi dosegel čim lepše in boljše uspehe. Ko ob koncu leta pregledujemo uspehe teh naporov, ugotavljamo z veseljem in zadovoljstvom, da jih je bilo precej. Večina kmetov le namreč spo/.nala, da s starim načinom obdelave ne bo mogla niti vzdrževat: lastnega posestva m kriti domačih življenskih potreb, še manj pa bi rn^gla izpolnjevati vse obveznosti, ki jih ima do skupnosti. Zato se je večina odločila za naša navodila in smernice kmetijskih strokovnjakov. Eden izmed malih hribovskih kmetov, ki se je n. pr. od pomladi do jeseni ravnal po navodilih strokovnjakov, si s pomočjo KZ nabavil semenski krompir, pravilno uporabljal umetati gnojila in zaščitna sredstva, je ob pospravljanju pridelka povedal tole: »Z letošnjim pridelkom sem zadovoljen kot še nikoli, saj sem pridelal toliko krompirja kot še nikdar doslej. Povrnjene imam vse stroške, ki sem jih imel z nabavo umetnih gnojil in škropiv, ostalo mi je pa še dva vo«a krompirja, ki ga bom pomladi prodal. Za izkupiček <:nega voza bom spet kupil umetna gnojila, za izkupiček drugega voza bom pa odrajtal prvo akontacijo davkov ...« Po domaČe je povedal ta kmet svoje uspehe tudi sosedom, zato sem prepričan, da bo njegov preprost račun pač priteenil še marsikoga. Še vidnejši so uspehi v živinoreji: uvedli smo mlečno kontrolo. rodovniško službo, umetno osemenjevanje. Mi-renska vodna zadruga je letos začela izsuševati zamočvirjene travnike, s čemer bomo dobili velike površine dobrih travnikov. Kot kaže, bo zadruga začeto delo nadaljevala. Velike gospodarske m finančne težave pa delajo naši občini ostareli vinogradi, v zadnjem desetletju vinogradov nismo obnavljali, toča, pozeba in druge uime pa so še zniževale količino in kakovost pridelka. Vse to slabo vpliva na življensko raven prebivalstva, saj so bili vinogradi desetletja glavni vir dohodkov. Smo pred perečim vprašanjem, kako izboljšati sedanje stanje in kako popraviti, kar je zamujeno. Za leto 1957 si je ObLO postavil velike naloge in načrte. Naj jih tu le naštejem: borba za povečanje donosa posameznih poljedelskih kultur; nadaljevanje boja proti stari miselnosti kmetovalcev, ki je še vedno največja ovira za napredno kmetijstvo, Precej smo že razpravljali, da bi začeli z večjo obrtniško ali manjšo industrijsko proizvodnjo, ki naj da kruha predvsem pasivnemu delu občine. Vse kaže, da bomo ustanovili oddelek tovarne Telekomunikacij, ki bo začel obratovali prihodnje leto. Razgovori so tik pred zaključkom in prepričani smo, da bomo v prihodnji novoletni številki Dolenjskega lista že brali čestitke, ki jih bo pošiljal delovni kolektiv Telekomunikacij v Mokronogu vsem delovnim množicam naše domovine. Prihodnje leto bomo razširili ob?'oieča podjetja in obrt, nadaljevali bomo elektrifikacijo v občini in skrbeli, da s skupnimi močmi uresničimo naloge, ki smo si jih postavili. gospodarskimi zimskimi šolami, starši pa naj bi bolj vplivali na otroke, da bo obisk drugo leto še številnejši. Le napreden kmet bo znad bolj« in več pridelovati Preko krajevnih odborov, katerih večina resno dela, bo ObLO v letu 1957 prav tako kot letos izvrševal razna komunalna dela (popravila potov, gradnja vodnjakov in na-pajališč, elektrifikacija itd.) ki reševal tudi druga vprašanja s področja socialnega skrbstva, zdravstva, kmetijstva itd. V sodelovanju s šolskimi xibori bomo nadaljevali z notranjo in zunanjo ureditvijo let. Pereče stanovanjsko vprašanje bomo reševali z nadaljnjo gradnjo novih stanovanj is sredstev stanovanjskega sklada. 24-stanovanjski blok v gradnji je pod streho, prihodnje leto pa bomo zaceli graditi še en 24-stanovanjski blok in nekaj stanovanj v sistemu vrstnih hiš, katere priporočamo tudi zasebnim graditeljem. 11 Ce bo dovolj sredstev, bomo začeli zidati tudi stanovanjsko hišo z lokali v pritličju poleg lekarne. Podjetja pa se še vse premalo zanimajo, da bi s skupnimi sredstvi gradila stanovanja , svojim delavcem in nameščencem. Vse to pa bo občinski ljudski odbor lahko uspešno uresničil le s pomočjo organor družbenega upravljanja, političnih organizacij in vseh za* vednih delavnih občanov. < 4 stran DOLENJSKI LIST Štev. 52 (S54J Franc Kapš, predsednik ObLO Semič: Za 400 odstotkov večji odkup Kaj je glavni ugpeh in v čem ae kaže največji napredek v naši občini leta 1956? Prav gotovo je to notranja utrditev podjetij — Telekomunika-cnje Vrtača in mizarska delavnica z žago v Semiču —, uspehi, katere je doseglo Kmetijsko — gozdno gospodarstvo Crmo-šnjice. posebno z združitvijo kmetijske in gozdne uprave v •no celoto. Poudariti je po treba tudi povečano dejavnost kmetijskih zadrug v občini, saj te je na primer samo odkup v primeri z letom 1955 povečal za 400 odstotkiov. Očitni so tudi uspehi na področju komunalne dejavnosti. Samo na področju krajev- nega odbora Kot je pripravljeno okrog 700 kubikov gramoza za občinska in vaška pota. Gramoz stane 100 dinarjev kubik, vse ostalo so pa domačin.' prispevali s prostovoljnim delom. Za tako lepe uspehe v podjetjih imajo zasluge delavski sveti in upravni/ odbori skupaj s kolektivi, saj so se z vso vnemo lotili dela, dvignil.1 proizvodnjo in izboljšali kakovost izdelkov. Vse to delo je potekalo na podlag.' smernic in navodil ObLO ter njegovih svetov in komisij. V letu 1957 bi ObLO rad izdelal program z elaborati za razšir-tev vodovodnega omrežja (na osnovi že narejenega idejnega načrta) za vse vasi v občini, ki doslej še niso oskrbljene s pitno vodo .'n trpijo posebno v sušnih letih, ko jo morajo dovažati celo iz daljave osem kilometrov. Na Blatniku nameravamo odpreti peskokop; s tem bu' pocenili dobavo peska za podjetja in zasebni sektor, kar bo velik prispevek komuna'lnl graditvi in graditvi nujno potrebnih stanovanj, zlasti s predvideno razširitvijo dejavnosti podjetja Telekomunikaci- je. Treba to začeti z akcijo za arondacijo zasebnih posestev v zvezi z delno sprosti j ivo delovne s.'le. Tako bi se zmanjšali proizvodni stroški v kmetijski proizvodnij, katerim je sedaj vzrok prav ta razdrobljenost posestev. Komunalna podjetja bomo združili v eno upravo, s čimer bodo precej zmanjšani upravni stroški. Razširili bomo sedanja podjetja in jih notranje utrdili. Dejavnost kmetijskih zadrug, ki so, kakor sem že cmenil, pokazale v zadnjem času lep napredek, bomo razširili posebno na živinorejo, vinogradništvo .n sadjarstvo. Prizadevamo si, da si KZ zastavijo kot svojo prvo nalogo dvig kmetijske prizvodnie, saj bo prav to pospešilo vso njihovo ostalo dejavnost. To je nekaj meteljnih komunalnih in gospodarskih nalog, katere hoče naš občinski ljud. odbor reševati in rešiti v letu 1057. Poleg tega bo pa tudi poživil delo svetov in komisij ObLO in usposobil krajevne odbore, da bodo na svojem področju samostojno reševali vse zadeve, ki spadajo v njihovo pr'stojnost in pomagali občinskemu odboru izvesti plan in proračun. Franc Markovič, predsednik ObLO Straža - Toplice: Uspehi družbenega upravljanja - Ko je občinski ljudski odbor »prejel plan za leto 1956, je Smatral za najvažnejšo nalogo, da preide iz starega načina dela na nov, ki bo ustrezal komunalnemu sistemu. Na sejah, ki so bile po združitvi občin, so se zadeve obravnavale še vedno pomanjkljivo, opuščal se je dnevni red itd., kmalu pa go se pokazale spremembe in prvi uspehi. Dnevni red je dobili svojo veljavo in o njem so odbomki tiemalfiito razpravljali. Lahko trdim, da danes vsi odborniki dobro poznajo gospodarstvo občine, zato lahko opravljajo svoje odborni-ške dolžnosti in naloge vestno in pravilno. Kakor odbor sam, so tudi sveti na svojih sejah razpravljali o problemih, ki so bili postavljeni prednje, jih tudi reševali. Posebno živahno se je pretresalo gospodarstvo v občini. Tudi krajevni odbori so odigrali precejšnjo vlogo, čeprav še ne tako, kakor je nj— hova naloga. Tako se je družbeno upravljanje v občini dobro uveljavilo in v tem je nemara naš največji uspeh. Pri uvajanju in uresničevani j u družbenega upravljanja so veliko pomagale družbene organizacije, na katere smo se vedno naslanjali, kajti izkušnje so pokazale, da bi brez družbenih organizacij bilo delo ObLO oiežkočeno, oziroma ne-tfevedijlvo. Veliko skrb je občinski odbor v letu 1956 posvetil socialnemu skrbstvu. S poživljenim dalom sveta in drugih organov smo odprav-li mnoge nepravilnosti in stopamo v leto 1957 glede tega s čistimi računi. Odkar je vpeljan davek po katastru, se občina trudi, da ravna v tem čim bolj pravilno Jn da odpravi pomanjkljivosti, izvirajoče iz časa, ko se je davek odmerjal brez katastra. Ker je bila obremenitev pravilna, so pravočasno sledila tudi vplačila. Isto je s taksami i'n drugimi dajatvami, ki jih ima sedaj pobranh nad 95 odstotkov. Glede na dohodke občine smo storili nekaj pomembnejših del. Tako smo popravili most čez Krko, za katerega je predračun znašal 1,500.000 din, delno smo kanalizirali.! Stražo, začeli popravljati v Dol. Toplicah zadružni dom, za katerega je odobreno 1,000.000 din, Straža pa Je dobila kino projektor in s tem stalne ki"no predstave. Precejšnja vsota Je bila odobrena za delno popravilo zadružnega doma v Vršnih selih. ObLO si je najel posoji- lo iz stanovanjskega sklada za dograditev bloka podjetja »No-voles« i.'n za napeljavo vodovoda čez Krko v Vavto vas. Krajevnim odborom je ObLO dodelil 800.000 za popravila potov in cest, vrednost teh del pa se je podvojila po zaslugi samih volivcev. Ker naša obična zajema področje s precej razvito industrijo, je važno, da bomo v letu 1957 poleg drugih Izpolnili še naslednje naloge: utrditi moramo zbore volvcev Al po njih in po SZDL pripraviti podlago za delo svetov potrošnikov. Se naprej utrjevati na vseh področjih družbeno upravljanje. Urediti moramo zadevo s splošnim ljudskim premoženjem, saj nas ta problem tare že vsa leta po vojni in ga moramo v 1957 res rešiti. Nadaljevali bomo s popravili cest in potov, zlasti pa si skušali zajamčiti sredstva za cesto Straža - Zalog. Pomagali bomo interesentom pri napeljavi industrijskega toka v nekatere vasi, nabavili osnovna sredstva in opremo za obrtne delavnice in poskrbeli za njihov nadaljnji razvoj. V občini bo treba prenoviti tri šole, ki so v zelo slabem stanju, urediti v Straži zdravstveno postajo itd. Dela je dovolj, tako za odbor sam, kot za svete in komisije in za vse občane. Vsi naj pomagajo občinskemu odboru tudi v letu 1957, tako da bomo ob koncu, kakor letos, lahko stopili v novo leto z zavestjo, da smo, kolikor je bilo v naši moči, opravili naloge, ki so nas čakale ali ki smo si jih v blaginjo občine in skupnosti naložili. Oodo MnjzelJ, predsednik ObLO Šentjernej: Napredek - iu kup novih nalog Vsa zadnja leta smo si prizadevali, da bi nadaljevala cbelo že po prvi vojni začeta gospodinjska šola v Šentjerneju. Trmasto in kljubovalno se je ObLO loteval dela, zlasti pa pobudnik in organuizator dela nove kmetij s-ko-gospo-darske šole — podpredsednik ObLO tov. Stanko Kušljan. Resnično, šola je dograjena in usposobljena za pouk, ki se je že pričeT. Stavba je ponos Šentjerneja, njegove okolice in doline na obeh straneh Krke. Sola je modama stavba z odlično urejenimi in prostornimi učilnicami, s 3 kabineti in kuhinjo, njen okoliš pa sega nekako od Smarjete preko Skocjana, Rake in Bučke tja do Leskove* in PodhoČja, pa nazaj pod vznožjem Gorjancev do meja novomeške občine. Vso pohvalo zaslužijo vsi, ki so jo že obiskovali, kakor oni, ki so vložili vanjo kakršenkoli trud. Prav posebno se je trudil prosvetni kader, da Je s pomočjo kmetij, strokovnjakov, veterinarja in zdravnik« obdržal ugled šole na zavidanja Vredni višini. Ko pregledujemo uspehe, ne smemo pozabiti gasilskega doma, ki Je že pod streho. Gasilci pritličje, letos pa prvo mth mladih staniIcev, je že leta 1954 postavila temelie » nm-i dom. lani so zgradili gasilci pritličje, letos pa prvo nad«itrop!e in «ir*ho na dom. Spominska plošča z datumom 21. oktobra 1943 nas bo spo-mimala na dan, ko je dal fienHernei za svobode 21 talcev — žrtev, gasilcev. Letos le Imel, lahko rečemo prvič po vojni, 0*'LO na rnzpo>ago večjo denarno vsoto za komunalna dela. Zgradili smo 4 večje mostove in popravili s propusti vred približno 20 km najvarnejših občinskih cest. Pohvaliti je treba koristnike teh cest, ki so 3 prostovoljnim delom in vožnjami prispevali svoj delež. Velika pridobitev je tudi gradnja ceste v Pendirjevko; okrog 2 km je že gotove. V Pendirjevki propada zdaj ogromno lesa. S prostovoljnimi deli .je bilo opravljenih še precej drugih del na komunalnem področju. In v letu 1957? Kliče na« dograditev vodovoda v Skocja-nu in Mihovem; obrat Telekomunikacij naj bi st razširil, da bi se lahko osamosvojil. Mi zarji »Podgorja :< nameravajo preurediti stavbo-mlin v električno sušilnico lesa. KZ v Skocjanu bo dobila lastne poslovne prostore, KZ Šentjernej pa bo gradila prepotrebna skladišča. Nujno potrebno šolo v Zameškem bomo začeli zidati v letu 1957, ObLO pa bo gradil večje stanovanjsko poslopje. Kaže, da bo uresničena želja po zgraditvi potrebne ka- mionske ceste, ki bi vezala gozdove nad vasjo Ban in Javo-rovico ter spojila šentjernejsko dolino s sosednjo republiko. Zdaj imajo naša osnovna šola, gimnazija in obrtna šola pouk v štirih poslopjih, ki so stara, nehigijenična in vse na- Alomskn plenica V Rothvvollu v Vel. Britaniji po leS&f orvič za*e'all na r*ov-ilnri 1.200 hektarjev atomsko pšenico, ki ima Ime Koga 2. To je pšenica, kiaitero so pred setvijo obseval-' z atomakiimi Žarki. Na VMflMOl stebe-ku te vrste pšenice zraste po 7 dobro raz-v-tlh klasov- medtem ko j:h Ima drug« le po 3 do 4. Prihodnje l*«to bodo napravili drug poiu-kus, ki bo lahko imel iiredno vai n» posledica sa prehrano človtitva. ravnost kriči po novi šoli, ki bi morala imeti najmanj 20 učilnic. Šolski odbor je že" organiziral večjo akcijo, v kateri je dobil približno 5 milijonov dinarjev (vštevši obljubljeni material, vožnje ln delo prebivalcev). Seveda pa k> ne' zadostuje za polrebe šole z najmanj 20 učilnicami in telovadnico, ki je v Šentjerneju nimamo. Iz gospodarskih ozlrov ln zaradi prometnih zvez zahtevamo, da se izvrši prevleka ln obdelava cestišča na /vezni cesti Novo mesto — Brežice, saj bo nova avtocesta v bodočnosti tako vezala levi breg reke Krke. Boljša, močnejšo in hitrejša Lado Grad - Kijev je Izumil novo mehanično stiskalnl ca za sadje ln grozdje — Velika prednost nove stiskalnice, ki ima 7-tonski dodatni pritisk — Racionalizacija in no a arstvo »Z oziram na notico v Dolenjskem listu Vas prosim, da mi sporočite natančnejši opis Vaše stiskalnice za grozdje in sadje. Sporočite, koliko litrov vsebine ima koš in s kolikšnim pritiskom dela. Kakšna je njena zmogljivost na 24 ur? Sporočite tudi ceno. Pričakujoč vašega odgovora, vas pozdravljam! Franc Vrabič, Lepa njiva p. Mozirje Dopisnic in pisem s tako vsebino je medtem dobil tovariš Lado Grad — Kijev iz Straže že več. Ker se za njegovo novo sadno in grozdno stiskalnico zanimajo tudi dolenjski kmetje, zlasti pa vsi tisti, ki so prototip stiskalnice videli na razstavi kmetijskih strojev v tednu proslav ob 70-letnici šole na Grmu, danes nekaj več o njej in njenem izumitelju. Bilo je zvečer zadnjega dne Grmskih razstav, ki so v veži nad kletjo grmske šole fantje z vso naglico pomagali, da so lahko strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije in Glavne zadružne zveze preizkusili novo Gradovo stikkalnico. Kijev je skoraj ravnodušno stal ob svojem najnovejšem izdelku in opazoval polnjenje ko£a z laškim rizlingom, ki so ga malo prej pripeljali kot zadnje le.ošnje grozdje iz vinograda. Pripovedoval je, kako je pred leti na orožnih vajah opazoval mehanično dvigalo na nekem kamionu in kako se mu je že takrat porodi- Glbljiva nosilca glave (mostu) Gradove stiskalnice sta pomaknjena s tlačnim batom vred nazaj; to opravimo mimogrede in brei vsake težave, zato je polnjenje in praznjenje koša nove stiskalnice lažje in hitrejše la misel, da bi nekaj podobnega lahko izkoristil pri izdelavi stiskalnice. Le-ta naj bi bila taka, da bi odcejala sok iz spreskov tudi potem, ko pri-lisk 00 neha. »Zdaj!«« je dejal inženir in pritisnil na kronometer — preizkus nove stiskalnice se je začel Kijev vrti zgornje kolo stiskalnice, ki je namenjeno hitremu ali grobemu stiskanju. Mošt curi iz koša in odteka čez emajlirani podstaveK v škafe, da ga učenci šole komaj sproti odnašajo v klet. Na grozdje pritiska plošča pod batom, v glavi (mostu) stiskalnice pa je urejeno stožčasto zobovje, ki prenaša silo iz ročice na bat. Zdaj vrti Kijev že ročico; brez vsake težave jo obrače levo in desno, začelo se je dodatno stiskanje. »V batu je vzmet; dobil sem jo s starega Pullmanovega vagona. Sedem ton pritiska daje in ko neham obračati ročico, pritiska jekleno spiralno pero samodejno na vsebino v košu. Tlačni bat torej ne zmanjša pritiska, pač pa ga vzmet vztrajno tišči na pritis-no ploščo. Odcejanje se torej nadaljuje, človek se pa lahko loti drugega dela.« Za grozdjem so prišla na vrsto jabolka; stiskalniica je poskus dobro prestala in pokazala, da stiskani material sploh ne pride v dotik z železom ali drugimi kovinskimi deli, da je privijanje (stiskanje) tlačnega bata znatno lažje, kot pri dosedanjih vijačnih stiskalnicah, največ pa je Avtomobilska tekma Ne tekma v hitrosti vozil, pač pa v proizvodnji in prodaji. V toj tekmi poleg ZDA in Vel. Bni/tan/ije vedno bolj uspešno nastopa Zapadna Nemčija. Lani so Nemci že izvozili 404.000 avtomobilov, ZDA pa le 398.000. Sedaa še vodi v izvozu avtomobilov Anglija; lanj je v druge države prodala 531.000 avtomo-biflov, v letošnjem prvem polletju pa se je število izvoženih avtomobilov iz Zapadne Nemčije močno približalo čtevilu avtomobilov izvoženih iz Anglije. vredno delo jeklene spiralna vzmeti, s katero bat brez prenehanja stiska grozdje ali jabolka. Kontrolna igla na robu pritikalne plošče kaže, kdaj je treba pri odcejanju ponovno priviti tlačni bat. Ker je glava (most) nove stiskalnice p* gibljivih nosilcih, je polnjenje in praznenje koša dosti lažje in hitrejše kakor pri starih stiskalnicah. »Hotel sem narediti sodobno in enostavno mehanično stiskalnico. Mislim, da mi je uspelo. Rad bi pa doštudiral kako leto strojne tehnike. Načrtov in zamisli imam veliko. Kot star borec sem vesel, da se mi je delo posrečilo. Tri in pol mesece sem delal stikal-nico, pri femer so mi najbolj pomagali tovariši iz delavnic za popravljanje vagonov v Straži. Mislim, da jo lahko štejem za racionalizacijo in novatorstvo, odkupila bo pa prototip Glavna zadružna zveze.« Upajmo, da bo praktična Gradova stiskalnica šla v industrijsko izdelavo. Zdaj ima njen koš pribl. 123 litrov prostornine. Za skupno, vaško uporabo pa bi morala imeti vsaj 180 do 200 litrov, tako da bi jo lahko uporabljalo več sadjarjev in vinogradnikov, naših zadružnikov, ki so, kakor smo zvedeli, prav veseli zamisli in izuma tovariša Kijeva. DELOVNI KOLEKTIV PEKARNE v Novem mestu čestita svojim odjemalcem za novo leto in jim želi obilo sreče in zadovoljstva! Franc Zidar, predsednik ObLO Trebnje: Vodovod, šole, postaja Največji uspeh dejavnosti naše občine v letu 1956 je nedvomno učvrstitev dela občinskega ljudskega odbora, krajevnih komisij in svetov pri ObLO, skratka; široko sodelovanje državljanov v držayni upravi. V občini dela 11 svetov, 26 komisij, 15 krajevnih in 8 šolskih odborov, 4 svet.' potrošnikov ter upravni odbori in delavski sveti v vseh podjetjih. Tako v vodstvu našega komunalnega sistema neposredno sodeluje nad štiri sto aržavljanov. Največja gospodarska pridobitev za našo občino bo vsekakor vodovod, ki je dograjen žc do Vel. Gabra. Ze samih 148 milijonov dovolj priča o pomenu te komunalne naprave, ki pa bo seveda vredna še veliko več, kajti ta vodovod ne bo le dajal zdravo p.'tno vodo ljudem in živalim, temveč bo po vrhu Izredno koristil še kmetijskemu gospodarstvu iln požarnovarnostni službi. V minulem letu občinski ljudsk;1 odbor tudi podjetij ni zanemaril, saj so dobila 1 milijon 400 t Loč dinarjev investicij pod ugodnimi pogoji. Zdravstvo je dobilo lastno stavbo z novim rentgenskim aparatom, tako d« sedaj dvakrat tedensko dela proti tuberkulozni dispanzer za občine Trebnje, M.'rna ln Mokronog. Pomembna pridobitev za občane je tudi katastrski urad, ki posluje od 1. novembra za območje sodnega okraja Trebnje. Vse, kar je v zvezi s katastrom, občani sedaj lahko opravijo na domači občini in tako imajo mnogo manj skrbi in potov. Lep prispevek je občina v letu 195R dala za izobraževanje socialno šibke mladine: 1 mili-j n 442 tisoč dinarjev. Stipendije dobiva 51 dijakov. S tem občina sama vzgaja svoj kader strokovnjakov. Posebno skrb posveča občinski ljudski odbor enostranskim in dvostranskim sirotam NOV; naša občina jih je štipendirala 28, neglede na šolo in poklic, ki so s! ga izbrali V letu 1957 bo ObLO posvetil prvn skrb kmetijstvu. Organizirana je že kmetijska Sola. katero obiskuje okrog 20 fantov, dekleta pa obiskujejo gospodinjski tečaj. Prihodnje leto. kot kaže, bo dograjen vodovod do Trebnjega in so zanj le r*|oLovlj#Til finančna sredstva. Ce bodo ob- čani pravočasno pripravljeni? prispevati #vsak svoj delež pri izkopu glavnega cevovoda, bo vodovod lahko speljan še naprej proti ponikvam. in Do-brn'iču. Hrati z vodovodom bo v Trebnjem urejena tudi kanalizacija, načrti so že pripravljeni, in cesta, za kar je obljubila pomoč Uprava za ceste LRS. Preko Proizvajalne poslovne Aeze pri' KZ bomo poskrbeli za gojitev tistih kmetijskih kultur, ki bodo za naše področje najbolj donosne. K temu bo pomagala tudi mehanizacija kmet'jstva, zlasti ko bomo elektrificirali nekatere vasi na območju Vel. Gabra, Do-brniča, Čateža in Trebnjega. S pomočjo občinskega sklada za napredek vatV bodo nekatere KZ uredile plantažne nasade raznega sadja in jagodi-čevja. Pereče vprašanje je tudi regulacija Temenice; ta potok bo reguliran hkrati z gradnjo avtoceste. Gospodarska podjetja bodo v letu 1957 s pomočjo nekaterih pridobljenih važnih osnovnih sredstev dajala tudi večji družbeni prispevek. Največji problem, s katerim se bomo morali spoprijeti, bo gradnja šole na Čatežu in priprava za graditev nove šole v Trebnjem. Ce šole na Čatežu ne bomo mogli zgraditi, bo treba pouk ukiniti, kajti v sedanj'Jh prostorih je, res postal nemogoč. Pokopališča v občini je prav tako treba popraviti, posebno je pa treba prestavit, pokopališče v Vel. Gabru, ker sedanje ne ustreza več. In Se nekaj, kar zadeva vso občino Trebnje: železniško postajno poslopje v Trebnjem. Kljub naši prizadevnosti in raznim investicijam je to pereče vprašanje še vedno odprto. Vendar resno upamo, da bodo odločujoči činitelji začeli reševati tudi to prepotrebno zadevo. Franc Jarc, predsednik ObLO Žužemberk: Predvsem: dvig kmetijstva Ne morem reči, da je ta ali oni uspeh važnejši ali da je ta ali ona naloga pomebneJSa: vse so enakovredne ln prepo-membne. V prvem letu komunalnega sistema smo napravili precejšen korak naprej, zlasti če primerjamo uspehe z delom prejšnjih treh občin. V družbeno upravljanje smo vključili, veliko število -judi, saj dela v ObLO. njegovih svetih, krajevnih odborih, raznih komisijah, šolskih odborih itđ. pribl. 4. odstotke vsega prebivalstva občine. Ce prištejemo k temu še svete in upravne odbore podjetil. odbore kmet. za-dirug ln odsekov, pa sodeluje nepo-i-edio y družb upr-ivMi-nrju 7 odst, prebivalcev občine. Ti organi dostikrat še lAčeJo načine in oblike dela in se tak.n izpopolnjujejo uresničevanje n«lo*. za katere so bili Izvoljeni. Smo pretežno kmetijsko področje, precej pasivno. Naša g.avna panoga j« živinoreja, v ktateri smo dosegli! velik napredek. Dobili smo dohregH strokovnlaka-veterinarja. ki Je pregledal vso živino. Zatiramo Jalovost, odbiramo boljšo živino in podobno. Tudi v sadjarstvu #mo dosegli le- « uspehe. KZ, zlasti le zadruga ns Dvoru. So usp**le pripravit! avt>. |e člane, da posvečalo dvi«u »adlarstva vso potrebno skrb Vi ono. z« kar zdal verjetno m bo dovolj denarja. Velik delež zadružnic za vsestranski napredek vasi Leto se je spet nagnilo v zaton in za nami je dolga vrsta uspešno uresničenih načrtov. Nove naloge in vprašanja, ki so pred nami, pa nas spet vse zanimajo. Zato smo se obrnili tudi na tov. ing. Vilmo Pirkovič, ljudsko poslanko novomeškega okraja v republiškem zboru proizvajalcev in predsednico Zveze zadružnic Slovenije. Ljubeznivo nam je odgovorila na naslednji naši vprašanji: V Čem so glavni uspehi in kakšni so, ki so jih v 1.1956 dosegle žene-zadružnice na Dolenjskem? V letu 1956 so dosegle zadružnice na Dolenjskem lepe uspehe. Pri 14 kmetijskih zadrugah so si izvolili odbore zadružnic. Večinoma so bili ti odbori zelo delavni. Veliko pozornost so posvetile zadružni-ce skupaj z okrajnim Zavodom za napredek gospodinjstva povečanemu pridelovanju zelenjave na kmečkih vrtovih na Dolenjskem, hkrati pa tudi pravilnemu shranjevanju zelenjave za zimo, ko je prehrana v kmečkih hišah najbolj enolična. Ker poznamo na Dolenjskem malo vrst zelenjave, in je tudi premalo pojemo, kar ima za posledico številna obolenja otrok an odraslih, so si zadružnice zadale važno nalogo, da spoznavajo kmečke žene na Dolenjskem in v Beli krajini z raznovrstno zelenjavo, jih poučujejo o pomenu zelenjave za zdravje, jih učijo, kako jo pridelovati, pa tudi dobro skuhati ali spraviti za tirno. Zato je organiziral okrajni odbor Zveze zadružnic v Novem mestu vrsto poučnih predavanj za kmečke žene po vaseh. Priredil je kratke tečaje o pridelovanju zelenjave in .organiziral na raznih krajih Dolenjske 21 vzornih kmečkih vrtov ter 12 urejenih šolskih vrtov. Na teh vzornih kmečkih vrtovih so lahko kmečke žene iz vse okolice spoznavale raz- ječo zelenjavo, ki so jo pridne tečajnice in njihove cnanke pripravile za domačo družino. Prva skrb za napredek Poleg tega so si zadružnice na Dolenjskem zadale nalogo, da izooljšajo pasmo domačih kokoši z odlično štajersko kokošjo, ki je za naše razmere najboljša pasma, ima odlično meso, letno pa znese enkrat več jajc kot. dosedanje domače kokoši. Doslej so pridobile 155 gospodinj, ki so kupile 6.000 enodnevnih piščancev štajerske pasme. Gospodinj, ki so hotele imeti te piščance oz, valilna jajca, je bilo še veliko več, toda ker nimamo na Do-letnjsKem lastne valilnice, smo dobili piščancev manj kot je bilo naročenih, kajti povsod je za štajerske enodnevne piščance veliko zanimanje. Prav vsled tega bo potrebno v prihodnjih letih urediti sodobno valilnico tudi na Dolenjskem, poleg te pa še vrs:o rejskihin razmnoževalnih središč za štajersko kokoš. Se veliko drugih stvari so delale zadružnice na Dolenjskem v letu 1956, vendar bi bilo preveč, če bi hotela vse opisati. Omenim naj še njihovo izredno razvito izobraževalno delo, saj so skupno z Okrajnim zavodom za napredek gospodinjstva ter s pomoč - vala na boljšo preskrbo potrošnikov v Novem mestu. Poleg . tega bodo zadružnice iz Birčne vasi in okoliških v»si pričele proizvajati za potrebe drugih vasi seme pese, kolerabe in vrtnega korenja. Da bi izboljšale kakovost mleka, bo molzni kontrolor pregledal po vseh hlevih, kako je s čistočo pri molži in po molži. Na osnovi njegovega poročila bodo zadružnice odpravljale po- Ing, Vilma PirkoviC. predsednica Zveze zadružnic LRS no njim še neznano zelenjavo' i o gospodinjskih učiteljic in in se učile, kako jo jo treba pridelovati. Šolske vrtove šele urejajo pri 12 šolah v okraju, vendar so že v tem prvem letu imeli važen vpliv na šolsko mladino, ki se tu uči praktičnih del, da.bo znala vse te stvari delati tudi doma. Šob?ki vrtovi pa so vzgled tudi odraslim, predvsem ženski mladini ter kmečkim ženam, ki spoznavajo kaj vse uspeva v njihovem kraju in kako bi Lahko obogatile prehrano kmečkih družin z raznim pridelki, ki jih doslej niso poznale. Ko so pridelki na šolskih ln izboljšanih kmečkih vrtovih dozoreli, so zadružnice organizirale 48 tečajev za shranjevanje in vlaganje sadja in zelenjave. Letos pozimi že jedo številne kmečke družine na Dolenjskem zdravo in osvežu- drugih prizadevnih vodij tečajev iz vrst razgledanih kmečkih žena in deklet organizirale 93 raznih gospodinjskih tečajev s 1663 udeleženkami. Poleg daljših gospodinjskih tečajev zavzemajo tu važno mesto kratki tečaji o kolinah, shranjevanju in domači predelavi prašičjega mesa, saj so kmečki ljudje naravnost navdušeni nad dobrimi izdelki, ki jih tečajnice delajo doma ob kolinah in ki se dobro držijo vse leto. Tečaje za konzerviranje sadja in zelenjave sem že prej omenila, vendar Je treba povedati, da so na teh tečajih pričeli prvič na Dolenjskem množično izdelovati brezalkoholne sadne sokove, kar ima poseben pomen za zdravje mladine in odraslih na Dolenjskem, Kako naj se vnaprej razvija organizirano delo žena-zadružnic, da bi kmetijske zadruge in zadružne organizacije odigrale svojo pomembno nalogo, ki jo Imajo v preobraievanju naše vasi? Na to vprašanje bi želela odgovoriti z nekoliko primeri. Za leto 1957 pripravljajo zadružnice načrte za svoje delo, da bo v bodoče še bolj smotrno, da bo vključeno v načrt dela kmetijskih zadrug ter da si bodo žene zanj zagotovile vsestransko (tudi denarno) podporo zadrug. Poglejmo, kaj nameravajo izvršiti v prihod-, njem letu zadružnice v kmetijskih zadrugah Birčna vas, Črnomelj, Straža in DobrniČ. Vsestransko delo - odlika žena v BlrCnl vasi Zadružnice v Birčnl vasi in okolici so pokazale že doslej lepe u&pehe. Na sejah je odbor zadružnic pri KZ Birčna vas temeljito predelal načrt za leto 1957, nato pa ga je predsednica obrazložila tudi celotnemu upravnemu odboru na njegovi seji, ki je bil s tem načrtom zelo zadovoljen in bo /enam vsestransko pomagal, da ga tudi izvedejo. Sklenile so namreč, da bodo v 3 manjših vaseh prepričale gospodinje, da bodo pri vseh hišah popolnoma odstranile sedanje sla bo nesne kokoši ter jih zamenjali s štajerskimi kokošmi ter petelini. Na ta način bodo kmečka gospodinjstva v teh treh vaseh povečala proizvodnjo jajc ter znatno dvignila svoje dohodite, hkrati pa vpli- manjkljivosti, da bi delovni ljudje in otroci pili boljše, bo.j čisto in zdravo mleko kot sedaj. Se druge 6tvari imajo v programu, vendar mislim, da že samo to, kar sem tu navedla, dovolj jasno- kaže, kako bodo zadružnice v Birčni vasi in okolici zastavile svoje siie, da se bo proizvodnja povečala in izboljšala, da bodo potrošniki bolje oskrbljeni ter da. bo na osnovi tega tudi v domove teh zadružnic povsem upravičeno prišlo več denarja. Skratka, s svojim delom, ki je šele na začetku, bodo pripomogle k reševanju družbenih problemov, k boljši preskrbi ter k dviganju življenjske ravni v mestu in v njihovih vaseh. V Črnomlju: vso skrb higieni! V kmetijski zadrugi Črnomelj so si požrtvovalne zadružnice zadale med drugim tudi naloge, da bo 200 gospodarstev prebelilo in izboljšalo kurnice, da bo 30 kmečkih gospodinjstev uvedlo siliranje krompirja za prašiče, da bodo gospodinje prebelile in higie-nično uredile 160 svinjakov, da bodo higienično uredili ter izboljšali 30 ' kmečkih hiš :n dvorišč ter po&krbeli za čistočo in lepši videz nekaterih najbolj zanemarjenih vasi. Tudi njihovo delo bo brez dvoma vplivalo na večjo in boljšo proizvodnjo, saj je higienična ureditev kurnic in svinjakov zelo važna za dosego boljših vzrejnih uspehov, da ne govorim o važnosti čistih kmečkih hiš in vasi za kmečko prebivalstvo. Gornjo Stražo naj postane zgled ostalim vasem Agilne zadružnice pri kmet. zadrugi Straža so sklenile, da bodo pri vseh 45 kmečkih gospodinjstvih v Gornji Straži vzorno uredile vse vrtove, uredile skupno toplo gredo, zbolj-šale ter prebelile vse kurnice in svinjake, uvedle na vseh dvoriščih samo štajersko kokoš, uredile celotno lice vseh hiš v vasi, izboljšale notranjo ureditev kmečkih hiš, uredile s pomočjo zadruge in občine pralnico ali vsaj perišče in še mnogo drugih stvari. Postopno hočejo urediti Gornjo Stražo v kraj, ki bo drugim s svojo urejenostjo za vzgled. V Dobrniču zadružnice ne bodo zaostajale za uspehi drugih Zadružnice v Dobrniču in okoliških vaseh, ki so bile že letos zelo marljive, bodo v letu 1957 pričele pogodbeno pridelovati semena pese, kolerabe, korenja itd. Uredile bodo šolski vrt, na kmečkih vrtovih po vaseh bodo gojile raznovrstno zelenjavo in v ta namen skupno nabavljale vsa semena in sadike preko kmetijske zadruge. Pa še precej* drugih stvari bodo naredile. Skratka, iz navedenih nekaj primerov iz teh štirih zadrug, pa tudi iz delovnih načrtov zadružnic iz drugih zadrug se jasno vidi, da so zadružnice na Dolenjskem na pravi poti. S svojim delom bodo prispevale k povečanju proizvodnje, k boljši oskrbi potrošnikov, h krepitvi vloge kmetijske zadruge na vasi ter z vsem tem tudi k izboljšanju gospodarskega položaja vasi.. Tc pa je tudi najboljša pot za vsestranski napredek in preobrazbo vasi ter za boljše življenje kmečkega prebivalstva Dolenjske in Bele krajine. inir. Vilma Ptekotrf? Častitljivi jubilej Franca ValeoSiočiea Izobraževanje v Mirni peči Z« nekaj let imamo v Mirni peči zimsko kmetijsko s010. Letos se je pouk začel 15. novembra to udeležba Je kar dobra. Od 40 prijavljencev redno obiskuje pouk 31 učencev 'n učenk. Predmetnik v šoli je zelo peste«- im zajema poleg splosno-izobraževa.nib predmetov tudi strokovne. Splošne predavajo prosvetni delavci, strokovne pa strokovnjaki li Novega mesta. Dekleta imajo posebej še gospodinjski pouk: šivanje, krojenje, gospodinjstvo in hrano-slovje. Se pred novim letom so prvič tudi kuhale. Teiko *e Čakajo garnituro za kuhanje, k* jo J« nabavil ObLO Novo ■nafto in «m.o md vil prav Iskreno hvaležni za to. * Kadarkoli sem med njimi, se Kdo v Novem mestu in daleč naokrog ne pozna vrlega in kremenitega moža, tovariša Franca Valentinčiča z Broda, ki bo 8. januarja 1957 slavil 80 let plodnega in poštenega življenja! Jubilant, ki je 40 vzgajal mlade vrtnarje na znani kmetijski šoli na Grmu, uživa danes zasluženi pokoj, spoštuje ga vsa bližnja ln daljnja okolica, ljubezen njegovih dragih pa mu je v visoki starosti lepa uteha za prestano trpljenje in prehojeno življenjsko pot Rodil se je 8. jauarja 1877 na Igu pri Ljubljani v družini remegra grajskega sluge. Mlad, toda bister, prikupen in živahen je še s poštno kočijo pri-vandral na Dolenjsko in se v kmetijski šoli na Grmu izučil za vrtnarja. Nato je služboval v Trebnjem in Ljubljani kot vrtnarski pomočnik ln se spet vrnil na Grm, kjer je ostal dolgih 40 let. Vzgojil je nekaj generacij vrtnarjev, ki so odšli z Grma po vseh slovenskih krajih. Kdo ve, koliko tisoč šopkov je v teh dolgih desetletjih zvezal in koliko je narezal rož in zelenja za ljubezen in veselje, za Žalost in jok. Vedno sredi svojih ljubic — vrtnic, nageljnov, cinij, fuksij, potonk, ciklam, pelargonij in vseh drugih žlahtnih rož je ostal veder, nasmejan, dovti-pen in vseskozi zgledno požrtvovalen delavec in družinski oče. Ni ga človeka, ki ne bi spoštoval njegovega prelepega odnosa do bližnjega, njegove izredne značajnosti in skrajne poštenosti. Ze mlad se je poročil in im,el v prvem zakonu 8 otrok, od katerih jih zdaj živi še 6. Z osmimi malimi otroci je ostal vdovec in jih poleg težke službe sam negoval več let, dokler se ni vdrugič poročil s sedanjo življenjsko družico Marijo Radešček iz Orehovice, ki mu je dala dve hčerki. Oče Valentinčič je bil vse življenje izredno družaben. Bil je tudi aktiven gasilec, kjer je dosegel častni naziv. Kot vnet telovadec Sokola je nastopil na vsesokolskem zletu še, ko je imel že 50 let. Klerikalni režim ga je predčasno upokojil, saj mu zaveden, odkrit in skrajno pošten delavec ni ugajal v državni službi. Med vojno je bil tovariš Va- lentinčič že v visoki starosti. Navzlic obilni družini je pa ostal sam. Hčerki Štefka in Vida ter sin Ludvik so bili aktivni partizani, Štefka tudi dobro znana aktivistka OF. Zenn so mu odgnali v internacijo oz. na prisilno delo v Nemčijo, domobranci pa so mu ubili edinega preostalega življenjskega spremljevalca — zvestega psa, ki je zgrabil za puškino cev, ko so jo domači izdajalci naperili v očeta. Ko bodo očetu Valentinčiču prihodnje dni voščili k visokemu življenjskem u jubileju nj *-govi dragi, znanci, sosedje in prijatelji, se njihovim voščilom pridružuje s toplimi željami tudi Dolenjski list, ki prišteva med svoje zveste bralce že od leta 1950 dalje tudi našega vrlega, krepkega, in Še vedno živahnega jubilanta! Na mnoga, mnoga leta v zdravju, veselju in radostih V krogu svojih hčera in sinov, vnukov in vnukinj, dragi in spoštovani tovariš Franc Valentinčič! Važna publikacija za naše organizacije, ustanove in podietja: JUGOSLOVANSKI PREGLED Na pobudo sekretariata za Informacije zveznega izvršnega sveta je začela izhajati infor-matlvno-doknmentarna publikacija »Jugoslovenski pregled«, s katero bo Izredno ustreženo vsem ustanovam, podjetjem ln slehernemu javnemu delavcu, Bogdan Borčič: VINlCAR Vsem bolnicam in bolnikom, ki se zdravijo v oddelkih naše bolnišnice, želimo v letu 1957 vso srečo in obilo zdravjal Delovni kolektiv "PL0ŠNE BOLNIŠNICE V NOVEM MESTU etliške občine V proslavo 15-letnice ustanovitve JLA je bila zvečer 21. decembra v Metliki v Domu Partizana akademija, na kateri je govoril o pomenu praznika tajnik Združenja rezervnih oficirjev občine Metlika Mak3 Vilfan. Ves večer je bil izpolnjen s' prigodno recitacijo, petjem moškega zbora in gimnazijske mladine, z godbo na p.hala, harmonikaši in telovadnim nastopom. Ta dan so tudi stari borci Franc Zakljevič, Manek Fux in Božidar Flajšman gimnazijcem in učencem osnovne šole pripovedovali svoje partizanske doživljaje in tako pri mladini, ki jih je z zanimanjem poslušala, osvežili spornih na herojske čase našega osvobodilnega boja. Pred kratkim sta se združila sindika-t kmetijskih delavcev posestva Mestni log v Metliki in sindikat Trsnice in drevesnice ter kmetijske gospodinjske šole na Vinomeru. Člani novega sindikata so sklenili, da bodo med sabo tesneje sodelovali, si izmenjavali misli in napotke pri delu, da bi tako dosegL' čim večje delovne uspehe. Ob združitvi obeh sindikatov so priredili tudi družabni večer. Za 500 din bo prejel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig! V Metliku se je 19. decembra v okviru Ljudske univerze začel začetni in nadaljevalni tečaj za nemščino. V cba tečaja se je prijavilo precej mladih ljud.', predvsem nameščencev. Gojenke gospodinjskega tečaja v Podzemlju so 23. decembra imele lepo prireditev, na kateri so se ljudem predstavile z enodejanko »Čevljarje va Marta«. Prijeten večer so poživile med drug.im tudi s petjem in ljudskimi plesi. Na Tniovcu in ^Dragomlji vasi so se dela pri gradnji:' vodovoda krepko pomaknila naprej. Zadnja dva tedna skoraj vsi vaščani kopljejo jarke za napeljavo vodnih cevi od glavnega voda proti obema vasema. Ce ljudi ne bo oviralo slabo vreme, bodo že do novega leta dela v glavnem končana. _r kajti vsebina te nove publikacije bo naša celotna stvarnost, vsa področj- življenja v Jugoslaviji. Članki bodo zbrani h najzaneslivejših virov in c hov in zadovoljstva. Vojaki V. p. 5999 Sombor: Marko Obretar, Ivan Hahinc, Aloja Skala ln Anton Stih. Vsem svojim članom - obrtnikom Seli v letu 1957 obilo uspehov OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA V NOVEM MESTU |n pisarna v ČRNOMLJU Zdraviliško gostinsko podjetje ŠMARJEŠKE TOPLICE želi cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem srečno ln veselo Novo leto 1957! NovomeSko gasilsko društvo, ki Je letos slavilo svojo 80-letnico, je imelo minulo nedeljo svoj redni občni zbor. Iz poročil društvenih odbornikov ln lz izredno razgibane debate posnemamo, da imajo društveni člani obilo dobre volje do dela, ki ga je kar precej, da pa društvu za to delo primanjkuje dobrega, modernega in praktičnega orodja. To je zlasti močno podčrtal zadnji požar v tovarni Novoles v Novem mestu, kjer je bilo spočetka gašenje zelo otežkočeno zaradi plinov. Nujno je treba nabaviti društvu vsaj en dihalni aparat, pa tudi cevi nI nikdar dovolj. Prav tako nujna je moderna raztezljiva lestev, ki bi jo bilo mogoče res hitro prepeljati ln namestiti na vsakem terenu, česar s staro magi-rusko ni mogoče doseči. V Novem mestu imamo že kar lepo Število več nadstropnih stavb, zlasti pa industrijske ln tovarniSke objekte, kjer bi bilo treba v primeru nesreče uporabljati tako lestev, stare lestve nt niti mogoče hitro prepeljati, niti je ni mogoče postaviti ln jo z uspehom uporabljati na vsakem terenu zaradi njenega starega nepraktičnega mehanizma. Strečl pa ji mora kar 6 gasilcev, ki bi nemara na drugem mestu več koristili. Priskrbeti je treba lz višjih stanovanj. Tudi več delavskih oblek ln čelad je treba do-skih oblek In čelad le treba dobiti, zlasti pa nezgorljlvo azbestno obleko. Tudi nekaj modernih aparatov za gašenje s peno potrebujejo novomeški gasilci, če naj v bodoče res uspešno delajo ln čuvajo nad premoženjem prebivalstva. Vsega tega pa društvo samo nikakor ne zmore in je pornoč oblastnih organov nujno potrebna. Iz gospodarskega poročila smo zvedeli, da ima društvo na orodju za okrog 6 milijonov 6B7.O00 din premoženja, lasten avtomobil, ki je pa odprt In zelo nepraktičen zlasti v slabem vremenu. Letos ga-1e društvo pokrilo s platneno streho, da so gasilci vsaj za silo zavarovani pred padavinami, po zimi je zaradi mraza uporaben le v najhujši sili. Društvo je letos imelo le pet požarov, kar priča, da ljudje že tudi sami precej bolje pazijo na ogenj ln v naprej preprečujejo požare: to je zasluga gasilcev, ki s predavanu in vajami ljudi po-cev. ki s predavnli In vajami poučujejo Gasilskih vaj je društvo Imelo letos 23. največ na podeželju. Pri valan je sodelovalo skupno 405 gasilcev z 1248 delovnimi urami. Tudi raznih gasilskih tekmovanj so se društveni člani redno udeleževali, sodelovali so tudi v Titovi štafeti ln pri rajnih proslavah. Opravljali so gledališke straže in sodelovali pri požar-no-varnostnih pregledih »tavb v mestu ln na podeželju. Na žaloat je društvo iagubllo ne- koč tako delovno ln sposobno žensko desetino, pa tudi pionirčki so kar popustili, sklep občnega zbora je bil, zopet vzpostaviti žensko desetino ter poživeti pionirski odred. V svojem poročilu je predsednik nakazal (in o tem se je mnogo govorilo tudi v debati), da bi bilo treba izboljšati sistem gasilskih vaj. Treba jih je usmeriti na reševanje raznih tovarniških in industrijskih objektov ter tako praktično "navajati gasilce na vse mogoče vrste gašenja in reševanja in tudi na vse možne zapreke, ki jih je treba pri gašenju ali reševanju premagati, da bo uspeh gasilske akcije najboljši. Ugotavljalo se Je tudi, da se fr"— člani premalo udeležujejo društvenih sestankov. Sklep je bil, da se organizira več sestankov, ki naj bodo res zanimivi in pestri. Zato bodo vsi bodoči sestanki imeli kratek spored ali kulturno prosvetne ali strokovne vsebine. V upravni odbor je bilo izvoljenih 11 gasilcev. Ob koncu zbora je novi predsednik tov. Colarič povedal, da bomo v nekaj dneh dobili iz Ljubljane nov gasilski avtomobil — darilo mestne občine Novo mesto. Občnega zbora se niso udeležili vsi gasilci, pogrešali pa smo tudi zastopnike naših oblastnih organov, da bi bili slišali naše težave ln potrebe ln nam dali potrebne pobude. ■ Polde Clglcr Vlado Lamut: MOTIV IZ NOVEGA MESTA (1956) ■f Pri Poldki Bavdkovi na Vinici Lojze Zupane: ' Tako naglo minevajo lota človeku; tečejo tistemu, ki mu življenje brezplodno hiti v nepovrat, tečejo pa tudi onemu, ki se po trdem življenjskem delu oddahne in zadovoljno pregleda sadove tega dela, ki ga ni opravil le zase, ampak tudi za druge, za skupnost, za narod. In ko tako z leti zdrsnejo mimo takega človeka njegovi življenjski jubileji, ni pravično, da se ljudje tako redkokdaj spomnijo teh, ki so nam tako nesebično darovali iadove svojega dela. Ena takih, ki ji je bilo in jI Je še življenje deloven dan, da uporabimo besede pesnika, je tudi upokojena učiteljica Poldka Bavdkova na Vinici. Doma iz Krškega, kjer ji je bil oče sodni oficial, je dovršila meščansko šolo v Ljubljani in učiteljišče v Gorici, nakar jo je kot mlado učiteljico leta 1900 zanesla pot na prvo službeno mesto v Stari trg ob Kolpi, odkoder je že naslednje leto prišla na Vinico in tu službovala dolgih 37 let vse do svoje upokoji/tve. Tedanji nadučitelj Franjo Lovšin jo je takoj po njenem prihodu na Vinico navdušil za ljudske vezenine, ki so pritegnile njeno pozornost in vase usmerile tudi njeno življenjsko delo. Da Imamo danes v toliki meri ohranjeno ornamentiko belokranjskih vezenin, je prav zasluga Poldke Bavdkova, ki je belokranjsko vezenje dolga leta popularizirala in uvajala v iole. Obiskali smo jo v njeni hiši na Vinici, da bi kaj več zvedeli o tem njenem pionirskem delu. Literarni večer v počastitev JLA Ljudska univerza v Novem-mestu je v počastitev 15. obletnice JLA priredila literarni večer in zaprosila za sodelovanje Društvo 'slovenskih književnikov. V lepo napolnjeni dvorani Doma ljudske prosve-te so se občinstvu predstavili pisatelj Anton INGOLIČ in pesniki Cene VIPOTNIK, Ada SKERL in Ivo MINATTI, v uvodnem nagovoru jih je pa občinstvu predstavil pesnik Severin Šali. Večer so lepo izpolnili in dopolnili s petimi točkami učenci glasbene šole (violina, klavir). Bil je lep večer in književniki so poželi mnogo aplavzov, pa tudi mlade glasbenike je občinstvo toplo nagradilo. Ljudska univerza se na tem mestu iskreno zahvali za sodelovanje književnikom, kakor tudi vodstvu in učencem glasbene šole. ČESTITKE IZ NOVEGA SADA Fantje iz novomeškeoa okraja, ki služimo vojaški rok v Novem Sadu, pozdravljamo vse naše domače, prijatelje in znance, še prav posebno pa dolenjske fante in dekleta, od katerih smo se ne dolgo tega poslov-li. Obenem želimo vsem erečno in usvehov polno leto 19571 Karel Vardijan, Vojko Str-mole, Jože Odlaze k, Niko Koželj, Ivan Berkopec, Ciril HudoklJn ln Ivan Hudelja. V. p 87141 Novi Sad, Poldka Bavdkova pa se nam samo smeje in kar noče na dan z besedo. Z besedo o svojem delu, namreč. Drugače pa je vsa živahna, vesela in razigrana in jo v resnici zanima prav se. (Mimogrede povedano na uho; naša Poldka je letos spomladi že dopolnila 75 let>. Toda vsiljivi smo in ker ne odnehamo z vprašanji, končno le popusti in nam marsikaj pove, čeprav ni, kot pravi, lepo govoriti o sebi. —Da, na Vinico sem prišla 1901. leta, nam pravi. — Cim sem se malo razgledala okoli ročno delo ln po mojih navodilih uvedle na svojih šolah. Za moj referat in moje delo za vpeljavo novih ročnih del v šole pa me je takratni višji šolski svet tudi pohvalil ln mi kot nagrado izročil sto kron. Poldka Bavdkova stopi k peči, popravi ogenj in naloži novih kalanic. Nato spet prisede k mizi. — Kajpak sem se potem še z večjo vnemo lotila začetega dela, V teku let sem imela po raznih krajih veliko razstav svojih izdelkov in tako se jo belokranjsko vezenje — tu pa sebe, sem se po nasvetu pokojnega nadučitelj a Lovšina pričela zanimati za ljudsko ornamentiko naših vezenin. V šolo sem uvedla belokranjsko vezenje in tako imela kmalu po tistem na neki okrajni učiteljski konferenci v Črnomlju referat o tem vezenju. Hkrati sem viredila majhno razstavo šolskih ročnih izdelkov z upo-rafoo narodnih okraskov. Ta rfzs^ava je bila za marsikoga lepo presenečenje. Učiteljice so se zelo zanimale za iroje res Lahko povem, da precej po moji zaslugi — razširilo po vsej Sloveniji pa tudi izven nje in še pri naših ljudeh v Ameriki. —Po vaseh sem pobrala vzorce s starih vezenin, jih proučila, posnela in uredila, tako po krajih kot po tehniki, nakar jih je profesor Sič pre-risal in izdal. Na žalost pa je bila iz šičeve zbirke razvidna samo ornamentika, ne pa tudi tehnika, zato sem morala izdelati pomožno zbirko, s kate- Poldka Bavdkova: ro sem praktično pokazala pravilno vezenje. Zbirka je potem potovala po bivšem Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, in celo Koroškem. Šele potem so se lahko učiteljice s pridom posluževale tudi Šičeve zbirke. Ko preneha in ji spet zastavimo vprašanje, se nam Poldka samo nasmehne. —Ce sem dobila za svoje delo kako priznanje, vprašate. Največkrat nič. Saj za priznanje tudi prosila nisem. Toda bili so ljudje, ki so moje delo res cenili, tako na primer znani folklorist France Msrolt, etnografi dr. France Kotnik, Janko Barle, Vinko Modern-dorfer, Božo Račič in še drugi. Pa o tem ni treba pisati. Lahko pa omenite, da so mi kmalu po osvoboditvi na okraju v Črnomlju izročili kar lepo enkratno denarno nagrado za moje delo in da me je Muzejsko društvo v Metliki pred nekaj leti imenovalo prav zaradi teh mojih zaslug za svojega častnega člana in mi poslalo tisto diplomo, ki jo vidite tamle. Nisem željna časti, lepo pa je le, če človekovo nesebično delo nekje najde tudi nekaj priznanja. Ko smo to slišali, smo se spomnili lepe etnografske zbirke, ki jo je Poldka Bavdkova darovala Belokranjskemu muzeju. Tam so v vitrinah razstavljene belokranjske noše, r^bače, rokavci, tkanice in ii-kanke, svilaši in bogato vezeni otirači, jugle in javba, jal-ba, zaglavec, parta, svatski venec, pa preslice, vretenca... Rngastvo naših mater in starih mater je tam, ki je zdaj po zaslugi Poldke Bavdkove ohranjeno nam in našim zanamcem. Res, življenje Poldke Bavdkove ni bilo prazno. Ko se poslavljamo, ji moremo samo stisniti roko s toplo hvaležnostjo za njeno bogato življenjsko delo, ki je v ljubezni in zvestobi do Bele krajine obrodilo tako lepe sadove. J. D. Belokranjska ženska ljudska noša (Iz neobjavljenega gradiva v Belokranjskem muzeju) Vlado Lamut: SPOMIN NA POLETJE (september 1956) Okrog leta 1860 so nosile Viničanke le dvoje oblačil, in sicer oplečje na zgornjem životu in robačo na spodnjem. Pozneje so pričele nositi pod oplečjem ušpetelj, narejen doma iz domačega platna, ali pa kupljeno bombažasto majico, katere rokavi so segali do zapestja in gledali izpod širokih rokavov oplečja, kar je bilo prav lepo videti. Pod robačo pa so pričele nositi do-lenko, ki je bila tudi iz domačega platna. Robačo so imele Viničanke privezano vrh oplečja in so bile opasane s pasom, ki se je zval tkanica. Tkanica je bila 3—5 cm široka in tako dolga, da si jo je ženska lahko ovila dvakrat okrog pasu. Tkanica je bila po sredi rdeča in je imela bele portice, ob straneh pa črn rob. Tkanice so tkale domače tkalke okrog Adlešič, Prelo-ke in Prilišča. Vrh tkanice si je privezala V: m čanka kratek, lepo nabran zastor, ki je imel širok rob spodaj in vrh roba štepan vzorček. Enaki vzorčki kakor na zastoru so bili tudi na kćzicah oplečja in na rokav*h. Zastor je bil privezan s črnim trakom, zvanim trpčtka. Povrh vsega je V ini čanka imela okrog zastora še en lepši trak, ki je bil spredaj zvezan v vozel in je visel po predpasniku do roba navzdol. Zval se je Šikanka. Belokranjice so bile obute v čizmice na zaplet ali v lipove cokle, doma izdelane, ali pa so si kupile na Hrvatskem opanke. V sitnem vremenu pa so bile obute v Čarape, katere so si same spletle iz bele volne in jih obšile s suknom. Te nosijo še danes poleti in v suhi zimi. Skoraj vse je propadlo le ušpetelj in čarape lahko še, vidimo. K ušpetlju nosijo Viničanke tudi belo krilo, ki ima nekatero še vzorček. To pa vseeno ni več robača, pač pa bela obleka, kakršno naše ženske še vedno rade nosijo. Kdor se dobro ne spozna, misli, da je to prava ljudska noša. Tako kakor Viničanke so se nosile tudi Dragatuščice in Adlešičanke, le s to razliko, da so bili okraski Adlešičank vezeni v dveh barvah, Vini-čank pa samo v eni. Vrhovke in Poljanke so nosile na oplečju ovratnik, ki so ga zvale petriček, noša pa nI imela nikakega vezenja. Rdeč pas so nosile pod oplečjem in ta sni bil viden, pač pa je visel zadaj po krilu. Proti koncu ni bil več tkan, ampak je visel štranjc.h. Ljudje so ga zvali rep. Tudi Metličanke so nosile rep. Ker je bil njihov pas črn, je bil tudi rep črn. »Novice« z dne 3. grudna 1879, Št. 49, vsebujejo humoristični članek »Kako so Belim Kranji-cam bili zatrti črni repi*. Spisal ga je J. Navratil. Nahuj-skani in opijanjeni fantje so v cerkvi trem ženskam repe skup zvezali in te po mali niso mogle domov, dokler si niso repov odvezdle. Potem jih niso več nosile. Belokranjice so bile pokrite z belimi pečami, ki so bile lepo vezene. Manjše peče so nosile pri delu in so jih imele zvezane pod brado. Večje pa, ki so imele večjo vezeno rožo, so nosile na temenu glave in prav tako zvezane pod brado. To je bilo za praznik. Razen peč so nosile tudi svilene robce, svildše zvane, ki so bili prav lepo živo pisani. Omožene ženske so imele še posebna pokrivala kot znak poročene žene. Vrh vsega je bil še robec. Viničanke so imele plavni robec ali zdgla-vec, Adlešičanke javbo, Metličanke in Podzemeljčanke jalbe, Vrhovke jugle, Semi-čanke puntek in Poljanke počel. Najlepše so bde jalbe. Česale so se Belokranjice na razgrčbico, to je prečo, in spletale vedno po dve kiti. Pripenjale so si j*h nekako v obliki osmice. Preko las so nosile na tilniku speto parto, ki je bila rumena m je imela po sebi ponarejene bisere. Razen Viničank, Draaafu-ščic in Adlešičank so Belokranjice svoje noše orohale (krišpale). V zimskem času so nosile zabiinec, to je dolgo sukneno haljo brez rokavov. Brez rokavov je bila zato, da jih ni ovirala pri delu. Premožnejše so imele včasih tudi rokave. Razen zabunca so nosile tudi kožuhe, prav tako brez rokavov. Zabunce so šivali domači krojači, kože pa so strojili in kožuhe šivali črnomaljski kožuharji. Okrog vratu so dekleta in mlade žene nosile rdeče steklene koralde, po prsih pa jih je krasil rdeči džundž. Zene iz Poljan, z Vrha in iz Semiča pa so nosile na prsih igle. Kako je Črnomelj dobil svoje ime V starih Časih, ko je Črnomelj bil še vas in ko še ni imel niti svojega gradu niti svojega imena, je ob Lahinji živel bogat, a skopuški mli- Zužemberk za Novoletno jelko Tuti letos bi radi pripravili našim otrokom čim lepše doživetje Novoletne jelke. Pripravljalni odbor zbira prispevke zadrug in maloštevilnih podjetij v občini. Sredstva bodo razdeljena z oziroma na število otrok po vseh šolah v obomi. V Žužemberku je Društvo prijateljev mladine vplivalo na starše, da so tudi sami nekaj prispevali za obdaritev otrok. Tako bedo obdarovani tudi predšolski!1 otroci. Gledali pa bodo tudi pravljično igro »Mačeha in pastorka«. MK nar Stonič, ki je kmetom mlel rumeno debelačo, zlato pšenico in črno rž. Nekega dne pa je prišla k »njemu gorjanska vila, spremenjena v staro, zgrbljeno ženico, ter ga prosila, naj ji podari merico bele moke za bolnega sina. Skopuški mlinar, ki je bil trdega srca, pa je neznanki nasul v bisago črne moke in se hudobno zakroho-tal: »Na, stara, le nosi to moko domov, saj je bela ko padani sneg!« In vila je odšla v Gorjance, da bi bolnemu sinu spekla pogačo. Ko pa je prišla v vilinski grad, je opazila, da jo je hudobni mlinar ukanil. Vrnila se je k skopuhu, stresla Črno moko v grot nad mjin-skim kamnom in preklela mlinarja in njegov mlin, rekoč: »Da .bi tvoji kamni vselej črno moko mleli!« In zares: naj so poslej kmetje prinašali v mlin ob Lahinji še tako lepo pšenico, mlinski kamni skopuškega mline.-ja Stoniča so vsako zrnje zmleli v črno moko. Mlinar je obubožal in od žalosti umrl, iz vasi ob Lahinji pa je postalo mesto. Belo-kranjci pa so mu zato, ker je mlin skopuškega mlinarja samo črno mlel, vzdeli ime — Črnomelj. V spomin Ivana Cankarja Prosvetno društvo Dušan Jereb je v soboto 15. decembra zvečer dostojno počastilo spomin pisatelja Ivana Cankarja. Po uvodni besedi predsednika drušiva Severina Salija je govori, o Cankarju socialistu, umetniku in proletarskem borcu predsednik Okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev Zdenka Borčič: ZAMIŠLJEN Tone Bele. V kleni in živi besedi je opisal neminljiv delež Ivana Cankarja za slovensko kulturo in njegovo vlogo v razširjanju socialističnih idej. Za njim je recitiral več odlomkov iz pisateljevih del član ljubljanskega Mestnega gledališča Jože Tiran, ki so ga hvaležni poslušalci kakor glavnega govornika nagradili s hvaležnim priznanjem. Po krajšem odmo-rti, v katerem je moški zbor PD Dušan Jereb pod vodstvom Toneta Marklja zapel dve pesmi, je tovariš Tiran recitiral še nekaj odlomkov, nato pa Oče naš hlapca Jerneja, ki ga je nato zapel tudi društveni zbor. Slovesnost je bila na zelo lepi umetniški višini in so bili z njo vsi res zadovoljni, društvo pa je s Cankarjevim spominskim večerom zgledno uresničilo eno izmed nalog, ki si jih je postavilo za novo sezono. Smučarski tečaj za učitelje Strokovni aktiv učiteljev ln profesorjev telesne vzgoje v novomeškem okraju bo priredil smučarski tečaj za učitelje. Tečaj bo od 1«. do 20. Januarja. Tečajniki morajo imeti popolno smučarsko opremo in se morajo obvezati, da bodo po končanem tečaju izpopolnjevali mladino v smučanju. Tečaj bo brezplačen. Upoštevale se bodo samo prijave, poslane na naslov strokovnega aktiva na gimnazijo v Novem mestu do vključno 5. januarja. Ze lani je strokovni aktiv organiziral krajši tečaj na Polževem. Vsi tečajniki so potem na svojih Šolah učili mladino smučanja. V Novem mestu je Društvo prijateljev mladine organiziralo smučar- ski tečaj v treh izmenah po teden dni. Na koncu vsake izmene so bile smučarske tekme. Smučke za šolsko mladino so nabavile nekatere šole same, drugim Jih je daroval okrajni odbor Društva prijateljev mladine. Upamo, da bo mladina tudi letos prejela nekaj smuči. Lep vzgled je pokazal ObLO Novo mesto, ki Je nabavil že nekaj smuči, s katerimi bo obdaroval nekatere šole za Novoletno jelko. Prav bi bilo, da bi to posnemale tudi druge občine. Smučanje Štejemo poleg plavanja med najbolj zdrave športne panoge, ki nudijo naši mladini obilo razvedrila ln zdravja. Ifi Proslava }l A v žužemberški občini V vseh krajih v občini Žužemberk, kjer je šola, s.o bile dobro pripravljene proslave v počastitev Dneva JLA. Na Se-la-Sumberku je mladina nastop.! a s Kiopčičevo enodeJanko »Mati«, v Žužemberku je bila proslava v petek zvečer. Mladina je s pomočjo nekaterih starejših igralcev nastopila s Hudalesovo enodejanko »Vrnitev«, zapel je mladinski pevski.' zbor, mladinci pa so deklamirali. Po vseh šolah so o svojih doživljajih pripovedovali nekdanji borci. Pripravljalni odbor v ob&Mi zbira prispevke podjetij za denarno pomoč partizanskim sirotam, ali borcem NOV. Črnomaljski športniki za Dan JLA V počastitev 15. obletnice ustanovitve JLA so tudi v Črnomlju priredili vrsto prireditev. Športniki so organizirali turnir v odbojki. Prvo mesto je zasedla gimnazija Črnomelj, druga je Svoboda iz Kanižariče, tretja pa V. p. Otovec; sledijo V. p. Črnomelj, Belokranjsko gradbeno podjetje, Vajenska šola in tovarna BELT. V streljanju Z zračno puško Je med 17 ekipami dosegla prvo mesto tovarna BELT, drugi so vojaški vojni Invalidi. Dobro so se postavili tudi pionirji gimnazije. V šahu so bila zelo živahna že predtekmovanja. V končnem tek-movanlu Je sodelovalo 6 ekip. Zmagala je zasluženo mlada ekipa gimnazijcev, druga Je V. p. Cr-nomelt. tretji SD Črnomelj, slede pa kolektivi Železnice, V. p. O-tovec in sindikat ObLO. V vseh treh tekmovanjih je sodelovalo 175 tekmovalcev iz raznih ustanov, podjetij, šol in vojnih pošt. M-k. POZDRAV IZ ZAGREBA Smo na odsluženju kadrovskega roka v Zagrebu in po Dolenjskem listu pošiljamo vsem Belokranjcem, posebno pa dekletom vod Gorjanci, tople želje, za srečno in uspešno novo-leto 1057. Vojaki vojne pošte 7236 Zagreb: Niko Kralj, Alojz Fink, Alojz Hudelja, Ivan Spehar. Deset let uspehov Moški pevski zbor prosvetnega društva Dušan Jereb le od leta 1945 uspešno in požrtvovalno nastopa Kdor posluša ta zbor; bodisi na samostojnih koncertih ali pa na raznih proslavah, mora priznati, da Je res odličen. Razvoj zbora Je kaj zanimiv. Po osvoboditvi so bili vsi ti nekdanji novomeški pevci razkropljeni. Leta 1945, proti Jeseni, Je pričel sedanji pevovodja Tone MarkelJ »loviti« pevce, da niso tvegali. Obiskovali so razne podeželske kraje, šli so na vas ln tja ponesli lepo slnvnsko narodno, umetno ln partizansko pesem. Celo na avtocesti BeoRrad-Zagreb so peli delovnim brigadam. Tako Je šlo vse do leta 1952. To reto smatra zbor upravičeno za leto največjega razmaha, so peli na Taznlh mitingih, proslavah In pogrebih. Vendar kakih strnjenih val ni hilo, vse Je potekalo bolj priložnostno. V letu 1946 se Je po osem pevrev '/družilo In pričeli so z rednimi tedenskimi vajami. Kmalu so bili glasovi lepo ubrani In peli so vselej in povsod, kadar In kamor so bili povabljeni. Samostojnega koncerta seveda ko so pričeli pristopati k zboru številni, zlasti mladi pevci, pri čemer Ima velike zasluge načelnik zbora Vladimir nrenovec. Število pevcev Je stalno raslo. Več kot agitacija le k temu pripomoglo veliko pevsko znanje In spretnost zborovodje Toneta Marklja, ki Je kot predavatelj glasbe znal pevcem v najbolj tovarlškem ln pri- jateljskem duhu posredovati vsako skladbo ter je ustvaril Izvrstno uglašen in čvrst zbor. Danes šttje zbor štirideset pevcev. Zbor Je pričel prirejati samostojne celovečerne koncerte. Sprva se novomeško občinstvo ni kdovekaj ogrevalo za zbor, čeprav so pevce radi poslušali, če so zapeli kje zunaj. Ko pa so Novoir. ifanl z-isliRali pevce na koncertu, so začeli čedalje bol.1 obiskovati nastope pevskega zbora. Danes uživa zbor KD nušan Jereb ne le v Novem mestu, marveč tudi daleč po Sloveniji velik ugled ln povsod, kamor pride, so pevci sprejeti z velikim navdušenjem. Zbor je namreč imel že veliko gostovanj. Naši pevci so znani na Štajerskem (Novo Celje, Slov. Konjice), um Gorenjskem, kjer so peli povabljeni pred inozemskimi gosti na liledu. pred nedavnim so poli v Postojni, bili so na Blokah v Sevnici, V Kostanjevici, Črnomlju Ud. Zbor goji umetno slovensko pesem, prav tako in še z večjo ljubeznijo in izbiro pa tudi našo narodno In partlztnsko pesem, ki se mogočno razlega Iz štiridesetih grl ob vsaki priložnosti ali praznovanju. Letos Je Imel /bor že 2* Javnih IMttopov — koncertov v Novem mestu In po Dolenjski ter veliko število priložnostnih nastopov. Zboru Ob njegovi desetletnici iskreno čestitamo 3! željo, dn bi se tudi v bodoče krenko razvijal in z lepo slovensko pesmijo plemenitu srca poslušalcev —r— Zupančev Zaklad na Kučarju Pred kratkim Je v založbi Mladnske knjige izeia nova zbirka belokranjskih pripovedk Lojzeta Zupanca, tokrat pod naslovom Zaklad na Kučarju. Tako amo za Zupančev.md belo-ranjikimi zbirkam.': Bc-lrkramJ-oke pripovedke, Dede^k povej!, BiLi so trije velikani.1, Svirel povodnega moža, Jezerka ln velikan Nenasit, dobili i* sedmo knjigo bogatega ljudskega iz-ročttila ljudi med Kolpo in Gorjanci, to odmaknjene obrobne slovenske deželica, ki je prav zaradi to ovoje odmaknjenosti ohranifla tako bogate ljudske duhovno prvine. To bogastvo Je že v letih pred KacLrsJo vojno pr'čel dvigat; ■ pozabe Lojze Zupane, ki ga jo njetfova pot prosvetnega delavca Daneolo v prvo službo rva belo-V- n Strokljevic In Lojz.-' Zupane. rr i- Beli krflj'n skori t- ' V*^ . đ*l!h '.'•'ila itf" r navduha, (spomnilmo se samo povesti Stari rlnk, romana Mlini stoje ,h Trijo krooovM) nlU ni Belokrsvnjec. Res je čudno naključje, da so mnoge naše pokrajine v slovenski knjigi odkrivali »prišlek.1«. Tako so Gorjanci, Podgorje m deloma Bela krajina dobili svojega barda šele s prihodom Janeza Trdine v Novo mesto, tako je Belokranjec Matija Males-Č že pred Miškom Kranj cpm odkrival Prekmurje in tako je tud; Ljubljančana Lojzeta Zupanca pritegnila Bela kraji.na, ta »strastna ljubica, ki ga ne spu-ot; več, kogar enkrat objame«, kot je nekoč rekel pok. GanBi. In tsko se Je Lojze Zupane, sin ljubljanske delavske dru-ž.ne, ki je prav letos Jeseni dopolnil petdeset let svojega plodov i tega življenja — pobelo-kramjčil. Sicer ga Je grapava pot naprednega slovenskega učitelja pr.vedla še v druge kraje — danes Je ravnatelj nižje gimnazije v Gornjem gradu v Savinjski dolliv — toda Zupane Je v bistvu ostal Beiokram)ec in ima Se zmerom Belo krajino za svoj drug,' dom. Njegov« bok/- kranjoke postajo; Stroki j evoc Metlika, Podzemelj in Črnomelj, njegova prigodna romanja križem po Bel; krajini od Gorjancev do slikovite Kolpe rta Pre-loki, Vinici in v Poljanski do-Ual M mu zmerom znova odpirale poti v bogastvo ljudske duše, ki ji je prisluhnil z ušesom tenkočutnega zapisovalo«. Danes leži kot 6ad tega dela pred nam.1 sedem Zupančevih belokranjskih zbirk, vsega 166 pravljic, bajk, legend, basni *n pripovedk, večinoma krajevni.h in etiološki«, zgodb o velikanih, povodn.'h možeh, vilah, čarovnicah in velebabah, o graščakih in okopuhih.o ribl6.li, mlinarjih in krojačih, o telebanih Vn pa-metnjakih, o Sokcih in cigan.h, o Metličanrb, Crnomaljclh, Su-rorčamJh, Butorajeib, TrlbuČanih ln drugih ljudeh po Beli krali nI. Zupane Je svoj« zgodbo j o- srečeno obarval z belokranj-fJkinn leksikonom, da t; včaaih iz zgodbe res zapoje živa ljudska govorica, da zad.iia narečna domačnost, k; zabr.So ivekatere Lojze Zupano v delovni sobi v Podzemlju preveč knjižne besede, kil oo ce piscu tu pa tam po nepotrebnem vtihotapile v njegove knjige Toda kljub nekiter.m narodopisnim odlikam, etnogrof ln folklorist verjetno ne bosta docela z. dovoljna z Zupončevlin delom, ««J a« v njegovem na- branem ljudskem blagu ponekod preveč zrcali avtorjeva oblikovalna roka. preveč je zabrisana dkcija in narečne krajevno razlike, preveč jo Zupane ta Ljudske zgodbe »pokniižl Toda to Zupančevo ravnanje J« « drug« otrani opravičljivo, oo) njegove zgodbe niso namenjene za znanstveno proučevanje tovrstnega ljudskeca blaga. Piščev glavni namen je b.1 predvsem ta. da skozi basni, bul'*" legende, pravljice in pripovedke mlademu bralcu na dojemljiv nvič'.n približa belokranjsko ljudsko modrost in bogastvo. Včaoih Jo kar čutiti, kako so avtorju belokranjski pripovedovalci povedal.1 komaj neznaten drobec, da pa Je potem kljub temu pod pisateljevim peresom zaživela zaključena ln polno-krvna zgodba. S te strani torej moramo vrednotiti? Zupančeve ibirfca belokranjskega ljudskega blaga in avtorju v tem prizadevanju nikakor ne gre odrekati cene. Tudi zadnja Zupančevn knj'tfa Zaklad na Kučarju lepo dopol-miuja njegov opus belokranj-rkh pjipovedik in drugega ljudskega blaga. Spet zaživijo pred nami kučarski velika^ H nie-gova žena Velebaba, divji mol, njegov drug povodni mož in viU Kolpjanke. srečamo se z zmajem na Mirn.1 gori in s čarovnico na Kučarju pa z razbojniki, TUriU in vragom, ki se mu spričo njegove neumnost v Beli krajini zares n[ godilo dobro.Zupane je poleg tega postavil pred nas tudi celo pisano galerijo Bclokranj-cev, delavnih, dobrosrčni, še-gavlh, skopih in zavistnih, r.oiv-nn pa spet neumnih in zlobnih Hud;, kakršni so ž'v:-: n venjetno se žive v dožek' med Kolpo in Gorjancd. Skrm u. tudi v teh zgodbah Je zaživela Bela krajina. Zadnjo Zupančevo knjigo Je, kakor vse prejšnje, opremil n. ilustriral iiikademski slikar M;ik • s.in Gaspari — pr.' ilustracijah za VtllkaM Ner.aoita je o'.>- ■< njega prispevalo risbe še 23 drugih prAnnnih slovenskih slikarjev — ki se mi' z njegov.m bogatim folklornim čopičem oz'-romn svnčnikom ni bilo težko pribl iiaiti belokranjski dufll. Tako je tudi lu Zupančevo najnovejše delo dob/lo lepo dopolnilo. Vsekakor so belokranjske zbirke Lojzeta Zupanca — prvtih Sest žal ot * »v* >- rem trgu — hvaležno berilo, po k,'.terenu bodo radi segal.' stari in mladi. Joio Dulao Lovski kotiček in še kaj Letošnje lovske proslave na Frati 29. novembra se je udeležilo veliko »ovcev te vse Slovenije. Ze zvečer 28. novembra sta prisostvovala prostlavi v počastitev Dneva republike 102 lovca, zjutraj jih Je pa prišlo &e kaka desetina. Ze četrto leto zapovrsti so dolenjski lovci proslav šli Dan republike na Frati,, hkrati se pa poklonili spominu padlih uovcev. 29. novembra dopoldne je bila na področju Frate ln Brezove rebri tradicionalna vzorna lovska'brakada. Dobro razpoloženje in organizacijo sta pokvarila dež in sneg, ki sta že zjutraj pričela padati. Zato so morali prenehati z lovom. V pogonu sta padla dva divja prašiča in tri lisice. DOBER ZAGOVOR MEDVEDU JE USTRELIL IN SKRIL Tudi če je vse res, kar Je pred lovsko družino povedal Jože Štupar iz Vinkovega vrha pri Dvoru, Je to dovolj, da zasluži strogo kazen. Takole je poveda_: 22. novembra sem v gotzdu pripravljal drva. K meni Je prišel sosed Janez Strurmbelj ln me vprašal, če imam pri sebi puško, češ da njegov pes nekaj laja v do'»ml, irot^vo ,'e kaka zver jad. Sel sem tja ln vlidel med grmovjem nekaj temno rjavega. Mislil sem, da je divji prašič in sem ustretfl. Žival je padla na tla in se premetavala- Ustrelil sem Se enkrat. Pogledat pa nisem šel v bližino, ker nisem Imel pri- mernih nabojev. Na nas tre 1 sva šla s Strumbljem gledati šele drugi dan in našla mrtvega medveda. Tega sva zvečer iz-kožila, kožo vrgla v jamo, meso pa pospravila,« To sta naredi.a zato, je rekel, ker ga je bilo sram povedati, da se je pri streljanju zmotil. Prvič, kolikokrat Je' bilo 2e obsojeno početje, da nekdo strelja prej, predno se je prepričal, kaj Je pred njim. Ali ne bi bil lahko na meato medveda tudi človek, aLi vsaj domača žival? In drugič, preiskava bo ugotovila, kako je. pravzaprav bilo s to "zadevo *n bomo o tem gotovo še pisali. Po končan' vzorni brakadi na Frati je bil »zadnji pogon« pri Petretu v Dol. Straži. V okviru tega »pogona« so na hitro roko organizirali naglo sodišče, ki naj sodi vsem lovcem, ki so ta dan ubili kako divjad kot tudi tistim, ki so kaj Spustili mimo. Tako se jih je na »zatožni klopi« zbralo kar lepo število. Vsak se Je moral zagovarjati za »dejanje«, dobil je tudi zagovornika, obtoževal ga je pa tožilec. Med botoženiml se Je znašel tudi tovariš Janez. Kriv je bil, da je spusti- mimo sebe divjo mačko, ki bi jo morai upleniti. Fant se je znašel in se je takole zagovarjal: »Mene je odredil na stojišče tovariš Tone. Pokazal mi Je, kod bodo prišli divji prašiči, kod bo pritekel zajec in kod se bo skušala izmuzniti lz obroča zvitorepka. To sem si dobro zapomnil. Nič pa mi Tone ni povedal, kod bo prišla divja mačka! Zato nisem vedel, pd katere stran t nai jo čakam. r>a mi jo je pobrisala za hrbtom!« Bil je oproščen krivde ln kazni. HUDA SMOLA ALI KAJ »ZADNJI ČAS JE, DA SE VRNEVA...« Peter Je bil bahav kmet. V tistih časih je bil .ov pravica bogati'h in veljakov. Peter, ki ta lov ni Imel nobenega smisla, je iz same bahavostl za lovca postavil svojega najstarejšega sina, ki je biil doma »prestolonaslednik« in je rad nastavljal zanke. Oče je dosegel, da je bil s'nn sozakupnik tova, kimil mu je puško ln drugo. Ves ponosen .te oče hodil s sinom na 'lov. Koliko sta ustrelila, ne vem, vem pa za ta dogodek, ki se je zgodJl takole: Ko Je prvi sne? v Jeseni pobelil bregove, sta naša dična lovca zapazila za vasjo sled medved-a. Iz velike lakomnosti in v želj i oo izredni lovski trofeji1 sta sklenila, da ga zasledujeta in ustrelita. Rečeno ln in sklenjeno. Takoj sta odšfia po sledi na njim. Sneg je Se ves dan padal, ona dva pa sta se pretifeala po grmovju pod lesnikami in divjimi hruškam!, kodsr je medved malical. Ves dan sta lezla po njegovi sledi. Lojze gre rad na lov, če le utegne. In kadar gre in se sreča z divjačino, ne varčuje z naboji. Prav*, da je naboje moral »šparati« v partizanih, ker Jih je vedno primanjkovalo; sedaj jih lahko kupi, takrat Je pa moral po nje samo v sovražnikovo torbioo . Ko je Lojze šel nekoč na zajce — seveda gre večkrat, ampak kaj takega se mu ne dogodi vsakokrat, — je zjutraj najbrž vstal na levo nogo. Po- ,Nedeljski lovec* proti večeru pa sta prišla že visoko v hrib. V gostem smre-čevju sta našla topel odpadek medveda »n navzlic sneženju povsem svežo sled. Videč to. je stari menil: »Ja, sedaj je pa skrajni čas, da se vrneva domov!« In sta se res takoj vrnila, brez medved stavil se je ta dan na stojišče, menda pravijo tam na Dobravi, ne daleč od mesta. Založen je b'*l z naboji, da ga je kar K tlom vleklo. Bogve, kaj je ta dan pičilo zajce. V kratkem Času jih je šest pribrisalo mimo in Lojze je vsakega počastil z dvema streloma. Nič, niti dlake, kot pravijo lovci. Sestt zajec je pa bil še tako nesra- men, da se je po drugem strelu usedel tik Lojzeta za drevo, Lojze pa s prazn0 puško v roki. Hitro je zgrabil preklo ln mahnil z njo po zajcu, da jo je Se ta ubral !a ve. Ampak zato nisem jokal. Veselil sem se. Kajti na tem lovu sem zaslužil, kar mi je najdraže na svetu — življenje. Povejte, če to ni uspeh! I8 f t stran DOLENJSKI LIST Stev. 32 (350 se ne bi ponovile zablode preteklosti T B j etošnje leto se je bilo i, M ^ začelo z dogodkom, ki je značilen za ves sodobni razvoj: s 1. januarjem 1956 sta Velika Britanija in Egipt priznala neodvisnost Sudana, ki bo tako v nekaj dneh praznoval obletnico svoje neodvisnosti. To sta si priborila letos tudi Maroko in Tunis, nekdanji francoski koloniji v Severni Afriki, medtem ko se Alžir šo krvavo bojuje za svobodo. Ko je francoska socialistična stranka po januarskih volitvah sestavila vlado, so vsi upali, da se bo začelo tudi za ALžir drugo obdobje, »Nobenega vojaka več v Alžir!« je bilo geslo socialistov pred volitvami. Toda prvi poraz je doživel že predsednik vlade JMollet, ki je kmalu nato obiskal Alžir, kjer so ga desničarji obmetavali z gnilimi paradižniki in kletvicami, tako da je voditelj francoskih socialistov stisnil rep med noge in jo ucvrl nazaj v Pariz — premagan. Ta poraz ni bil samo simboličen, ampak resničen odstop od tiste politike, ki bi lahko resila alžirsko vpraša-nje. To je bil začetek poraza in tudi sramote za francoske socialiste. V začetku leta so v Kairu objavili sporočilo o obisku predsednika Tita v Egiptu, med katerim se je razgovarjal s predsednikom Naserjem. Kot pri drugih obiskih našega predsednika je tudi to pot prLšla do izraza konstruktivna vloga Jugoslavije v mednarodnih zadevah. Poudarjena je bila vloga Združenih narodov pri reševanju vseh sporov na podlagi popolne enakopravnosti med narodi. Prav kmalu po tej izjavi so morali Združeni narodi res posredovati, da bi rešili Egipt pred napadalci. Mnogo prahu je dvignila Dullesova izjava, da je treba znati priti do roba vojne, ne da bi so Človek znašel v njej. To izjavo je bil ameriški zunanji minister dal v razgovoru z dopisnikom ameriške revije »Life«. Angježi in Francozi (med drugimi) so mu to izjavo hudo zamerili, češ da ne prispeva k miru in dobrim mednarodnim odnošajem. Poudarjali so, da so v času ko- rejske vojne ln drugje držali Ameriko »nazaj«, da se ne bi spozabila in začela kakšno nepremišljeno pustolovščino. Ko so pozneje sami začeli pustolovščino, so se vloge spremenile. Amerika je bila zdaj tista, ki je Francoze in Britance »držala nazaj«, seveda na veliko jezo Francozov in Britancev, ki so morali odnehati, preden so uresničili svoje napadalne načrte. Hkrati pa se je v Sovjetski zvezi, začelo gibanje, ki je imelo za cilj opozoriti na napake preteklosti, postaviti Stalina in njegovo početje v pravo luč in podpreti iskanje novih poti in samostojnejšega mišljenja, kot ga je kdaj koli dovoljeval pokojni samodržec. Pojavili so se izrazi, kot »boj proti kultu osebnosti«, »desta-linizacija« in podobno, vsi ti izrazi pa so pomenili, da se je Sovjetska zveza začela učiti od preteklosti. Tako nekako se je začelo letošnje leto. Obetalo je, da bo prineslo v mednarodni napetosti novo popuščanje, ki se je začelo s sestankom »štirih velikih« v Ženevi poleti 1955. zmago socialistične misM v mednarodnih odnosih, predstavljala je velik korak naprej v razvoju socialističnih držav na Vzhodu in ne samo v odnosih med obema vladama in partijama. In tako se je pol leta končalo zelo ugodno kljub raznim zapletom in nerešenim vprašanjem. Popuščanje mednarodne napetosti se je nadaljevalo, zaupanje med narodi je rastlo in oblaki na mednarodnem nebu so se redčili. Toda druga polovica leta je pokazala, da so nekje pod mirnim videzom tlela nerešena in zastarela vprašanja, ki so zahtevala rešitev, in grozila, da butnejo o pravem trenutku z vso močjo na dan. Pol leta v znamenju popuščanja napetosti Nato je prišel XX. kongres KP Sovjetske zveze, ki je v marsičem pomenil prelom s preteklostjo in važen mejnik v razvoju SZ. Generalni sekretar Hruščev ni samo opo-roril na potrebo miroljubnega sožitja med narodi, na utrditev prijateljstva z azijskimi državami, zboljšanje odnoša-jev z zahodnimi državami, ampak je na tajni seji poročal o grehih stalinizma in Stalina. Čeprav je bilo poročilo tajno, so verodostojni izvlečki kmalu prišli v javnost, ki je s presenečenjem ugotovila, da je Hruščev nenavadno ostro in odkrito govoril o Stalinovih zablodah in samovolji. Ta kongres sovjetske partije in poročilo Hruščeva na tajnem zasedanju sta >bila odločilna za poznejši razvoj v državah Vzhodne Evrope, ki so vedno bolj terjale lastno pot v socializem .in odstranitev vseh zaprek, ki so stale na tej poti kljub srditemu odporu birokratov in tistih ljudi, ki so pod Stalinovim plaščem uživali prednosti in lahko življenje. Medtem pa se je vedno bolj zaostrovalo nasprotje med kolonialnimi državami in njihovimi podložnik! V Alžiru je bitka besnela naprej in še danes ni končana, ampak gori 6 še večjim plamenom. Na Cipru je postajal položaj skoraj nevzdržen, toda Britanci so hoteli to oporišče za vsako ceno obdržati, ker so se jim majali položaji na Srednjem vzhodu. Izgon poveljnika jordanske arabske legije Angleža Glubb paše iz Jordana je bil samo eden izmed številnih znakov, da je Srednji vzhod v obdobju boja za neodvisnost in da se hoče čimprej otresti vseh tujih gospodarjev. V skladu s politiko trdne roke, ki jo na Cipru pooseblja guverner Harding, so Angleži nadškofa Makariosa odpeljali na oddaljene Sejšelske otoke ob vzhodni obali Afrike, misleč, da bodo s tem laže kos osvobodilnemu gibanju Ciprčanov. Toda zmotili so se, kakor so se zmotili njihovi družabniki Francozi, ki so sedem mesecev pozneje z zvijačo in v nasprotju z mednarodnimi določbami ugrabili pet voditeljev alžirskega osvobodilnega gibanja. Pozabili so, de gibanje narodov za osvo- boditev ni delo enega samega človeka in da odstranitev enega človeka ali nekaj ljudi ne pomeni konec takega gibanja. V svetovnem obsegu so se nadaljevali napori za razorožitev. Toda čeprav sta si Bul-ganin in Eisenhovver doslej izmenjala že precej pisem, čeprav je razorožitveni odbor OZN razpravljal o zračnem nadzorstvu; inspekciji važnih prometnih križišč, zmanjšanju poskusov z atomskimi bombami in znižanju števila vojakov, se to vprašanje bistveno ni premaknilo naprej. V takem vzdušju sta Bulga-nin in Hruščev aprila odpotovala na uradni obisk v Veliko Britanijo. To je bil prvi letošnji pomembni državniški obisk. Kljub nekaterim nasprotnim glasovom je svetovna javnost pozdravila odhod sovjetskih državnikov v Veliko Britanijo, ker je videla v tem prispevek za zmanjšanje mednarodne napetosti in poživitev trgovine med Vzhodom in Zahodom. Obisk v Angliji sicer ni potekel brez trenj (laburisti so najbolj delali preglavice Hruščevu, tako da je ta baje dejal, da bi bil konservativec, če bi živel v Angliji), toda splošna sodba je bila, da je bil obisk koristen. V vrsti pozitivnih in korisit-nih državniških obiskov je prišlo tudi do obiska predsednika Tita v Franciji, Spet je bilo v skupnem sporočilu potrjeno načelo, da morajo odnosi med državami ne glede na njihovo družbeno ureditev temeljiti na popolni enakopravnosti in ozemeljski nedotakljivosti ter na nevmešava-nju v zadeve drugih. Naša vlada je takrat obljubila tudi vso možno pomoč za miroljubno in pravično rešitev alžirskega vprašanja, toda poznejši dogodki, posebno napad na Egipt, so pokazali, da so francoski socialisti pozabili na vse svoje predvolilne obljube in izjave, da bodo storili vse za demokratično rešitev alžirskega vprašanja. Njihova poznejša dejanja so pokazala, da niso prav nič drugače ravnali, kakor bi ravnali najbolj zagrizeni kolonialisti. Zato je maja odstopil iz francoske vlade radikal Mcndes-Franoe, predvsem zaradi vladne politike v Alžiru. Letos junija je predsednik republike odpotoval na uradni ZA NOVO LETO voščimo vso srečo obiskovalcem našega kina in se jim še dalje priporočamo za obisk Oprava doma JLA Novo mesto DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA »NOVOLES« NOVO H E S T O s svojimi obrati: 2AGA SOTESKA, ŽAGA IN PARKETARNA V STRAŽI, GALANTERIJSKI OBRAT V NOVEM MESTU nudi cenjenim od jemalcem vse vrste rezanega les«, bukov in hrastov parket, lamel parket ter vse vrste lesnih galanterijskih izdelkov. Za vsa naročila se obračajte na NOVO LES, Novo mesto, telefon 50 in 109. ZA NOVO LETO ("KSniAMO VSEM DOBAVITELJ KM L\ ODJEMALCEM, ZELEC JIM MNOGO USPEHOV V LETU 1957! obisk v Sovjetsko zvezo. Hod tega obiska je bila skupna deklaracija jugoslovanske in sovjetske vlade, v kateri je bila izražena želja po enakopravnem sodelovanju med državami, po gospodarskem in kulturnem sodelovanju, ki naj prepreči cepitev Evrope in sveta na bloke, posebno pa je bilo poudarjeno načelo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti držav. Ta listina, ki je pomenila logično dopolnilo deklaracije obeh vlad, podpisane leto prej v Beogradu, je po svoji vsebini' in pomenu predstavljala Sredi julija so se na Brionih sestali predsednik Tito, premier Nehru in predsednik Naser, — Njihovo prijateljsko srečanje in razgovori o mednarodnih vprašanjih so vzbudili po vsem ■vetu razumljivo pozornost. Nerešena vprašanja butnejo na dan Če je bilo kdaj jasno, da je svet celota, je postalo to jasno ob nedavnih dogodkih, ki so na videz prekinili človekovo pot k miru in ogrozili sožitje med narodi. Hkrati z zadnjimi dogodka pa se je moralo tudi odgovornim državnikom sveta posvetiti, da se vsaka njihova napaka lahko stoterno maščuje in da je odstranjevanje posledic teh napak mnogo bolj dolgotrajno in naporno delo, kakor je bilo nepremišljeno dejanje, ki je sprožilo te posledice. Tik pred začetkom krize v mednarodnih odnosih je bil julija na Brionih sestanek med tremi državniki: Titom, Nehrujem in Naserjem, ki ni prinesel ničesar senzacionalnega, pač pa je ponovno opozoril svet, da enakopravnost med narodi niso sanje ali prazne besede, temveč nujna potreba časa. Kmalu nato je prišla nacionalizacija Sueškega prekopa. Ze tako in tako nemirni Srednji vzhod je postal še bolj nemiren. Arabski svet, politično še razdvojen je zahteval vedno več pravic zase. Svobodo za Alžirce boljše življenje za vse. Naser je tako poslal osrednja postava v teh prizadevanjih. Velika Britanija in Francija sta takoj prešli v ofenzivo. Začeli so se sestanki, diskusije, obtožbe in še marsikaj drugega, toda Naser je odločno vztrajal ob pravici, da sme vsaka država podrža-viti tisto, kar je na njenem ozemlju. In S,ueški prekop teče skozi egiptovsko ozemlje — je trdil Naser. Zahod se je zbai za nafto, zba! se je za svojo življenjsko raven, pravzaprav se je zbal tudi za svoj ugled, ugled pa v tej zvezi pomeni ohranitev vpliva na Srednjem vzhodu. Le da ga je Zahod skušal ohraniti po napačnih poteh. Toda kljub vsem prepirom in različnim stališčem je le bilo videti, da se bodo začela temeljita pogajanja za rešitev spora. Vsakdo bi moral nekaj popustiti, toda sporazum bi bil dosežen. V tem pa sta se Velika Britanija in Francija odločili za tvegan korak, ki je spodletel ln jima prinesel satno škodo — gospodarsko in politično. Napadli sta Egipt z izgovorom, da bosta ločili Egipčane in Izraelce, ki so bili vdrli na egiptovsko ozemlje. Ta izgovor je bil tako slab, da je skoraj ves svet označil anglo-francosko dejanje za tisto, kar je v resnici bilo: agresija. Medtem pa je prišel na Madžarskem oktober, datum, ki je pretresel svet. Ne morda v smislu nekaterih propagand-istov na Vzhodu in Zahodu, ki ga skusit j o izkoristiti za svoje namene oziroma prikrivati vzroke za madžarski upor. Pretresel je svet, ker je opozoril na to, da mora imeti vsak narod pravico do svobode, socialne pravičnosti in življenja. O Madžarski in 23. oktobru bodo pisali še debele knjige, pa tudi v teh debelih knjigah bodo najrazličnejša tolmačenja in podatki. Pravzaprav je bilo to tragično zmagoslavje ljudstva, ki si ni pustilo vzeti svojih pravic. Vsi vemo, kako so potekali dogodki od ustanovitve Nagvove vlade, prve sovjetske intervencije, padca Nagvove vlade, ustanovitve Kadarjeve vlade, do ustanovitve delavskih svetov, druge sovjetske intervencije in prav zadnjega 'razvoja dogodkov, ki je položaj na Madžarskem, žal, poslabšal. Pozornost sveta se je obrnila na madžarske dogodke. Za marsikoga so ti dogodki pomenili prelepo priložnost za ribarjenje v kalnem in za plašč, port katerega je skril lastne grehe. Tako je prišlo v Franciji do pravih napadov na sedeže KP in do obračunavanja s komunisti. Ne glede na takšno ali drugačno stališče uradnega vodstva francoske KP je srd francoske desnice skrival v sebi tisto znano resnico, da tisti, ki je tat, sam najbolj vpije: »Držite tatu!« Dogodki na Madžarskem pa so se tragično zapletali in se še zapletajo. Domovino je zapustilo več kot 130.000 Madžarov, kar ni malo, če pomislimo, da je Madžarov manj kot 10 milijonov. V splošni zmedi glasov, vpitja ter obtožb in proti-obto/b je prišel Titov govor v 1'ulju, ki je zaradi svoje tehtnosti In odkritosrčnosti vzbudil pozornost vsega sveta. Ves svetovni tisk je pisal o njem. Resnejši časopisi so ga objavili zelo obširno in tuda v celoti. Zanimivo je, da je bil v celoti ali skoraj v celoti objavljen na Poljskem in Madžarskem, medtem ko ga je »Pravda« v Moskvi objavila le v izvlečkih, katerim je primešala svoja komentarje. V Pekingu so govor pred kratkim v celoti objavili. Ta govor pomeni eno najbolj zrelih in verodostojnih ocen madžarske tragedije: korenine zla so v prizadevanjih, da bi Stalinov sistem znova oživel; obe deklaraciji, sklenjeni med našo in sovjetsko vlado, bi morali veljati za vse narode; Madžari so zahtevali odhod stalinističnih elementov; to ni bila kontrarevolucija... Medtem pa se je OZN lotila tudi madžarskega vprašanja, čeprav ji je že napad na Egipt povzročal veliko glavobola. V Egiptu se je položaj toliko zboljšal, da so Angleži in Francozi privolili, da se bodo umaknili. Ustanovljena je bila mednarodna sila OZN, začelo se je čiščenje Sueškega prekopa, na Zahodu pa spraševanje vesti in ocenjevanje škode, ki je bila že povzročena, in škode, ki bo še postala očitna s časom. Tako je Generalna skupščina razpravljala in sprejemala resolucije. Zahod je 7. delno rešitvijo sred-njevzhodne krize tako rekoč naperil vse svoje topove na Madžarsko. Kljub srditemu odporu Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav je vprašanje Madžarske prišlo na dnevni red Generalne skupščine, ki je naposled sprejela s 55 glasovi resolucijo, V kateri obtožuje SZ kršitve Ustanovne listine OZN. Od SZ zahtevajo, naj umakne svoje čete iz Madžarske pod nadzorstvom opazovalcev OZN. Toda sovjetske čete se nočejo umakniti in z resolucijami vprašanje še ni rešeno. Naša delegacija se je vseskozi trudila, da bi konstruktivno prispevala k rešitvi trnovega madžarskega vprašanja. Ni razvnemala že tako in tako razburkane strasti v OZN, ampak je zmeraj skušala najti pot do sporazuma. Jasno je povedala, kakšno je naše stališče. Načelno smo proti vmešavanju katere koli tuje -tiržave v notranje zadeve Madžarske, ali drdge države, priporočali smo odhod generalnega sekretarja Hammarskjoeida v Budimpešto, česar madžarska vlada, žal, doslej še ni sprejela, poudarili pa smo, da nekateri na Zahodu izkoriščajo madžarsko tragedijo za se- v drugačno smer, čeprav ni mogoče trditi, da ne bi madžarski opomin pomenil navsezadnje tudi koristen kažipot za prihodnost, da se ne bi ponavljale pretekle napake in zablode. Skoraj hkrati z madžarskimi dogodki je prišel na Poljskem na oblast Gomulka, človek, ki ga Stalin ni mogel streti. Skupaj z novimi ljxidmi vodi zdaj Poljsko po težavni poti neodvisnosti in socializma. Gospodarskih in političnih težav ni. malo. Toda Poljska si je priborila neodvisnost in pravico do svoje poti v socializem brez krvi. Zdaj gre za to, da to pravico utrdi in da pokaže uspehe te svoje poti. Na političnem področju uspehi niso izostali. 2e splošne volitve, ki bodo 20. januarja 1957, so dokaz za to. Za gospodarstvo pa je bil čas od oktobra doslej le prekratek. Poljsko gospodarstvo je v preteklosti hudo trpelo. Pretiran razvoj težke industrije in birokratski odnosi v vsem gospodarskem in javnem življenju so zavirali pobudo delovnih ljudi. Poljska se energično otresa spon preteklosti, ne da bi zavrgla tistega cilja, v katerega so verjeli najboljši Poljaki tudi v najhujšem obdobju Stalinove tiranije: v socializem. Poljska mora uspeti in se krepiti, ker je od njenega vzgleda najbrž odvisna tudi usoda Madžarske. Leto 1956 se torej ne končuje tako, kakor bi si želeli. Marsikaj je skalilo mednarodne odnose in mnogo truda in spretnosti bo treba, če naj se zadeve spet uredijo. Toda položaj le ni tako brezupen* Nihče namreč ne računa na vojno, ker ves svet dobro ve, kaj bi nova .vojna pomenila. Potemtakem bo treba iskati rešitve in ko bomo rešitve našli, bomo in bodo ljudje po vsem svetu bolje razumeli nauk zadnjih tragičnih dogodkov. Ta nauk pa je: da se ne bi ponovile zablode preteklosti. Čestitki iz Banje Luke Preteklo nedeljo smo se zbrali fantje iz novomeškega okraja in skupno brali novice in drugo iz domačega kraja, katere nam je prinesel Dolenjski Ust. Zelo smo hvaležni za te vesti, saj nas prav vs& zanimajo. Pošiljamo vsem ob novem letu borbene pozdrave in vam želimo obilo sreče. Zahodni kiparji: »Se ta material uporabimo, pa bo stvar popolna« (Slovenski poročevalec) jo madžarsko tragedijo za sebične namene. Izrazili smo tudi naše nezadovoljstvo in ogorčenje nad ugrabitvijo bivšega madžarskega minislr- »kega predsednika Nagya in njegovih tovarišev, ki so dobili zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu v Budimpešti od 4. do 22. novembra. Toda nikoli nismo prilivali olja na žerjavico, ker smo upali. °.a se bodo razmere vendarle nekoliko uredile. Položaj na Madžarskem ni rožnat. Odyor proti Kadarjevi vladi, ki jo podpirajo sovjetska vojaška oblativa, ni splahnel. Tudi Kadarjeva vlada ni x razpustitvijo centralnega delavskima sveta in pokrajinskih svetov prispevala k pomiritvi. N;mpro'no, smatrala je za potrebno, da razglasi po vsej državi nagla sodišča. Razvoj na Poljskem poteka Se posebej čestitamo svo-jim domačim, bližnjim 2non* cem in sorodnikom rojaki V, pošte 1232 Banja Luka: Milan Rogelj, Janez Muhič, Jože Žagar, Viktor Sta jkovec, Frane Obrč, Alojz Stangelj in Anton Zupet, Iz istega kraja pozdravljajo in Želijo veliko sreče- in zado« voljslva v novem letu 1957 staršem, sestram, bratom, sorodnikom in prijateljem fant' je trebanjske občtiie, ki služijo vojaški rok v Banja Luki: Alojz UdovlČ, Stanko Lo-vriha, Vinko Zupančič, Frano Ceh, Rafael Strajnar, Aloja Zupančič, Jože Longar ln Mirko Starič. __Joj! Pol človek — pol živali Uboga Grič ar i ca!« Da, bila je zares uboga. Ka^ ko — tega obe gospe niti slutili nista ... Kar je ubogo Anino srce šele od daleč začelo slutiti, to je v tem trenutku treščilo z neusmiljeno jasnostjo vanjo: bebec!... Neozdravljiv telesni in du* ševni pohabljenec! Pol človek — pol žival!... Ko sta se dekli vrnili pa posteljnino, sta dobili gospo nezavestno na tleh. Mart j9 še vedno stal ob zidu, kamer ga je bila postavila mati. Dekli sta priskočili gospe na pomoč, on pa je zablebetal: »Marnamam-lala-bab!« in se nedolžno smehljal izpod gostih, zlatih kodrčkov. Bum! — Bum! — Bum! Trije streli iz trdnjav-skih topov so pretresli ozračje. Turki! Ana je skočila s klopi. Ozrla se je na levo: na Rožnem hribu je vstajal steber dima! Na desno: Miklavž, Jera — povsod Že gore grmade! Pograbila je Marta, ki je racal proti vodnjaku, ga dvignila, prijela Adama za roko in stekla proti izhodu, planila čez Rožno ulico in skozi vrata domačega dvorišča. Vsa zasopla je z otrokoma pritekla skozi temni, obokani prehod na sprednje dvorišče, vse zastavljeno z vedri apna in barve — pleskali so že dozidano prvo nadstropje sprednje stavbe. Jakob je zaklepal pisarno. Na gla^-i je imel železno čela- Ivan Koch: SMT PRIDE PO BOGATINA do, na prsih vrh usnjenega telovnika svetel oklep. Ozrl se je na ženo in ji pokimal: »Zdaj so pa tukaj!« Poslovodja Matej Vrbič je pritekel iz skladišča s svežnjem ključev in planil skozi vežo, da zaklene obe prodajalni. Nekaj drugih uslužbencev se je s preplaienimi obrazi nagnetlo iz skladišča na dvorišče. Gričar je pomolel ženi ključe pisarne: »Tu jih imaš, žena! Naroči deklam, naj hitro znosijo nekaj hrane v kletno skladišče ln umaknite se vanj, če bi Turki začeli streljati s kanoni. Pošlji nam opoldne nekaj jedi na utrdbe! Janček! Ti ostani pri gospe!« je zapove-dal svojemu trgovskemu vajencu. Potem je položil bledi Ani roko na ramo in jo po-tresel: »Kar brez skrbi, Ana! Novomeške utrdbe so doslej vzdržale vsak turški navaL In vojaštva je zdaj v mestu, da še nikoli ne toliko.« Pomirjevalno je potrepljal ženo po rami in ji prišepetal: »Saj si moja hrabra ženka!« Nato se je obrnil k uslužbencem: »Fantje, zdaj pa kar z menoj! V mestni orožarni bomo dobili puške, meče in vse, kar bo treba. Zbogom, žena! Adam, priden bodi in mamice se drži J Ana, pripravi prostor za begunce iz okolice! Zbogom!« V veži sa. je še enkrat obrnil in pomahal z roko. Mimo njega je pritekel poslovodja in izročil Ani ključe skladišča in prodajalne. »Zbogom, gospa!« »Zbogom, Matej! Pazite na gospoda!« »Bom, gospa. Brez skrbi naj bodo!« Tekel je z.a drugimi. Brez skrbi! Katera žena bo zdaj v mestu brez skrbi? Toda potlačila je strah v svojem srcu. Zagledala je dekle, ki so prišle — kravja dekla Tona iz hleva, pestrna Micka in kuharica Katra iz dvoriščne stavbe — in preplašeno gledale gospodarico ... Pogum! Mir! Mir za vsako ceno, da ne napravi brezglave zmešnjave v hiši! »Katra! Kosilo bo treba danes nest: gospodu in uslužbencem na utrdbe. Nesla ga bo Micka in spremil jo bo Janček, da bosta hitreje našla naše ljudi. Tona in Micka! Vedve znosita zdaj vse fantovske reči, obleke in posteljnino in vse njihovo pohištvo v staro skladišče poleg trgovine! V izpraznjeno novo skladišče pa nanesita slame s poda za begunce iz okolice! Janček, pomagaj jima!« Res so bili Anini ukrepi potrebni. Ze četrt ure pozneje so pridrevili po Zidani ulici prvi begunci na trg. Mestni svetovalec, stari gospod plemeniti Raab je prevzel dolžnost, da porazdeli begunce po hišah in po dvoriščih. Čeprav so bile vse hiše v mestu prenapolnjene z vojaštvom, je bilo treba najti prostora za ljudi, ki bi bili tam zunaj mesta zapisani strašnemu pokolu ali nič manj groznemu suženjstvu. Ze je stal, stari »kvartirni mojster« Raab v Gričarjevi veži: »Gospa Gričarica! Prosim, naj vzamejo pod streho be- Pogled na Novo mesto z južne Odvedel jih je čez trg proti Dolenjim vratom, kjer so pričakovali najhujši pritisk ob prvem navalu. »Od kod ste?« je Ana vprašala ženske. »Iz Bršljina.« »Pojdite za menej!« Peljala je ljudi čez dvorišče in skozi prehod na zadnje dvorišče. Pokazala jim je kolarnico, kamor so dekle že nanašale slamo. »Živino pripnite tod na stebre ograje, lahko jo privežete tudi na vrtu tu čez ulico, nasproti dvoriščnih vrat. Ako boste hoteli kaj kuhati, prosim, ne zažigajte tukaj nobenega ognja, da ne nastane požar! Pridite na sprednje dvorišče! Tam bomo kuhali za vas. Izberite štiri ženske, ki bodo nosile vodo iz vodnjaka na vrtu v podstrešne čebre, da nam Turki ne zažgo streh nad glavami!« »Bomo že vse naredile, gospa! c Ana Gričarica se je vrnila. Na sprednjem dvorišču jo je že čakala skupina ljudi z Melarjeve pristave. »Kar vas je mož, zglasite se na magistratu! Ženske, znosite svoje stvari sem noter!« Pokarala je na novo skladišče, v katerem so bili poprej domači uslužbenci. »Naša gospa so sporočili, da pridejo za nami iz Bršljina. Hlapec bo s konjem pripeljal staro gospo in otroka.« »Ze prav! Spravili jih bomo gor v naše stanovanje.« Razen voza, ki je takoj nato pripeljal Melarjevo mater, ženo in otroke, sta se ustavila pred Gričarjevo hišo še dva voza kmeta Janeza Kovačiča. Na enem je ležala zakopana v kupu posteljnine bolna Ko-vačička, na drugem njeni štirje otroci, prašič, nekaj vreč žita, kurnik s kokošmi in ne- strani ali Karlo vška vrata (arh. cija iz »Gričarjev« mizo v staro skladišče. Zaklenila je vhod v novo skladišče in še onega v staro. »Tako, zdaj se pa kar vselite strm! Noben izstrelek vam tukaj ne more do živega. Vaša žena bo imela mir. Nekaj slame vam pošljem, da boste vsi imeli ležišče. In naša dekla naj vam pomaga prenesti ženo sem! Takoj jo pokličem!« »Gospa, nikoli jim ne pozabim, kako so dobri z nami!« Zamahnila je z roko in odhitela, da pokliče Tono. Tako se je sukala med begunci, dokler niso bili vsi spravljeni pod streho. Nastavila je še tri begunke, da so napravile sredi dvorišča ogenj in v dveh velikih kotlih skuhale kosilo za vse begunce, ki so se zatekli h Gričarjevi m. Nato se je -Ana vrnila k svojima otrokoma, ki sta se medtem brezskrbno igrala v predsobju in na hodniku: »Katra, ali bo kmalu kosilo za naše ljudi?« »Je že, gospa. Naj pogledajo! V dva velika lonca sem pripravila vse skupaj, meso in prikuhe v enega,, solato v drugega. Se po košaro grem v shrambo. Oni pa naj pokličejo Jančka in Micko!« Komaj sta Micka in Janček s kosilom odšla, je zazvonilo po vseh novomeških cerkvah, znamenje, da so se Turki že privalili pred mesto. Takoj nato se je streslo ozračje od zamolklega groma topov. Topovom z utrdb so kmalu odgovorili turški topovi z Grmskega griča, nedolgo potem pa tudi že iz Ragovega loga. Vmes se je slišalo tre-skanje pušk ... Na Gričarjev vrt je Jurij Schever poslal četo strelcev in jih razvrstil za strelnimi linami za primer, da bi Turki poizkusili s konji preplavati Krko na jej strani. Prav tako je zavaroval obzidje višje zgoraj na vseh vrtovih do mestnega špitala. Vendar ni bilo verjetno, da bi Turki tvegali odločilen napad s te strani, ker je bil breg tukaj tako strm in skalnat, da je bil za Marijan Mušič, 1956) — ilustra- konje nedostopen. Topovi, ki so jih Turki nastavili v Rago-vem logu, so bili bolj lahke vrste in v mestu niso napravili prevelike škode, ker so bili izstrelki komaj za jajce debeli. Nekaj izstrelkov je priletelo tudi v dvoriščno stavbo Gri-čarjeve hiše. A debelo zidovje jih je vzdržalo. Toda Ana se je bala, da ne prileti krogla skozi okno. Zato je spalnico takoj preselila v novo nadstropje sprednjega krila, ln sicer v obokano sobo, obrnjeno na dvorišče in od vseh strani zavarovano. Ko so dekle odnašale lz dvoriščnega krila postelje, je prišla Ana z Martom po hodniku in se ustavila tik okna male sobe, kjer je bila nastanjena stara gospa Melarjeva. Ana se je umaknila k zidu za oknom, da bi pustila Micko in Tono rAimo. Zdajci pa zasliši Tri dni so Turki oblegali mesto in ga naskakovali od vseh strani. Toda globoka Krka, strmo skalovje, debelo visoko obzidje in številni hrabri branilci na njem — vse je kljubovalo tudi najsr-% ditejsim naskokom. Po treh dneh so Turki preko neči izginili. Le strašno razdejanje po novomeški bližnji in daljni okoli je še govorilo o njih. Tisto noč so gorela' vse vasi naokrog, da je žarelo nebo v krvavem žaru. Mnogo ljudi in živine so Turki zajeli po gozdovih in vse deloma poklali, deloma odpeljali. Požgali so tudi Gričarjevo pristavo in sosednjo Luterčo vas. Ljudje so se z živino rešili pravočasno v gozdove. V tistem letu so Turki š8 enkrat preplavili Slovensko krajino. Ustavili so se tudi pred Novim mestom, toda z istim uspehom kakor prvikrat. Nekaj tednov pozneje je bilo po sedemletnem vojskovanju na Ogrskem in v naših deželah sklenjeno s Turki premirja za pet let. Kralj Ferdinand se je zavezal, da plača trideset Ivan Koch: TOVORNIKI razgovor stare gospe s svojo snaho. »Kolikšni pa so Gričarjevi otroci?« »Starejši je menda v šestem letu, mlajši pa v četrtem. Saj so ju videli, tamle na hodniku sta se igrala dopoldne.« * »Tista dva sta Gričarjeva? tisoč dukatov tributa. »Kje jih bo neki vzel!« je zagodmjal slaščičar Krajec, ko je mestni bobnar razglasil nekega dne vest o pomirju in tributu. »Kje drugod kakor iz naših žepov!« se je zadri poleg nje* ga stoječi usnjar Vojska, se za srečo otrok J. Klobučari«: MEHOV O Ivan Koch: K O V A C I (Iz Valvasorja) gunee iz Bršljina iri z Melarjeve pristave! Ce nI v hlevu prostora, naj priklenejo živino na vrtu!« »Prav, gospod Raab!« Stari Raab je tekel dalje. »Pospravite vse vozove iz kolarnice, da bo dovolj prosto-^ ra za ljudi!« je zapovedalaT Ana deklam. Sama je sla z otrokoma za Katro, ki je kuhala že v novi, trdno obokani kuhinji v novo sezidanem prvem nadstropju sprednje stavbe. Zaklenila je vrata nad stopnicami in postavila Marta na tla. Prijela je vedro, polno barve, ki so jo bili pleskarji pozabili sredi hodnika, in odnesla vedro in čopiče po hodniku v shrambo. Vzela je metlo in pomela hodnik in široko predsobje. Iz kuhinje je prinesla polno naročje de-ščičnih odrezkov in jih stresla v predsobju na tla. »Tukaj imata lepe deščice, pa se igrajta!« je rekla otrokoma in zaklicala v kuhinjo: »Katra! Poglej včasih, kaj delata otroka in daj vsakemu jajce za predjužnik! Zakleni za menoj vrata!« Odšla je in skozi vrata z gosto železno mrežo pokimala Katri, ki je zaklenila za njo. Ko je prišla Ana po stopnicah navzdol, so že prihajali po veži prvi begunci. Ženske s culami so vodile otroke. Možje z živino, obloženo z vrečami, so prihajali z vsakovrstnim orožjem v rokah: z vilami, sulicami, nasajenimi kosišči. malokateri s puškami in pištolami. S ceste je prihitel za njimi mladi Scheverjev lovec Andrej. »Vsi možje na utrdbe! Za menoj!« kaj posodja. Vsak voz je vlekel po en vol, zraven pa je bila privezana krava. »Cela procesija voz čaka pred Gorenjimi vrati, da se zapeljejo čez most in skozi vrata v mesto. Komaj smo prišli na vrsto. Pravijo, da se Turki že valijo od Mehovega DPM v Metliki šteje »0 članov. V društvu sodelujejo predvsem žene, prosvetni delavci in drugi. Društvo pomaga reševati socialne in vzgojne probleme in pomaga zlasti pionirskim i organizacijam. Organizira fazne "otroške praznike: Novoletno jelko, otroško ma-škerado, praznovanje pomladi in organizira kinopredstave za otroke. Staršem pomaga naše društvo z vzgojnimi predstavami in z vzgojno svetovalnico. V Metliki smo tako svetovalnico ustanovili že lani, toda žal prihajajo starši le na poziv, nekateri pa sploh ne. Na pobudo DPM je bil pri občinskem ljudskem odboru v Metliki ustanovljen svet za zaščito matere in otroka. Društvo je organiziralo dve predavanji: dr. Leon 21ebnik iz Ljubljane je predaval O vzgoji mladine za zakon, dr. Moškon pa pripravili samostojno akademijo, na kateri so sodelovali sami otroci. Največ skrbi je društvo posvetilo pripravam za ureditev otroškega igrišča. Odbor je imel preko leta 12 sej in prav na vsaki so razpravljali o ureditvi igrišča. Povabili so zastopnika CHZ iz Ljubliane. Prostor je bil izbran z odobritvijo dr. Mete Skrget, toda iz finančnih razlogov ga nismo mogli urediti. Na predzadnji seji Je bila navzoča' tudi ing. trh. Gizela Suk-lje. sporazumeli smo se. da bo igrišče pri gradu. Popravili bomo zid, priskrbeli novo ograjo ln kupili potrebno opremo za igrišče. Načrte bo naredila tovarišica Mladenka Hanzelj. Pred kratkim Je društvo dobilo od okrajnega odbora DPM Novo mesto obleke, ki Jih Je razdelilo najbolj potrebnim otrokom. Za občinski praznik je bila brezplačna kino predstava za otroke iz Metlike in okolice, v osnovni šoli pa so imeli čajanko. Kupljen j« tudi diafilm »Rdeča kapica«, ki so ga predvajali otrokom. Kupili bodo še več takih filmov. Za letošnjo Novoletno jelko priprav« ljajo še prav posebno pester spored. Za obdaritev otrok bodo prispevala podjetja in ustanove. Člani, kot rudi ostali, ki so sa udeležili občinskega zbora, so bili z delom društva zelo zadovoljni, V nov upravni odbor so bili po večini izvoljeni prejšnji člani. Med sklepi so: ureditev igrišča in stalna pomoč ljudski oblasti in prosvetnim delavcem ter vzgojiteljem pri reševanju vzgojniH vprašanj naše mladine. Regina Fir TEŽAVE \0V0MESREGA VRTCA Srednjeveška karikatura požerušnih menihov in nun sem,« je pripovedoval Kovačič Ani Gričarici, ko jo je zagledal na dvorišču. »Gospa, dva voza sem pripeljal. Ali naj ju zapeljem naokoli? Bolno ženo imam na enem.« »Hm, bolno ženo imate? Joj, kam pa naj jo spravim? No, pridite z menoj! Pisarno bom izpraznila, pa se lahko naselite vanjo. Prazna vozova in živino pa zapeljite naokrog na vrt!« Ana je odklenila pisarno in s Kovačičem sta znosila vse trgovske knjigo in te pisalno o otroških nalezljivih boleznih. V zimskem času je društvo organiziralo smučarski tečaj za o-troke, vodil ga je učitelj Dragoš Janez. Tudi potrebno opremo za otroke je nabavilo društvo. V društvenem odboru je delo razdeljeno po sekcijah. V tem letvi so Člani pripravili praznovanje otroških praznikov, ki so prav lepo uspeli. Predšolski In šolski mladini so priredili v domu Partizana Novoletno jelko. Sodelovali so tudi šolski otroci s programom. Sredstva je društvo v Metliki zbralo za ves okoliš občim Metlike. V februarju mesecu so priredili otroško maškerado s čajanko Organizirali so za prvomajske praznike pra/.novante pomladi v naravi s pogostitvijo o-***»k. Za praznik žena 8. »••••rc* ■<* Na položnem gričku nad mestom stoji velika vila. Prelep razgled na vse strani, obširno zemljišče, sadovnjak, vrt, travnik. Iz vile je dan na dan čuti ščebetanje otroških grl. zdaj zdaj pa se usujejo z vriskom in krikom na vrt ln se razbeže po travniku in sadovnjaku k svojim igram. Zlasti privlačen je novi peskovnik, za katerega ureditev je dal okrajni zavod za socialno zavarovanje 20.000 dinarjev. To Je vladarstvo otrok — otroški vrtec. Lepo je tu. Tudi notranjščina Je okusno urejena in otroci se počutijo bolje kot doma. Mično poslikane stene sob, pisano barvane mizice in stolčki, kupi igrač, prijazne vzgojiteljice — skratka vse, česar 'je otroku v takem domu treba, le vse Je premajhno. Sedemdeset otrok se tu skoraj že duši. Prostora primanjkuje že za navadni pouk, kaj šele za igre, ki so omejene v grdem in zlasti zimskem vremenu le na sobe. Zelo primanjkuje otroških »delavnic«, kjer bi se malčki Igraje naučili raznih spretnosti. V stavbi ni prostora za vzgojiteljice in učiteljice. Trenutno so nastavljene v vrtcu le tri, ki pa ne morejo Imeti stanovanja v stavbi vrtca. Ena od njih se vozi vsako Jutro lz Metlike v Novo mesto. Ker Je doma izven Metlike, mora vsako jutro vstati že ob treh, če hoče priti pravočasno na vlak. Zato bo treba čimprej misliti na dozidavo potrebnih prostorov. Velik problem Je tudi vodovod. Ustanova s 70 otroki nima tekoče vode! V stavbi so nameščene Školjke in pipe. urejena je sploh /sa potrebna vodovodna napelja-/a. samo — prikllučka ni. Treba b' bilo izkopati 60 do 70 metrov oolg jarek, kamor bi položili priključne cevi — vetidar za vrtec ni delavcev, da bi ta jarek tzko-..*:» **r««jfasTio so bil" Izmenjane vodovodne cevi pri vseh niže le* žečih hišah, za kar Je bilo seveda treba izkopati jarke. Kljub pravočasnemu opozorilu uprave vrtca izkopa niso naredili do stavbe, ne položili cevovoda, čeprav Je bila takrat najlepša in najcenejša priložnost. Pa ne samo to. Vrteo Ima na -razpolago določeno vsoto denarja za ureditev vodovoda, k4 bo zapadla, če letos ta dela nO bodo izvršena. ObLO in uprava vrtca sta pravkar v dogovoru z lastnikom vile, da bi jo ta prepustil vrtcu. Ce bo uspelo'vilo dobiti, bo resnično takoj nujno potrebno pričeti z adaptacijami, kar bo ob razumevanju in podpori oblasti lahko hitro urejeno. S tem pa vendar 5p ne bo zadoščeno vsem potrebam. Kandlja namreč tudi nujno potrebuie svoj vrtec, zanj je potreben prostor, predvsem pa denar za zidavo. Kandljanar-Ji menijo, da bi bilo pametno uporabiti v ta namen zabetonirani in podkleteni del stavbe na bivšem stadionu. Tudi v Briljinu, kjer nastaja novo industrijsko naselje, je čedalje veo» J a potreba po otroškem vrtcu. Pozdrav graničarjev Tudi mi graničar ji, ki služi-mo vojašk< rok na meji Jugoslavije in Romunije v Banatu, želimo preko našega, priljubljenega Dolenjskega lista našim staršem, znancem, Prijateliem in vsem bralcem Dolen-V-*ga lista srečno novo leto 1957! Franc Kump, Vene Fabta* in Karlo Mrvar, v. p. 6405-3^ Nakovo, Banat. ŽIVOBARVNE OBLEKE SKRBE ZA OTROKOVO VAR« OS T »NA PODSTREŠJU SMO SI UREDILI LEPO SOBO« Zadnja leta naa je mnogokrat iznenadila kakšna zanimiva ugotovitev na tem aH onem področju znanosti. Zlasti med starši pa je našla živahen odmev naslednja: Strokovnjaki svetujejo starcem; Oblačite otroke v živo-barvna oblačila. S tem poskrbite za njihovo varnost! Šoferju, motoristu, kolesarju alf vozniku mnogo bolj vzbudi pozornost otrok v rumenem, rdečem, kob alt no - modrem sli živozelenem oblačilu, kot sivo, rjavo ali drap oblečen otrok. Zamislimo se nad tem. Tik pred avto skoči deklica. Ce šofer nanj« ni postal pozoren še preden je hotela prečkati cesto, bo verjetno prepozno. Ce pa jo je n. pr. zaradi njene rdeče rutke uzrl že, ko se je pripravljala, da steče s pločnika čez cesto, bo zmanjšal hitrost sli vsaj še prav čas zali upal. Lahko rečemo, da jo je barva rute rešila. — To je seveda idealna razlaga gornjega nasveta. Kjer je promet prav živahen, bo šofer težko pravočasno uzrl vsakega otroka. Ce Je obvarovan vsaj kateri otrok, je vredno, da ta nasvet upoštevamo. Laže bomo nasvetu sledili, ker nam omogoča, da otroka mladostno obiščemo. Take žive barve fa napravijo ljubkega; všeč bo nam, vsem, ki ga v njih vidimo in všeč bo sebi samemu. Menimo, da bo kaj težko upoštevati ta nasvet. A treba bo le kreniti g poti, ki jo tako vztrajno hodimo po sledeh naših prednikov. Ker je nas mati oblačna pozimi v sive>plašče, naj hod jo taki tudi naši otroci. Mora res naš sin vsako drugo jesen dobiti nov. plašč, ki naj ga skrbno pazi, ki mu je pogosto prevelik, pretežek in (ker nikdar ne miruje) tudi pretopel? Vemo, da se pozimi najbolj« počuti v smučarski obleki; naj bo torej v toplem spodnjem perilu, smučarskih hlačah, karirani srajci in smučarskem puloverju, — preko lega pa v živobarvni vetrovki, ki ima flanelasto podlogo. Pa hčerka? Tudi njej bo pristajalo takšno oblačilo. Ce Še na ovratnik športne bluze pri-š i jemo bel ovratnik in ji v lase pripnemo drobno pentljo, ki pri nošenju kape ne bo na- poti, ne bo njen dekliški Izgled prav nič trpel. V toplejših zimskih dneh bo hlače zamenjala s športnim krilcem in plaščem, ki ga nosi jeseni ln pemiadi, fant pa bo namesto svitra oblekel brezrokavnik. — Ce je otrok bolj rahlega zdravja, vendar ne bolan, je zanj dobrodošla tale novost: namesto navadne, podložene vetrovke naj nusi daljšo, podloženo z janjčjo kožo. Sega čez boke, otroka zelo greje — in je letos zlasti moderna. Primerna je lz karirastega volnenega blaga namesto iz balonske svile. Manjši otrok pa gotovo ne more shajati brez plaščka, vas zanima. Toda tudi zanj smo zadnje čase večkrat videli na cestah večjih mest silno praktično novost: oblačilce iz balonske svile v enem kosu. Spredaj se zapenja z zadrgo, rnanšeti in robovi hlačk so pleteni iz tople volne, ovratnik pa je mehek zajčji kožušček. Tak »pajac« ima toplo pleteno podlogo. Otroku je v njem enakomerno toplo, pri hoji in sankanju ga ne ovira in gotovo je tudi cenejši kot plašček, ki pokrije mnogo manj telesca, zaradi Česar je treba otroku nabaviti še volnene ali suknene dolge hlače. Malo pozno prihajajo tile no v barvi, ki sera jih uvodno naštela. Novoletna jelka je pred vrati. Ze nekaj časa nas narahlo preganja skrb, kaj naj otroku nabavimo. Menite, da ne bo sin nad vse vesel živo-modre, hčerka pa živo-rdefe vetrovke (s kapuco s spremlnjasto svilo)? Ker je material za ta oblačila res trpežen, nepremoč-ljiv in ker lahko zaradi oprijetih manšetov in pasu krojač dela ta oblačila malo večja, bo že skrb za obleko otroka v prihodnji zimi odložena. Morda tudi zaradi tega velja preizkusiti na lastnih otrocih te zanimive novosti? Z. Guzej Niso mnogi podstrešni prostori dostikrat le skladišča »odpada« kljub požamo-varnostnim predpisom? Vam je všeč kot v taki podstrešni sobi, ki ga je umna gospodinja v posvetovanju * arhitektom preuredila v spalnico za odrasla sinova? Zavese, posteljna pregrinjala in preproga dajejo videz, da je poševna stena celo dobrodošla. Tudi naš gost lahko tu prenoči. Seveda pa ta prostor pogosto zračimo, ker bi v zatohlem zraku nizek strop moreče vplival. Jih cenimo Nekaj skromnih besed o pomembnem delu gospodinjskih učiteljic SLADKORČKI Za NOVOLETNO JELKO razveselimo otroke z doma pripravljenimi sladkorčki. Pripravimo jih kar na hitro in z malimi stroški, SPLOŠNO NAVODILO. Kuhaj 80 dkg sladkorja v kockah z vodo ali drugo tekočino v količini skodelice za kavo tako dolgo, da •e primerno zgosti, to Je dotlej dokler žlička tekočine, ki Jo odvzame*" in naglo meSaš v porcelanasti posodi, ne postane bela in penasta. Tako mesas" zmes vedno dalje, dodajaj jo po žličkah (na1-bolje, da delata to dve osebi) dokler ne porabi* vse vrele zmesi. Nato Jo naglo zvrneš na desko, ki »i Jo že prej pokrila z mokro in lzžeto platneno ruto, hitro pokriješ z drugo, enako namočeno v mrzlo vodo in dobro izžeto, ter med rutama izvaljaš sladkorno te-eto do primerne debeline (ne pre-tenko, ker se lepše reže). Takoj nato ga razrežeS z nožem v primerne kvadratke, katere posušiš na porcelanastih krožnikih. Posušene zaviješ v pisane papirčke. ČOKOLADNI SLADKORČKI Postopek je enak opisanemu, le da sladkor ovlažiS z vođo in kuhanemu primešal 7 dkg zribane, v pečici omehčane čokolade. KAVINI SLADKOR TKI Enako kot zgoraj, le da razpustiš sladkor v čisti, močni kavi namesto v vodi. Lahko prldenel tudi nekaj sladke »metane. KARAMELNI SLADKORČKI Nekaj žličk sladkorja od navedene množine prav drobno stolci in skrbno presej, nato ga kuhaj »amega, dokler ne postane svetlo rjav in se ne peni. Sele potem ga prldenl ostalemu, z vodo raztopljenemu sladkorju in ga kuhaj kakor ostale. BLADKORCKI Z LIKERJI Poljubno lahko porabti za okus Vsak liker ah tudi slivovko, najboljši pa so likerji lz maraskina • 11 ruma. Liker prideneS po oku-au iele tik pred mešanjem, ker bi aicer alkohol Izhlapel. LE9NIKOVI ALI OREHOVI SLADKOKf KI Ti »o posebno okusni. Zanje ■tolčei v moinarju 15 dkg neolup-Ijenih lešnikov ali orehov, nato Jim primeial primerno množino vode in vse skupaj iztisneš skozi platneno krpo. Na tem mleku zakuhaš sladkor, ostali postopek Je običajen. MLEČNI SLADKORČKI Ti zahtevajo malo drugačno pripravo. Kuhaj 40 dkg sladkorja z malo manj kot pol litra mleka ln koščkom vanilije ali vanillna, dokler ne postane zmes rjava in precej gosta, nato Jo preslpljt na vlažno ruto in hitro zrežl. Pri tej vrsti sladkorčkov ne delal preizkušnje z mešanjem v porcelanasti Eosodi. Pravilno narejeni slad-orčkl so zelo dobri, krhki ln ne-lepljlvl. POMARANČNI ALI LIMONOVI SLADKORČKI Sladkor obribaj ob lupini pomaranče ali limone. Soka med ku- hanjem ne dodajaj, ker bi se potem sladkorčki vlekli in se ne bi rezali. Lahko pa pridenei nekaj soka med mešanjem. Ce imaš le posušene lupinice, jih za nekaj Časa namoči v vročo vodo, potem Jih čim drobneje zreži in prldenl sladkorju med kuhanjem. Ti sladkorčki so najhvaležnejši, ker se nikdar ne ponesrečijo, se najprej strdijo in posušijo. Seveda je treba pri valjanju in rezanju močno pohiteti, sicer pa velja to za vs« vrste sladkorčkov. Z. nasveti, porečete. Imate prav — In ne. Saj otroku sproti, kos za kosom nabavljamo oblačila. Ce je sredi zime strgal rokavice in izgubil kapo, bo treba novo. Izberimo si torej vol- »V takle tečaj bi pa naAo vedno pustila!« »Le poglejte v shrambo, le, letos imamo tudi pri nas zelenjavo in sadje v kozarcih!« »Odkod rož« na oknih? Dekleta vprašajte, pa naj vam povedo, kaj vse so se učile na tistem njihovem gospodinjskem tečaju!« Tako s ponosom odgovarjajo kmečke gospodinje v Suhi krajini, okoli Šenčjerneja, Črnomlja, Sentruperta, Novega mesta in še marsikje drugod po Dolenjskem, če se menijo z znankam,! ali prijateljicami iz" drugih krajev, kijer teže Življenje po starih koftesnioah naprej. »Nase ne pustim pa nikamor! Le pokvarijo se na tistih predavanji!«, ko pride s tekega tečaja, pa niti jagenčka aH torte ne »na naredOti!« se včasih razburja ta ali ona mati v oddaljenejši vasi in res ne pusti hčerke ne v nadaljevalno šolo. ne na tečaj, ne k zdravi, pošteni zabavi; edini kraj, kamor jo pa pošilja, s sido, je cerkev. Ste že kdal primerjali! dom taike go?pcdi.nije s kuhinjo lm sobo druge, ki ve, da se novi čas suče drugače kot smo živeli pred 20, 30 ali 50 leti? Tu umazan, nepospravljen štedilnik, zasimetena tla, pod pečjo kup dovolj? Bogdan Borčič: RIBIŠKE LADJE NA ZALU (Komiža, V Is — 1956) suhih, oblatenih Čevljev, prazne stene in umazanost na vsakem koraku v hiši. tam svetloba, rože na oknih, na mizi v sebi prt, v kuhinji P« red in snaga, da je veselje! Pa sta morda obe hiši enako premožni, toda v drugi je doma znanje, ljubezen do snage in reda, čut za zdravje otrok in moža. Da, marsikaj je drugače v Številnih kmečkih domovih v okraju! Odmaknili smo se od raznih cukrenih Jagenčkov ln tort, ki so bile pred leti glavni predmet razstav ob zaključkih gospodinjskih tečajev in prav je tako. Danes se uče dekleta - tečajnice kuhati zdravo, tečno ln Okusno hrano iz domačih živil: iz mleka, zelenjave, aočivja in lz pridelkov, ki nam jih daje polje. Pravilno uporabiti to, kar zraste doma in s tečno hrano postreči družini, to je glavni namen kuharskega dela številnih tečajev. Iz 7 občinskih središč, v katerih delajo strokovne gospodinjske učiteljice, se širi v okraju napredno gospodinjstvo. Ko so pred dobrima dvema letoma začele, so morale orati trdo ledino (ln Jo orjejo marsikje Se danes). Zdaj Je za njimi dolga vrsta uspelih tečajev in gospodinjskih predavanj, raznih poizkusov in pospeševalnih akcij, urejeni vrtovi ob šolah ln r.a domačijah pripovedujejo, da se njihove sodelavke - tečajnice že uveljavljajo ln pod. Skrb za higieno mleka, za ureditev kmečke hiše. stiki s tečajnicami na njihovih domovih, načrtno izobraževanje otrok, pomoč pri pouku v zimskih kmetijsko-gospodarskih šolah in še in še — to je delo 20 članic strokovnega društva gospodinjskih učiteljic, ki so pred kratkim zborovale v Novem mestu. Morda vse preveč hitro živimo ln niti dovolj ne opazimo njihovega pionirskega dela. Leta pa tečejo in vedno več je v okraju gospodinjstev, v katerih si napredek počasi, a vztrajno utira pot. Samo v zadnjem letu so gospodinjske učiteljice pripravile in vodile 16 tečajev za Žene ln dekleta. Preprosti Jedilniki, ne pa kuharske umetnine, praktično delo, ne pa prazna baharija — to Je bistvena značilnost teh tečajev. Kako važen Je potovalni gospodinjski tečaj, vedo najbolj povedati žene in matere v Suhi krajini, ki bodo hvaležne za skrb, ki Je bila posvečena njihovim hčeram. Težko Je v kratkem članku na-iteti vso pestro dejavnost gospodinjskih učiteljic. Vodile so n. pr. 20 tečajev za konserviranje mesa, predavale gospodinjstvo na nekaterih šolah, obiskovale domove svojih tečajnic, predavale so in dajale pobude za vsestransko izobraževanje žena, v Jeseni so vodile tečaje za shranjevanje zelenjave In sadja itd. V 54 tečajih Je bilo samo letos 690 zadružnic, s katerimi so delale. V 13 kmetij-Bkn-gospudarskth šolah so letos prevzela pouk gospodinjstva. Po njihovi zaslugi so n. pr. v mnogih Obisk pri bodočih gospodinjah •Ne, dragica, jajce ne sme vreti 10 minut!« Dva meseca Je imamo v Podzemlju potovaln! gospodinjski tečaj. Moramo reči, da so uspehi že prav dobri. Dekleta, ki obiskujejo ta tečaj, že znajo pripraviti polno različnih jedi, katerih doslej v svojih gospodinjstvih še niso poznale. C.oveka, kt jih obišče, preseneti vedra volja tečajnic in 1'zredno zanimanje, s katerim spremljajo teoretični in praktični pouk. Veselo jutranje razgovarja-nje v učilnici zmoti g!a> radijskega napovedovalca: »Ura je natančno osem«! T0 Je dovolj, da dekleta pohitijo na svoje prostore. Začne se predavanje. Živahne tečajnice se umirijo in pozorno poslušalo prgdava-taljico. ki jim hoče v kratko odmerjenem času povedBti čim več. Predavanja prekinjajo razna vmesna vprašanja in tako Je največkrat 4s minut res prekratkih. Živahno in lepo je v potovalnem kmetijsko-gospodinjskem tečaju v Podzemlju bil štedilnik čim bo.j razgret, ...« Dekleta nekaj časa neje-ekonomka skrbno tehta živrilia, verno gledajo, toda miren ostale pa tudi urno pripravljajo smehljaj na obrazih kuharic nože, deske, posodo —vse kar bodo pač potrebovale pri svojem delu; treba je pohiteti, da si bodo marljive šivilja v učilnici ob dvanajstih lahko potolažile lačne želodce. lo,« se prismeje iz kuhinje rdečellčna Rezka in nagajivo pogleda šivilje. Kakšno bo to ko.oln pa noče povedati, naj Jo še tako sprašujejo; zadovo.Jna je, da je vzbudila dekletom radovednost, nato pa se spet um*-) skrije za kuhinjska vrata. No, čas kosila je naposled te prišel Dekleta posedajo okrog lepo pogrnjene mize, upirajoč lačne poglede proti kuhlnli- Ze so s slastjo pojedle zelenjavno juho. »Le kaj neki se pride?« Dve uri trnja teoretični pouk Vtem se pojavi Ml^ka z veli-z gospodinjstva — hranoslov- kansko skledo kadečih se snro- jih pomiri in veselo pokusijo to novo dobroto. »Oho. to Je pa dobra reči To bom pa doma tudi Jaz dajala na mizo! In kako lepo se ta reč da naložiti!« Dekleta so spoznala, da »Danes bo pa imenitno kosi- Je ta način pripravljanja mnogo boljši, tako po okusu, hranilni vrednosti zelenjave ln po času. ki Je za pripravo potreben. j«, vrtnarstvo, perutnlnanstvo itd. >td. — potem pa se dekleta razdelijo v dve skupini. Prva skupina t buljmi predpasniki in rutam* pohiti v kuhl- vih Strukljev. za njo pa le Anica z dvema krožnikoma. »O kaj pa to!? Sa) je bMa v Jedilniku napovedana solata, sedal Je pa namesto ■*o ste supova pe- Vedro voljo med kosilom dopolnjuje radio z veselo glasno, vmes jim pa natrosi še poučnth kmetijskih nasvetov. Tako Je tudi čas kos i.a koristno porabljen. Delo kuhinjske skupine «• potem nadaljuje s pomivanjem in pospravljanjem posode, Pribor, sklede, krožn*lti — vse gre kakor do tekočem traku U vode v vodo ln nazadnje čisto in svetlo zašije iz omare. Tako: sedaj pa Še dve url predavanj o tplolnoIzObriKt-valr.lh predmetih ln pouk bo njo. Gospodinja m trudi, da bi sa, korenje, koleraba, redkev' zaključen. »Dekleta, alj se danes ne bomo nič zavrtele?« zanima nestrpno Mimico. Seveda, tudi ples pride na vrsto, saj do zaključne prireditve nt več daleč. Po pouku ln delu Stanka veselo raztegne harmoniko, de-k.eta se primejo v pare in že zadonj poskočni narodni ples: »MoJ očka ima konjička dva ...« Seveda Je pa za kulturno izobrazbo tečajnic potrebno tudi še marsikaj drugega. Tečajnice potrpežljivo in vztrajno vadijo enodejanko »Cevljar-jeva Martn* in spevoigro »Pod oknom«. Lepa in prijetna narodna pesem .1-1 h venomer spremlja tudi med delom. Tako bodo nas« pridne fn prizadevne tečajnice na za-kllučni prireditvi lahko pokazale, da j'h potovalni gospodinjski tečaj ni naučil samo sodobnega kuhanja ln gospodinjstva, marveč Jim je dal tudi lep kos vsestranske t»o-brasbe. Tako poteka življenje Ni delo v potovalnem tečaju v Podzemlju, v obojestransko zado-voUnoit: tečajnic in strokovnih učiteljic. '•vii Rome suhokranjskih vaseh letos ženske prvič sadile paradižnike in papriko, čeprav so včasih rade trdile, da pri njih »te reči sploh ne rastejo«. Lep. a težak poklic imajo fO-spodinjsike učiiteljice. Posebno v našem okraju, kjer je zaostalost zlasti v oddaljenejših krajih še bolj izrazita in zato tembolj škodljiva. Izboljšanje življenja in gospodinjstva družine je pa nadvse pomembno delo za dvig življenjske ravni. Zato naj bi zlasti vodstva kmetil; ?ie'h. zadrug in občinski ljudski odbori upoštevali delo in .pobude teh tova-pišic, da bodo lahko še več naredile za napredek naših družin. TRGOVINE ŽE PRODAJAJO KVALITETNO KUHINJSKO POSODO V zadnjem času se je po naših trgovinah pojavila kvalitetna posoda iz tovarne emajlirane posode v Ceilju. Radi bi naše gospodinje opozorili r>a pn dnost te posode pred navadno emajlirano. Težka »eterna« posoda črne barve je najboljša. Zunaj m znotraj je enaka. Ne odstopa ji losč in prenese velitce temperaturne razlike. Nima nikakin robov, za katerimi b' se nabirala umazanija, zato je čiščenje hitro in enostavno. Kozice iz tega materiala so najprimernejše za p raže nje, dušenje, cvrenje in pripravljanje prežganja. Ker ima ta soliitrna posoda take prednosti pred drugo, je seveda dražja. Težko si je zamisliti gospodinjo, katera bi si mogla nabaviti vse lence in kozice i1 jajce, 5 žlic mrzlega mleka, limonove lupinice, 10 dkg sladkorja in pecilni prašek predelaj v les'o. Zvaljaj kačico, ki jo oblikuješ v preslice. Lahko tudi zva-ljaš in oblikuješ kekse poljubnih oblik. Speci v vroči pečici. * Janezovi upognjencl; Mešaj 3 jajca z 12 dkg sladkorja, da penasto nara.ste. Rahlo primešaj 10 dkg moke in polagaj testo z žlico na kupčke v pomazano pekačo. Po sredini kupček pctro&i z nekaj zrni janeža. Tople previdno vzemi s pekače s Širokim nožem In jih nalagaj v kozarec ali na valjar, da se upognejo. « Vročih loncev in pokrovk ne prijemljirno z mokro krpo. Sopara, ki pri tem nastaja, nas lahko popari bolj kot rezgvet ročaj lonca ali pokrovke. Matadorjem, šolskimi potrebščinami, športnim rekvizitom (lopar, žoga, kolebnica).,, ŽENA MOTA: s toplim svi- trom, usnjenimi copati, žepnim nožem, vžigalnikom, stojalom za knjige in reuije, lepim dežnikom, pletenimi rokavicami, ducatom robcev, lepo knjigo, naročnino za knjige, revije ali časopis, s šalom, lepim kos'om perila, igralnimi kartami.., MOŽ ŽENO: s torbico, dežnikom, volneno ali sutleno ruto, prtom s servietami, /ro t trkam t, hlapom za obleko, krilo ali bluzo, lepim kosom perila, volno za sviter, šal in rokavice, nogavicami, lepo vazo, zbirko posod iz emajla ali porcelana, kuhinjskim strojč-kom, jedilnim priborom, knjigami (ki naj ne bodo le gospodinjske), s škatlico čaja, kave ali z bonboniero. .. * OTROK STARŠE: z ročnim delom, ki ga je sam napravil: škatlica, sirana iz razolecfnic, košarica za odpadke iz kartona ali rafije, okrasna košarica, glinast kipec ali pepelnik, šalom, ki ga je spletla hčerka skrivaj, robčki, z uvezenimi monopramf, fiflaim ikona, škatlo cigaret, nogavicami,.. Vsakdo bo seveda daroral po svojih sposobnostih. Marsi-kod bo denarja sicer malo, bo pa darilo napravilo vendarle veliko veselje: prav bo darovano, tudi v majhnem poklonu bo mati, oče ali otrok čutil, da mu ga poklanja nt kdo, ki era ima res rad! TAKO PA SI LAHKO UREDIMO KNJIŽNO OMARO Otroci odraščajo, z njiimu pa rastejo tudi skrbi. Kako uredimo smu ali hčerki, ki hodi v iolo ln ima vsak dan več knjig in lolikih potrebščin, omaro, kjor bi ime i za vse to svoj prostor? — Ce imamo v stanovanju nerabljena vrata med dvema sobama, smo jih verjetno zastavili z oma.ro. Ker ic taka ,omara nižj* kot vrata, verjetno pa tud iiria, ii/gleda tak zastavljen prehod zelo grdo. Knjižno omaro b. gotovo težko kupili, zato uredimo v takih vratih knjižne police. Snemamo kljuko, vstavimo desko, ki bo odde-liia vrata od omare, desko in podboje svetlo prepleskajmo ali prevlecimo s pohištvenim blagom, polivinilom ali siičnjrn. Enako prevlecimo nekaj desk. ki bodo police knjižne omare. Pričvrstimo fih na podboje tako, da nabijemo povprečne letvice — knjižna omara je gotova, »»lepa vrata« Pa so postali koristen del prostora. Domačo haljo si naredimo lz itarega zimskega plaača. Obrabljena mesta prekrijemo s frvetlrjšiml žepi, prav tako poživi tako haljo svetel ovrttnik, paa in munieti. J)oten)sko kmetijstvo r Številka i [ 27. decembra 1956 VSEM ZADRUŽNIKOM, ČLANOM KMETIJSKIH ZADRUG. ZADRUŽNIM IRGfeNIZACUAM IN KOLEKTIVOM ZADRUŽNIH PODJETIJ VOŠČI VSO SREČO IN ŽELI aAR NAJVEČ NOVIH USPEHOV V NOVEM Le*U VIKTOR ZUPANČIČ, ljudski poslanec in predsednik okrajne zadružne iveie, Novo mesto Neizčrpne rezerve v KMETIJSTVU Ko se poslavljamo od teta 3956 je prav, da ob zaključku napravimo pregled doseženih uspehov in narejenih napak, ki se nam rade vrinejo pri vsakem del«. Leto 1956 je bilo kar nekam kratko, saj je bilo v tem čtsu toliko važnih političnih dogodkov v svetu, na drugi strani pa veliko pestrega dela na področju našena gospodarstva po vseh panogah. Na kratko bi rad povedal dosežene uspehe na področju kmetijskega zadružništva v našem okraju, Letos je bilo namenjenih zadružništvu veliko razprav naših političnih in oblastvenih, organov, ki so stremeli za tem, da postavimo zadružništvo na čim bolj demokratične oblike, preko katerih lahko vključujemo vse večje število kmetov v kmetijske zadruge. S tem so bile dane kmetijskim zadrugam tudi razne prednosti, kot na primer koriščenje regresov na stroje, pravica do odkupov vseh kmetijskih pridelkov, nabava semen in reprodukcijskega materiala in pod. Na območju našega okraja je 40 kmetijskih zadrug, v katere je vključenih preko 11.000 'kmečkih gospodarstev. Vsa kmetijska pospeševalna služba se je razvijala preko kmetijskih zadrug. Pri teh akcijah so bili doseženi dobri uspehi predvsem pri raznih demonstrativnih poskusih s semeni, z gnojenjem in pod. S temi poizkusi je bilo kmečkemu proizvajalcu pokazano, da se da z boljšo organizacijo dela in izkoriščanjem raznih agrotehničnih ukrepov doseči večjo proizvodnjo in boljše finančne uspehe, ki koristijo posamezniku in skupnosti. Odkupe kmetijskih pridelkov so zadruge zajele do 90*1; ka- je vsekakor zadovoljivo. Zelo dobro je bil organiziran odkup pri gospodarsko moč-ne^ih zadrugah, ki imajo zato dobre pogoje. Pri prometu s kmetijskimi pridelki še vedno čutimo močne težnje po iskanju velikih zaslužkov na račun potrošnika ali proizvajalca, bodi-i s strani kmetijske zadruge ali pa posameznih podjetij, kar bo treba v bodoče urediti, Lah k') trdimo, da so zadruge dosegle v letu 1956 dober napredek. Postale so močne gospodarske enote, ki finančno in politično vplivajo na preobrazbo vasi in na utrjevanje socialističnih odnosov na vasi. Iz doseženih uspehov vidimo, da lahko samo na zadružni podlagi organiziramo naprednejšo obliko kmetijske proizvodnje, prometa in predelave. V drugi polovici leta 1956 so bile izvršene nekatere organizacijske dopolnitve v za-dru-ništim: ustanovljena je bila gospodarska poslovna zveza, ki naj bi predvsem nudila pomoč kmetijskim zadrugam z boljšo organizacije blagovnega prometa. Kmetijske proizvajalne zveze po posameznih sektorjih naj bi zadruge povezovale in jim TtU&ilg pomoč pri organizaciji kmetijske proizvodnje. V teku je še ustanovitev gozdarske poslovne zrere, katere vloga vaj bi bile povezati lastnike privatnih gozdov v zadružno življe, nje Naloga vseh teh zadružnih organizacij je, da usmerijo vse svoje delo tako, da bo- do zadruge kot osnovne gospodarske enote v zadružni- štiru vedno močnejše in spo- SE O PROGRAMIH KMETIJSKIH ZADRUG Čeprav je bilo v zadnjih dveh mesecih v okviru KZ precej razgovorov o programih kmetijskih zadrug in bodo v večini zadrug ti programi v naslednjih dneh do konca Izdelani, vendar ne moremo bH{ s njimi ptovsem zadovoljni. Se je čas, da jih na zadružnih sestankih pa tudi na sestankih ostalih organizacij popravimo, predvsem pa dopolnimo. Navedel bom samo nekaj misli, ki nai M koristile pri izpopolnjevanju programov. Preden začnemo izdelovati protram v okviru /sadr ,*e ae Moram« vprašati, kaj hočemo s programom doseči. Zdi se mi, da na to vprašanje lahko odgovorimo (vsaj v glavnem s tremi odgovori: 1. Krepitev socialističnih odnosov na vasi; 2. razvijanje čedalje večje blagovraosti; 3. povečanje pridelka pšenice In masti, to je pridelka proizvodov, ki ju uvažamo. Ne bo narobe, če si ogledamo na kratko vsako od teh vprašanj. Kmetijske zadruge omogočajo modernizacijo kmetijstva sobn-ejie za izvrševanje svojih nalog, ki se postavljajo pred nas na področju kmetijstva. Neizčrpne so rezerve r našem kmetijstvu. Zato bodo tudi v bodoče vse zadružne organizacije odgovorne, da z in-tenziimim prizadevanjem iščejo pravilne oblike dela, prilagojene krajevnim razmeram in finančnim pogojem. Brez dvoma je pa najvažnejše, da bomo imeli v kmetijskih zadrugah dober kader, ki se je pr.pravljen boriti za napredek vati in ki zna delati z zn-družniki. Dolžnost zadružnikov je, da gledajo zadrugo kot gospodarsko, celoto in da v tej organizaciji aktivno sodeluje jo. Le na podlagi takega enotnega dela lahko pričakujemo v letu 1957 boljše gospodarske uspehe na področju kmetijskega zadružništva. Napredek v sodobnem kmetijstvu ni mogoč brez sodobnih proiizvajalnih sredstev pred-pircjftzvajalnih sredstev, pred-nizacije (prilagojene potrebam posameznih krajev), brez primernih jrftladišč, predelovalnic, urejene trgovine, ter vseh obratov, ki dopolnjujejo kmetijstvo. Vsi večji stroj!, težja mehanizacija in ostala našteta dopolnila kmetijski proizvodnji so v socialistični družbi lahko le last skupnosti, ki jo na vasi predstavljajo kmetijske zadruge, kaiti v rokah posameznikov pomenijo takšna proizvodna sredstva, sredstva za izkoriščanje sovaščana in na splošno človeka. Večjega stroja posamezni kmetovalec sam ne more gospodarsko izkoristil. Zato je prisiljen, da ga Izpolnjuje aH pa s.\ra z njim fle drugim dela usluge. Da tn ne dela samo za kritje svojih stroškov, je vsakomur jasno. Zato mora naše kmetijstvo s stroji in n.i»hoV'mi uslugami oskrbovati zadruga, z namenom, da se poveča pridelek pri vseh zadružnikih, da se jim olajša de- lo in z vplivom, stroji in mehanizacijo omogoči preobrazbo kmetijstva v smeri specializacije. Edino zadruga lahko to stori, ne da bi bil kdo firi tem izkoriščan. S tem nastanejo med zadrugo in kmetovalcem novi odnosi — Povezava s siroji in ostalimi sredstvi za proizvodnjo, odvisnost eneša od drugega na osnovi gospodarnosti, skratka: socialistični odnosi. Jasno Je, da kmetu ostanejo še tudi proizvajalna sredstva, ki jih potrebuje sam zase, kot so plugi, brane, okopa.lnfki. Črpalke itd. Torej v glavnem to s čimer se danes gospodari. Večina pa si ne more nabaviti traktorjev, motornih kosilnic, mlatilnic, čistilnikov, primernih pogonskih strojev, sejalnlc itd. Zato naj bodo ti stroji last zadruge in naj služijo skupnosti. Ker ,1e to političen in gospodarski program, usmerjen t napredek vasi, ga morajo zadruge temeljito zajeti v svojih programih, vpoštevaioč dejanske potrebe ln razmere na svojem področju. OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA NOVO MESTO Življenjska raven kmeta je odvisna od količine kmetijskih pridelkov, ki jih da na trg Ni satno kmetovalec odvisen od tega, temveč je posebno v sedanjem obdobju razvoja naše družbe življenjska raven vseh naših delovnih ljudi v določeni meri odvisna od stanja v kmetijstvu. Pridelati več, prodati na trg več Vseh pridelkov z ustrezajočo ko+lovost '(), to mora hiti osnovna skrb kmetijskih zadrug. V načrtnem usmerjanju tega, to je blagov-nosti, pa naše zadruge še premalo naredijo. Tovečanđ odkupi so v glavnem san?« posledica holj'e organizacije in trgovine, ne pa določenih ukrepov zadruge, da bi se ta ali oni pridelek povePal, s tem pa tudi odkup. Ve?kr?.t sem že pf-sal. kaj smo došejfl v tej aH oni zadrugi pri pcr.kusih in v praksi ter priporočal glavne ukrepe. Vem*i, da smo pri nas pridelali 3.200 ke pšenice in več, 31.000 kg krompirja, 8.700 kg sena na 1 ha itd. Vse to predvsem s sredstvi, ki so nam dosegljiva, to M umetna gnojila, zaščitna sredstva, boljše seme in končno, pravilna obdelava. Vendar je pa v zadrugah premalo volje, da bi vse rezultate dosedanjega pospeševalnega dela izkoristile na široki fronti svojih zadružnikov. Mi vmo, da lahko pridelamo pri nas v povprečju najmanj 5.010 kg kromoirja več na ha, najmanj 300 k* pš>nice več Itd. Ko hi to dosegli, bi ne b-flo treba uvažati v novomeški okraj ne pšenice ne moke In 2 inia MM sip m lil Ko je kmetijska šola na Grmu nedavno praznovala svojo 70-letnico. so v okviru proslav zborovali tudi sadjarji iz vse SlovenUe. Ugotovitve in sklepi njihovega zborovanja so bili taki, da jih je res vredno sporočiti našim bralcem in vsem sadjarjem, v pouk ln v izpodbudo. Izčrpni referati in živahna, plodna razpravljanja so nakazala smernice bodočega dela in prizadevanja za dvig proizvodnje v sadjarstvu. Katere so glavne naloge za obnovo in dvig našega sadjarstva, ki daleč zaostala za drugimi velamj gospodarstva? Kaj so ugotovili In zaključili sndjarji na Grmu? NALOGE DREVESNIC Pridelovanje sadnih sad:k motamo povečati za 30 do 50% sedanje zmogljivosti. Drevesnice se naj ukvarjajo predvsem s proizvodnjo sadik ene vrste sadja. Gojitev sadik breskev, marelic in visenj naj povečajo v drevesnici Boš-tanj, Senpetru pri Gorici in Ankaranu. Cepljene sadike orehov naj proizvajajo drevesnice Zav. za sadjarstvo v Mariboru tn sadna drevesnica v Kamniku, sadike s!.iv in visenj drevesnici v Kostanjevici in Ilirski Bistrici, sadike črnega ribezlJa drevesnici v Kamniku in Radečah, sadike žlahtne leske pa drevesnice v Bistrici, Kamniku in Metliki. Vse ostale drevesnice naj povečajo pridelovanje sadik žlahtnih hrušk. Proizvodni program drevesnega materiala naj drevesnice vskladijo s programom obnove. Za svoje naloge naj se drer vesničarskj obrati kadrovsko in tehnično usposobijo, predvsem pa uredijo po izvoru zanesljive matične nasade, izpopolnijo inventar ter organizirajo usluž-nos+no dejavnost pri obnovi nasadov v svoii okolici. POSKRBIMO ZA UREDITVENE NAČRTE Dosedanja obnova nasadov se Je razvijala pretežno na državnih in zadružnih posestvih ter ekonomijah. Poleg velikih uspehov, ki so Jih dosegli kolektivi, so ugotovljene nekatere tehnične pomanjkljivosti (nezadostno gnojenje in obdelava, slaba zaščita, nestrokovno obrezovanje itd.), kar Je treba odpravitd z odločnimi ukrepi. Družbena posestva morajo a svojimi naprednimi oblikami proizvodnje pokazati pot k razvoju naprednega sadjarstva v zasebnem sektorju, predvsem pa morajo uvajati sorte sadnega izbora v okviru rajonizacijske- ga določenega sadnega okoliša, moderno tehniko, polno gnojenje, redno in skladno obrezovanje- Seveda pa organizirati tudi temeljito varstvo nasad-jv pred vsemi vrstami škodljivcev. Družbena posestva naj čimprej arondirajo zemljišča, izdelajo ureditvene načrte, asanira-jo obstoječe nasade v prihodnjih 3 letih, obnovo pa zaključijo v 5 letih. Kmetijska inšpekcija tn 'nve-sticijska banka naj kontrolirata uporabljanje investicijskih sredstev, ki so namenjena za obnovo, ne pa za kritje režije v sedanj; nedonosni im ekstenzivni proizvodnji. POMEN INTERESNE SKUPNOSTI Načrtna obnova privatnih sadovnjakov se razvija zelo počasi, ker dosleJ nismo podvzelj organizacijskih in ekonomskih ukrepov. Razen tega individualni načrt sadjarjenja. podsaja-nja starejših, razmetanih in okoli poslopij gosto posajenih sadovnjakov rui več gospodarsko niti strokovno tehnično mogoče oz. opravičeno. Zato je treba obnovo na privatnih posestvih izvajati načrtno in organizirano. PosleJ moramo obnavljati a** dovnjake na zasebnih posestv h izključno na površinah, ki so z rajonizacijo določene za sadjarstvo, brez ozira, kako se zemljišče doslej izrablja (travnik, pašnik, gozd, vinograd, njiva itd.). Kmetijska služba naj za vsako lego' posebej izdela večletni program postopne obnove ter predvidi potrebne komunalne naprave (pota, namakalni sistem, cisterne za vodo in silose za škropiva, ev. remize za stroje, manipulativno skladišče za sadJe itd.). Na projektiranem zemljišču (Nadaljevanje na 12. strani) ne masti. Kdo bo mogoče pripomnil, da je nesmiselno pospeševati pridelovanje žit v našem okraju. Vendar irdo kmetovalci sejali žita tako dolgo, doKier bodo iMiOoarhL Kclobarili pa bodo tako dolgo, dokler bodo skrbeli ia stalno . rodovitnost njiv. Zato moramo t programe vnesti široke akcije za povečanje vseh pridelkov; to nam bo tudi omogočilo, da bo naše področje, ki je. že živinorejsko usmerjeno, razvijalo to svojo osnovno panogo tudi dobička-nosno. Kdor bo pridelal na 35 a ravno toliko pšenice kot prej kmetovalci sejali žita tako Bo -na 50 arov. na 25 arov prav to-Lko krompirja kot prej na »0 arov itd., bo prav lahko sejal, ne da bi zmanjšal pridelek, več krme, redil več živine, pridelal več gnoja itd. Skratka: vedno bolje bo gospodaril in več prodajal. Tudi to je važna gospodarska ln politična naloga naših zadrug. Vse ostale naloge so po mojem mišljenju drugotnega pomena, če pa kdo sodi drugače, je v Dolenjskem listu prostora dovolj za polemiko. KZ se premalo poslužujejo sredstev skladov Pri sestavljanju programov v kme/ijskih zadrugah smo opazili, da večina zadružnih vodstev slabo pozna sredstva, ki jih družba vsako leto nameni kmetijstvu. Malokjc vedo, da imamo občinske sklade za pospeševanje vaškega gospodarstva, kakor se črpa okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva in okrajni investicijski sklad, ki je deloma tudi namenjen kmetijstvu, in da so ti skladi zadrugam dostopni, posebno če imajo programe, načrte itd. Zato se marsikatera akcija ne začne ali ne izpelje, češ nI denarja, druga akcija, ki mogoče ni tako važna, se pa Izpelje, ker je bil prosilec spreteiejši za sredstva. Dober program lahko izdelamo le, če zadruga pozna stanje vsakega zadružnika Ce t zadrugi vedo, koliko pridela vsak zadružnik tega ali onega pridelka, kakšne «*u njegove njive, travniki, kakšne stroje uporablja tn kakšne bi potreboval, kolibo površin ima nepravilno izkoriščanih in kako bi jih bilo mogoče bolje izkoristiti Itd., lahko izdelajo program, ki bo stvaren ln bo reševal glavna pv^podar. vprašanja zadruge. Teh podatkov ni mogoče dobiti na sejah, temveč bđ morali uporabljati ru-Učne metode, kot so vprašate« pola za vsakega zadrufcnlka, vaški sestanki z zadružniki, osebno delo z vsakim zadružnikom ln vse mofi>če oblike anketiranja. Najti Je treba skratka način, da bo veČina zadružnikov sodelovala pH Izdelavi programa ob »prejemanj« pogojev, k| bodo ljortstni ca zadružnike kot Ba zadrugo. Ing. Rado Mmzne- Pogled na vrt kmetijske šole na Grmu Družabna prireditev na novomeški kmetijsko-gospodarsk! Soli V soboto 16. decembra -^poldne so priredile učenke kgs v Novem mestu družabno prireditev v prostorih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, kjer so se učLle 14 dni gospodinjstva. Mlade bodoče gospodinje so pripravile polno mizo raznih dobrot, po katerih so pridno segali 'fantje eoaolci. ki ao bH tudi navzoči. Tudi zavrteli so se ob zvokih harmorrike f»n .reči je tresa. da so se kulturno obnašali. Prav nič ne bo napak, če bodo priredl.e še kdaj tako ve«e5o popoldne zato, da *e bodo fantje navadili tudi brez pijančevanja dobro zabavati. Prireditve so s« nHriHM tudi nekateri njihovi preda\-ete-lji. ravnateljica gospodinjskega centra tov. Cešarkova tn zastopnik ObLO Novo mesto. M. V Adlešičih kopljejo zadružniki jame za višnjev nasad. Posadili bodo več tisoč sadik. Ker bo višnje odkupovala bližnja tovarna BELSAD v Črnomlju, bo to za adlešičke kmete dragocen vir dohodkov. Člani KZ Hinje bodo zasadili skupno 13 hektarov sadovnjakov. Nasadi bodo v strnjenih površinah do 3 hektarov velikosti. Dvigfiiino sloves krškopoljca Pogoji za izboljšanje krškopoljskega prašiča Posvetovanje prašičerej cev v Kostanjevici je dalo po-ido oziroma postavilo temelje z» začetek odbire krsko-mtjskega ali črnopasastega prašiča. Oh tej priliki se je i.tmrrč zbralo precejšnje število dobrih rejcev ter zi-vinorviskih strokovnjakov, od katerih so prvi s praktičnimi izkušnjami vzreje, drugI pa s strokovnimi nasveti skušali najti pot sa izboljšanje reje črnopasastega prašiča. Pregled razvoja te pasme nam pove, da je krškopoljski primitivni prašič živel že v prejšnjem stoletju na področju Krškega polja in šentjer-nejske doline, torej na jugovzhodnem delu Dolenjske. Bila je to žival izredno dolgega trupa, visokih nog, dolgega in ravnega rilca, ozkega hrbta, •labe rodovitnosti in počasne rasti. Slab gospodarski razvoj tega področja in slabe prometne zveze, oboje je bilo razlog, da Je ta prašič ohranil vse naštete lastnosti in oblike. Krškopoljca so začeli izboljšava!,' merjasci beln-požlaht-njene pasma, ki so začeli prihajati na tu področje tako gle- de plodnosti, resnosti ter rane zrelosti. S tem se je ta pasma nekoliko oddaljila od svojih prvotnih oblik, oziroma nastala je nova izboljšana pasma. V nadaljnjem razvoju je ozko vz.rejno področje dalo temu prašiču značilnosti oziroma napa ko, ki izhajajo lz sorodstvene vzreje in se kažejo predvsem v mehki hrbtenici, pobitem križu in mehkih medvedjih nogah Razen omenjenih napak je zelo značilna še kilavost (počenost) pujskov, ki se v zadnjem času vse bolj Širi. METODE IZBOLJŠANJA To kar je vkljub omenjenim naipakam narekovalo ne le na- daljnji obstoj, temveč tudi Izboljšanje tega prašiča, je bila izredna odpornost in skromnost v prehrani (to je prašič zadržal od prvotnega krškopoljca) ter ugotovitev, da je to svinja mastnega tipa, saj daje pri ekstenzivni prehrani, ki je značilna za območje krškopoljca, 30 odstotkov več maeti kot bela požlahtnjena pasma meso pa je pretkano z mastnim tkivom ln primerno za predelavo. Omenjene vzrejne napake hkrati z zahtevami samih rejcev, oziroma trga, to je narekovalo, da se ta pasma izboljša. Kakor pri vseh vrstah domačih živali, tako je tudi prt svinjah odbira ali selekcija edina možnost za izboljšani« reje. Ko govorimo o odbiri mislimo na plemenske svinje in merjasce. Odbiramo jih predvsem na osnovi proizvodnost ln šele v drugI vrsti .po vnanjem videzu. kak Sen mora biti plemenski merjasec Najhitreje izboljšamo, pa tudi poslabšamo, kakovost vzreje z merjascem. Zato je troba ravno odbiri plemenjakov posvetiti veliko pozornost. Dober plemenski merjasec mora biti dolg, širok, globok, imeti mora polne šireke šunke in ne sme biti divji. Nadalje mora izhajati iz številnega gnezda, kajti to nam pove, da je mati plemenjaka rodovitna in lahko sklepamo, da bo tudi merjasec dajal številno potomstvo. Razen tega pa naj ima dober plemenski merjasec 12 do 14 pravilno razvitih zakrnjenih seskov, kajti to nam daje sliko dobre plodnosti. Plodnost merjasca ugotavljamo tudi po primerjavi plodnosti njegovega zaroda. Merjasca začnemo pripuščati ko je star 11 do 12 mese- cev. Do izpolnjenega 12 meseca naj bo pripuščen le bolj poredko, 2 do 3 krat tedensko, pozneje pa naj dnevno zaskoči največ dve svinji v presledku šestih ur. Za odraslega, izdatno krmljenega merjasca zadostuje 50 do 60 svinj. Ce seda] pogledamo, kakšno Je dejansko stanje, ugotovimo marsikaj. Naši rejci odbirajo za pleme le tiste pujske — najslabše —, katere ne morejo prodati na trgu in ne pomislijo, da bo ta slab merjašček svoje lastnosti prenašal na š-tevilno potomstvo 50 aH pa še več svinj. Za pleme odbiramo pujske dobrih dojnic in tiste, ki se uspešno razvijajo. Slabih pujskov ne vzamemo za nleme, pa tudi veliko nad povprečjem odrasl.h ne, ker se taki, močno dokrmljeni, kasneje navadno he obnesejo. Torej vzamemo pujske srednje Krfikop^ljeoi merjasec ln svinja teže iz spomladanskega gnezda ali iz drugega oziroma tretjega gnezda, ker svinja takrat doseže najboljšo plodnost. Razen tega je pri nas pereč problem prezgodnjega pri-puščanja, saj se neredko dogaja, da začne merjašček plemeniti že v šestem mesecu starosti. Takšen merjašček bo zaostal v rasti, hitro se bo uničil ali z drugo besedo, postal bo tako imenovani zakotni merjasec, ki ga je po pravilniku živinorejskega odbora kmetijske zadruge treba izločiti. Da se izognemo vzrejnim napakam, katerim je vzrok križanje v sorodstvu in da pravilno odmerimo merjaščke z oz.irom na število svinj, bomo na področju krškopoljca odbrali H plemenskih svinj, od katerih bomo v spomladanskih gnezdih pobrali le boljše plemenske merjaščke. Te merjaščke bodo morali rejci imeti do starosti 4 do B mesecev oziroma 40 do 60 kilogramov teže, ker se šele v tej dobi vsaj delno pokažejo vse dobre lastnosti odnosno napake. Nikakor pa ne moremo vedeti že pri starosti dveh mesecev, to je v času odbiranja, kako se bo žival razvila pozneje. Jeseni leta 1957 bomo na področju našega vzrejnega oko- liša kakor tudi vzrejnega okoliša Krško organizirali plemenski sejem za navedene merjasce. Tako bomo lahko dobili kontrolo njihove razporeditve in pregled tudi z ozi-rom na število svinj na celotnem vzrejnem področju. To je seveda počasnejši razvoj izboljšanja te pasme. Hitrejše izboljšanje bi dosegi,' z uvozom primernih merjascev, ki bi izboljšali našega krškopoljca predvsem glede njegove zunanjosti. Živinorejski odbor GZZ dela v tej smeri in upamo, da bo tudi uspel. KAKŠNA NAJ bo plemenska SVINJA Z3 uspešen razvoj reje moramo odbirati tudi plemenske svinje. Odbiramo jih na osnovi kontrole proiz'.-odnosti, to je na osnovi števila oprasenih pujskov v gnezdu ter njihovem prirastu. Razen tega mora plemenska svinja bHi dolga, široka, globoka, imeti mora vsaj 12 dobro in enakomerno razvitih seskov in ne sme biti divja. o V ta namen smo na področju krškopoljca popisali in označili 134 plemenskih svinj in sicer v kmetijski zadrugi Šentjernej 35, kmetijski zadrug (Nadaljevanj« n« J* strani) S tečajaza čebelarje (Prenos z 11. strani) *e laiiKo obnavlja obenem in kompleksno ali pa več let skladno z operativnim programom. Sadjarji, ki so na določenem položaju, področju al.i pobočju obnavljajo nasade, se povežejo v interesno skupnost, ki je najenostavnejša oblika sodelovanja in medsebojne pomoči. Interesna skupnost se ugotovi na podlagi pogodbe ter je zunanja organizacija splošne kmetijske zadruge ali poslovne zveze. Leta skrbi za nabavo potrebnih •ad-ik, gnojil, za prispevke, stroje in drugo. Razen tega splošna kmetijska zadruga oz. poslovna zveza skrbi za vnovčenje. vskla-dijčenJe in predelavo sadja. Z uvajanjem sodobnega sadjarstva je treba v posameznih področjih, kot na vsakem posameznem kmetijskem obratu, celotno proizvodnjo poenostaviti •li specializirati v določeno »mer- V mladih nasadih je možno samo nekaj let brez škode ca sadno drevje pridelovati pod-sadeže — medtem ko je v dob; rodnosti sadje glavni ali edini pridelek s tega zemljišča, ostale posevke je treba intenzivno gojiti na odprtem zemljišču. Na splošno se pridelovanje sadja najlaže organizira v povsem sadnih gospodarstvih, kjer to n> mogoče, pa v sklopu živinoreje, izjemoma tudi vrtnarstva. OKREPITI MORAMO SADJARSKE ODSEKE Za uspešen razvoj obnove sadovnjakov in vnovčevanje sadja je KZ splošnega tipa osnovna kmečka orgamizacija, vendar je pa treba njeno delo poživiti ln razširiti tako, da bo sposobno iizvajjati vse organizacijske, strokovne in tehnične programe sadne proizvodnje. Za organizacijo tn propagando obnove je tre/ba okrepiti odseke za sadjarstvo in v vodstvo postaviti delovnega člana upravnega odbora ter vsaj 1 sadjarskega pomočnika. V odseke je treba pritegniti strokovniake |a drž. posestev, zavodov in zari rorisnlh zvez. Za izvajanje teh nalog moramo organizirati usiužnostno dejavnost s sledečim postopkom: — organizirati dobavo sadik, gnojil in škropil; — usposobiti in opremit! ekipe obrezovalcev in precepljeval-cev sadnega drevja; — nabaviti potrebno število škropilnic, strojev in orodja za izvajanje organizacijskih akcij v sadovnjakih ali pa za izposojanje posameznim sadjarjem; — organizirati mešanje gnojil za polno gnojenje; — organizirati priprave namakalnih sistemov v sadnih področjih. SADJARSTVU VEC KREDITOV! Sadjarstvo je bilo doslej deležno sorazmerno malo kreditov. Iz zveznega sklada Je bilo odobreno okoli 100,000.000 din za obnovo na posestvih družbenega sektorja, medtem ko za obnovo na zasebnih posestvih ni bilo mogoče nabaviti kreditov. Iz skladov za pospeševanje kmetstva j« bilo dano samo 2 do 5%. Za pospeševanje obnove j* treba zagotoviti določena sredstva pod sledečimi pogoji: Za družbeni sektor naj se odobravajo sredstiva pod sedanjimi pogoji, z razliko, da s« kmukur-zi objavljajo vsak mesec in da se kontrola izkoriščanja k.-sdi-tov poveča. Obnova nasadov na zasebnem sektorju naj se kre- ditira podobno z razpisi po predložitvi ureditvenega in operativnega plana določenega kompleksnega objekta oz. sadovnjaka. V tem primeru naj bo kreditor Zadružna hranilnica in posojilnica, nosiilec kredita KZ, ki naj svoje kreditne odnose uredj neposredno s člani interesne skupnosti. Za izvajanje osnovnih melioracij, priprave zemlje in urejanja prostora, med katere spada tudi globoko rigolanje, trasiranje, naprave poti in namakalni sistemi, je treba zagotoviti kredite po 1% obrestne mere in na 50 do 100 let odplačila. Ostali krediti naj b; se vračali v 10 do 20-letnih obrokih z največ 3% obrestno mero. NUJNI UKREPI Obnova nasadov naj bo pod nadzorstvom kmetijske služae. Operativno delo vodi zadružna pospeševalna služba, ki organizira in izvaja konkretne naloge na določenem področju po naprej itzd-elainem programu ter vodi pospeševalno službo in propagandne akcije glede oskrbovanja nasadov. Obnova naj bo tudi pod nadzorstvom kmetijske inšpekcije, ki vodi strokovne komisije za usmerjanje obnove, pregleduje elaborate, vodi kolavdacijo nasadov ln nadzira oskrbovanje nasadov. Za dosego čimboljših uspehov v sadjarstvu mora kmenjvka služba na splošno uvesti sledeče ukrepe: — polno ginojenje nasadov z določenim; dozami gnojil; mlademu sadnemu drevju Je treba gnojiti vsako leto z 1 do 5 kg mešanih gnojil, v polni rodnosti od 3 do 5 kg mešanih gnoj U na vsak stot sadja, odnosno z najmanj od 1.000 do 1 500 kg mešanih gnojil na ha. Od začetka rodnosti dalje je treba gnojiti sadnemu drevJu tudi z magnezijevimi gnojili ter mikroelementi; — redno obrezovanje in redčenje sadnega drevja zaradi vzdrževanja razvojnega ravnotežja med rastjo in rodnostjo ter zaradi podmlajevanja drevesnih organov. Pospeševalna služba mora na praktičnih tečajih usposobiti ekipe obrezovalcev in slednjega sadjarja, da bo spoznal vaiinost in tehniko rednega obrezovanja; — temeljito zatiranje vseh bolezni in škodljivcev sadnega drevja. Organizacija varstva in tehnika mora biti popolna, Zatirati je voluharja ter varovati sadno drevje pred zajci in živino in za zatiranje glivičnih bolezni je uvesti eno zimsko škropljenje, dvakratno škropljenje pred cvetenjem ter 4 do 6 poletnih škropljenj; — škropilne akcije vodijo sadjarski strokovnjaki, ki naj uvedejo v tehniko tega dela sadjarske pomočnike. škropilne ekipe in vsakega sadjarja. ZADRUŽNA SKLADIŠČA IN PREDELOVALNICE Spravljanje ln vnovčevanje sadja je zadnja stopnja proizvodnega procesa v sadjarstvu in ima zelo velik vpliv na razvoj obnove ln napredek proizvodnje. Zato morajo kmetijska služba in zadružne organizacije posvetiti temu vprašanju mnogo več pozornosti kot doslej. Za odkup sadnega pridelka je treba usposobiti zadostno število pomočnikov za prevzemal-ce. Le-ti morajo dobro p>znad sadne sorte in predpisani standard plodov in enmbalaže. Temu vprašanju naj kadrovski odseki okrajnih ZZ in odgovorni strokovnjaki posvetijo večjo skrb kot doslej. Za odkupovanje naj kmetijske zadruge uredijo potrebna skladišča po higienskih predpisih, obenem naj skladišča tehnično opremijo, tako da bo rno7 nipulacija čim hitrejša in z najmanjšo poškodbo trpežnih plodov. Posamezne zadruge naj si uredijo postaje za pulpi ranje, sušilnice in zadružne predelo-valnice sadja v sokov v kompote, marmelade itd. Na pridelovanje kvalitetnega sadja najlaže vplivamo z diferenciranim; cenami, ki naj pokrivajo proizvodne stroške, ter stimulirajo kvalitetni razred ln sortno skupino. Posebna skrb naj se posveti cenam takih sadnih sort in vrst, ki jih s težavo uvajamo v proizvodnjo, kot so jagodičevje, marelice, višnje, lešniki in orehi, jih pa naš izvoz potrebuje v velikih količinah- POMOČ ZNANSTVENIH USTANOV Znanstveno raziskovalno delo v sadjarstvu se zadovoljivo razvija kljub skromnim razmeram in. številnim problemom. V bodoče bo treba zagotoviti opremo za laboratorije, več sredsiev za nabavo literature, za soeuiaii-zacijo sodelavcev, za poskusne nasade, predvsem pa mora kmetijski sektor zadružne organizacije pokazati več smisla, točnosti in pripravljenosti za sodelovanje pri zunanjih poskusih. Tako bodo lahko znanstvene ustanove nudile več znanstvenih izkušenj posvetovalni in operativni službi. ZAČNEMO Z MODERNIM SADJARSTVOM Obnova in daljni razvoj sadjarstva Je prav tako važen družbeni problem kot ostal- U/irep; v našem gospodarstvu. Za pospeševanje in uravnavanje oo-nove so poleg gospodarskih, strokovnih in organizacijskih temeljev potrebni še določeni administrativni ukrepi, zlasti v dobi prehoda iz anarhičnega en zaostalega sadnega gospodarstva v moderno in načrtno. Zakon o sadjarstvu naj uredi dosedanje nasade; zlasti naj poskrbi, da bo odstranjeno vse ostarelo, okuženo in nerodovitno drevje. Prav tako naJ uredj proizvodnjo drevesnih sadik "n promet z njimi, iavajanje rajo-nizacije in uvedbo sadnega Oti bora .obnovo in poslovanje interesnih skupnosti, sklade za obnovo in način izkoriščanji sredstev, pa tudi odkup in pro»-met s sadjem. Davčna oprostitev, ki so jo uveljavili zvezni predpisi o dohodnini iz leta 1954, ugodno vpliva na razvoj obnove, vendar ugotavljamo nekatere slabosti teh predpisov. Predlagamo, da se uredba uporablja za vse vrste sadja (tudi za jagodičevje in lupinasto sadje) in da se davčna olajšava ukine za vse nasade, katere lastniki slabo oskrbujejo ali zanemarjalo. Pospeševalna služba naj rešuje čimbolj konkretno naloge v zveza z asanacijo in obnovo. Vse delo in ukrepe naj strokovnjaki izvajajo preko odborov in ndsf-kov. UreJanje nasadov naj lotos zajame vsaj ena petina obstoječih nasadov in po možnosti je treba vse delo osredotočiti v omejenih proizvodnih področjih, tako da bi bil učinek čimvečji. Posestva družbenega sektorja morajo predvsem urediti tiste nasade, ki obetajo še znatne pridelke sadja- UreJanje nasadov naj bo pogoj za nadaljne dodeljevanje investicijskih prispevkov ln kreditov. Kakor vse živali, napadajo tudi čebele nevarne bolezni in škodljivci. Zaščita čebel pred obolenji in škodljivci je težja kot pri drugih živalih. Neizkušen čebelar opazi obolenje tedaj, ko je že prepozno. Karantena ima le delni uspeh, ker čebele ne moremo zapreti in letajo dva kilometra pa tudi več od panja. Brez čebel ne moremo uspešno kmetovati, ker opra-šujejo okoli 80% žužkocvetnih rastlin; pa tudi med in vosek ata važna kmetijska proizvoda. Da se zaščiti čebele pred obolenji in škodljivci, so Dr- Doleujski čebelarji na zadnjem tečaju Gozdarsko poslovno zvezo dobimo Naloge kmetijskih zadrug v gozdovih zasebnega sektorja Na drugem plenumu Glavne zadružne zveze FLRJ, ki je bil aprila 1956 v Ljubljani, Je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj v razpravi temeljito obdelal kmetijsko zadružništvo in s tem v zvezi privatno lastnino, ki bi ne smela biti ov:ra za nadaljnje utrjevanje zadružnih oblik in dvig kmetijske proizvodnje. Tudi v našem okraju nastajajo nove zadružne oblike kot so poslovne zveze, ki sionijo na širš- oblik- družbenega upravljanja, predvsem v zasebnih gozdovih, kot doslej. Dosedanji sistem gozdarske politike je bil večkrat boli zaostren kot bi bilo potrebno. V novomeškem okraju se ustanavljajo Gospodarska poslovna zveza, kmetijsko proizvajalne poslovne zveze in Gozdarska poslovna zveza. Zadnja bo zajemala delo preko članic ustanoviteljic kmetijskih zadrug in družbeno upravljala gozdove privatnega sektorja, ki jih je v našem odvaja 74.000 ha, v dokaj slabem stanju. Do sedaj ni nobena kmetijska zadruga skrbela za čiščenje in negovanje gozdov, ker v svojem sklopu tudi ni imela organa, ki Številno gnezdo — odlika dobre plemenske svinje bi te stvari vodil. Izjema je bila le KZ Toplice, ki si je to nalogo zadala že prej in je letos poizkusno delala na tem, kar se je zelo dobro obneslo. Do sedaj so se kmetijske zadruge bavile le z odkupi gozdnih sortimen-tov, negovanje gozdov in odka-zovanje lesa je pa bilo v sklopu okrajnih gozdnih uprav. Po ustanovitvi Gozdarske poslovne zveze pa ne prevzemajo KZ le teh pravio, temveč tudi dolžnosti. Odslej bodo gozdove upravljali preko svojih organov lastniki sami, (gozdarski odbor pri KZ) in komisija za reševanje prošenj za sečna dovoljenja. Gozdarski odbor bodo zadružniki izvolil, že na prvih občnih zborih KZ, komisijo za sečna dovoljenja pa imenuje občinski ljudski odbor iz vrst članov KZ, SZDL in drugih organizacij. Velik pomen gozdarske poslovne zveze Gozdarska poslovna zveza prevzema po kmetijskih zadrugah od okrajne uprave za gozdarstvo vse posle, to je odka-zovanje in jjrevzem, negovanje in pogozdovanje ter komunikacijska dela. Za ta dela bodo kmetijske zadruge in Gozdarska poslovna zveza prevzele tudi potrebni strokovni kader od okrajnih gozdnih uprav. Te bodo odslej le kontrolirale privatni in državni sektor, to se pravi kmetijske zadruga in gozdno gospodarstvo. S tako organizirano službo bo možna večja koordinacija dela, potrebna zlasti med dosedanjimi lesnimi manipulanti pri KZ in logarji. V poletnih mesecih, ko ni bilo gozdarskih akciJ oz. sečnih dovoljenj, nis0 imel; lesni manipulanti dovolj dela, odslej pa bodo morali v teh mesecih sestavljati plane in delati na čiščenju in pogozdovanju. Ta dela bodo lahko opravljali tudi lastniki gozdov, v kolikor imajo delovno silo. To bo znatno cenej«. V nasprotnem primeru bodo morali gozdarski odbori z najeto delovno silo izvrševati te naloge. Vsa, dela bodo morala bit| strokovno pregledana ln kolavdacijsko prevzeta Po organih okrajne gozdne uprave, nakar jih bo ta plačala i-z sredstev gozdnega sklada. Dobre gospodarje v gozdarske odborel V drugi polovic; januarja 1957 in v prvi polovici februarja bodo občni zbori kmetijskih zadrug. Priporočamo upravnim odborom, naj kar imenujejo gozdarske odbore in jih predlagajo na občnem zboru KZ. Ker bo Gozdarska poslovna zveza ustanovljena že ta mesec, poslovati pa bo začela 1. januarja 1957, se morajo KZ do takrat temeljito pripraviti na prevzem poslov ln vnesti bodoče gozdarske naloge v svoje gospodarske programe, ki jih prav v tem ča-su pripravljajo in sestavljajo- Da oi ne bil prevzem poslov površen. Je treba nove pravice in dolžnosti prenašat na kmetijske zadruge postopoma, na tiste, ki so aktivnejše takoj, na druge kasneje. Tone Pire žavni zavarovalni zavod, OLO Novo mesto, OZZ Novo mesto in čebelarska društva organizirali tečaj za Izvedence čebel-nih bolezni, ki je bil v prostorih DOZ Novo mesto 3., 4. in 5. decembra 1956. Na tečaj so bili vabljeni izkušeni čebelarji iz vseh KZ v okraju Novo mesto, kakor tudi člani društev okraja Novo mesto. Povabili sta dobili tudi OZZ Kočevje in Trbovlje. Tečaja se je udeležilo 27 čebelarjev, bodočih izvedencev za čebeln« bolezni. Poleg teh so prisostvovali predavanjem tudi bližnji čebelarji. O čebelnih boleznih je predaval dr. Kocjan Leon, veterinar iz Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. Podrobno je obravnaval najbolj nevarne čebelne bolezni: pršičavost, hudo gnilobo zalege in nosemo, tako da so o teh boleznih vsi tečajniki popolnoma poučeni. Prav tako jim je bilo pojasnjeno, kako čebele zaščititi pred temi boleznimi in kako jih zdraviti. Absolventi tečaja bodo pomagali kot izvedenci za čebelne bolezni občinskim veterinarjem pri zaščiti in zdravljenju čebel. V Novem mestu deluje tudi okrajna komisija za zatiranje čebelnih bolezni, ki bo vedno v tesnih stikih z občinskimi veterinarji ter izvedenci za čebelne bolezni. Danes so usposobljeni izvedenci za čebelne bolezni za vsa področja novomeškega okraja, razen za Veliko Loko, Sent-lovrenc, Sela-Šumberk in Mokronog, od koder niso na tečaj poslali nobenega čebelarja. Tečajniki so sklenili, da bodo preventivni pregledi čebel v področjih Dol. Toplice1 do Dolža in Trebnjega, ker v te kraje vozijo vsako leto čebele na hojevo in ajdovo pašo tuji čebelarji ter je bila v okolico Dol. Toplic že pred 5 leti zanesena huda gniloba, ki je pa zatrta. Vsak absolvent tečaja bo poslal 200 svojih čebel na zdravstveni pregled v Veterinarski znanstveni zavod v Ljubljano, kjer bodo ugotovili njih zdravstveno stanje. Izsledki Veterinarskega znanstvenega zavoda bodo služili našim veterinarjem in izvedencem za čebelne bolezni tudi kot merilo zdravja čebel za področja OLO Novo mesto. Vsem, ki so omogočili ta res potrebni tečaj, se udeleženci zahvaljujejo! Stane Češarek KMETIJSKA ZADRUGA * • DVOR čestita k prazniku novega leta vsem svojim cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in ostalim poslovnim prijateljem ter se ie nadalje priporočat To in ono iz kmetijstva Na Ajdovcu bo kmetijska zadruga Dvor uredila pašnik na skupni površini 130 hektarov. Zemlja je last splošnega ljudskega premoženja, delno pa zasebnih kmetov. Okrajna zadružna zveza v Dvignimo sloves krškopoljca! (Prenos z 11. strani) Kostanjevica 21, kmetijska zadruga Prekopa 11, kmetijska zadruga Skocjan 17 in na področju OZZ Krško okrog 50. Te svinje smo odbrali le po zunanjosti in jih bomo šele po kontroli rodovitnosti dveh gnezd oziroma enega leta sprejeli v rodovnik. Na našem področju vzreje krškopoljca bomo potrebovali približno le 3Q plemenskih rodovniških svinj, vendar smo juh morah v/.eti v kontrolo večje število, ker nam je zaradi , številnejšega popisnega materiala po končani kontroli .proizvodnosti omogočena lažja odbira oziroma zajamčen boljši rodovniški material. Svinje, ki bodo dobro prestale preizkušnjo proizvodnosti v prvih dveh gnezdih, izjemoma tudi v samem prvem gnezdu, ln bodo ustrezale po tipu in zunanjosti, bomo sprejeli v rodovnik. Za sprejem v rodovnik mora biti svinja čvrsta, brez degeneracijskih makov (vleknjena hrbtenica, mehke noge ifr pobit križ) ter mora imeti vsaj 12 dobro razvitih ln enakomerno razporejenih seskov. Pri kontroli proizvodnosti pa Uiorajo pokazati svinje: a) pii dveh gnezdih po- vprečno devet rojenih ln osem odrejenih pujskov z najnižjo povprečno težo gnezda na 28. dan starosti 54 kilogramov; b) Izjemoma se sprejme v rodovnik tudi svinja po prvem gnezdu, ako je povrgla najmanj osem, odredila pa najmanj sedem pujskov, katerih skupna teža na 28. dan starosti /.naša najmanj 50 kilogramov. Število pujskov niim bo namreč povedalo rodovitnost svinje, njihov prirast, to je teža na 28. dan starusti, pa mlečnost svinje. Kontrola proizvodnosti omenjenih svinj, ki jo opravljajo za to usposobljeni molzni kontrolorji, je eden najvažnejših začetnih ukrepov za zboljšanje te pasme. Ravno tako kot plemenske merjasce, kmetovalci radi tudi svinje prezgodaj pripuščajo. Svinje pripuščamo, ko so stare 9 do 11 mesecev !n težke najmanj 100 do 120 kilogramov. Plemenske svinje, ki so prezgodaj pripuščene, /aostanejo v rasti, navadno težko prasijo ter povržejo slabe pujske. Svinje redimo več let ker jim Je plodnost največja od 3 do 5 gnezda. Napačno je plemenska srvinjke po prvi praaltvl -lati v zakolj, kar ae pri nas pogosto dogaja. Se enkrat po- udarjamo, da naj bo plemenska svinja mirna, da je ne bo te/ko oskrbovati pri prasit-vah. Izločamo svinje, ki mladiče žro. Glede rasnosti in Izkoriščanja krme bo zarod rodovniških svinj preizkušal v svojih pitalisčih KIS in sicer tako, da bodo od pos-imeznih todovniških svinj odkupili iz enega gnezda i>o 4 pujske — dve 8vinjki in dva kastrHta povprečne kakovosti. Prašički bo bodo odkupovali v starosti od 6 do 11 tednov v približni teži 20 kilogramov in bodo dani v pitanje po določenih zimskih normativih. Pri tein se bo s tehtanjem stalno kontroliral prirastek. V približni teži 100 kilogramov bodo dani prašički v zakol, kjer se bo ugotovila količin« ter kakovost mesa in slanine. NAMEN IN NALOGI RK.TSK1II SREDIŠČ Za uspešno odbiro prašičev v vzrejnem okolišu krškopoljca so določena središča; kmetijske zadruge .Šentjernej, Kostanjevica, Prekopa, Podbočje in Skocjan, Močnejša vzrejna središča %o predvidena tudi na držav, posestvih na Grmu v Orehovici'1, Smarjeti, v Kle-vevžu ln Brezovici. Namen teh središč je vzre-ja čistopasemskega in glede na puo17.vod.nje preizkušenega plemenskega naraščaja prašičev. Ta središča služijo za razširitev plemenskih prašičev dobrih proizvodnih lastnosti v široke reje in s tem splošnemu izboljšanju krškopoljskega prašiča. Središča se ustanavljajo le tem, kjer rejci izpolnjujejo pogoje glede živali — ustreznih pa^em, telesnega ustroja, zdravja, hlevov, krme, krmljenja ter nege plemenskih svinj in merjascev. Rejec mora v celoti upoštevali navodila strokovne živinorejske službe ter strokovnjakov, ki neposredno vodijo nadzor nad delom rejskih središč. Omenjena središča naj bodo vzor v/reje, oskrbovanja in nege prašičev, tako da bodo s svojo rejo vzgled rejcem v okolici. Najvažnješe naloge, ki jih rejska središča za rodovniško rejo prašičev morajo Izpolnjevati so: 1) skrbeti moralo za pravilno vzivjo, nego, krmljenje ter zdrave prašiče; 2) sodelovati morajo a komisijo pri odbiri, ocenjevanju ln označevanju svinj ter jim dajati za službeno uporabo resnične podatke o kvinjah; |) rodovniške svinje pripuščajo le pod rodovniške merjasce določene za dolični oko-lij. Rodovniške svinja redijo po prgvilu toliko čaaa, d* bodo dale vsaka vsaj štiri gnezda; 4) s pooblaščenimi organi sodelujejo pri pregledih in kontrolah svojih rodovniških in popisnih svinj; 5) vsaj enkrat letno, po možnosti pa tudi dvakrat, morajo ctati pregledati svinje in svinjake veterinarskim organom, ki bodo izvajali kontrolo nad zdravjem rodovniških prašičev, nad higieno hlevov in krmljenjem živali; 6) pristojnim okrajnim zadružnim zvezam morajo redno javljati datume prasitve rodovniških ali popisnih svinj, tako da bo možno ugotavljanje Številnosti in teže gnezd na 28. in 5<5. dan starosti; 7) vsako rejsko središče vodi zapiske o pripustitvah, o datumu oprasitve, o sievi'u lM teži rednih pujskov, o njihovem razvoju in kasnejši uporabi in sicer na listu proizvodnosti plemenskih svinj Te podatke preverjajo področni kontrolorji oziroma nadkon-trolorji. 8) plemenski naraščaj se prodaja v starosti od 4 do 8 mesecev v teži od 40 do 60 kilogramov Pred prodajo morajo biti plemenski merjasci in svinjke cepljeni In preiskani za vse bolezni v smislu veljavnih veterinarskih predpisov, 9) plemenski merjasci moralo biti pred prodajo licencirani, aa kar pohlMčeni strokovnjak Izda potrdilo za vsakega mer j'i se* posebej; 109 prodaja naj se po pristojnih kmetllskih zadrugah vzrejnih področij. V kolikor pa bodo rejska 6redi*Ča prodajala plemenski naraščaj neposredno, morajo vsako prodajo z navedbo naslova kupca javiti okrajnim zadružnim zvezam, da bodo one lahko spremljale promet rodovniškega materiala v rodovniški knjigi; 11) Prav tako so rejska sre-diiča dolžna javiti OZZ vsako izločitev rodovniških svinj ter vzroke zakaj so bile izločene;; 12) Rodovniške knjige za evi-nje vodijo OZZ. UGODNOSTI, KI JIH UŽIVAJO REJSKA SISMDIŠI \ 1) Prodajajo plemenski,' naraščaj po višjih (plemenskih) cenah, katere se ravnajo po kakovosti prašičev. 2) OLO in OZZ bodo prvenstveno subvencionirali nabavo plemenskih prašičev le rejcem za živali, nabavljene iz priznanih rejskih središč; 3) n* razstavah prašičev bodo dobre plemenake živali iz rodovniških rej nagrajene a pismenimi priznanji ter častnimi in denarnimi nagradami I / lxi 1 j Sanje te pasme je velikega gospodarskega pomena ne le z« Krško polje ter Sent-iernejako dolino, kjer Je prodaja mladih pujskov nn južnejši dohodek kmečkih gospodarstev, temveč tudi za ostal* sosednje kraje. Zato bomo naloge, katere nam postavlja odbira tudi izpolnjevali, ker so pogoj z« izboHšanje krfikopoiiskega prašiča. Ing- Sonj* Poljak Novem mestu bo posredovala zamenjavo najkvalitetnejšega semenskega krompirja »Merkur« za 400 ha površin. S tem se bo pridelek krompirja v okraju povečal za vsaj 200 vagonov pridelka. Do lela I9«6 naj bi po osnutku perspektivnega plana za razvoj gozdov pogozdili v naši državi 275.000 ha goličav in meliorirali 550.000-ha izčrpan i h gozdov in goščav. Prednost naj bi imelo hitro rastoče drevje. V načrtu je, da bomo do leta 1981 zasadili topole že na 35.000 ha zemlje* V prihodnjih letih bomo po vsej državi zasadili Številne drevorede in zaščitne pasove gozdov. V Italiji, kjer že imajo take nasade, dobijo iz njih na leto do milijon kubičnih metrov leaa. S takim prirastkom in posekom računamo tudi pri naa, aaj je mnogo zemlje, kjer »o zaščitni pasovi dreves potrebni, prav tako pa dovolj zemljišč, kjer bo mogoče urediti drevorede. Tobak pridelujejo zdaj tudi v Pomurju, saj mu lahka peščena prekmurska zemlja dobro ugaja. L«wii> so sadiili za poskus aorto »segedinsko rožo«, letos pa *e sorti paragvaj in havana. Prva sorta so je dobro obnesla: na hektar da 1800 do 2500 kg tobaka, ki po barvi, dobri gorljivosti in manjšam odstotku nikotina nič ne zaostaja za lobakom iz naših južnih republik. Kmečka univerza v ljubljanskem radiu: 27. decembra predava Inž. Jelka Hočevar o zadružnih vrtovih, 29. decembra ijh in/. Zvone Zakotnik o vlogi mlekarn ta napredek živinoreje. ("liani PreScrnove druih« obnovite članarino za leto 19571 657442 Ob vstopu v novo leto 1957 čestitamo vsem prebivalcem mirnske občine in vsem delovnim kolektivom z željo, da bi v prihodnjem letu dosegli še več gospodarskih zmag! Okrajni ljudski odbor NOVO MESTO Otr-i-ii komite ZKS Okrajni odbor LMS Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZVVI Jkrajni . Jbcr 11 OKrajni odbor rezervnih oficirjev ČESTITAJO ZA NOVO LET© ?957 VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA Z ZELJO, DA BI V PRIHODNJEM LETU DOSEGLI ŠE VEC DELOVNIH ZMAG! Vse za dvig življenjske ravni na Dolenjskem! Občinski If nilski odbor M 1 B It A Občinski komite ZKS Občinski odbor LMS Občinski odbor SZĐL Občinski odbor ZVVI Občinski odbor ZB Občinski odbor RK TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV priporoča svoje kvalitetne izdelke Destilacija alkoholnih pijač »DANA« nudi odlične pijače REMONT MIZARSKO PODJETJE TOPOL KMETIJSKA ZADRUGA MIRNA KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT ^OCCOO;MX^ loooooooaooooooocoocoooo^^ CSani Prešernove družbe obnovite članarino za leto 1957! SREČNO NOVO LETO 19 57 2 ELI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJERNEJ IN VSE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE! MNOGO USPEHA V LETU 1957 ZELI SI O G" TRGOVSKO PODJETJE, EN GROS Novo mesto TEKSTIL GALANTERIJA PREHRANA VELIKA IZBIRA Se priporoča »ROG« Novo mesto, telefon 156 iininiH Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto p je do 30. junija 1956 gospodarilo s približno 26.000 ha gozdov splošnega ljudskega premoženja s pomočjo sedmih gozdnih obratov: v Črnomlju, Crmošnjicah, Kosi anjevici, Mokronogu, Novem mestu, Poljanah in Straži. _ Poleg tega ima kot samostojen obrat v Obrhu tovarno eteričnih olj. 1. julija 1956 je podjetje prevzelo še približno 2000 ha poljedelske zemlje sploš nega ljudskega premoženja. Na tem zemljišču gospodari s 4 kmetijskimi obrati: Birčna vas, Crmošnjice, Poljane in Zalog. Za izvrševanje planskih nalog ima podjetje v poletnih mesecih zaposlenih v gozdarstvu 560 delavcev, v kmetijstvu J stalnimi in sezonskimi delavci 190, skupaj torej okoli 750 delavcev. V zimskem času je zaposlenih približno polovico ljudi manj, ker v gozdu in na polju ni dela. Podjetje se ukvarja z izkoriščanjem gozdov (sečnja, spravilo in odprema), s pogozdovanjem, s Čiščenjem mladih gozdov, z varstvom proti boleznim in gozdnim škodljivcem, z gozdnotehnič-nimi deli, z gradnjo novih stavb in cest. — Na kmetijskih površinah se peča z živinorejo, s poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom in v manjšem obsegu tudi s Čebelarstvom. Podjetje gospodari le na območju okraja Novo mesto. KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA ZA NOVO LFTO 1957 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V LRS Z ZELJO, DA BI V TEM LETU DOSEGLI ŠE BOLJŠE USPEHE V GOSPODARJENJU! Z NOVIM DELOVNIM POLETOM STOPIMO V LETO 1357 IN S SKUPNIMI MOČMI UTRJUJMO LOKALNO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO NAŠE OBClNEl KOSTANJEVICA * E OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR LMS OBČINSKI ODBOR REZERV OFICIRJEV P. D. »LOJZE K0ŠAK« čestitkam se pridružujejo: TRGOVSKO PODJETJE KOSTANJEVICA KZ PREKOPA :1 T'SEM BELOKRANJCEM, ZLASTI PA PREBIVALCEM ČRNOMALJSKE OBČINE, VOŠČIJO VSO SREČO V LETU 1957; OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Gospodarska poslovno zveza Novo mesfo za odkup In prodajo kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev, llvlne, prašičev, alkoholnih In brezalkoholnih pijač, za oskrbo kmetijstvo z reprodukcijskim materialom — teli CENJENIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN POSLOVNIM ZNANCEM MNOGO USPEHOV IN OBILO SREČE V LETU 19571 OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZROJ ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO TOVARNE IN PODJETJA: •BELT« — Belultiunjska lelezollvarna »B E L S A D« GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ ČEVLJARSKO PODJETJE »PLANINA« BELOKRAJINKA — trikotaža ln remont PODJETJA -MIZAR« ČRNOMELJ •ZORA« — lesna Industrija SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK* MESTNI VODOVOD ČRNOMELJ MIZARSKA "ZADRUGA ČRNOMELJ MESARIJA ČRNOMELJ BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ooooooooeoooooooeoooonooooooooooooooooeooooooc Za novo leto pošiljamo prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem, zlasti pa prebivalcem naše občine -rnoooooooooooooocoooooocxx^ R B N J OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski odbor ZVVI Občinski odbor LMS Občinska gasilska zveza 1 TRGOVSKO PODJETJE TREBNJE — KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA \ IN KRAJEVNA PODJETJA: PEKARNA m KROJAŠTVO 9 ČEVLJARSTVO ® REMONT < MIZARSKA DELAVNICA A OPEKARNA RAČJE SELO 2AGA čestita za novo leto vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem ln znancem ter se še nadalje priporoča o«xx»ooc»craooocr*xeera«»ooooococcoG »KRtfPON«, Žužemberk KZ Žužemberk KZ Sekj-šumberk »REMONT«, Žužemberk KZ Hinje ; cocooooooocootocoooooa SREČNO NOVO LETO 1957 ZELI KOLEKTIV PODJETJA Železnine v Novem mestu VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM! Oglejte si naše zaloge — prepričali se boste o nizkih cenah! VSO SREČO IN KAR NAJVEČ USPEHOV PRI VSEM DELU V LETU 1957 VOŠČIJO DELOVNIM LJUDEM OBČINE STRAŽA-TGPLICE: STRAŽA-TOPL skupno z odbori organizacij in društev: OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZROJ OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR RK Občinski svet Zveze Svobod In prosvetnih društev s Partizanom in taborniki v Družini Zelenega Roga OBČ. ODBOR UPOKOJENCEV OBČINSKI SINDIKALNI SVET SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Novo mesto želi vsem Članom kolektiva, gradbišč, centralnih obratov, Investitorjem, poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu naše domovine srečno in uspešno novo leto 1 9 5 7 ! Obveščamo vse odjemalce, da izvršujemo poleg večjih gradbenih del hitro in solidno tudi vsa manjša gradbena dela ln popravila. Z našimi centralnimi obrati Vam pomagamo pri raznih prevozih velike in male tonaže. Izvršujemo vsa kovinsko-mehanična dela in nudimo kvalitetna cementno-kamnoseške izdelke. Izdelki kvalitetni — cene konkurenčne! 'MRK BHHH Uis&JM I »KOVINA R« NOVO MESTO Partizanska cesta 12 želi cenjenim stranicam ln drugim delovnim kolektivom kakor tudi svojim delavcem, srečno in uspehov polno leto 1957! Svojim odjemalcem se še dalje toplo priporočamo! Svojim cenjenim odjemalcem želi vso srečo v novem letu STEKLARSTVO DOUJUC ROMAN NOVO MESTO Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe. Srečno novo leto Seli svojim cenjenim strankam in se nadalje priporoča MIZARSTVO JOŽE GAZVODA Got no, vaa — Nove mesto r0QOOOOOOCO^^ OBRTNA ZADRUGA SOBOSLIKARJEV IN PLESKARJEV NOVO MESTO teli gvojim strankam v novem letu Čimveč »reče in zadovoljstva ter se še dalje toplo priporoča. VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1957! Občinski rosna.*« a OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR LMS OBČINSKI ODBOR REZ. OFICIRJEV OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR RK BELOKRANJSKI MUZEJ oo&xxtx>o(x>acaoocaoe<& Samo Člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in uprave. Pohitite z vpisom! Voščilom se pridružujejo In priporočajo odjemalcem In gostom: KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKA ZADRUGA STRAŽA VRŠNA SELA PODJETJE ZA POPRAVILO ŽELEZNIŠKIH VOZ V STRAŽI Trgovsko podjetje »TOPLICE" v Dolenjskih Toplicah Avtoprevozništvo »GORJANCI« v Straži Čevljarsko podjetje »BOR« v Dol. Toplicah GOSTIŠČE SROBOTNIK OPEKARNA ZALOG STRAŽA KLEPARSTVO TOPLICE GOSTIŠČE DOL. TOPLICE . GOSTILNA STRAŽA MESARIJA DOL. TOPLICE PEKARIIA DOL TOPLICE KMETUSKA ZADRUGA SPLOŠNO ČEVLJARSTVO DOL TOPLICE TOPLICE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI Kmetijska zadruga v ŠK0CJANU ■ svojimi poslovalnicami: v Skocjanu, na Dobravi In v Malih Poljanah ln pospeševalnimi odseki: hranllno-kreditnim. živinorejskim, sadjarsko-vlnogradnlškim. poljedelsko semenskim, strojnim ln čebelarskim ter z obrati: PEKARIJO, MESARIJO in GOSTILNO Cenjenim gostom želi KOLEKTIV KAVARNE na Glavnem trgu v NOVEM MESTU srečno novo leto 1957! Brivsko frizerski salon ŠMID KARLO kl obratuje v Muzejski ulici v Novem mestu, se svojim strankam priporoča ln jim želi srečno ln uspehov polno leto 1957! MNOGO USPEHOV V SKUPNIH NAPORIH ZA IZGRADNJO NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE V LETU 1957 želijo: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽUŽEMBERK Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski odbor LMS čestitkam se pridružujejo: »KRUPON«, Žužemberk KZ Žužemberk KZ Sela Sumberk »REMONT«, Žužemberk KZ Hinje O češnjah v Brusnicah V Dolenjskem listu je neki cfo>pLsrv.'k v jeseni pisal, da češnje v Brusnicah iz neznanega vzrotfca odmirajo. Pozval je kmetijske strokovnjake, naj stvar proučijo o tem kaj napišejo. Ob ogledu parcel za novi nasad visenj v Brusnicah, sem si ogledal tudi nekaitera . čeAnjeva. črevesa. Ugotovil sem, da je vzrok odmiranja češenj v Brus-niTiah, pa tudi drugod (isto bolezen sem ugotovil na nasadih češenj na kmetijski šoli Grm), glivična bolezen, ki se imenuje LISTNA LUKNJICAVOST KO-SClCARJEV Ta bolezen napada vse vrste koščičastega sadja, vendar je Skoda zaradi te bolezni? največja na češnjah in breskvah, v primorskih krajilh pa še na marelicah. Največje okužbe nastanejo ob cvetenju m tatkoj po cvetenju, sdcer pa se bolezen Javlja vse ioto. Bolezen povzroča posebna gliviua (Clasterosporium carpo-philtun); ta tvori na rjavih pegah skupime trosonoscev s troei, ki jih vOdimo s prostim očesom kot črne pičke. Trosov ne raz-rasa veter, ampak dežne kapi j -ce. Zato so okužbe v deževnih 6pomladih (kot n. pr. letos) močne- še. Glivica prez.mi v obliki mice-Hja na vejicah. Iz micelija zgodaj spomladi prično zoret1 trosi, ki okužujejo — preneseni s kapljicami dežja — hfetje od obeh strani. Trosi prodirajo naravnost skori kufr.lkolo lista. Za ckiužbo je potrebno, da so na Ustih kiatplj&ee vode, brez ozira če je vreme hladno ali ne. Inkubacijska doba traja od 4 do 14 dni. Najprej opazilmo na Ustih drobne, okrogle, običajno 1 do 2 mm Široke rdečkaste pege. Te peg? se kmalu posusVJo in po-rjavijo ter jih obda rdeč rob. Posušene pege Izpadejo in, ker so navadno zelo gosto razmetane v listju, so list.' na gosto preluknjani, kakor da bi bili prestreljen.1. Gosto preluknjani listi pridno kmalu v poletju odpadali, da ostane drevo »redi poletja golo, zlasti v spodnjem delu krone. Gl\v4ca, ki povzroča bolezen na listju, se naseli tudi na vejicah. Na njih nastanejo rjave, vdrte in podolgovate pege, k.' jih največkrat obda rdeč rob in se iz njih pocedijo kapljice smole. Tudi.' m Udi plodiči so podvrženi bolezni. Plodiči dobijo ok-logle, vdrte, rjave ali črnikaste, rdeče obrobljene pege. Ko takšni, plodiči dozorio, so več ali manj porjaveli, ne da bi gnih!. Ta pojav je posebno pogost na marelicah v Primorju. Drevje, ki zgodaj '/zgubi listje, nastavlja malo cvetnih popkov in ia leta v leto bolj slabi, končno se posuši. ZATIRANJE BOLEZNI Važno Je, da pobitramo in se-iigamo polomljene in odpadle veje, vejiice in listje. Za uničevanje mrJcelijev na vejicah priporočamo rimsko škropljenje s 15% žvepleno-ap-neno brozgo. Škropljenje z ru-mesanom ne zadošča, kajti ru-mesan uničuje samo ScodljcVce živalskega rodu ne pa glivic Tik pred cvetjem škropimo z 1% bordosko brozgo (gahco), takoj po cvetju pa s 0,25'Vo difri-tanom. 14 dni po cvetju 3k.ro-piimo ponovno s 0,25°/o dihtanom. Takoj ko plodove potrgamo, poškropimo drevje še enkrat a 0,25°, o d.htanom, kar velja posebno za breskve, Dihtan jemljemo zato, ker košoičarjl (razen marelic) v zelenem stanju ne prenesejo škropljenja z bakrenimi škroprjvi. Zato je bilo doslej, ko še nismo imeli dih-tar&a, zatiranje te bolezni težko. Z dihtanom pa bomo to bolezen, ki se je v zadnjih letih precej razpasla, lahko zatirali. Tit Dobršek Prosvetna društva napredka zrcalo 16. decembra je bila v osnovni soli v Semiču občinska konferenca Svobod in prosvetnih društev semiške občine. Na konferenci so delegati prosvetnih društev zastopali KUD »Jožeta Mihelčiča« iz Semiča, KUD ia Štrekljevca in Svobodo iz Crmosnjic. Iz poročil delegatov je bilo razvidno, da so posamezna drusiva v pretekli sezoni mnogo naredila v kulturno - prosvetnem pogledu. Prav tako so društva posvečala skrb izobraževanju ljudskih množic, številna udeležba na raznih prireditvah je bila dokaz, da si ljudstvo želi kulturnega razvedrila. Z decentralizacijo dela se je prenesla odgovornost kultur-noprosvetnega dela in organizacija izobraževanja na občinske odbore. Prav zaradi tega pa so pri ObLO nujno potrebni sveti Svobod in prosveitnlh društev, ki morajo biti nositelji in usmerjevalci kulturno prosvetnega dela In celct- VSO SREČO V LETU 1957 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE KOLEKTIV INDUSTRIJE OBUTVE - NOVO MESTO nega pošolskega izobraževanja. Na tej konferenci je bil izvoljen svet Svobod in prosvetnih društev. Sklenjeno je bilo, da mora biti osnovna podlaga za pravilno in uspešno kulturno delo naša gospodarska politična stvarnost, ki temelji na družbeni lastnini in na družbenem upravljanju. Prosvetna društva naj bodo zrcala naprednosti in borbenosti za naše novo življenje! V bodoče naj se društva ne omejujejo preveč na ozko delavnost, temveč naj se poleg tega poslužujejo še drugih oblik kulturnoprosvetnega in izobraževalnega dela. P. M. Vesti z Vel. Gabra V nedeljo 16. decembra je bila pri nas zelo uspela proslava 15. obletnice JLA. Po izčrpnem govoru tov. Zemljica o ustanovitvi m rasti nase armade ter o njenem ugledu v svetu, je pionirski pevski zbor zapel nekaj pesmi, pionirji pa so deklamirali o hrabri JLA. Ob koncu proslave ije pevski zbor iz Sentlovrenca. pod vodstvom tov. Bregarja rapel zelo ubrano nekaj partizanskih pesmi. Na proslavi je bi.1 o ze.o veliko ljudi, tako da je bila dvorana v gasilskem domu pretesna. To se pri nas doslej še ni zgodilo. M. Z. Iz Stopič pod Gorjanci Pred kratkim smo imeli že drugi roditeljski sestanek osnovne gole ln nitje gimnazije. Poleg te-ga smo imeli že 4 razredne sestanke. Čeprav Je bil roditeljski sestanek sklican na delavnik, Je bila udeležba nad vse pričakovanje velika. Na sestanek Je prišlo nad 160 mater in očetov. Sestanek Je bil sklican zaradi razgovora o dveh vprašanjih o neuspehih na šoli in o praznovanju novoletne jelke. Po poročilu ravnateljice Novakove te Je razvila živahna razprava o vzgojnih problemih. Ko je bilo govora o avtoriteti staršev ln učiteljev, je bilo zanimivo, kar so povedali nekateri starši o sv o-" Jih otrocih. Takole so povedali. »In kaj mu morem, če me ne uboga. Tudi očeta se prav nič ne boji«. Ta izpoved se je nanašala na otroka v tretjem razredu osnovne šole. Pove pa izredno veliko. Kaj bo s takim otrokom, ko bo Se večji? Neki oče Je menil, da bi morali na višje razrede Sol tudi taki otroci, ki ostanejo doma na posestvu, ker je tudi tem prav tako potrebna izobrazba. Taki starši seveda pozdravljajo ustanovitev kmetijske šole. Na koncu smo prišli do zaključka, da se bodo uspehi v Soli izboljšali, ko bodo starši dali otroku več časa za učenje, če ga bodo pri učenju nadzorovali in če bodo bolj pazili na svojo avtoriteto pri otroku. * Da Je mladina na novi poti Je mislil marsikdo, ko je mladinska organizacija dobila novo vodstvo. Vendar kaže, da se ni skoraj nič spremenilo. Delo mladinske organizacije spi vse od zadnjega sestanka dalje. Fdina skupina, ki nekaj giblje, je folklorna. Zakaj tako? Zato ker Je za vsako stvar ob pričetku veliko navdušenja, potem pa navduši nje kopni, dokler sicer lepa zamisel ne zamre. Želimo, da bi vsaj folklorna skupina pretrgala s to ne-lepo navado, kot jo Je že nekoč pred leti. Lj. z. Roditeljski sestanek v Birčni vasi Zaradi izvedbe Novo.etne jelke so se zbrale matere v osnovni šol j in sklen-le, da bo dedek Mraz obdaroval otroke že 30. decembra; prišel bo v osnovno šolo. Pri pripravah mu bodo pomagale matere, za kulturni spored pa bodo poskrbele učiteljice. Na tem sestanku so predlagali starši nove člane v šolski odbor, ki .ga bodo iz vol M v letu 1957. Razpravljali s0 N o drugih stvareh, ki so v zvezi z vzgojo in poukom. M, DOLENJSkl OBVEŠČEVALEC Četrtek, IT. decembra — Janez Petek, 28. decembra — Zivko Sobota, 29. decembra — Tomaž NEDELJA, 30. decembra — Branimir Ponedeljek, 31. decembra — Silvester TOREK, i. Januarja — Novo leto Sreda. z. januarja — Iztok Četrtek, 3. januarja — Zima Petek, 4. Januarja — Angela Sobota, 3. januarja — Simon NEDELJA, l januarja — Mojmlr Ponedeljek, 7. Januarja —Zdrav- ko Torek, 8. Januarja — Maksim Sreda, S. januarja — Julija Lunine mene: mlaj 1. Januarja, prvi krafer S. januarja. NOVO .MESTO Sobota, 29. XII. »Janko ln Metka«. Gostovanje v Sentlovrencu. Nedelja. 30. XII. zaprto. Nedelja, 6 I. 1957: »Rdeća kapica«. Predstavi ob 15. ln 16. uri. Koledar za leto 1958, 3 leposlovne in 3 poučno praktične knjige lahko dobite za borih 500 din, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe. »K k k a« — Novo mesto: od 28. do 31. XII. češki barvni film »Jan Hus«. Od i. do 3. I. 1957 ameriški barvasti film »Dvoriščno okno«. Od 4. do 7. I. slovenski film »Dolina miru«. DOM JLA — Novo mesto: od 29. XIT. do 1. t. 1957 ameriški barvasti film »Osamljena pištola«. KOČEVJE: od 2«. do 30. XII. ameriški film »Tarzanov bes«. ČRNOMELJ: od J7. do 30. XII. ameriški barvasti film »Robinson Crusoe«. METLIKA: 30. ln 31. XII. »Tat ljubezni«. KOSTANJEVICA: 30. XII. italijanski film »Neron ln Messall-na«. 6. L 1657 jugoslovanski film ►Ešalon dr. M.«. SENJ"JERNEJ: 29. in 30. XII. ameriški film »Opičje norčije«. TREBNJE: M. in 30. XII. ameriški barvasti film »Ltdya Balley«. Predstava v nedeljo ob 14. in 18. uri. DOL. TOPLICE: 29. in 30. XII. mehiški film »Vedno tvoja*. 1. in 2. I. sovjetski barvasti film »Kneglnja Meri«. 5. in 8. I. ameriški barvasti film »Skara-muš«. GRADAC: 29. In 3fl. XH. mehtSki film »Rlo Escondldo«. STRAŽA: 29. ln 30. XII. Ivedlkl film »Margit«, i. in 2. L italijanski film »Trubadur«, Potujoči kino za Novoletno jelko Film »Alice v pravljični deželi« predvajamo v četrtek dne 21. 18. ob 16. un v Otočcu (dvorani); ob 18. uri Mali Slatnik (Sola); petek 28. 12. ob 16. url v Brusnicah, ob 18. uri v Oabrju; v soboto ob 16. uri na Mirni, ob 18. url v Mokronogu. v nedeljo 30. 12. ob 11. url nt Trebelnem (dvorana); ob 15. url v Skocjanu (dvorana); ob 18. url v Smarjeti (gasilski dom) V sredo 2. 1. 1957 ob 16. uri v Dobrniču (dvorana), ob 18. uri v Mirni peči (dvorana). Za mladino do 14. leta so predstave brezplačne, od 14. leta dalje pa so vstopnice po 30 dinarjev. PRODAM HISO Z VRTOM v Strati. Naslov v upravi lista. (615-58). SPALNICO IN OTROŠKO POSTELJO lz mehkega lesa prodam. Plačljivo tudi s čekom aH v treh obrokih. Naslov v upravi Dolenjskega Usta. (616-56) VINOGRAD V PRAV DOBREM STANJU (mlad) z zidanico, stanovanjskimi prostori in vsem inventarjem na Trški gori prodam" najboljšemu ponudniku. Oddaljen 500 m od nove avtoceste. Lep razgled na Novo mesto: KovačiČ Franc, mlinar. Novo mesto. PRODAM HARMONIKO znamke I.ubas, 3 vrstno, diatonično, 3r glašeno, dobro ohranjenb: Kofol Erna, Zeljne 33, p. Kočevje. VINOGRAD, krasen, samo žlahtna trta, star 8—12 let, sadovnjak, lepa nova zidanica, 2 sobi in kuhinja, opremljeni, klet z vsem inventarjem, vodnjak Itd. na Trški gori naprodaj. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na oglasni oddelek lista. (556-56) PRODAM: 2 dvokrilni orehovi omari, orehovo mizo in lepo sobno kredenco (hrast). Ogled v Vrhovčevl ulici i (pritličje desno) v Novem mestu. PRODAM GOZD (17.708 m«) v Cr-mošnjicah pri Novem mestu: Kocjan Anton, Koroška 10 — Tržič. Cenjene stranke obveščamo, da bo brivsko-frizerski salon v ponedeljek 31. decembra odprt ves dan, i. ln 2. Januarja pa zaprt. Ciril PucelJ, Novo mesto. Frizerski salon Adam v Novem mestu bo 31. decembra ves dan odprt, l. ln 2. januarja pa zaprt. NOVO MESTO V času od 8. do 15. XII. je bilo rojenih 12 dečkov in 13 deklic. Poročila sta se: Sekac Sergej, mizarski pomoćnik in Kovačič Amalija, perica, oba iz Novega mesta. Umrli so: Mtklavčlč Franc, ullt- kar 71 let _lz Građenja. Robida Alojz, kmetovalec, 55 let, iz Dol. PodSumberka. Zelnik Frančiška, rodbinska upokojenka, 66 let, iz šalke vasi. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Legan Terezija iz Ajdovca — dečka, Serovič Radomila iz Novega mesta — deklico, Glavan Štefka lz Kozjeka — deklico, Kužnik Ana z Vrhovega — dečka, Ivančič Ana lz Dol. Bukovca — dečka, Blažič Stefanlla iz Vel. Slatnika — deklico, Povše Ana lz Prelesja — dečka, Kranjc Fanika lz Kočevja — dečka, Vidmar Marija lz Novega mesta — dečka, Vrabič Alojzija iz Ljubljane — deklico, Korasa Pepca lz Gabrja — deklico, Vidmar Anica lz Sentruperta — dečka, Prpar Marija Iz Dol. Selc — dečka, Ske-ta Kristina it Podgore — dečka, Kukman .Kristtna iz Metlike — deklico, Jaklič Vera lz Dol. Kota deklico, Jordan Ivanka iz Livol-da — deklico, Kofalt Ivanka iz Blatnika — deklico, Zigon Cvetka iz Ajdovščine — deklico, Primožič Milka Iz Sentruperta«- — dečka, Kotar Angeja lz Gor. Vrhpolja — dečka, Golež Mara lz Golezev — dečka, Pes»o»*»ik Manja Lz Uač-kovca — dečka. KRON I KAO NESREČ Prele km teden so se ponesrečili in iskali ■ omoč v novomeški bolnišnici: t.ovak Jože, progovničuvaj iz i .A. Medvedjega sela, je padel s kolesa in si poškodoval levo roko. Smrketa Alojz, kovača S Poljan, je nekdo udaril po glavi. Celinskega Antona, strojnika iz Mahovnika. sta napadla sova-ščana K. in S. T. ter mu poškodovala glavo in levo roko. Za-krajšek Marija si je s strojčkom za mletje mesa poškodovala desno roko. Blček Mariji, ženi posestnika lz Leskovca, je drevo stisnilo desno nogo. Bučar Alojz, osebni upokojenec iz Lokvic, je padel in si poškodoval desno nogo. Bartolj Janez, mizarski vajenec iz Dečje vasi, si je s clrku-larko poškodoval levo roko. Hočevarja Jakoba, posestnika iz Stranske vasi, je domači kon1 podrl in mu pohodil roko in obraz. KoŠička Janeza, posestnika iz Žužemberka, je domači vol z rogom sunil v brado. Mišica Stane, sin posestnika iz Čudnega sela, je v gozdu padel in s! poškodoval prsni koš. Kusič Marija, žena uslužbenca lz Novega mesta, je padla z Okna in si poškodovala desno nogo. Šinkovec TerezHa, žena posestnika z Goriške gore, Je pad!a s peči in si poškodovala levo roko. Tramte Albini, delavki iz Gor. Suhadola. je pade! na glavo kos betona. Flajnik Janez, sin posestnika lz Perudine, se je s sekiro usekal v desno koleno. SPORT IN L€SN A VZG03A Šentjernejčani pišejo Festival telesne kulture Osrednji dogodek telesnovzgoj- nega dela v prihodnjem letu bo festival telesne kulture, ki se bo začel 1. maj* 18*7 tn bo trajal do zaključnih iger, ki bodo 1, Julija 1S57 v Ljubljani. Letos 25. maja Je namreč tovariš Tito ob sprejemu Štafet« dsjai, da naj bi prireditve ob njegovem rojstnem dnevu ne Ble v smer poudarka tega dneva, temveč naj bi bile posvečen« mladini, da bi bil 25. maja praznik mladine, dan Sporu, dan fizičnega in duševnega pregleda mladine. Vsako leto začnemo s pomladjo tudi prenašati telesnovzgojno delo iz domov ln telovadnic v naravo Ln so nastopi na prostem potrebni tudi Iz teh vzrokov. Različna tekmovanja, nastopi, gostovanja in podobne Javne prireditve naj bi trajale od 1. maja do l. Julija, tako da bo vsakoletni festival telesne kulture nekak pregled, koliko J« telesna kultura te postala last ljudskih množic. Ko so sredi novembra Obiskali predstavniki flesnovzgojnih organizacij predsednika Ljudske skupščine Slovenije tov. MIho Marinka ln ga seznanili z doseženimi uspehi ln s težavami, ki Jih organizacijo Imajo pri tem svojem pomembnem delu, ,le tovariš" Marinko pozdravil zamisel o festivalu, ki naj bo razširjen republiški slet Partizana ln Zveze športov Slovenije. Dejal Je, da mora biti te-leenovsgojno delo neposredno povezano tudi % našo ljudsko pro-sveto. Po« ti vaj bo prav gotovo mnogo pridobil na pestrosti ln privlačnosti, bodo na nJem sodelovale tudi Svobode in prosvetna društva. Osrednja manifestacija telesne kultur« naj bi bila Junija is-57 v LJubljani. Poleg članov Partizana ln Zveze Iportov bodo na njej sodelovali tudi gasilni, tnborniki, armad« in mornarica. Seveda bodo na festivalu ln zaključnem zletn v LJubljani vse organizacije enakopravne, povsem nekaj novega; čez zimo Program skupnega nastopa bo bodo posamezne organizacije te začele pripravljati točk« za skupen nastop. Praznik telesne kulture pomeni hkrati tudi odpravo zadnjih ostankov preteklosti, cehovske zaprtosti In klubaitva posameznih to-lesnovzgojnih organizacij, kakor je iftlavil predsednik Športne zve- ze Slovenije tov. Leopold Krese uredništvu Poleta, ko je med drugim tudi dodal, da bomo z množičnimi prireditvami in s aktivi-zacljo telesnovsgojnih-športnlh in kulturnih organizacij, v katerih se zbirajo In tive mladi delovni ljudje, tudi najdostojneje počastili rojstni dan predsednika maršala Tita. Festival telesne kultur« naj bo resničen praznik vse slovenske mladine, zato so na. j dobro pripravimo! ■ društvena In meddruštvena tekmovanja v vodnih Športih, atletiki in športnih Igrah. V drugI polovici avgusta bo okrajno prvenstvo v plavanju ter dan vodnih športov, zdruten z množičnim plavanjem v Kostanjevici. Jesenske krose in orientacijske pohode hodo društva opravila v septembru, enako tudi okrajna zveza. »Dan republike«, 29. november, bomo proslavili z raznimi tekmovanji In prireditvami ter sodelovali na »Teku Republik«« v LJubljani. Zadnji mesec prihodnjega leta bomo zopet porabili sa zimske Sporte. Praznovali bomo praznik JLA 22. december. Pripravili se bomo na občne zbpre ln Jih mogoče fte uspešno opravili. Tak bi bil okvirni načrt dela okrajne zveze Novo mesto. Telovadna društva naj po nJem Izdelajo društvene delovne načrte. Razen te omenjenega naj društva predvidijo tudi datume za svoje letne telovadne nastope in samostojne akademije. Udeležujejo naj se tekmovanja za pokal Ljudske pravice. Sodelujejo naj pri praznovanju občinskih praznikov, svoje delo naj sploh prilagode krajevnim prilikam in ga povežejo 7. delom množičnih organizacij in JLA. Eno ln poglavitno pa Je: teh načrtov s« Je treba tudi držati In Jih dosledno Izvajati! Jože KlemenčlC SESTANEK PROSVETNIH DELAVCEV V BELI CERKVI Sindikalna podružnica društva učiteljev in profesorjev j« imela v aoboto 15. decembra sestanek v Beli cerkvi. Nastopu v kombiniranem I. in II. razredu je sledila razprava o nastopu, nato pa predavanje predmetnega učitelja tov. Piuta, ki te Je udeležil tritedenskega tečaja za občinske prosvetne referente. Seznanil je uciteljstvo z najnovejšimi uredbami in predpisi. Prisotni so z zanimamjem sledili predavanju in posegali v nejših krajih pa ob ugodnem vremenu. Dohod od glavne ceste do šole v Bel; cerkvi je ee-da.1 z«, pešce, kot za vozov« in kolesarje, skoro nemogoč ln to- oooooooooeoooooocv1I«mi vodniški kader, »e J« okrajna zveza odločila, da bo v drugi polovici Januarja priredila v Novem mestn desetdnevni splošni prednjatkl tečaj za moške In • enske vodnike. Opozarjamo društva, d« t« sedal določijo In prijavijo v ta tečaj sposobne mladince In mladinke. a« v Istem mesecu bl se na Debeneu Izvedel tečaj za vodnike smučanja. Na splošnem prednjalkem te-lajn pridobljeno znanje bl vodnl-■ 1 v prihodnjih mesecih obnavlja- li in poglabljali na sektorskih seminarjih v Novem mestu za Novo mesto, Mirno peč, Otoi^oc In Stopite, v Dol. Toplicah za Dol. Toplice, ftražo, Vavto vas ln Žužemberk, v Črnomlju za Črnomelj, Metliko in Semič, v Treh-nJem sa Trebnje, Mirno In Mokronog ter v flenllerneju sa Šentjernej ln Kostanjevico. SVOJE DELO BOMO OBRAVNAVALI NA OBČNIH /.BOKIH, DELOVNIH SESTANKIH IN POSVETIH Telovadna društva bodo opravila svoj« obča« zbore do konca Januarja prihodnjega leta. Letna skupščina okrajne zveze bo v dneh 2. In 3. marca. •)« dva datuma ni moramo zapomnitli |V marca bo v Novem nipstu predelava sletnlh val, 12. marca p.i bo posvet društvenih propagandistom. Sredi aprila In začetkom septembra bo pl«niim okrajne zvez«. NAST USPEHI SE BODO POKAZALI NA TEKMOVANJIH, AKADEMIJAH. NASTOPIH IN /.LETIH Zimske mesece, Januar In r«bru-ar, bomo lzruhil! za vse vrst« slmsklh Iportov. C« bodo snelne razmere dopuščale, homo že v Januarju opravili z društvenimi tek-kovanjl v smueajiju ln sankanju, Izvedli okrajno prvenstvo pionirjev v smtiškem patrolnem teku in se udeležili republiškega prvenstva v sankanju. V februarju bl sledila okrajna na Dcbenru, v tekih In skokih pa prvenstva: v alpsklb disciplinah v Šentjerneju. Najboljši bl aode-lovnll nato na republiških prvenstvih. Pomladne mesece, april, maj In Junij, bomo Izkoristili za društvena, okrajna ln republiška tekmovanja v krosih (tek čez drn In strn), v orientacijskih pohodih in športnih Igrah (mali rokomet ln odbojka). Pričeli se hodo sektorski telovadni nastopi po sektorjih No o mesto. Dol. Toplice. Črnomelj, Trebnje In Šentjernej. Titovo štafeto bomo tekli tn spremljali 22. maja. Konec maja bo v Novem mestu okrajno prvenstvo v partizanskem In orodnem mnogoboju. Tako pripravljeni bomo opravili republiška tekmovanja v LJubljani ob priliki IV. republiškega zleta Partizana Slovenije, ki bo v dneh od 28. junija do 1. julija prihodnjega letn. Glavni zletnl dan bo 30. Junija, ko bo množični telovadni nastop. Prasnovanje dneva vstaje. 22. Julll. bomo proslavili B mstopl In raznimi tekmovanji. Sploh pa bomo poletne mesece lsUorlitill sa Ze 25. maja Je bila svečana o tvoritev in izročitev kegljišča pi onlrjem. Pionirji so bili tega zelo veseli. Kako ne bl bili, ko Je to morda pivo kegljišče, ki ga upravljajo pionirji, prvo kegljišče, ki nosi naslov: »Pionirsko kegljišče«. Čeprav teče te sedmi mesec, nismo zasledili v časopisju niti vrstice o delu pionirskega, mladinskega, ženskega In moškega krožka, čeprav je bilo izvedenih Ž« nekaj medklubskih tekmovanj. Kljub temu, da pionirji ljubosumno čuvajo kegljišče, ki Je grajeno po mednarodnih predpisih, so ga dali v uporabo tudi starejšim; ti so že zdavnaj ustanovili svoj krožek, ki vsak torek ln nedeljo še dokaj pridno vadi. V minulem tednu je Imel keg-IJaški klub svoj drugI občni zbor, kjer so pregledali uspehe In neuspehe preleklega leta, hkrati pa v vodstvu zbrali nekaj novih članov, namesto tistih, ki so Jim dali razrešnlco. Na občnem Zboru so sprejeli vabilo pionirskega krožka, da bl v čast Dneva JLA Imeli prijateljsko kegljaško tekmovanje. V nedeljo popoldne so se zbrali na kegljišču pionirll. plontrke In člani. Prvo srečanj« je bilo med krožkom pionirjev. Zmagali so pionirji nad pionirkami s 95:66 podrtih kegljev. Veliko zanimanje Je bilo M tekmo med člani In pionirji, ki se Je končala z zmago pionirjev 175:134. Mislim, da pionirji res zaslužilo priznanje. Zadnle tekmovanje je bilo med člani. Skupina A le zmarala pro-tt skupini B s 76:71 podrtimi keg- 9 tem le bilo tekmovanje v ča«t Dneva JLA zaključeno. Pionirji so dožpII lepe uspehe. Vsi čisnl kepUaškeea kluba jim nad temi uspehi čestitamo ln želimo še mnogo zmag. zij. SLABO ZANIMANJE ZA KMETIJSKO SOLO Pri občinskem ljudskem odboru Je bil izvoljen posebni odbor za organizacijo '.n ustanovitev kmetijske šole v Mokronogu, ki je ob pomoči kmetijske zadruge in sveta za pro-sveto storil vse, da bi obiskovalo v zimskem easu čim več kmečkih fantov In deklet to šolo. Prijavilo se je okrog 30 fantov in deklet. Prejšnji teden, ko Je bil pričetek rednega pouka, jih je pa prišlo - 7. Čudimo se, da Je v občini, ki jo sestavljajo povečini kmetovalci, tako malo zanimanja za prepotrebno izobraževanje. Starejši kmetje izkoristijo vsako priložnost, da ob raznih predavanjih in tečajih Izpopolnjujejo • tvoje strokovno znanje, pri mladini pa tega nI opaziti. AH mladina res že vse zrna? Mislimo, da 1e vprašanje bodočih gospodarjev vprašanje, ki se tiče vse naše družbe in bo treba poiskati rtačin, da bomo posredovali potrebno znanje našim mladim kmečkim fantom In dekletom O tem morajo razmišljati tudi vse naše politične organizacije. ZDRAVSTVENI TEČAJ Ta tečaj Je pričel r delom, udeležuje te ga pa premalo ženske mladine. Tu bi dekleta pridobila lahko marsikaj koristnega za svoj bodoči poklic. Tudi za ta tečaj bo treba boljšo organizacijo za udeležbo. PRAZNIK JLA V počastitev praznika JLA je bila v peteflc proslava, na kateri jo nastopali pionirji in prosvetno društvo. Otroci osnovne šole ln nižje gimnazije so pisali pisma s čestitkami nšim oficirjem in borcem lz NOB Organizacija ZB je obdarila partizanske otroke. Otroci so v Soli pisali naloge o ljudski aTtnadi in bo najboljša nagrajena. Naši borci so otrokom v šoli pripovedovali zanimive zgodbe iz NOB. NOVOLETNA JELKA Pripravljalni odbor za novoletno Jelko pri SZDL je pričel s pripravami za ta otroški praznik. Prav tako pa tudi Društvo prijateljev mladine, ki je že pričelo zbirati sredstva za obdaritev otrok. Res, da je den*ria malo, vendar je pripravi ienoet naSih ljudi kar zadovoljiva. Unamo, da bomo našim najmlajšim pripravili kar se da prisrčen praznik in mnopo veselja, ki ga za ta dan pričakujejo. otroka. Nameravana predavanja s filmi, razen enkrat, žal nismo mogli organizirati, ker preveč stapejo. Tudi gospodinjska posvetovalnica Je morala prenehati, ker prostor v knjižnici al ustrezal in članice niso prihajale po nasvete. Skoda! Nasvet; strokovnjakov, kakor tudi medsebojni nasvet; s0 za napredek gospodinjstva velikega pomena. Zaradi premajhne društvene dejavnosti je bil tudi od okraja ponuđen; pralni stroj dodeljen drugam. V nov: odbor so članice Izvolile: Somrakovo. Škrle'-vo, Vi-detovo Gaspirjevo, Anico in Viko Stembergerjevo, Ku&i a.: .-vo, Crtaličevo, Jovanovičevo. Skantarjevo in Bučarjevo. Novi odbor je sestavil spored dela. Društvo bo prirejalo tečaje in predavanja v Šentjerneju jn po vaseh: pozimi o predelavi mesa, spomlad; o vrtnarstvu, na.o še o predelavi sokov, ki so važni z'lastj za otroke in rekonvalescente, ter o praviln; prehrani. Ing. Vilmo Pirkovičevo, ki se je v inozemstvu seznanila 9 pridobitvam! modernega gospodinjstva, bomo naprosili, da bo tem govorila budi našr'.m ženam, domače strokovnjakinje pa bodo tečajnicam dajaie praktične napotke. Pri gospodarski šoli bo urejena topla greda. Na Zvabovem nameravajo za dvig perutninarstva. ki bi bU naš;m gospodinjam lahko važen vir dohodkov, organizirati vzorna rejo Štajerskih kokoši. Od 15. Januarja do 6. februarja, ko bodo zaradi semestralnih počitnic šolske sobe proste. b0 prirejen pletarski tečaj. Pri nas imamo mnogo primernega debrega materiala, iz katerega bi se dalo izdelovati v večjih množinah lepe pletarske izdelke. Prodajali bl jih lahko na domačem trgu, primerni pa bi bili rudi za izvoz. Društvo za napredek gospodinjstva bo skušalo vsestransko izobraževati žene in jim pomagati pri njihovem delu. zato bi bilo prav. da bi se vse naše gospodinje vključile v društvo.. Trgovsko podjetje »IZB2RA« v NOVEM MESTU priporoča cenj. potrošnikom nakupe v vseh njenih specializiranih prodajalnah. Zahvaljujemo se jim za naklonjenost v preteklem letu in Jim Selimo srečno 'n uspešno leto 19571 Novoletna nagradna križanka _ Objavljamo nagradno križanko, ki jo bo lahko rešil vsak, ki s« količkaj poglobi v njena vprašanja. Rešitev pošljite najkasneje do 12. januarja 1957 na naslov: UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MESTO, p. p. 33. V spodnji levi kot kuverte pristavite »KRIŽANKA«. Križanko lahko izrežete ali pa pošljete napisane odgovore na listu papirja. Petnajst reševalcev, ki bodo izžrebani, bo dobilo tele nagrade: 1. 3000 din v gotovini, X. 2000 din, 3. 1000 din, 4.—15. na: grada: izbrane lepe knjige. Vodoravno: 1. Majhna posoda, 9. glavno mesto Izra-•la, 17. mesto v Soški dolini, UB. tekočina, 21. pridelovalec tastlme kj jo potrebujejo prt proizvodnji piva, 22. del kole-ta, 28. gol, 24. zavoji, 26. glagol gibanja, 27. predlog, 29. odvzemati orožje. 33. angleški ministrski predsednik, 36. po- vesmo, otep, čop, 37. vpraSalni prislov, 38. obred ob rojstvu, 40. človek, ki prezira ustaljene družbene r»avade, 42. znak za berMij, 43. začetnici velikega izumitelja na polju- elektrotehnike, 44. nedelavrti prebivalci panja, 45. nepokoj, 46. neotesana, 51. črevesna bolezen, 52. karta pri taroku, 54. pritok Sa- Druga stran medalje o medvedu in ubitem jelenu K našemu prvemu poročilu o ubitem jelenu in medvedu v Strašnem jarku nam je postaja LM iz Kostanjevice poslala tole pojasnilo. Kakor vidimo, se precej razlikuje od prvotnega pripovedovanja, čeprav smo z novomeškimi lovci vred takoj sumili, da je moral biti jelen obstreljen. Tovariši iz postaje LM pišejo: »25. novembra v jutranjih urah je šel logar Mile Heralo-vič z dvema osebama po gozdni poti v smeri proti Hrvatski. V Strašnem jarku so opazili neko premikanje in ugotovili, da je v hrib stekel medved. Na mestu, kjer je bil prej medved, so našli mrtvega jelena. Takoj so sklenili, da ga bodo spravili na varno mesto, ga raztelesili in o tem obvestili lovsko družino v Kostanjevici in Podbočju. O tem je naslednjega dne obvestil logar tudi postajo LM. Ker smo hoteli ugotoviti vzrok jelenove smrti,, smo poslali na lice mesta patrolo dveh mož in dveh lovcev. Medtem so si prišli jelena ogledovat že lovci iz Podbočja. Ker je bilo mesto, kjer je ležal ubiti jelen, -na meji med revirjem lovske družine Kostanjevice in Podbočja, smo v navzočnosti predstavnikov obeh družin sklenili, naj se jelen razdeli na obe družini. Ugotovilo pa se je, da je bil jelen obstreljen z lovsko puško od neznanega divjega lovca, verjetno v gozdovih LRH. Tako je prišel v smeri iz Hrvatske, kjer je slučajno naletel nanj medved. Ni bilo pa nikjer kakih vidnih sledov borbe. Dalje tudi ni bil jelen pokrit, kakor to navaja članek in lovci in miličniki niso našli drugi dan, to je 26. novembra, jelena na mestu, kjer je bil ubit.« Drobne iz Kanade V prvih devetih mesecih letošnjega leta so Kanadčani po-pi'U 5 milijonov ga ionov (ZO milijonov litrov) alkoholnih pijač več kot lanr.' v istem časni. To (je kar lepa količina, ki kaže,, da imajo tudii v Kanadi radj alkohol. Od leta 1949 so cene življenjskih potrebščin porasle v Kanadi za več kot 20 odstotkov. Tako so porasle v Torontu za 22.5 odstotkov, v Vaneouveru za 21.2 odstotke, v Ottavt za 20.9 odstotka, v Saint Johnu za 20 od-totkov n v Montrealu za 19.2 odstotka. Stanovanjski stroški so v tem času v Torontu porasli za 49 odstotkov. OkoK1 600 rudarjev ln njihovih družin v SpringhJllu živi v težkih razmerah, kar je premeri al obratov«tii tamošnji rudnik, v njem je prišlo od eksplozije, prji kater,1 je izgubilo življenje 39 rudarjev. Nekaj rudarjev in njihovih družin dobiva po.noč za brezposelne, vendar jih večina ne dobn' ničesar, ker so prej delali samo po štiri dni v tednu. Sindikati so pr.ceLi zbirati pomoč za te ljudi. (Po »Jedinstvu«) vinje, 56. tekočina v ustih, 58. posedujem. 59. bajka, 61. kazal-ni zaimek, 62. otok v Jadranu, 84. zelo majhen delec materije, 65, afriška reka, 66. predsednik sedanje madžarske vlade; ko, 68. kdor upravlja pot ladje. 70. moško be, 71. začetn-ici slov. slikarja, 72. kradljivec, 73. glasbilo, 76. ocet, 78. okrajšava za antičen. 79. letni čas, 81. zbirati, 83. vrStilni števnik, 85. prav tak, 86. vežba, na.oga, 87. zimsko prometno Sredstvo, 88 mamilo. Navpično: 1. Ptica ujeda, 2. ptica pevka, 3. sibirsica reka, 4. časovno obdobje, 5. državna blagajna, 6. član lige, 7. kratica za in dalje, 8. Obe.r, 9. skupine živali, 10. znak za rodij, 11. očistiti z vodo, 12. možje hčerk, 13. vprašalni prislov, 14. dva soglasnika, Iki tvor Ha v srbohrvaščini eno črko, 15, trije različni samostalniki, 16. sovražiti, 19. del gla- ve, 20. padavina, 24. začimba, 25. žensko ime, 28. reka, po kateri se imenuje ozemlje v Zah. Afriki, 30. del zobovja, 31. nizek ženski glas, 32. v krogu se gibati, 34. nasprotno od statičen. 35. nasprotno od imam, 38. deli; letala, 39. prebivati, 41. morska žival, 44. močvirna rastJ-na, 47. okrajšava za opomoa. 48. del motorja, 49. če, 50. ka-zalnt zaimek, 52. iglavci Južnih krajev, 53. kratica za dom Igre »n dela, 55. g.avno mesto evropske države, 57. kemična spojina, 59. šahovski izraz, 60. nemudoma, 62. alpska doLina pod Triglavom, 63. ribiška priprava, 66. tatarski poglavar, 67 vodna žival, 68, geografski pojem, 69. divja žival. 72. športna panoga, 74. osebni za-rnek. 75. ploskovna mera. 77. glavni števnik, 80. srbehrv. predlog 81. veznik, 82. veznik, 84. okrajšava za opombo. (RG) flJJragjI pionirfi in cicibani! Letos sem dobil toliko Vaših pisem in vabil, kot še nikoli. Vsak dan pa prihajajo še nova pisma z novimi željami in novimi prošnjami. Ko bi Vi vedeli, kako je prj nas sedaj! Vse je narobe. Še huje je kot pri Vas, kadar mamica pripravlja za praznike. Vsi mi pomagajo. Ptički mi prinašajo pisemca. Kup pred menoj je vsak dan večji. Palčki in snežinke odpirajo pisma, jaz pa berem ves dan in še pozno v noč. Niti spati ne utegnem. Truden sem in komaj hodim. Peš bi Vas letos res ne mogel obiskati. Obrnil sem se na Društvo prijateljev mladine in prosil, da mi preskrbe kak voz. Odgovorili so mi. da mi bodo poslali avtomobile. Če bo potekalo res vse tako kot smo se domenili, se bom pripeljal Pismo iz Zagreba Pozdravljamo naše starše, brate in sestre, fante in dekleta, od katerih smo se poslovili pred desetimi meseci, in jim želimo mnogo uspehov v novem letu 1957! Jernej Krajšek, Jože Progar in Jože Muc, V. pošta 6734, Zagreb. V NOVO MESTO V NEDELJO 30. DECEMBRA, IN SICER: OB 16.30 V BRŠLJIN, OB 17.15 V NOVO MESTO NA GLAVNI TKG (za vse terene), OB 18 V IRCO VAS, OB 18.30 V 2ABJO VAS. Na tem pohodu bom obda- roval prav vse cicibane. Prosite mamice, naj Vas toplo oblečejo in pripeljejo tja. Vem, da me že težko pričakujete, a tudi jaz sem radoveden, koliko ste zrasli v tem letu. Pa še to bi rad zvedel, če ste bili pridni. Prav lepo Vas pozdravlja Val DEDEK MRAZ Terjatve pred sto leti Konec leta je tu ln spet se je približala dolžnost, da obnovimo in plačamo naročnino za Dolenjski list za novo ieto. Poglejmo kako so pred sto leti nekatere uprave časopisov opominjale svoje naročnike za plačilo naročnine. Izvlečke teli svojstvenih opominov iz raznih časopisov pred sto leti je priobčil esperantski list »La Praktiko«, ki izhaja v Haaga v eni svojih številk. »Ta, ki ne plača naročnine za svoj časopis, naj bo zadet od bliska v puščavi! Nikdar več naj ne vidi obraza lepega dekleta. Vedno naj stanuje poleg pianista, ki vadi na klavir deset ur na dan! Kadar si obuva Čevlje, naj bodo |? čet'lju ose. Podnein naj ga preganjajo lačni tiskarski vajenci, ponoči pa naj ga budi prikazen otroka, ki je izdajatelju časopisa umrl od lakote. Naj ima DELOVNI KOLEKTIV Opekarne Prečna ZELI VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DRŽAVLJANOM FLRJ SREČNO NOVO LETO Z ZELJO, DA BI V PRIHODNJEM LETU DOSEGLI S*E VEC DELOVNIH *Z MAG 1 .Leteči krožniki' iz Sibirije? V Miinchenu je Izšla te dni knjiga nekega Rudolfa Tusarja z naslovom »Nemško orožje in tajno orožje v drugi svetovni vojni«. Knjiga naj bi bila prvi pregled nemjskih izumov na področju oboroževanja med leti 1939. in 1945. Po pisčevdih trditvah so nemški znanstveniki že med dirugo svetovno vojno razmišljali o letečih krožnikih ter takšne čudovite letalne naprave tudi res- gradili m preizkusili. Po potrjenih Izjavah strokovnjakov so Nemci zgradili prve leteče krožnike že leta 1941. Imenovali pa so jih »leteče plošče-i. Od leta 1947 naprej strašijo po svetu »leteči krožniki«, se pojavljajo in izginjajo z doslej neznano naglico. Ugotovili so j;h z radarji in lovska letala so jih zasledovala. Kljub temu se še nikomur ni posrečilo takšen krožnik sestreliti. Tudi strokovnjaki so stali pred uganko al' pred tehničnim čudežem. Načrte za »leteće plošče« so baje izdelali pred koncem zadnje vojne Nemca Schriever in Habenrnohl ter Italijan Bellon-zo. Oba Nemca, ki sta delala v Pragi, sta 14. februarja 1945 dosegla s prvo »letečo ploščo« v treh minutah višino 12.400 metrov, v vodoravnem poletu pa brzino 2000 kilometrov na uro. Ob koncu vojne so bili Nemci z razvojem teh novih letal tik pred zaključkom. Vse modele so pred kapitulacijo sicer razbili, vendar Je braslavska tovarna, v kateri so Jih izdelovali, pad j a v roke sovjetska n voJakov. Sovjeti so baje vse naprave in vse strokovnjake prepeljali v Sibirijo, kjer uspešno nadaljujejo z delom, ,..r Ameriško letalstvo Je dobilo opazovali, so lmeld premer 16 do 72 metrov in so razvijali brzino do 70.000 kilometrov na uro. Dejstvo, da v ZDA uradno zanikajo njih obstoj, daje sklepati, da v Združenih državah Pozdrav s Kosmeta Tudi fantje, ki služimo kadrovski rok v Džakovici na Kosmetu, se ob novem letu spominjamo naše lepe Dolenjske in Bele krajine ter želimo vsem delovnim ljudem kar najreč zadovoljstva in uspehov v graditvi naše socialistične domovine. Ivan Stiglic, Stanko Gregorič, Štefan štravs in Martin Rezek, V. p. 3647/47 Džakovica, Kosme t. prepirljivo ženo, slab dimnic in dolgo življenje! Naj bo primoran, da sam izdaja časopis, katerega naročniki naj bodo ravno tako nepošteni, kot je on sam...« x »... Ugotovljeno je pozorno* sti vredno dejstvo, da človekr ki je v redu plačeval naročnino za časopis, ni še nikdar storil samomora. Nasprotno! Kakor kažejo izkušnje, je nagra* da za redno plačano naročnino, z zelo malo izjemami, dolgo življenje in dobro zdravje...* x »... Opazili smo, da je neplačevanje naročnine na kak časopis pogostokrat prvi korak k zločinskim dejanjem. Naša vroča želja je, da. bi naši bralci dobro izkoristili to kot svarilo!* x ~ 1 »----Med našimi naročniki je tudi neki gospod, kateri redno točno vnaprej plača naročnino na časopis. Ta človek ni bil še v svojem življenju niti en dan bolan. Nikdar še ni imel kurjih očes ali zobobo-la. Na njegovi glavi se še ni pokazalo'znamenje pleše. Njegov pridelek krompirja ni bil nikdar napaden od črvov ali pniiobe in njegova, kašča ni še nikdar pogorela. Njegovi mali otroci ponoči nikdar ne kričijo. Njegova žena je vedno prijazna, in dobrodušna. Sedaj pa, pošteni čitatelji, si dovoljujemo, vas opomniti na to, da je že čas plačati naročnino za Časopis v novem letu ...« (Prevedel F. Klevišar) © CC R ® <§ L že pred leti ukaz. naj na leteče krožnike ne streljajo. To je po mnenju avtorja knjige dokaz, da je nekaj resnice na vsem tem. Krožniki, ki »o jih doslej še ne morejo zgraditi kaj takega, kar bi bilo podobno napredku, ki so ga v tem pogledu dosegu sovjetski znanstveniki. (Iz »Večera«) Vedno več alkoholičark v Nemčiji Nemćki inštitut za borbo proti elkoholicmu je pred kratk.m •sporočil, da je v Zapadni Nemčiji čedalje več pijank. Od vseh ugotovljenih alkoholikov Je ]() odstotkov žensk. Približno 1.300.000 žensk už.va alkohol v družbi kakšnih 200.000 jih po pijančevanju javno razsaja, pribl. 50 tisoč žensk pa Je pravih ailkohol.t-aink. Posledice uži- vanja alkohola so pri žensikah hujše kot pri moških. Inštitut meni, da se vdajajo žene alkoholizmu predvsem zato, ker ne morejo prenašati samote. Malarija Najnovejše statistike kažejo, da je na svetu najbolj razširjena kužna bolezen malarija. Za malarijo boleha nad 300 milijonov ljudi. NEKAJ BOSENSKIH ZELJE IN MESO Srečata se dva Hercegovca ln prvi vpraša drugega: »Ce bi postal cesar, česa bi se najraje najedel?« »Zelja in mesa,« odgovori vprašani, obenem pa vpraša: »In ti?* »Kako naj sedaj izberem, k j si vse najboljše na svetu te ti izbral.« ELEKTRIFIKACIJA V BRČKEM Občinski odbor v Brčkem je »sejaU o zgraditvi električne centrale. Predsednik je predlagal, naj sprejmejo načrt za elektrarno od tristo konj. »Kii, ne nori, tovariš predsednik,« se oglasi Mujo. »Kako bomo zgradili hlevov za tristo konj, kje bomo dobili zanje sena in ovsa. Reci temu tvojemu zvini r ju, naj zgradi centralo za manj konj.« SPOVED Pastir je šel k spovedi. »Si pazil na zapoi>edi svete matere cerkve?« je vprašal spovednik. /»Nisem, prečastiti.* »Oh slabo, slabo! SI pazil vsaj na božje zapovedi?« »Nisem, prečastiti.« »Joj, nesrečnik, na kaj si torej sploh pazil?« »Na krave in ovce, preča* »trti.« , »NIKAR SE NE DERI. CE TI I'A PRAVIM, DA JE MAMICA!« PIKI TIKI TAVI 25. »MoJa sestrična podgana Cua ml Je pravila...« Je spet začela Cučundra, pa brž umolknila. »Kaj ti je pravila?« — »Paast! Na« je vsrpovsod, Rlki! Govoriti bi moral s Cuo na vrtu.« — »Ti ml povej, sicer te ugriznem!« Cučudra je sedla in tarnala, da so JI solze tekle Po brad L »Velika r \i sem,« Je ihtela. »Se toliko poguma nimam, da bl pohitela v sredo sobe. Pst! Nekaj U moram povedati. AH me ue poslušal, Riki tiki?« Riki tlklju se je ■delo, da slisH prav narahlo praskanje, kot bj le-«4« kača po opeki. 26. »To Je Nag aH Nagalna,« al Je rekel ln prisluhnil. »Po žlebu leze v kopalnico. »Prav Imaš, Cučundra, res bl moral govoriti s Cuo.« Potem se j« splazil v TedvJevo spalnico in. ker tam ni opazil ničesar sumljivega, se je odplazil naprej v spalnico Tedy.)eve matere. Ko je dospel do zidu, kjer stoji kad. je slišal, kako sta se kači Nag in Naga-ina zunaj v mesečini šepetate razgovarjaH. Čedalje bolj Ju Je začel sovražiti; navzlic šepetanju Je dobro razumel, kaj pripravljata hudobni kači in prav krotil se je, da nI Izdal svoje navzočnosti % bojnim klicem rodu mungosov. Spet j« prisluhnil. 27. »Ko ljudi ne bo več v hiši,« je rekla Naga^na svojemu možu, »bo tudi ou moral strani \i tijMttl lio vrl spet naš. /daj pa se splazi tii.u noter ln pomni, da moraš pičiti prvega velikega moža. ker je m.ii Karalta! Potem sc vrni, da greva skupaj nad Riki tikija.« — »Pa si res prepričanu, da kaj pridobiva, če usmrtiva ljudi?« je vprašal Nag. — »Vse! Le pomisli: ali sva imela kakega mungosa na vrtu, ko v hlš| fte ni bilo ljudi? Dokler je bila hiša prazna, sva midva kraljevala na vrtu. In brž ko se izležejo najini mladiči iz jajc mi gredici za melone, kar «e lahko zgodi ž> jutri, bova potrebovala več prostora in miru.« — »\A to res ie nisem pomislil,« Je odgovoril Nag. »Usmrtil bom torej velikega moža, njegovo ženo ln otroka, potlej pa vrneva-« 28. Rikl tiki se je tresel od Jeze in sovraštva po vsem životu, ko Je slišal l«. besede. Kmalu se je prikazala Nagova glava, za njo pa šc njegovo pet čevljev dolgo telo. Nag se Je zvil v zvitek, dvignil glavo in bistro pogledal v temno kopalnico. Rikl tiki je videl, kako strašno se kači svetijo oči. »Ce se ga tukaj lotim.« «j je rekel, »me bo slišala Na-i. če ga pu napadem sredi sobe, h<> oh n» boljšem. Kaj mi Jo storili?« Nag pa je pil iz velike posode oh kopalni kadi vodo ln tudi mrmral sam ■ase: »Kn Jo r*liki mož ubil Karalta. Je imel v roki palico, a ko »lopi sjutraj v kopalno kad, da se okopa, palice «..(.!v„ ne ho Imel s seboj. Po-, čakam ga torej tukaj v hladu do zore!«'