Izhaja vsak pondeljek, srnic in petek. Velja a celo leto 30 lir, za po) leta 15 1U, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. — Uredništvo to uprava: Trst, vi* delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Doptsfjnaj se pošljejo na uredništvo Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. - Plača se naprej. — -	Oglase	sprejema Inseratni oddelek .Dela* —....................
V TRSTU, sreda 15. decembra 1920.
Ljudstvo bi vse zmoglo, ako bi hotelo, in bi hotelo, ako-bi vedelo.
Henri Barbusse
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
ski proietarijat bo postal najboljši del med* narodne proletarske vojske.
Živela komunistična stranka Italije! Živela italijanska sovjetska republika! Živela proletarska revolucija v Italiji!
S komunističnim pozdravom Predsednik izvrt, odbora Komunistične Internacijonale:
ZINOVJEV.
Člana Izvrievalnega odbora Komunistične internacijonale:
BUHARIN, LENIN. PetrogradeMoskva, dne 27. avgusta 1920.
Spopad! med sodJallsO In failstl «mestu CarpI
CARPI, 13. Včeraj je skušala skupina faši* stov, katerim so se pridružili tudi nekateri meščani, vdreti v Delavsko zbornico in za*
Komunistična internacijonala italijanskemu proietariiatu
MMm vodstvu, ra tlam stele, ne rtcprii sr
(Konec)
Naša metoda pa je: boriti se brez prestanka i bo postala komunistična stranka. — Italijan* proti desničarskim elementom (reformistom),1	i-*—r-_	*-i	j
ki so bistveno sovražniki proletarskega raz* reda. — Na drugi strani pa vršiti propagando med delavskimi masami, ki so nagnjene k sindikalizmu in k anarhizmu, pokazati jim njih zmote in delati na to, da se sistematično približujemo k njim v revolucijonamem delu.
— Vsa proletarska strategija se naslanja na vez stranke z velikimi proletarskimi masami.
— Zato je neobhodno potrebno, da posveča stranka vso pozornost važnemu gibanju de* lavskih odborov v tovarnah in zavodih.
Stranka mora voditi s centra to gibanje, a ne zdrževati se ga, s pretvezo da nosi spontani,
1 otroški in neorganizirani karakter. - Dolž* nost stranke je, odstraniti te nedostatke, po* inagati temu gibanju v toliko, da zadobi svo* jo največjo silo in ga spraviti v tok revolucije.
— Dobri izid tega gibanja je ravno odvisen od pravilne rešitve teh vprašanj. — In sovraž* niki proletarskega razreda so si svesti te situ* acije. — Dopisnik francoskega meščanskega lista »L’ Information« je imel popolnoma prav, ko je rekel, da je ključ usode revolucije v Italiji v rokah socijalistične stranke. — Ako bo stranka sledila po poti, ki jej kaže Turatti, bo kapitalizem rešen. — Ako pa bo stranka ubrala pot revolucijoname borbe, se lahko reče, da bo to pomenilo konec kapitalizma.
-=- Voditelji, ki stojijo na prvem mestu v vaši stranki, so nam izjavili, da se najuplivnejŠi meščanski listi v Italiji ravno tako izražajo.
Ta zatrdila pa tudi niso kar tako slučajna.
V vsej Evropi so reformisti, žolti in socijali* sti rožnate nijanse, ki tvorijo oporno točko buržuaziie. — V Nemčiji so Scheidemannovci in Kautskijevci oni, ki rešujejo buržuazijo; v Avstriji so Bauerji in Rennerji; v Švediji so Bfnntingi in Palmscherni; v Belgiji Van* derveldi in De Brunckeri; v Holandiji Troel* stre in Vliegeni; na Poljskem Daszinski in Pilsudski itd. — In ne zastonj išče italijanska buržuazija povsod »socijalistične« ministre.
— Pa tudi ne bi bila italijanska buržuazija zastonj pripravljena vzeti za ministre go* spode Dugonije in Modiglianije. — Trdi se lahko, da italijanska vlada ne priteguje za* stonj sistematično v svoje najvažnejše ko* misije reformiste in voditelje strokovnega gibanja. — Usoda italijanskega kapitalizma
.je danes odvisna od zadržanja vaše stranke.
— Izvrševalni odbor izraža svoje prepričanie, da stranka ne bo niti za en sam dan podalj* šala obstoj kapitalizma.
V imenu solidarnosti in svetovne revolu* cije se Izvrševalni odbor Tretje internacijo* nale obrača na Osrednji odbor italijanske so* cijalistične stranke, pozivajoč ga, da postavi vsa ta vprašanja na dnevni red v vseh orga* nizacijah in da jih čimpreie reši na stranki* nem kongresu. — Izvrševalni odbor čuti, da je neobhodno potrebno izjaviti, da stavi po* go j izčiščen j a stranke, kakor druge pogoje za vsnreiem v Tretjo internacijonalo defini* tivno in kategorično. — Ker v nasprotnem
Otvoritev jusoslovunsKe Konstituante
BELGRAD, 13. Včeraj se je vršila otvori* tev ustavodajne zbornice.
Sporazum za imenovanje predsednika zbornice je bil dosežen. Predsednikom je iz* voljen radikalec Nikola Pašič. — Dr. Anton Korošec, vodja Ljudske stranke je podal de* misijo od ministrstva za železnice.
Povod demisije je resolucija, sklenjena na sestanku poslancev slovenske in hrvaške ljudske stranke, s katero poslanci izjavljajo, da je pravilnik ustavodajne zbornice nespre*
Leto I. - Štev. 85.
Romanisti poskusil! napsstl parlament
PRAGA, 12. (ponoči). Poskus komunistov, da proglasijo splošno stavko v češkoslovaški republiki, se ni obnesel v vseh središčih. —• V Pragi in v Brnu je zaprtih več tovarn. V Kladnu je splošna stavka.
V Pragi je skušala skupina komunistov prodreti kordon policije in vdreti v vežo par* lamenta. Policijski agenti so streljali na de* monstrante. Kakih 30 oseb je ranjenih, več njih težko.
Četudi pravijo Oficijelni socijalisti, da je
jemljiv, ker predpisuje za poslance prisego j mir v splošnem vspostavljen, se” v Pragi in v zvestobe do kralja, države m narodnega uje* j drugih industrijalnih središčih nadaljuje naj* dinienja.	živahnejše gibanje.
Zbornica je bila otvorjena ob 10. uri. Pri*
družno restavracijo. Socijalisti so odgovorili na to izivanje z revolverskimi streli. Prišlo je do močnega medsebojnega streljanja in se jejnica izvolila komisijo za overovljenje man*
šotni so bili skoraj vsi poslanci. — Komuni* sti — z rdečo kokardo v gumbnici — so vzeli prostor na skrajni levici. Poleg komunistov so se vsedli agrarci s kmečkimi poslanci ob boku.
V sredino so se vsedli demokrati, na des* nico radikalci. Socijalnidemokrati in pristaši ljudskih strank so zasedli skrajno levico.
Sedem poslancev bosanske samostojne kmečke stranke se je vsedlo za radikalci. — Minister Drinkovič je vzel prostor med mi* nistri, hrvaški ban Laginja pa med demo* krati. Njegova demisija je bila sprejeta. — Ostali poslanci' so se porazdelili tako*le: mo* hamedanci na sredino za demokrati; med temi so kmečki zastopniki in republikanci.
Zbornični predsednik Pašič je imel prilož* nostni govor. Seja je potekla iako mimo. Danes se vrši druga seja, v kateri bo zbor*
domnevalo, da bo mnogo žrtev. Slednjič so se fašisti spustili v beg in so pustili na licu mesta dva ranjena. Zvečer je policija, kakor po navadi, aretirala nekoliko socijalistov, med katerimi se nahaja tudi inž. Cerino, ravnatelj stavbinske zadruge. Mesto je jako vznemir* j eno. Socijalisti so izjavili, da so pripravljeni postaviti se po robu vsakemu fašistovskemu početju.	______
Tramvajski promet o Turinu astavllen
datov.
Zaroto proti Sovjetski Rusiji
I^TOSKVA, 12. Sovjetska vlada je odkrila terorističen načrt, katerega so izdelale kon trarevolucijoname organizacije v inozemstvu Te organizacije so sklenile, da se potom te* rorističnih činov uniči odgovorne voditelje komunistične stranke. Vladna nota zatrjuje da se v inozemstvu pripravljajo posebne pro pagandistične skupine na odhod v Rusijo TURIN, 13. Včeraj je bil tramvajski pro* Nota opozarja, da ima sovjetska vlada v ro: met tukaj popolnoma ustavljen v znak pro* j kah številne zastopnike Savinkovih in Toha testa proti zakasnelemu izplačevanju dra*| čevovih organizacij, kakor tudi predstavitelje ginjskih doklad. Šele danes zjutraj so se nacionalističnega centra in številne Wrange tramvajski uslužbenci vrnili na delo; vršili; love častnike. Navedene osebe ji bodo slu
DEMOBILIZACIJA ČEŠKOSLOVAŠKE VOJSKE.
PRAGA, 13. Zadnje vpoklicane letnike se je odpustilo iz vojaške službe. Le novinci ostanejo za nadalje v armadi.
Divjanje angleškega Imperijallzma
Mesto Kork v plamenu.
DUBLIN, 12. (ponoči). Lloyd George je izdal navodila, da se mora revolucij on ar no gibanje na Irskem za vsako ceno zatreti. V pokrajinah Kork, Tepperary, Herry in Lime* rick je proglašen preki sod. Angleška vlada grozi, da bo istega razširila tudi na druge po* krajine, ako bodo zahtevale okoliščine. Ti brezobzirni vladni ukrepi so jako razdražili sinfajnovce, ki so pripravljeni, da se bijejo do posledniega. Vstaja se razširja in v po* krajini Kork zavzema širok
Skorajšnje priznanje Sovjetske Rusije.
Amerikanski državni tajnik zunanjih zadev se je izrazil, da bo podpisanje angleško* ruskega trgovinske^ dogovora spojeno s priznanjem sovjetske vlade v Rusiji.
Amerikanski delavci za Rusijo. Konfe* renca, ki se je vršila pred par dnevi v New* Yorku ob prisotnosti pol milijona organizi« ranih delavcev, je sklenila rezolucijo, katera poživlja vlado Z j edin j enih držav, da takoj vpostavi trgovske stike z Rusijo in da opu* sti vsakoršne protirevolucij onarne korake. — Konferenca si je izvolila 25 člansko komisijo, ki naj skliče državno konferenco vseh ame* riških 'strokovnih organizacij v svrho pov* zet j a skupne akcije z evropskim delavstvom v prid Sovjetski Rusiji. Predsednikom nave* dene komisije je bil izvoljen Sidney Hillman, vodja »Amalgamated Clothing Workers«.
Položaj v Kavkazu. V razgovoru z ured* nikom lista »Pravde« glede Kavkaza je Stalin izjavil sledeče: Je gotovo dejstvo, da je an* tanta zgubila vsako nado na Daghestan in Terek. Wrangelov poraz in proglašenje sov* jetske avtonomije v imenovanih deželah — nadalje intenzivno organizacijsko delovanje sovjetov so utrdili položaj sovjetske vlade za vedno. Kongres, ki je zastopal celokupno pre* •rivalstvo Tereka in Daghestana, se ni le slu* čajno izrekel, da se bo bojeval v ozkih stikih z Rusijo za lastne sovjete. Ljudstvo Kavkaza zna prav dobro ceniti to samoupravo, katero mu je podelila Sovjetska Rusija v trenutku
—,   — -----------------------------   obseg.	Mesto	,	-	----------
Kork je od danes popoči v plamenu; središče |'0Polne zmage sovjetskih čet in nikakor ne
i ~	 T	„	•	_1___________   Y*	.	__	_	v frPTlnflčti npvamndn nAlnonin
bodo svojo službo le pogojno, da se čimprej ugodi njihovim predloženim zahtevam. V slučaju, da se ne bo pravočasno vpoštevalo nji* hovih predlogov, so uslužbenci pripravljeni ponoviti enako manifestacijo ob praznikih, da ne bi škodili delavstvu, ki se poslužuje v delavnikih tramvaja.
žile kot talci. V slučaju, da se pojavi kak te rorističen čin proti sovjetski vladi, bo slednja izvršila smrtno obsodbo nad njimi. V Pe trogradu so se vršile volitve v nadzorovalne delavske odbore s sledečim izidom: 72 od stotkov delegatov se je odstopilo nekomuni stom, 28 odstotkov boljševikom.
DOGODKI V ČEŠKO SLOVAŠKI REPUBLIKI
Poslednji dogodki v češkoslovaški repu* bliki so naravna posledica gibanja med soci* jalistično organiziranim proletarijatom. Ne* izogibna posledica borbe med delom in kapi* talom, borbe med zastopniki delavskih in o* nimi meščanskih interesov, nujna posledica poostrenega boja med doslednimi predstav* niki revolucijonarnega proletarijata, komu*
slučaju ne bi nikdar mogel prevzeti
nosti za svojo ltamansko sekeno nred med*; , “	,	.	.	J	1 .*■	 •	'
narodnim rrole.ariMon, - lavrlevalni <*,
bor uoa. da hrabri italijanski proietarijat ne; ^ j 'ih državah> kjer je delavsko giba: bo nikomur donuscal umakniti se s svojega: .	o t • u
mesta v tem bližajočem se velikem razred* nje razvlto' Ruskl bt>ljsevlkl 80 to *e
bo nikomur donuščal umakniti se s svojega
nem boju, ter da bo v istem zavzemal prvo1	p^oIeUrij^u	nujnost	poostritve
mesto in na ta način zagotovil neomajno silo	i_	T:	iJ-______j______J a_____
proletarske diktature.
pripovedujejo
Drugi kongres Komunistične internacijo* nate id sklenil, da mtoraio sloneti vse komu* nis.ične stranke na principu absolutne cen* fralizaoiie. — V niih mora vladati železna disciplina in centralni odbori moraio imeti cd enega do drugega kongresa polno itd. — V nasprotnem slučaju' ie nemogoče voditi meščanske vojne, ki zahteva, — ka kor vsaka voina —, strogo disciplino in močno vez med vsemi bojujočimi se ele menti.
Resna proletarska disciplina pa tudi ni mo* goča v italiianski stranki, dokler bodo na najvažnejših mestih sedeli poluburžuazni
elementi.
Vsak govor in vsaka Turattijev in Modi* glianiiev ie naravnost udarec za disciplino vaše stranke. Celo sama prisotnost teh Hu di v vaši stranki ie naravnost negacija vsake resnične proletarske discipline. — Sovražnik je v vaši lastni hiši..-— Je naravnost nemo* goče trpeti v tej proletarski strank^ odkrite in prepričane sovražnike proletarske revo* lucije. —1 Komunistična internacij on ala se obrača na vas, italijanski delavci in vas roti: osvobodite svojo stranko od buržuaznih elementov! Le tedaj bo železna disciplina proletarijata in stranke vodila delavski raz* red na naskok proti trdnjavam kapitalizma.
Stranka neodvisnjakov irNemčiii, ki šteje miliion članov, francoska socijalistična stran* ka, kakor tudi druge stranke, obrnile so se na Tretjo internacionalo. — One hočejo vstopiti v Komunistično intemacijonalo. — Za sprejem smo iim stavili celo vrsto kate* goričnih pogoiev (21 točk) in mi jih ne bo* mo spreieli, če ne bodo izpolnili teh nogo* jev. — Mi ne bomo nikakor dovolili- da se naša bojna organizaciia oslabi. — Mi ne gremo lovit števila. — Mi nočemo imeti okov na naših nogah. — Mi ne^ bomo dopustili, da vstopiio reformisti- v naše vrste. — Ti po* goji so obvezni za nas vseh in tudi za itali* jansko stranko.
Približuje se odločilni boj. — Italija bo po* stala država sovjetov. — Italijanska stranka
proletarskega boja, ki mora dovesti do razja* snitve med komunizmom in socijalno*demo* kracijo. čimprejpride do jasnosti, temprej je dana revolucionarnemu proietariiatu mož* nost, da svobodno razmahne svoja krila.
V češko*slovaški republiki, prepojeni z me* - ščanskim demokratizmom zmagoslavnih dr* m žav, da pred kratkim ni bilo še pogojev za prelom s socijalno*demokracijo in za secesi* jo komunistov. — Nadloge, ki terejo po voj* ni vse države, zmagoslavne in pr magane, so prišle danes tudi na Češko. Draginja povzro* čena po razkroju kapitalističnega sveta in sle* po sodelovanje delavskih zastopnikov*soci* jalnih demokratov v vladah, ki so sokrive
Nato sta poslanca,desničar j a Nemec in Sti vin, ki sta za stranko odgovorna pred zako nom, dvignila obtožbo proti feasedbenikom Ljudskega doma. Razsodišče je odločilo prilog desnice. Levica stranke je na razsodbo odgovorila, da se ne podvrže in zapodila je iz L. D. celo ravnatelja socijalno*demokratič* nih podjetij Hummelhanša in tiskarniškega faktorja Seidela, ki sta bila v borbi nekako nevtralna. Socijalni demokrati so vnovič ob tožili komuniste, da niso izpraznili L. D. ii praški občinski svet je zategadelj zaukaza1 zapor tiskam, ki se nahajajo v L. D. Slednji pa je bil zaseden od vojaške brambe in orož ništva. Sledil je spopad med delavci obeh. struj in slednjič so se socijalni*demokrati s pomočjo centristov polastili doma.
Komunisti so zagrozili s splošno stavko.
V Pragi se je stavka že začela. — Dne 11. t. m. so bile vse tovarne zaprte. Stavke se u* deležujejo tudi delavci*nekomunisti. — »Rude Pravo« (Rdeče p.) glasilo češko*slovaških komunistov vspodbuja delavstvo na splošno stavko rekoč, da gre za odločilno borbo v svrho osvoboditve proletarijata. Poziva de* lavce, da si izvolijo tovarniške svete, da za* htevajo nadzorstvo nad upravo produkcije in povišanje mezde.
Imenovani list (z dne 11. t. m.) pravi, da je stavka postala splošna v Pragi, v Kladnu.
temu stanju, so dovedle češko*s!ovaške ko* kakor v drugih industrijalnih središčih. Tudi
muniste do tega, da se samostoino organizi* rajo. — Ako je bil prvi korak čeških komuni* stov zasedba Ljudskega doma in izgnanje socijalno*demokratičnih funkcij on arjev z L. D. — niih sveta pravica, ker prvi predstav* 1 ja jo večino praškega revoluciionarnega de* lavstva, katerega last je Ljudski dom. Last zavednega proletarijata, ne iluzorične stran* ke. Praški komtmisti so storili po vzgledu ve* Jikega učenika, ki je pregnal kupce in razpro* dajalce iz templa. — Socijalno*demokratični vodje so seveda poklicali na pomoč občino in državo, ki je storila zasesti L. D. vojaštvom. —> Ves smisel te borbe obstoji ravno v tem, da so bili laži*sociialisti v potrebi boia tirani tja, kamor jih vleče in da so pokazali svojo barvo.
Podajamo tu sliko tega zanimivega dogod* ka. kakor so jo nam prinesla brzojavna po* ročila.
* * *
Meseca septembra je nastala med obema frakcijama sbciialno*demokratične stranke ostra borba vsled sklepa strankinega izvrše* valnega odbora, da se narodni kongres stran* ke določen za 27. in 30. septembra, preloži na čas koncerh decembra. Strankina levica, načelovana od sodrugov komunistov Šmera*
delavci Liberca simpatizirajo s stavkujočimi. 11. zjutraj so se vršile v Šmihovu bučne de* monstracije. Množica je napadla policijski komisarijat in opustošila urade. Razorožila je tudi oddelek vojakov, ki so zbežali.
Socijalnodemokratično »Pravo Lidu« piše, da je bil vodja soci jalnih demokratov napa* den od dveh komunistov in se je moral zateči v neko trgovino. — Ranjenci prejšnjega dne dosegajo število 50; mrtev ni nihče.
12. t. m. so se vršila obojestranska pogaja* nja za izravnavo spora.
V mnogih tovarnah se je nadaljevala stav* ka. Dan prej je bil položaj tako kritičen, da se je v ministrstvu za notranje zadeve že pri* pravljal proglas za obsedno stanje v Pragi in drugih mestih.	e
»Pravo Lidu« objavlja manifest, ki obtožu* je komuniste, da hočeio meščansko vojno in razbiti republiko. V Kladnem, kjer je prole* tarijat najrevolucijonarnejše navdahnjen (do* mači kraj sodr. Mune), so se delavci polasti* li železarne »Poldhiitte«, sladkorne tovarne in neke naprave Habsburžanov, z namenom, da jo socijalizirajo.
Komunistične straže nadzorujejo železni* ške postaje, ovirajo razširjanje meščanskega
la in Zemana, ki sta se pred časom povrnila j časopisja in režejo električne dovodne žice iz Rusije, je zasedla Ljudski dom in izgnala i ne — komunističnih listov. — V Cakovicu so žnjega ne samo desničarski izvrševalni od* i komunisti zasedli sladkorno tovarno in izvo* bor ampak vse desničarske funkcijohaije. lili svet za neposredno upravo tovarne.
mesta je že pogorelo in plamen se razširja na vse strani. Občinske palače, slavna Came giejeva knjižnica, številna skladišča in trgo: vine so upeoeliene. Požar traja še vedno in slišati je eksplodiranje bomb in drugih iz strelkov. Preplašeno ljudstvo je zapustilo stanovania in išče na polju in v gozdovih pribežališča.
Trud policije in ognjegascev, ki hočejo omeiiti, oziroma zatreti požar, ostaja brez uspešen vsled srditega odpora revolucijonar cev.
Mno-tfo i e mrtvih in ranienih. Škoda znaša več milijonov šterlingov. Močna vojaška sk> mna je nadla med patruliraniem v okolici mesta Kork v roke številnim sinfainovskirr oddelkom. Sinfainovci so razorožili zajete vojake in postrelili nekatere.
PROTESTNO ZBOROVANJE V RIMU PROTI PODRAŽENJU KRUHA.
RIM, 13. Jutri se vrši v Delavski zbornici orotestno zborovanje proti načrtu za zvišanje krušnih cen. Vsi' organizirane! so prijeli po ziv, da se jutri vzdržijo dela od 16. do 18. ure
TRČENJE VLAKOV V SICILIJI.
RIM, 14. (T.) Iz Palerma poročajo: Včeraj zvečer je prišlo na postaji S. Caterina do tr čenja vlakov. Dva mrtva in štirje težko ra njeni. Slučajno ni bilo več žrtev, ker so se bčtniki še pravočasno rešili iz vlaka.
TITOVSKI ODNOŠAJI Z JUŽNO RU SIJO ZAČELI.
CARIGRID, 12. Trgovinski odnošaji z juž no Sovjetsko Rusijo so vpostavljeni. Angle ška pomorska oblast je pooblastila vse svoje trgovske parnike, da odplujejo v ruska pri stanišča. Nekoliko ladij je že odšlo v Odeso da naložijo različne pridelke
SOVJETSKA VLADA PROTI ZASEDB MESTA VILNE PO MEDNAR. ČETAH
KOVNO, 13. Zastopnik ruskih sovjetov 'c opozoril litvinsko vlado, da sovjetska vla da ne dovoljuje pod nobenim pogojem za sedbo Vilne po mednarodnih četah. Taka za* sedba bi bila namreč v protislovju s klavzu •am:i sklenjene ruskoditvinske mirovne po: godbe.	_________
GrKi za itatluljCTje boja proti
keniallstom
RIM, 12. Agencija Stefani je prejela oc grškega poslaništva v Italiji sledeče: Grško poslaništvo v Italiji mora odločno ovreči vse iažnjive vesti, ki govorijo o možnosti mira med Grki in pristaši Kemalja paše. Nasprot no je grška vlada ukrenila vse potrebno, da si utrdi maloazijsko fronto, in to dokazuje njeno trdno voljo, da nadaljuje započeti boj proti Kemalistom, kljub financijelnim žrtvam Iz francoskih krogov prihaja poročilo, da dolguje Grška Franciji 376 milijonov fran* kov v posojilih in 450 milijonov frankov za oddano blago. Skupaj 826 milijonov frankov Potemtakem je Francija trenutno največji upnik Grčiji1.
IZ SOVJETSKE RUSIJF
(»Rosta — Wien«)
Ruske trgovske koncesije.
Na vseruski konferenci prometnih delavcev je odgovoril Trocki glede trgovskih koncesij sledeče:	Prepustitev	Kamčatke	Ameriki
svrho izkoriščanja prirodnih bogastev je za obe stranki dobičkanosno. Gozdne koncesije v severnih pokrajinah so že nekaka oblika trgovine z Evropo. Na vsakem zborovanju se izčrpno razpravlja o vprašanju koncesij.
Amnestija v Sovjetski Rusiji.
Glasom lista »Petrogradskaje Pravde« je lila ob priliki obletnice ruske revolucije pro* glašena amnestija. Pomiloščenih je bilo 13 tisoč kaznjencev in sicer je bilo 7000 oseb popolnoma oproščenih, 6000 osebam pa je lila kazen skrajšana.
Razdeljevanje obleke.
Da se mora pravično in nepristransko razdeljevati obleko in druge potrebščine med ljudstvom, je bil ustanovljen stalen odbor, ki obstoji iz članov ljudskega komisa-rijata za prehrano, najvišjega gospodarskega sovjeta in osrednje strokovne zveze.
v trenutku nevarnega položaja.
Financijelni polom Poljske. Sejm (poljski parlament) je sklenil, da izda nadaljnih 15 miljard bankovcev, ki naj krijejo stroške za nakupovanje aprovizacijskih živil. Dosedaj ’e izdala poljska vlada nad 50 miljard papir* natih bankovcev.
Brezposelnost v Švediji. V Štokholmu se trenutno nahaja 14 tisoč brezposelnih. Osred* nja organizacija delavskih strokovnih zvez ie ustanovila odbor za brezposelne z nalogo, da reši to vprašanje v najkrajšem času v smislu delavskih zahtev.
Rumunska gospodarska kriza. Glasom ča* sopisa »Moniteur du Cetral Roumain« je bil noložaj petrolejske industrije v mesecu no* vembru jako neugoden, ker kljub dokončani stavki se ni še povrnilo dvajset odstotkov delavcev na delo v petrolejske vrelce. Ker m zaukazal general Averescu, začasni indu* strijski minister, izvoz petroleja v inozem* stvo, je Rumuniia sama trpela na pomanj* kanju petroleja. Žetev pšenice ie izpadla ia* ko slabo. V Rumuniji, ki je bila od nekdaj žitnica osrednje Evrope, vlada sedaj pomanj* kanje kruha.
Za Tretjo intemacijonalo. Sekcijsko zborovanje de-rartementa Unterhein (severni del Alzacije), ki je priključen francoski socijalistični stranki, je skleni'o s 650 glasovi proti 180 glasovom pristopiti Tretji internacijonali, odobravajoč Cachin-Frossardovo resolucijo, katera zahtevata brezpogojni pristop k Moskvi.
Pariški delavci za Tretjo intemacijonalo. Na kongresu socijalistične zveze seineskega departementa je prodrl Loriot-Frcissardov predlog za pristop k Tretji internacijonali z ogromno večino 13.488 glasov proti predlogu Bluma in nekaterih sodrugov, kateri so glasovali z 1061 glasovi za Drugo intemacijonalo. Ta zmaga komunističnih sodrugov seineskega departementa francoske socijalistične stranke je velike važnosti, ker je seineska zveza že več 'desetletij najmočnejša politična organizacija francoskega proletarijata.
Priprave za trgovinske odnošaje z Rusijo. Iz Washin-gtona poročajo: Ameriški radikalci so se obrnili do novoizvoljenega predsednika Hardinga z zahtevo, da stopi Amerika v trgovske stike s Sovjetsko Rusijo.
V Kopenhagenu na Nizozemskem je bil ustanovljen trgovinski urad Sovjetske Rusije.
Komunistično gibanje v Belgiji Belgijski komunisti so izstopili iz socijalistične stranke, ker jim ni bilo mogoče, da ostanejo nadalje v stranki, katero vodi socijalni patri-jot Vandervelde. Strokovnih in gospodarskih zadrug komunisti ne zapustijo, kajti v istih ustanavljajo komunistične -skupine. Komunisti na primer vodijo že rudarsko stavko v Charleroiju in polagajo tudi največje upanje na rudarske delavce. Za_ komunistično stranko si je stekla največ zaslug mladinska organizacija, ki neprenehoma in neustrašeno razširja med ljudstvom komunistične nauke.
Amerika zopet podarila poljski pet miljonov. Ameriška vlada je pred nekaj dnevi zopet podarila Poljski pet mi-lionov dolarjev v obliki vojnega materijala proti zadolžnicam, ki ne bodo najbrž nikdar plačane.
Amerika — bankir Evrope, Opazovalec povojnih in vojnih dogodkov bo opazil v gospodarskem življenju Evrope zanimivo dejstvo. Ameriške Zedinjene države so tekom časa postale bankir Evrope, Zadostuje, da človek samo premotri suhoparne številke uvoza in izvoza posameznih držav zmagoslavne antante, da to dejstvo opazi Številke iz leta 1913. slikajo naslednje razmerje: Amerika uvoz 7.95 miljard mark; izvoz 9.08 miljard mark; Anglija, uvoz 15.68 miljard maik, izvoz 12.95 miljard mark; Francij, uvoz 4.35 miljard mark, izvoz 3.37 miljard mark. Toda 1. 1919 je bilo razmerje sledeče: Amerika, uvoz 16.04 miljard, izvoz 33.27 miljard; Anglija uvoz 33.27 miljard, izvoz 6.97 miljard; Francija, uvoz 23.82 miljard, izvoz 6.97 miljard mark. Brez mučnega razmišljanja moremo iz navedenih številk vestno ugotoviti naslednja dejstva. Amerika ima ogromen dobiček izvoza. Njen izvoz je tako velik, da doseže višino uvoza Anglije (33.27—33.03), obide vso zunanjo trgovino Francije (33.27—23.82—6.97). Nadalje je trgovska bilanca Anglije zmerom bolj nezadovoljiva, zato poskuša Anglija oživeti svojo trgovino in industrijo. Sedaj moremo tolmačiti tudi njeno politiko glede nevezanih trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Pri tem pa gre Angliji samo za tem, da uveljavi v Rusiji iopet svoj kapital, vsled česar sc tudi zvija in hoqe trgovati z moskovskimi konzumnimi zadrugami, a ne s Sovjetsko Rusijo. Dejstvo pa je, da ona s tem. da trguje s konzumnimi zadrugami ali pa z vlado, takorekoč že oficijelno prizna Rusijo. Zato tudi zavlačevanje trgovskih pogajanj v Londonu. Kot tretje dejstvo moramo ugotoviti, da se je uvoz Francije dvignil petkrat, a izvoz samo dvakrat. Razlika med uvozom in izvozom znaša 17 miljard mark, kar je za Francijo naravnost katastrofalno. In sedaj je tudi jasno, zakaj Francija tako neomajeno podpira kontrorevolucijonarne generale v boju zoper Rusijo. Hočejo rešiti onih dvajset miljartl predvojnih frankov, katere je posodila Francija >danjemu svojemu zavezniku, ruskemu carizmu. Kakor se v*di iz teh številk in zaključkov, ni situacija teh razmer antante tako močna, tembolj, če se pomisli položaj njihovih dr-žavnih proračunov in velikost vojnih dolgov. Tako plačajo ekonomsko to vojno i premaganci I zmagovalci, a največjo korist črpa oni, ki je najbolj oddaljen od bojnih poljan, — namreč Amerika.
2
DELO
Sredo, 15. decembra 1920
Stanka državnih uslužbencev
Vlada ponuja in grozi. — Slavka nadaljuje
Stavka dri. uslužbencev! Nas komuniste, prepričane o resničnosti marxističnih naukov, da je gospodarski po-joj gibalna sila vsemu družabnemu življenju, nas ta stavka državnih uradnikov in uradnic in drugih državnih nameščencev prav nič ne preseneča. Niti za priprostega delavca, ki ve, da je stavka le naravno, več ali manj u-iinkovito sredstvo v boju proti nepopustljivemu delodajalcu in za pcboljšanje življenskih pogojev, niti zanj nepismenega delavca, ni stavka te kaste bolj izobraženih delavcev ničesar novega. Mi vsi vemo, da so interesi duševnih delavcev enaki onim ročnih delavcev, in da se morajo prvi prej ali slej poslužiti za zboljšanje svojega položaja istih sredstev, katerih se zmeraj poslužujejo rečni delavci. — Da plačuje država svoje uslužbence po.' pasje je vsem znano. Ročni delavec, ki je dosegel drugo j ravnanje cd svojega delodajalca edino-le potom svoje: stanovske organizacije, ve tudi za vzroke ravnanja države z njenimi uslužbenci.	j
Ne tako državni uradniki in poduradniki. Da niso oni več boljši delavci, to so že izprevideli. Toda varal jih je še zmeraj blesk zlatih obšitkov na službenih čepicah, in upali so zmeraj na bolljše čase. Šele v zadnjih letih, ko so videli da je država enak delodajalec kakor so drugi, ko sc prav občutili, da so tudi oni odvisni od kapitalista in je tudi njih vrgla urno nastopajoča proletarizacija med proletarijat — med »negramotne delavce in kmete«, šele takrat so začeli odpirati oči in se organizirali z delavci v 3kupao organizacijo. — Danes državni uradniki ne vedo kaj bi z uniformo; njih penzija na stara leta, jih ne more očuvati niti lakote.
Dolgo so prosili državni uslužbenci. Dosegli ničesar. Danes stavkajo že tretji dan. Vse kaže, da je to boj zavednih delavcev in da se konča častno za njih, ako v zadnjem trenutku ne nastopi samoizdajstvo in uklon.
Sledi poročilo o dosedanjih shodih stavkujočih. Govori posameznih zastopnikov te kaste državnih sužnjev nam dovolj jasno razsvetljujejo dejstvo, da so državni uslužbenci bili prisiljeni na ta zadnji korak. Dalje niso mogli čakati. — Moloh-država, kakor vsaka druga, tako ludi italijanska, je držala tako dolgo svoje sluge na vrvi, jlokler se niso ti iztrgali in uprli. Delavci tudi oni, so položili rpke križem in pričeli s stavko.
• * *
PROGLASITEV STAVKE
V	nedeljo ob 10. uri se je vršil v gledališču »Fenice » Trstu shod Zveznega udruženja državnih uslužbencev Julijske Benečije učlanjene v Delavski zbornici, na ka lerem so uslužbenci sklenili, da stopijo v stavko. Mno foštevilno obiskano zborovanje je pokazalo, da so pnza dete vse kategorije državnih nameščencev in da vse e ■ako čutijo resnost storjenega koraka.
Shod je otvoril predsednik ZUDU Mario FermegHa. Rekel je;
Že pred šestimi meseci, smo se zbrali v tej dvorani, da sklepamo o vprašanju življenske važnosti za naš stan. Takrat smo odobrili in predložili vladi 'Spomenico z u-apehom, katerega vsi poznate. V septembru smo smatrati za potrebno, da predložimo vladi drugo spomenico, v kateri smo zahtevali izenačenje z državnimi uslužbenci kraljestva in draginjsko doklado, pripuščajoč vladi, da sama določi izmero. Z vlado se nismo mogli nikdar podajati.
Meni ne dela bolečin — nadaljuje Fermeglia — ta ne-dobra lastnost vlade, ker je mogoče, da se moramo nji zahvaliti za obujenje naše zavesti in za večjo zrelost v stanovskem gibanju. — Pred desetimi dnevi smo predložili vladi ultimatum, v katerem smo zahtevali predujem na raičun bodočega izenačenja s tovariši s kraljestva z veljavo od 1. januarja t. 1., ki nam je bilo že obljubljeno tn posebno draginjsko doklado za vse državne uradnike in uslužbencev Julijske Benečije brez razlike, vključno ne stabilne delavce v odmerku 300 L mesečno za oženjene in ?00 L za neoženjene z veljavo od 1. julija t. 1. naprej. Generalni civilni komisar Mosconi je ponudH našim zastopnikom 500 L na račun bodočega izenačenja. Se enkrat je hotela vlada izzivati svoje podrejene s ponudbo, ki ni vredna niti prostitutke. (Hrup in odobravanje.) Tovariši, na vas je da odgovorite. Klici; Stavka! Stavka).
Nato je govoril tajnik »Delavske zbornice« sodr. Salvador!, ki je najprej pokazal v pravi luči tukajšnje meščansko časopisje, ki piše, da bo stavka proglašena radi tega, ker konkurirata obe Delavski zbornici, tako-imenovana italijanska (fašistovska) in ne-italijanska (socialistična). (Kakor da bi državni uslužbenci s praznim želodcem res mislili na tako globoka vprašanja... Ured.)
Še včeraj sem sporočil senatorju Mosconiju — pravi Salvador! — da so uslužbenci pripravljeni na pogajanja m da čakam do 20. ure ponoči. Odgovora nisem dobil nobenega.
Prve dni junija smo predložili vladi spomenico, v kateri smo zahtevali le najpotrebnejše. Po sedemnajstkrat-neiu posedovanju smo dobili odgovor, da uboga vlada nam ne more pomagati, ker ni bila spomenica dobro sestavljena... Napravili smo tako, kakor je vlada želela, pa še vedno nismo našli prave oblike. V septembru smo predložili ultimatum. Uspeha nobenega; nazadnje se ba-vita z vprašanjem dva poslanca: rezultata nobenega.
Vodstvo Delavske zbornice nima predlogov, da bi vam stavilo. Vodilni svet je prevzel sedaj nase vso skrb, potrebno za uspešno akcijo.
K besedi so se oglasili še; sodr. Spazzali za tretjo kategorijo poštno brzojavnih uslužbencev, Merch za drugo kategorijo, Zollia ca pristaniške dejavce, Gruden za Sindikat železničarjev Jul. Ben., Furlan za Zvezo občinskih uslužbencev, prof. Furlani za učiteljsko osobje vseh državnih srednjih šol, ki tudi stavka in še drugi. Vai so se Izrekli za odločen nastop in zgražali medsebojno solidarnost.
RESOLUCIJA.
Ker ni zahteval več nihče besede }e sodr. Salvadori prebral sledečo resolucijo:
»Državni uslužbenci Trsta in iz dežele, zbrani na shodu dne 12. decembra 1920. v gledališču »Fenice«
sklenejo:
po zaslišanju poročila Zveznega udruženja državnih uslužbencev m tajnika Delavske zbornice o poteku pogajanj z generalnim civilnim komdsarjem glede zahtev, predloženih I. t m., ki predstavljajo najmanjše zahteve za življenjske potrebe, katerim p« vlada ni hotela ugoditi;
videč dalje, da so vladne ponudbe absolutno neresne in neprimerne vofrigled nečloveških razmer, v katerih »o bili puičeni državni uslužbenci od pre m ir j a sem;
po ocenitvi In rpoš te vanjo vseh neovrgljivih razlogov, ki jim govorijo v prilog, obžalujoč neprijetnosti, ki jih bo moralo pretrpeti občinstvo v sled skrajnih korakov, za katere se odločajo, katerih poeledice navalujejo odgovornost ravno na nerodnost vlade, ki ni znala, ne hotela razumeti njih najžalostnejšega položaja;
da proglasijo starko, ki se prične danes ponoči ob 24. uri in traja dokler ne popolnoma dosežejo
postavljenih si ciljev.«
Resolucija je enoglasno sprejeta.
Končno prečita predsednik shoda še poedravne brzojavke od uslužbencev z Voloske, Trbiža, Rovinja in Kopra in navede skupine uslužbencev, ld w izvzete iz stavke. Ti so:
uslužbenci pri izpostavljenih svetilnikih, uslužbenci pri glavnih skladiščih v prosti luki, telegrafisti v namene stavkovnega gibanja in zaporni stražniki
Shod je bil nato zaključen-
Stavka se je pričela kakor sklenjeno točno o polnoči med nedeljo in pondeljkom.
PONDELJSKI SHOD.
Shod se je vršil v znamenju solidarnosti stavkujočih in navdušenja za dobojevanje boja do častne zmage. Predsedoval je uslužbenec Posar. ftevoril je kot prvi sodr.
Salvadori, za njim je povzel za besedo sodr. Pas&igU. Oba govornika sta žela odobravanje.
Predsednik je dal nato besedo uradniku Spossichu, ki je predložil resolucijo, v kateri se uslužbenci zavezujejo, da se postavijo ob stran uslužbencev, ki niso še stalno nameščeni v državni službi — naj bo izid stavke, kakršen si bodi. Zastaviti hočejo vse, da jih ščitijo pred vlado,, ki jim že sedaj grozi z odpustom.
Drugi govorniki Spazzali, Fermeglia, Zepirlo m Merch so izražali globoko zaupanje v dober izid stavke.
VČERAJŠNJI SHOD.
Na včerajšnjem shodu, ki je bil priča sijajne sklenje-nosti stavkujočih uslužbencev, je sodr. Salvadori prečita) nove solidarnostne izjave. Stavkujočim obljubljajo svojo moralno pomoč, in za 'slučaj potrebe tudi materijalno uslužbenci zavarovalnih zavodov in oni industrijskih podjetij.. Iz Gorice je prišlo pozdravno pismo od požtno-brzojavnih uslužbencev.
Včerajšnji »Piccolo od 18. ure« je naznanil s posebnimi črkami, da ide stavka h koncu vsled nekega predloga gen. civ. komisarja Mosconija tajniku Delavske zbornice Salvadoriju.
Na naša tozadevna vprašanja nam je sodr. Salvadori tajnik Delavske zbornice, dal sledeči odgovor; Položaj je enak onemu cd nedelje zjutraj. Pogajanj ni nobenih v teku. V stavkovnem gibanju ni nič novega.
• * *
V	svojem boju bodo državni uslužbenci šele spoznali svojega pravega prijatelja in neprijatelja. Meščansko ča-sopisje se danes obrača proti njim, kakor pač zmeraj proti delavcem, ki si hočejo izbojevati poboljšanje svojih življenskih pogojev. Mi upamo, da ostanejo državni uslužbenci v tem boju na svojem mestu in jim želimo popoln uspeh.
Vladne ponudbe staokujočlm
Generalni civilni komisarijat je objavil sledeče:
1. Komisije za izenačenje morajo dovršiti svoja dela v roku dveh mesecev od začetka.
2. Predujme na priboljške, ki se jih prizna na podlagi navedenega izenačenja, se zviša od L 500 na L 1000, ra-čunaioč s 1. julijem 1920.
3. Z uradniki odrešenih pokrajin se bo v vsakem slučaju ravnalo ravnotako, kakor se bo postopalo začenši s 1. januarjem 1921. z uradniki osvobojenih pokrajin. Ako se poslednjim prizna kako posebno odškodnino, bodo deležni iste tudi prvi.
Uradniki Julijske Benečije naj bodo uverjeni, da se jim izboijša izdatno njihov položaj po proglasitvi aneksije in po izenačenju z uradniki kraljestva. Težko vprašanje gmotnega stanja uradnikov vsega kraljestva je že predloženo parlamentu, kateri je poklican, da je reši.
Ponudbe, ki so prišle prepozno.
VLADNE GROŽNJE.
Generalni civilni komisar opozarja vse državne uradnike vsakoršne uprave, da se jim na podlagi v veljavi se nahajajočih določb ustavi plače za ves čas odsotnosti in da se jih podvrže morebitnemu disciplinarnemu in kazenskemu postopanju, ako se ne javijo najkasneje do 15. t. m. predpoldne v uradu ali v šoli. Začasno osobje ne dobi nikake plače za dobo odsotnosti.
Ne vemo, če bodo kaj zalegle!
IZ STRANKE
Iz dežele
Potek stavke
Na glavni poiti, kakor v ostalih mestnih poštnih uradih počiva delo že od polnoči pretekle nedelje. Ne telefon, ne brzojav ne delujeta. Lahko si predstavljamo, kako škodo trpijo trgovci, banke in enaka podjetja. In radi-tega protestirajo. Čemu? Saj vendar niso krivi stavke državni uslužbenci, ki si hočejo s stavkanjem priboriti več potrebnega kruha zase in za svojo bedno družino. In časopisi? Ti imajo šele največje tekoče in križe radi uradniške stavke! Ni pisemske pošte, ni tujih časopisov, ni brzojavk. Časopisi čakajo na ekspedicijo.
Tudi sodišče je zaprto. V pondeljek so prišli sodniki kakor po navadi v urad, da bi zasliševali, da bi obsodili. Karabinjerji se prijavljajo s skupino jetnikov v težkem avtomobilu na sodišče. Vršiti bi se morala sodnij-ska obravnava. Sodniki ne morejo izvršiti tega dela, ker manjkajo sodnijski uradniki. Ob 10.30 sc zapre tudi sodnija.
Vladi so se izneverili tudi pristaniški uslužbenci Posle pristaniških uradnikov opravljajo oficirji kr. mornarice. GruSe karabinjerjev in kr. redarjev čuvajo glavna poslopja pomorske vlade. Do sedaj ni prišlo še do nika-kib pripetljajev.
Ker je služba na pošti že dolgo časa ustavljena, nam ni mogoče zvedeti, kako poteka stavkino gibanje državnih uradnikov na deželi. Uradniki na Voloskem, v Trbižu, v Puli, Rovinju in Gorici so tudi vstopili v mezdno gibanje. Nočejo zaostajati za tržaškimi stanovskimi tovariši, ker jih žuli isti jarem in ker prenašajo isto bedo kakor slednji.
POSTNI URADNIKI ZASEDLI BRZOJAVNO DVORANO
Da ne bi omogočili morebitni stavkolomci brzojavni in telefonski promet, so zasedli poštni uradniki še pravočasno brzojavno dvorano. Posamezne uradniške skupine, ki so si stavile nalogo čuvati brzojav, sc menjajo po gotovih zmenah. Brzojavni komisar Pascoli in policija sta se v pondeljek trudila, da bi s silo izdala navedene uslužbence iz brzojavne dvorane. Ta načrt se jima ni posrečil, ker stavkajoči uradniki vstrajijo nepopustljivo na svojem mestu.
URADNIKI GLAVNIH SKLADISč SE PRIKLJUČIJO STAVKI.
V	pondeljek zvečer so zborovali uradniki glavnih skladišč. Predsednik zborovanja je orisal prisotnim polnoštevilnim uradnikom vzroke in potek stavke državnih u-radnikov. Omenil je tudi, da hoče vlada uporabljati represalije proti nekaterim stanovskim tovarišem, ki stavkajo za uresničenje popolnoma upravičenih zahtev. Zborovalci so nato enoglasno izjavili, da se priključijo v znak solidarnosti stavki ostalih državnih uradnikov. Stavka se je začela 14. t. m. zjutraj.
STAVKA DRŽ. SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV.
Včeraj zjutraj so zborovali srednješolski profesorji. Ko jim je predsednik zborovanja prečital nezadovoljive vladne ponudbe, so zborovalci sklenili sledeči dnevna red: Spričo dejstva, da so državni profesorii začeli mezdno gibanje v svrho izboljšanja obupnega gmotnega položaja;
ker temeljijo vladni predlogi izključno na priboljških izenačenja, In
ker bi izenačenje v posebnih slučajih državnih učiteljev ne prineslo nikakih priboljškov, temveč celo poslabšanje njihovega položaja, in ker bi bil ponujeni pred-ujm L 1000 nekak dolg napram vladi, katerega bi državni profesorji srednjih šol morali vračati vladi po dovršenem izenačenju, izjavljajo, da je vladna ponudba nasprejemljiva, ter vstrajajo pri popolni izpolnitvi svojih prvotnih zahtev.
Predsednik prečita nato pismo učiteljske zveze Julijske Benečije, ki Izraža svojo solidarnost * državnimi profesorji, in zaključi zborovanje.
Delavci in kmetje!
veletrgovci in enaki narodni verižniki zbirajo za tiskovni sklad meščanskih časopisov, ki so najzvestejše orodje njiho vih umazanih kupčij. Pokažite jim, da nočete biti več hlapci in prispevajte Po možnosti za TISKOVNI SKLAD „DELA« kije list vsta>ajočegaproietarijata!!!!
NAVODILA ZA STRANKIN KONGRES.
Vse one sekcije, katere hočejo biti zasto pane na strankinem kongresu, morajo izpoh niti pristopno izjavo za kongres z imenom zastopnika ali zastopnikov, ki bodo zastopali na kongresu posamezne sekcije, in s številom vpisanih članov. Ako bo zastopalo kako seks cijo več delegatov, se mora navesti število glasov, katere bo predstavljal posamezni de* legat.
Sekcija, ki šteje manj kot 200 članov, ima pravico le do enega zastopnika. V slučaju, da se izda v tem oziru nove določbe, se ob* vesti sekcije pravočasno. Delegat bo glasoval z vsemi glasovi vpisanih, na kongresu za ono strujo, ki je dosegla pri sekcijskemu glaso* vanju večino.
Sekcije, ki niso še prejele pristopnih obraz* cev, naj takoj po dokončanem štrajku pošt* nih uradnikov brzojavijo strankinemu vod* stvu in navedejo gorinavedene podatke. Isto* časno morajo poslati strankinemu vodstvu vsoto 10 (deset) lir za vsakega delegata. Vsa potrebna pojasnila daje zvezno tajništvo.
FRAKCIJA KOMUNISTOV*ASTENZIJO* NISTOV.
Vsi člani frakcije se vabijo na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 19, t. m., točno ofe 9. uri zjutraj v zeleni dvorani Delavskega doma. Na dnevnem redu je poročilo o shodu komu* nistične frakcije v Imoli, razprava o bodoči taktiki astenzijonistov, volitev lokalnega od* j bora in raznih odsekov, poročilo blagajnika in ! eventualnosti. Prisotnost vseh članov Trsta j in spodnje okolice je obvezna. Kdor ne pride na sestanek, ali najkasneje do početka se* stanka ne opraviči pismeno svoie odsotnosti, bo izbrisan iz spiska članov frakcije. Pisma je treba poslati na naslov: Frakcija komuni* stov*astenzijonistov, Delavski dom, soba št. 17, Trst, Via Madonnina št. 15.
POKRAJINSKA SOCIJALISTIČNA ZVE* ZA JULIJSKE BENEČIJE.
Zvezni odbor se vabi na sestanek, ki se vrši 18. t. m. ob 16. uri v prostorih »Lavora* torja«. — Razpravljalo se bo o jako važnih predmetih.	TAJNIK.
Ima eestnik
IZJAVA UREDNIŠTVA. Zvedeli smo, da se na policijskih uradih in drugih mestih neki človek, bivši kronist »Edinosti« izdaja1 za reporterja »Dela«. Omenjeni se imenuje Milan Piki. — Glasom nadaljnih informacij je bila ta oseba pred nedolgim časom izklju* čena iz uredništva »Edinosti« in ima sedaj najo-žje zveze s policijo in s fašisti... — Izjavljamo, da mi tega lažireporterja »Dela« sploh ne poznamo in nimamo -ž njim nič opraviti. — Z uredništvom lista »Edinosti« nimamo pr£v nič skupnega. — »Delo«, ki je list revolucionarnih delavcev in kmetov, ne more stati ne z ljudmi, ne z ustanovami me* ščanskega razreda v nobenih ožjih stikih. Z meščansko oblastjo pa še najmanj.
Naročnikom, čitateljem in razprodajalcem »Dela«! Vsled zastoja celokupnega poštnega prometa, nastalega vsled stavke, nam ostaja skoraj cela naklada lista v upravništvu. Da ne bo trpela uprava prevelike škode, smo pri* siljeni, da opustimo petkovo številko in da izdamo pondeljsko, kot prvo prihodnjo šte* vilko na štirih straneh. J
Ra7p-odajaIce *De!a“, ki bi imeli v zalogi 71. in 73 številko našega lista, prosimo, da nam iste po možnosti dopošijejo, ker jih pogrešamo.
Predpisi za vrednostne zavoje. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se smejo zavoji z označeno! vrednostjo sprejemati pri postnih uradih novih pokrajin' od 19. t. m. do novega obvestila le tedaj, ako so predpisano odpremljeni. — Predmet mora biti 'spravljen v škatljo ali v koš, ovit v močno platno le iz enega kosa. Platno mora biti dobro zašito in na robih zapečateno s pečatnim voskom, tako da je pečat oddaljen od pečata le centimeter. Raskava stran voščenega platna mora biti obrnjena na zunaj.
V	pomoč staremu in nesrečnemu sodrugu Zlobcu. Naš
star sedrug Josip Zlobec, ki je pred leti ponesrečil na železnici, da je izgubil obe nogi, se nahaja v velikih stiskah in je brez dobrih nog. V Rojanu, kjer naš sodr. biva, se je ustanovil odbor, ki si je nadal nalogo, da zbere potrebno svoto denarja, da nakupi nesrečnemu sodrugu bodisi nogi bodisi mal voziček. Našim sodrugom polagamo na srce, da priskočijo na pomoč temu sodrugu s tem, da pošljejo mal prispevek imenovanemu cdboru. Odbor ima ivoj sedež v izobraževalnemu društvu v Rojanu. Prispevke pa sprejema tudi uprava -Dela« in sprejemajo tudi so-drugi, ki bodo nabirali tozadevne prispevke. Kdor more in ima srce za nesrečnega delavca, naj stori svojo dolžnost.
BLAGOVNI VLAK SKOČIL S TIRA.
En mrtev, trije ranjeni.
Včeraj zjutraj okolu 8.30 je vozil blagovni vlak št. 7508 iz Tržiča proti Nabrežini s precejšnjo brzino. Ko je prisopihal v bližino bivija pri Devinu, mu na ovinku pride nepričakovano nasproti, ravno po isti progi, iz na-brežinske strani lokomotiva. Trčenje je bilo neizogibno. Strojevodja blagovnega vlaka je skušal preprečiti nesrečo in je v naglici zaviral, toda bilo je prekasno. Blagovni vlak je treščil z vso silo v došlo lokomotivo in jo vrgel iz tira. Vsled silnega sunka se- je odklopilo petero vozov blagovnega vlaka; prekucnili so se v jarek in popolnoma razbili. Strojevodja blagovnega vlaka je mrtev, tri osebe ranjene. Devinski zdravnik, ki je prihitel na mesto nesreče, je konštatiral ranjencem telesne poškodbe in jim nudil prvo 'pomoč. Železniška uprava je u-vedla preiskavo, da dožene krivca, ki je povzročil, da je imenovani stroj vozil iz Nabrežine proti Tržiču po isti progi, kakor iz Tržiča prtfedH blagovni vlak.
Vrgel se je z okna. Včeraj okolu pol devetih predpoldne je bil poklican zdravnik rešilne postaje v ulico Cesare Battisti št. 4, kjer ae je vrgel nek mož iz četrtega nadstropja. Zdravnik je ko« št a tiral pri nesrečnežu sm*r radi močne poškodbe črepinje. Navedena oseba se imenuje Karol Gruden. Do sedaj ni bilo ie mogoče dognati, ako gre za nesrečo ali samomor. Mrliča so odpeljali v mrtvainico Sv. Justu.
Komunisti soriifte okolice!
Deželni odbor komunistične frakcije vabi zastopnike komunistov vseh slovenskih sekcij soci-jalistične stranke v goriški okolici na sestanek komunistov ki se bo vršil v pondeljek, 20. t. m., ob 8. uri zvečer v prostorih goriškega delavskega doma, via del Municipio št. 4.
Na sestanek se vabijo delegati komunističnih frakcij, in posamezni komunisti] osebno. Raspravljalo se bo o organizaciji komunističnih frakcij, o zastopništvu komunistov rta prihodnjem strankinem kongresu in o pripravah za ustanovitev komunistične stranke po kongresu.
KONTOVELJ.
Pretečeno nedeljo se je imelo vršiti pri nas zborovanje strankinih skupin iz tržaške oko* lice in doljnega Krasa. Kljub temu, da ni bilo vreme slabo, je bila udeležba pičla, tako ka* kor si je nihče ni pričakoval. Zlasti so manj* kali zastopniki iz krajev, ki so nam bili do včeraj vzgled in ki bi morali danes še vedno navduševati svoje mlade tovariše. Med tem smo pa videli sodruge iz najbolj oddaljenih krajev in iz Trsta. Mnogo je bilo sodrugov iz Kontovelja in Proseka. Napovedano zbo* rovanje se ni moglo vršiti, ker je bilo pre* malo navzočih skupin. Zato se je pa vršilo zborovanje članov Proseško * Kontoveljske skupine, ki so se ga udeležiti sodrugi iz Trsta in Lokve. Na zborovanju je poročal sodrug Regent, da je bila poglavitna naloga zboro* vanju vseh naših skupin ta, da se izvoli od* bor. ki bo imel nalogo skrbeti za organiacijo in agitacijo po dolinem Krasu. Tak odbor so si že izvolili sodrugi v. Gorici za gornji del Krasa in hribe. Danes ne moremo skle* pati o izvolitvi tega odbora, ker ni sodrugov iz vseh naših sekcij. Poskrbeti morajo so* drugi iz Proseka in Kontovelja, da se bo tak sestanek vršil v najkrajšem času. Poskrbeti morajo še nekaj drugega. Namreč to, da se ustanove politične skupine v važnih centrih za širša okrožja. To se mora zgoditi v naj* krajšem času. Sodrugi naj se ne zanašajo preveč na tržaške odbore in na posamezne sodruge v Trstu in Gorici. Ti poslednji ne morejo izvršiti vsega, kar se jim nalaga. So* drugi na deželi naj si pri ustanovitvi organi* zacij in pri agitaciji pomagaio tudi sami.
Na želio navzočih ie razložil sodrug Regent tudi sedanji boj med posameznimi strujami v stranki. Za njim so govorili sodrugi Josip in Anton Gerlianc. Hreščak iz Lokve. Kocjan* čič in Rovan iz Trsta. Sklenilo se je sledeče: Ako bo mogoče doseči sporazum, se pošlje enega zastopnika na strankin zbor, kjer' naj zastopa vse skupine iz tržaške okolice in doljnega Krasa. V drugem slučaju, se bo dalo zastopstvo sodrugu, ki pojde tudi dru* gače na kongres. Na kongresu glasuie sku* pina za predlog čistih komunistov. Kot de* legat za dežefcno konferenco komunistične frakeiie v Trstu, ki se bo vršila 25. decembra, ie bil izvoljen sodrug Josip Gerlianc. Po krat* kem pogovorit o drugih manj važnih stvareh, je bilo to vsekakor lepo in važno zborovanje zaključeno.
SP. IDRIJA.
Tukajšnja sekcija sociialistične stranke je na svoiem zborovanju sklenila, da glasuje na strankinem zboru po programu komunistične frakcije. Dala je skupina nalogo tržaškemu deželnemu odboru, da jo zastopa na kongresu.
IDRIJA.
Tukajšnja strankina skupina je sklenila glasovati na strankinem zboru za komuni* stično frakcijo. Skupino bo zastopal na stran* kinem zboru član tržaškega deželnega vod* stva.
IDRIJA.
Pozor sodrugi delavci! V nedeljo, dne 19, decembra 1920 ob 9. uri dopoldne se vrti jav* ni rudarski shod v telovadnici ljudske šole. — Dnevni red: 1. Rudarske zahteve. 2. Slu« čajnosti. — Na shodu poroča sodrug Fran Vidmar o uspehu pogajanj, zato naj nihče ne manjka. Za »Federacijo rud. in gozd.« v Idriji:
Fran Vidmar, predsednik.
i <
Za Tiskovni sklad »Dela
Nabral Lukan Peter v Spodnji Idriji:
Hegediš Franc L 5, Svetličič Anton L 2, Červ Anton L 4, Liker Peter L 1,
Šilfer Franc L 1, Sedej Fr me L 1,
Hladnik Jurij L 2, Lu>an Anton L 2,
Škvarča Ignac L 1, Carl Ivan L 5, Lukan Anton st. L 1, Brus Ignac L 1, Lukan Marko L 1, Peternel Franc L 1, Car Ivan L 3, Tele Jožef L 1, Burnik Fani L 5, Svetlič Leopold 3 L, Mlinnr Marija 1 L, Neimenovan L 2, Močnik Jožef L 2, Velikanje Matevž L 2, Žakelj Matevž L 2, Lukan Peter L 2; skupaj . L 51*-Sodr. Franc Peternel iz Spod. Idrije nabral v veseli družbi pri Pelhanu: Neimenovan L 2, Eržen Ivan L 2, Vehar Ivan L 2, Eržen Herman L 2, Neimenovan L 2, Slabe Ivan L 1, Bogataj Andrej L 1, Strel Mi,’a L 1, Neimenovani L 2, Kogej Anton L 1, Zelene Franc L 1, Strguic Jožef L 1, Tratnik Valentin L J, Razpet Franc L 1, Tratnik Fr. 1 L, Kavčič Marko L 2; skupaj „	24	-
Nabral sodr. Primož Filipič v Spodnji Idriji: Polanc Anton L 1, Filipič Primož L 2, Eržen Ivan L 2, Oblak Franc L 3,
Bajc Ivan L 2, Fiipič Tomaž L 1,
Poljanšek Ivan L 3, Beden Jože 2 L,
Bončina Franc L 1, Poljanšek Ivan VI.
L 2, Poljanšek Jože L 2, Vehar Ivan L 2, Filipič ivan L 2, Strugulc Marko
L 2; skupaj....................................  28*-
Nabral sodr. Carl Anton po Konomlji v Spodnji Idriji: Carl Anton L 4, Carl Jakob L 2, Liker Peter L 2, Vončina Ignac L 1, Jurjavčič Anton L 1, Lapajne Gašper	L	3, Pregl	Jože	L	1,
Troha Tomaž	L	2, Sedej	Miha	L	2,
Carl Fr. L 2, .Škvarča Fr. L 1; skupaj ,	20*-
Nabral sodr. Jakob Kogej ml. v 5pod.
Idriji: Tamburaški odsek L 12, Jakob Kogej st. L 2, Jakob Kogej ml. L 2, Neimenovan L	5,	Rovtar	Feter	L	2,
Šičler Franc L	1,	Lapajne	Filip	L	1,
Šinkovec Matevž L 10; skupaj . . . »	35	-
Nabral sodr. Anton Jereb v Sp. Idriji:
Lapajne Ivan L 3, Lapajne Matevž L 2,
Brus Ivan L 1, Jereb A. L 1; skupaj . „	6	-
Skupaj Prej izkazanih^
Skupaj
L 164 —
„ 9422*85
L 9586 82
Popravek. V zadnji številki priobčenih L 155 50 ni biio nabranih v .Ljudskem odru* Sv. Jakob -Trst, marveč pri Višjem kulturnem svetu v tržaški Delavski zbornici.
Izdaja za sodi- zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
IZuloso ir li zlatmiH ter delavnica ALOJZIJ POVH
sodni izvedenec
Trst Piazifl G. Garibaldi 3 (a Barrlera)
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo
vknjižena družba z omejenim jamstvom
Višji kulturni svet
»Ljudski oder“ Idersko, ustanovljen dne 8. t. m., prične 18. t. m. svoje redno delovanje. Istočasno daje odbor na znanje, da želi kupiti rabljen harmonij ali elasovir v svrho pevskega pouka. Kdor bi bil pripravljen ponuditi, naj se obrne do sodruga Mantreda Franca, — Idersko.
Na podlagi čl. VII., § 14. zadružnih pravil, se skliče za dan
22. decembra 1920 , ob 17. url in sicer v zeleni dvorani Delavskega Doma
»Er DELEGATOV
s sledečim
DNEVNIH REDOM:
1. Ustanovitev sveta;
Z Izvolitev predsednika, podpredsednika in dveh tajnikov sveta;
3. Moralno poročilo;
4 Slučajnosti.
Trst, dne 12 decembra 1920.
UPRAVNI SVET.