SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y ü-lministración: GR AL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) X.
BUENOS AIRES, 9 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1939
Núm. (Štev.) 123
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto ? arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Naša kri v tujini
Vprašanje malih narodov je danes v Evropi eno najvažnejših. Važno pa je bilo to vprašanje v teku zgodovine. Veliki narodi, so si kmalu in zelo zgodaj uredili svoje skupnosti. Njih države so pričele že zgodaj tvoriti močne enote, ki so na to širile svojo moč tudi na vzven. Pri tem so segale preko ozemelj, na katerih je prebivalo izključno njih ljudstvo. Zajemale so v svoje območje polagoma tudi druge narode, bodisi v celoti ali pa njih manjše dele. Bili so to zlasti manjši narodi, ki si tako močne skupnosti v okviru svoje države, kot so si jo veliki narodi ustvarili, niso mogli ustvariti. Tako je bilo v Evropi vedno vprašanje majhnih in velikih na dnevnem redu in je ostalo do danes. Noben dosedanji sistem in nobena ureditev Evrope ni mogla vsaj približno rešiti tega vprašanja, ampak ga je vedno bolj in bolj zapletala. Vprašanje malih narodov je torej še danes odprto vprašanje Evrope, ki mora najti enkrat svojo rešitev. S tem bi izginila ena izmed mnogih spornih točk, ki zlasti danes vznemirjajo Evropo. Princip, da je narod pred državo, bi moral biti novi ureditvi vodilo v reševanju. Upoštevati moramo namreč, da so države dostikrat umetne tvorbe, ki so jih poklicali v življenje slučajni politični dogodki, ki so često zunaj ozemlja, za katerega gre.
Eden izmed majhnih narodov, ki leži poleg tega na najbolj kočljivi točki Evrope, je brez dvoma sloveu-ski. Poleg tega je to tudi narod, ki si do sedaj ni mogel urediti in zgraditi svoje državne ali podobne enotnosti. Skozi vso zgodovino je bil razcepljen in razbit med številne druge večje države. Politična karta slovenskega ozemlja se je vedno spreminjala. Prvič je bilo to ozemlje razdeljeno med vzhodno in Furlansko Marko. Leta 828 je Ludvik Nemški razdelili slovensko ozemlje na štiri pokrajine. V XIII. stoletju se prično močna umetna naseljevanja Nemcev med Slovence. Prekmurski Slovenci so živeli pod Madžarsko celih 1000 let do leta 1918, ostalo ozemlje Pa je bilo največ pod Ilabsburžani in še tu razbito v dežele Kranjsko, Štajersko, Istro, Goriško in celo v del beneške republike. Nobeno drugo ozemlje menda ni bilo v Evropi tolikokrat in tako razkosano kot slovensko.
Toda dočim nam o naši pretekli razsežnosti pričajo le spačena imena, bodisi v današnji Nemčiji, na Madžarskem, v Furlaniji in drugod in do danes vemo komaj kod približno so tekle nekdanje naše meje, kar seveda ni nič čudnega, pa nismo se do danes prešteli natančno koliko nas je, kje smo in kam zginja naš rod, ki se mora iz enih ali drugih razlogov izseliti. Hoteli bi pri tem opozoriti na velike sosede, zlasti Nein-ce» ki vodijo o svojih izseljencih natančne kartoteke tako, da vedo vedno za vsakega kje je in kaj dela. Če je to storil narod, ki šteje do 80 milijonov duš, koliko bolj bi morali to storiti mi.
Če poskušamo danes približno iznesti podatke o številu Slovencev, zlasti onih, ki žive izven meja, je to le poskus, ki brez dvoma ne more biti točen. Po statistikah znaša število Slovencev v svobodni državi okroglo 1,200.000. Natančne so seveda statistike o številu Slovencev, ki žive doma v Sloveniji, dočim števila 0l1ih, ki so razkropljeni po Jugoslaviji ni moči skoro niti približno navesti. Razvidno bo to šele iz državnih statistik, ki pa še niso v podrobnostih objavljenje.
Število Slovencev, ki žive izven meja pa moramo deliti v dve veji. Predvsem na one, ki žive nekako na obronkih materinske zemlje in tvorijo z ostalimi nepretrgano skup-
Do trozveze še uedno ni prišlo
RUSIJA OD STAVLJENIH POGO JEV NOČE ODSTOPITI — V RIMU IN BERLINU UPAJO, DA NE BO PRIŠLO DO SPORAZUMA MED ANGLIJO IN RUSIJO — PAPEŽ PROTI TROZVEZI — ANGLEŽEM SE S ZVEZO Z RUSIJO NE MUDI — BIVŠI ROMUNSKI MINISTER TITULESCU SVARI — FRANCIJA ŽELI, DA BI BI LA VOJAŠKA TROZVEZA ČIMP REJ SKLENJENA
lin.	ščave v rodovitno zemljo ter izbolj-
Izmed vseh državnikov so ruski najbolj redkobesedni. Prejšnji teden pa je vendar spregovoril tudi Molo-tov, ki je komisar za zunanje zadeve ter je povedal mnenje moskovske vlade z ozirom na današnje evropsko stanje in morebitno zvezo med Rusijo, Francijo in Anglijo.
Molotov je dejal, da je ruska zunanja politika zelo jasna in razumljiva vsakemu in da jo ne mislijo v ničemer menjati. Hočejo mirnega sožitja z vsemi sosedami, a svojo zemljo bodo z vso odločnostjo branili, kakor tudi meje onih, s katerimi so ali bodo s pogodbo vezani, kajti so-vjeti vzamejo vsak dogovor resno, medtem ko se o drugih državah, če se vpošteva dogovor, ki so ga imele s Češkoslovaško in potem znano izdajstvo v Monakovem, tega ne more trditi. Nemčija je brez vsakega dogovora zasedla Češkoslovaško in Me-mel in takoj ji je sledila tudi Italija z okupacijo Albanije. Pogodbe med totalitarnimi državami in demokratičnimi ne držijo in so se slednje odločile za reakcijo, a se motijo, če so mnenja, da bodo Rusi šli zanje po kostanj v žerjavico. V tem smislu je govoril Molotov pred zbranimi predstavniki vseh ruskih zveznih socialističnih republik in drugimi voditelji sovjetov ter je bil prisoten tudi Sta-
V Berlinu in Rimu so bili kar zadovoljni z govorom Molotova. Sklepali so namreč, da v Londonu ruskih zahtev ne bodo sprejeli. In to je ono kar predvsem v Rimu in Berlinu želijo. Časopisje pa je takoj pričelo z raztegnjenim pisanjem, da če Francija in Anglija pristaneta na ruske pogoje, sta politično in gospodarsko izgubljeni. Temu mnenju se je pridružil tudi Vatikan. Katoliški dnevnik "Avvenire d'Italia" piše, da bi bila francosko-angleška zveza z Rusijo, zveza s hudičem. Papež je napel vse sile, da se ta zveza prepreči. Mnenja je, da bi se z namenjeno trozvezo odprla vrata brezbožnemu komunizmu v Evropo. Zato poziva Francijo, Anglijo, Italijo, Nemčijo in Poljsko, da naj se na kak način sporazumejo.
Nemčija in Italija sta seveda za tak "sporazum" pripravljeni, a pod pogojem, da ju nihče ne ovira pri izvajanju svojih "vzvišenih" načrtov.
Milanski dnevnik '' II Corriere del-la Sera" piše, da se Italija, Nemčija in Japonska borijo za pravo svobodo, ne tako kot jo imajo v tako-zvanih demokratičnih državah, marveč za svobodo vsega naroda, ki mu omogoča zboljšati zemljo, graditi ceste, sušiti močvirja in pripraviti pu-
nost, ki so pa ločeni le po državnih mejah, in na one, ki so se morali izseliti bodisi v druge evropske države, bodisi preko morja. Število naših manjšin pod Italijo štejemo običajno na okroglo 600.000, dočim one na Koroškem na 100.000, onstran Drave in onstran Prekmurja ob Rabi pa na 20.000, dočim je na Madžarskem vsaj še 10.000 Slovencev. Onih ki so vtonili bodisi ua Gosposvet-skem polju in na madžarskem tekom zadnjega stoletja, pa tu sploh ne štejemo in lahko rečemo, da so gornje številke prej skromne, kot pa pretirane. Število slovenskih izseljencev v Evropi znaša okrog 80.000 do 100.000. Največ se jih je izselilo v Francijo, kjer jih je okoli 30.000, sledi ji Nemčija, zlasti Vestfalska, dalje Belgija, Nizozemska, Luksem-burg, nekaj tisoč jih je celo v Rusiji. Od prekomorskih držav je sprejela največ izseljencev Amerika in sicer Zedinjene države, kjer je naseljenih okoli 300.000 Slovencev. Sledijo jim Kanada z okolo 20.000 Slovenci, južna Amerika pa z okoli 40.000. Tako imamo v Južni Ameriki n. pr. v Buenos Airesu zelo močno slovensko kolonijo, ki je zelo kulturno in politično povezana. V Afriki je okolo 8000 Slovencev samo v Egiptu, dočim jih je v Avstraliji in Aziji raztresenih tudi nekaj tisočev. Močne kolonije v Afriki so zlasti v Kairu in Aleksandriji, ker se je tja izselilo zlasti mnogo naših ljudi izpod Italije. Če tako približno seštejemo izven teh meja naše domovine živeče Slovence, lahko ugotovimo, da jih živi izven teh meja najmanj toliko, če ne še več.
Življenje naših manjšin, je vsaj nam in našim čitateljem kolikor toliko v podrobnostih znano. Manj znano pa je življenje številnih raztresenih kolonij, čeprav ga ni skoro našega človeka, ki ne bi imel enega ali drugega izseljenca, bodisi v Ameriki, Afriki ali drugod. Če se ozremo na najmočnejšo skupino v Severni Ameriki ki šteje, kot smo ugotovili do 300.000 ljudi, vidimo da ti izdajajo med drugim pet dnevnikov in več tednikov. Imamo 10 velikanskih organizacij, ki štejejo do 150.000
članov in imajo okoli 700 miljonov dinarjev društvenega premoženja. V Južno Ameriko, kamor so se selili zlasti po svetovni vojni naši ljudje iz Primorja in to predvsem v Brazilijo in Argentini jo, so si tudi kmalu uredili svoje kulturno življenje, izdajajo več tedenskih listov, imajo svoja kulturna društva, svoje šole in igrajo vidno vlogo v vsakem ozira med tamkajšnjimi izseljenci. Značilno je pri tem to, da so se izselili tja predvsem delavci in le malo intelektualcev, pa so vendar ti ustvarili v kratkih desetletjih zelo mnogo.
V Nemčiji, kjer je štela prvotno naša slovenska kolonija okoli 40.000, je to število pa'dlo na pod 30.000 in Nemci jih vidijo celo samo še 17.000. Tudi tu so si ustanovili izseljenci okoli 60 društev, in postavili na noge močno organizacijo, ki jih je medsebojno vezala. Vestfalija in njeni rudniki so pomenili za slovenskega izseljenca največjo socialno nesrečo, katero je zajela v pretresljivi obliki naša moderna pesem. Danes je menda najmočnejša kolonija Slovencev v evropskih državah v Franciji. Skoro vsi ti so se izselili šele pred dobrim poldragim stoletjem, a ostali so skoro nezapaženi in pozabljeni kot naši ostali izseljenci.
Pregled o naših izseljencih, ki ga prinašamo, je zelo površen. Namen je le opozoriti na to veliko rano našega naroda, ki jo skozi vsa desetletja tako zelo zanemarjamo. O svojem življenju in smrti odločuje narod sam. Njegova moč, ki jo ima ga lahko rešuje in ohranja. Slovenci smo v tem oziru v teku zgodovine pokazali, da hočemo živeti in prebrodili smo mnogo teških preisku-šenj, ki so se valile preko nas. Tisoč let so bili Prekmurski Slovenci pod madžarskim bičem, a so se ohranili. Zdrav narod lahko vzdrži, a skrbeti mora tudi da ostane zdrav in da se zdrav ohrani. Če smo morda v svoji sredini ostali in se vzdržali preko vsega, čeprav okrnjeni, ne moremo s tem trditi, da se bodo ohranili tudi oni naši deli in posamezniki, ki žive daleč od nas. To tem bolj, če se mi zanje ne bomo zanimali in če jih ne bomo navezovali nase. šk.
šati življenjske pogoje barbarskega ljudstva.
Italijani so namreč mojstri v besedi, a v dejanju so slabiči. Vsi vemo, Slovenci in Hrvatje pod Italijo pa še posebej, kakšno svobodo in življenjsko zboljšanje nam je prinesla fašistična Italija. In prav enake usode so od strani Nemčije deležni tudi Čehi. Ni treba misliti, da o tem več ali manj tudi svetovna javnost ni poučena. Mali in gospodarsko šibkejši narodi pa so nekateri že okusili, drugi pa bi polagoma prišli na vrsto, če do časa ne dobijo kakega obrambnega načina, proti fašizmu. Zato je ljudstvo pripravljeno stopiti v zvezo tudi s hudičem, s pravim hudičem, ne samo z onim ruskim, kot ga imenuje "pobožen" italijanski katoliški list, ter končno doseči pravico, ki mu po vseh božjih in naravnih postavah gre.
Papež bo torej s svojim prizadevanjem najbrže pogorel. In bi po naše mmnenju sveti mož veliko bolje napravil, če bi molil, kar je njegov poklic, in se v to ne mešal. In če se že bavi s tem vprašanjem, čemu ne povzdigne svoj glas za španske katoliške duhovnike, ki jih Franco prav .tako preganja in eelo na morišče tira kot Mussolini naše primorske in Hitler nemške duhovnike, ki imajo edini greh, da raje poslušajo glas vesti in Boga, kot pa bi se ponižali za hlapce diktatorjem.
Angležem se s zvezo z Rusijo nič preveč ne mudi. Držali se bodo pač načel, o katerih smo že v zadnji številki pisali. Z Rusijo bi se vojaško zvezali samo za slučaj sile. Bivši romunski zunanji minister Titu-lescu resno svari Angleže, naj ne odlašajo s pogodbo s Sovjeti, kajti zna se zgoditi ravno nasprotno od onega kar Anglija pričakuje. Rusija se lahko pogodi tudi z Nemčijo, če že ne za vojno vsaj da ostane nevtralna in bi zalagala Nemčijo s surovinami in živilom, ko bi s svojim vojaškim aparatom sporazumno z Italijo uni-
čevala demokracije, Francijo in Anglijo. Molotov je v svojem govoru tudi nekako tako namignil, da bi Rusija želela več trgovskih stikov z Nemčijo. Titulescu je tudi mnenja, da je sovjetizem, nacizem in fašizem v marsičem sličen, kajti oboji so proti zasebnemu kapitalu.
Francija je imenovala preizkušenega generala Gamelina za vodjo vseh vojnih sil v zraku, na kopnem in na morju. Te dni je omenjeni general odšel v London, kjer se bo sestal z angleškim generalnim štabom. Francoska drplomacija bo tudi najbrže zaeno z obiskom svojega generala Gamelina angleški generalni štab pritisnila na vlado, da naj sprejme sovjetske pogoje, ki ne morejo politično zrelim in gospodarsko močnim Francozom in Angležem v ničemer škodovati, pač pa mnogo koristiti v balkanskem in afriškem vprašanju ter drugod, kamor sta Nemčija in Italija obrnili svoje za-vojevalne aparate. Če pride do te zveze, kar jo je vkljub slabim zgledom pričakovati, tedaj bo prišel v ¡ London tudi ruski vrhovni rdeči general Vorošilov ter se bodo vse tri velesile sporazumele za enotno vojaško operacijo.
Če pa bi do te zveze le ne prišlo, kar mi ne verjamemo, a izključno pa le ni, tedaj se bo fašistična zavo-jevalna akcija, bodisi gospodarskega ali politčnega značaja, Evropi in Afriki nadaljevla. Sledila bi razočaranja, a na pomoč bi niti sovjeti nikomur ne šli, ker bi ne bilo v njihovem interesu, marveč bi šele potem s podjarmljenimi narodi stopili v podtalne stike ter bi skušali izvesti splošno revolucijo, kar bi ne bilo ravno preveč težko. Vendar je smatrati to možnost za najzadnjo.-
Angleži so organizirali proti nacistični Nemčiji ves svoj ogromni finančni aparat. Vlada je dovolila velike denarne kredite Poljski, Turčiji, Grčiji, Romuniji in Jugoslaviji. V tem pravcu ji sledi tudi Francija. Imeti hočeta za vsako ceno trgovsko nadoblast nad svetovnim trgom. In prav za isto se borita tudi Italija in Nemčija.
Vsekakor je v bližni bodočnosti pričakovati jasnejših političnih obrisov v Evropi. Vsem kulturno, gospodarsko in politično zrelim narodom pa je bodočnost zagotovljena, pa naj bodo trenutni zgledi še tako slabi.
REGENT PRINC PAVLE IN PRINCESA OLGA V BERLINU
Princ Pavle in princesa Olga sta bila v Berlinu sijajno sprejeta — Jugo-
slavija ni pristopila k osi Rim-Berlin ga, a za svoje
Prejšnji teden sta bila posetila Berlin princ regent Pavle in princesa Olga. V njunem spremstvu je bil tudi zunanji minister Cincar-Markovič ter več drugih odličnih osebnosti. Na postaji so sprejeli princa Pavla sam Hitler in nemški zunanji mini-
— Jugoslovanski narod noče tuje-se bo boril.
ster Ribbentrop ter general Goering in več drugih članov berlinske vlade.
Nemška vlada je napravila vse, da je bil princ Pavle kar najsijajnejše sprejet. Časopisje je zelo laskavo pisalo o prijateljstvu med Nemčijo in Jugoslavijo. Pred tribuno v kateri
Knez Pavle v spremstvu ital. kralja ob priliki njegovega poseta v Rimu
r"
'.■niiiiliiTriiii~iiiifiTi]^f"iFM'-ir~T • i?.....t -Tnrmi~iwTi"r"ih"iw¡ wnw iw«—»rv ~n'~ir»—i—m¡Tr~Tiii¥nrf
I? $
i s
„	l	I
Argentinske vesti
Nekaj zadružnih nasvetov
Dragi rojak Kodelja!
V upanju, da mi ne boste predbacivali, da iščem pri tem svojih koristi, kot se češče dogaja, ter s prisrčno željo Vam pomagati, si dovoljujem Vam odgovoriti na Vaš cen j. dopis v Šl. listu št. 122 od 26. V. t. 1. S tem imam namen, po mojih skromnih močeh, koristiti ne le Vam, ampak vsemu zadružnemu gospdarstvu v Argentini, za kar upam, da Vam bodo teh
par vrstic dobrodošle. *
Ko človek prečita Vaš članek v SI. listu, mu pehote uide kletev na račun brezvestnih rtešetarjev, kateri bi menda še svojega lastnega brata slekli do nagega ter prodali njegovo kožo, če bi jim prinesla kaj dobička.
Vi se veselite, da je vlada že večkrat izdala z dobrim namenom né-kaj dekretov za pomoč poljedelcem. Kakor pa sam naprej pojasnjujete, so ti dekreti molzna krava špekulantom in trgovcem, katerim ni treba garati niti se peči na soncu, a vseeno žive mnogo, mnogo bolje kot poljedelci, ki morajo vedno s strahom gledati, od kod jih bo obiskala nesreča. Denar, torej, kateri je bil kmetom namenjen, debeli in redi njihove iskoriščevalce. Nazadnje pa pravite, da imajo oni vse v svojih rokah in, da se celo lahko igrajo z vašo usodo.
Potem pravite, da so kmetje za zadružništvo še nezreli in da se ne dá brez kapitala nič napraviti.
Le-ta Vaša izvajanja bomo pregledali od druge strani, da boste spoznali, da se dá tudi tam kjer ni sto odstotnega razumevanja in velikih kapitalov, nekaj napraviti.
sta bila princ Pavle in Hitler, je de-filiralo kakih 23.000 vojakov ter je v zraku krožilo kakih 270 letal. Zvečer pa so šli v gledališče "Opera", kjer so predstavljali Wagnerjevo opero "Mojstri pevci", ki smo jo pred leti imeli priliko slišati tudi v tukajšnjem gledališču "Colón", ko je eno glavnih vlog izvajal naš rojak Rija-vec iz Gorice.
Seveda je bil poset regenta Pavla v Berlinu v zvezi z gospodarskimi in političnimi nameni, ki jih goji Nemčija do Jugoslavije ter na Balkanu. Jugoslavija je predvsem poljedelska država in je Nemčija kot industrijska država poleg Italije njena najboljša kupovalka. Razumljivo je, da bi Nemčija in Italija poleg gospodarske radi dobili tudi politično naklonjenost Jugoslavije. Za prvo je Jugoslavija razpoložena, za drugo pa ne, a so v Parizu in Londonu mnenja, da od kogar bo Jugoslavija gospodarsko odvisna, da bo tudi politično. Zato so Angleži obljubili velik denarni kredit Jugoslaviji ter bo princ Pavle s kneginjo Olgo posetil tudi London. Angleži so pač vse lepo pripravili, da odpotuje vojvoda Kentski in njegova žena, ki je sestra princese Olge, prav sedaj v Avstralijo in se morajo seveda kot sorodniki posloviti, kar je čisto lepo in dostojno, a Angleži gotovo ne bodo pozabili ob tej priliki pobarati regenta Pavla, brez da bi vzbujali pozornost, kaj mu je povedal Hitler in kaj mu je odgovoril on. Na podlagi tega bodo potem vsmerili svojo politiko v Jugoslaviji in na Balkanu.
Regent princ Pavle in Hitler sta govorila kakih pet ur. To znači, da sta si imela precej povedati. Kot zatrjujejo je Hitler obljubil nedotakljivost jugoslovanske meje, obenem pa napravil vse mogoče, da Ju-gosavijo pritegne k osi Berlin-Rim, kar pa se mu praktično ni posrečilo, kajti regent Pavle ni mogel proti volji svojega naroda ničesar obljubiti.
V Parizu so nekateri mnenja, da je jugoslovanska zunanja politika predvsem odvisna od Anglije, če bo zadnja pristala na sovjetske pogoje,
Kdo je deležen posojil Narodne Banke? Po zakonu vsak, ki zemljo obdeluje in je posojila potreben! V resnici pa dobi poosjilo le tisti, katerega trgovec banki priporoči. Popolnoma jasno, da se banka zanese na trgovca, kateri je poznan. Na ta način postane trgovec "žlahta" kmetom, katerih potem poljubno izkorišča.
Če bi se recimo deset kmetov združilo ter skupno zaprosili Narodno Banko posojila, bi jim ga ista gotovo ne odrekla, ampak še celo veselilo bi jo, da ji ne bo treba plačevati provizije trgovcem in posredovalcem. Tako združeni bi proglasili in ustanovili zadrugo, katera bi uživala zaupanja in kredita najmanj za deset trgovcev. Vi bi sami Zadrugo vodili in bi eventualni dobiček pri takih operacijah ostal v vaših rokah. Vi, ki eden drugega poznate, boste tudi najbolj vedeli, kateri je več in kateri manj potreben ter kateremu se sme in kateremu se ne sme posojilo dovoliti. V slučaju, da Vam žetev dobro izpade, boste prihranke vložili v isto Zadrugo v hranilnico. Prihodnje leto vam mogoče ne bo treba iskati več pri Narodni banki, ker za prvo silo bo kar doma. Za denar kateri bi vam slučajno ostajal, ali pa ga boste na kak drug način dobili v Zadrugo, boste kar od poljedelskega ministrstva kupili stroje ali druge potrebščine, strupe, orodje in drugo. Ker boste vedno kupovali za vseh deset, ali več, boste vedno dobili znižane cene. Ko pa boste vi sami sebi delili, gotovo ne boste računali pretiranih dobičkov, ampak boste zadovoljni, če se bodo stroški pokriti. V teku let si boste na ta način postali bližji in zaupnej-ši ter boste lahko zadružno trgovino razširili na vse panoge: z kolonijal-nim blagom, obleko in drugim.
Sedaj ko bo menda žetev pri vas končana, boste vaš pridelek vsak po svoje prodali najboljšemu ponudniku. Ali kaj pravim ponudniku. Va-
da bodo zamogle potem Francija, Anglija in Rusija skupno garantirati varnost vsem manjšim narodom. Jugoslavija bi tedaj gotovo odločneje pokazala svoje zunanje politične karte ter simpatije, a usoda Češkoslovaške jo je poučila, da se samo na "garancijo" Francije in Anglije ni zanesti. Zato je najbolje da se dotlej, dokler ne pride do trozveze, na nikogar ne nanaša, marveč zgolj na svojo uvidevnost in previdnost, kot ji narekuje trenutni položaj.
V resnici Jugoslavijo politična in gospodareska trenja med totalitarnimi in demokratičnimi državami prav malo interesirajo, a se jim z vsem prizadevanjem ne more izogniti. Zato je prisiljena, četudi proti svoji volji, s tem dejstvom računati.
Četudi Jugoslavija uradno ni priznala sovjetske Rusije, bi ji bilo vseeno zelo ljubo, če bi prišlo do sporazuma med Francijo, Anglijo in Rusijo, oziroma med zadnjima dvema, kajti ta zveza bi bila dovoljna garancija ne samo za vzdrževanje miru v Evropi, marveč bi lahko tudi zagotovila vsem manjšim narodom svobodno razvijanje ter odločila Hitlerju in Mussoliniju, do kam segajo njihove pravice. A moramo takoj pripomniti, da tuji narodi, ki sta jih že zasužnjila, ne morejo odnehati v borbi za svojo svobodo in pravice, zato morajo velike demokracije, oziroma prizadete države z njihovo pomočjo, zahtevati in izvojevati svobodo tudi za te. In če bi tega ne imele namena, tedaj bi jim bilo ljubše, da gresta Hitler in Mussolini še naprej.
čimveč bo nas v tujih mejah, tem preje in lažje se bomo osvobodili. Zato se mi, ki verujemo v moč in voljo jugoslovanskega naroda, naše bodočnosti prav nič ne bojimo. Ne maramo tujega, a kar je našega bomo branili in bomo prej ali slej dosegli zedinjenje. Če pa bi bila Hitler in Mussolini nam pripravljena dati ono, kar želimo in nam gre, tedaj lahko zanesljivo računata na naše prijateljstvo.
šemu trgovcu od katerega ste odvisni, morate prodati in to po tisti ceni katero vam bo on postavil.
Če bi imeli Zadrugo, bi kot eden zahtevali za vaše blago tiste cene, katere so za isto primerne in bi vas en trgovec ne mogel omajati. Tako pa, ko ima vsakega posebe v kremp-Ijih ste brez moči. V Chacu imajo Čehi v P. R. Sáenz Peña svojo zadrugo, o kateri je Šl. list svoječasno poročal, ki dela kar čudeže. Po zanesljivih podatkih je letos dosegla $ 205.— za tono bombaža. Ima svoje poslopje z stroji, kar se ceni na pol milijona pesov. In vse to so spravili skupaj kmetje, ki so razumeli izrek "v slogi je moč".
Vi se bojite, da vas bodo imeli za komuniste ako bi začeli kaj zadružnega agitirati. Zato vam svetujemo sledeče:
Ko se z berete nekoliko skupaj, pojdite do najbližje Poljedelske postaje (Oficina Técnica de Experimentación Agrícola) in povejte kaj nameravate. Če bi vam tam ne znali pomagati ali ne hoteli, torej se obrnite na Ministerio de Agricultura de la Nación, Paseo Colón 922, Bs. Aires (Registro y Fomento de las Cooperativas) ter prosite naj vam pošljejo strokovnjaka, ker ste se zbrali in bi radi ustanovili tako in tako zadrugo.
Na ta način se boste zavarovali in boste lahko dokazali, da niste nika-ki prevratneži, ampak pošteni zem-ljedelci, kateri se organizirate v vašo in narodno korist.
V vseh ostalih slučajih, pa se lahko s popolnim zauanjem zatečete na uredništvo SI. lista, kateri Vam bo šel radevolje na roko. Posebno ko boste pisali na ministerstvo nam sporočite in mi bomo šli takoj tja, da jim razjasnimo kaj želite. Imamo namreč človeka, ki je že dobro vpeljan na dotičnem uradu in smo prav gotovi v njegov uspeh.	^
Potrebna je le dobra volja, katere pri nas ne manjka. Pokažite se tudi vi, da hočete zboljšanje, da hočete postati sami svoji gospodarji. Če se vam kaj neprijetnega pripeti, ne smete obupati, ampak še bolj živo prijeti. Saj je znano, da tarnanje nič ne pomaga in da, zboljšanja ali dobrot nihče ne prinese, ampak se moramo za nje sami boriti.
Zato z zaupanjem naprej. Za kar ni potreben, kot ste videli velik kapital, ampak le mala svota za prve stroške in trdna volja in vztrajnost pri delu in zaupanje v uspeh.
A. Zadr.
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda U s a j
kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre)
GARMEN-DIA 4947
DOMAČE VESTI
JUGOSLOVANSKI ČASNIKAR DOSPEL V BUENOS AIRES
Prejšnji četrtek, 25. maja, prav na argentinski narodni praznik, je prispel v Buenos Aires s parnikom Cap Norte, član uredništva beograjskega dnevnika "Vreme", časnikar Bogoljub Cikota. V pristanišču sta ga sprejela urednika "Naše Sloge" in "Slovenskega lista".
G. Cikota se bo mudil nekaj časa v Argentini, potem pa bo obiskal še druge južnoameriške države. Zanima se predvsem za jugoslovansko iz-seljenstvo, pa tudi druge zanimivosti pošilja svojemu listu. Predno je prišel sem je bil v Afriki, Aziji in drugod. Bogoljub Cikota je še mlad fant in je dejal, da mnogo potuje, kar ga zelo veseli.
Našemu rojaku in tovarišu želi&g srečno in veselo bivanj med nami!
NA DEŽELO ODPOTUJE
Znana rojakinja in diletantka našega odra ter članica Slovenskega doma ga. Ivanka Lojkova odpotuje za nekaj časa na deželo na kratek oddih in utrditev zdravja. Odšla bo h Koničevim v San Basilio pri Rio Cuarto v provinciji Cordoba.
Želimo ji srečno pot in dober oddih v cordobskem zraku!
Bog živi mlado ti ženo, da tudi zlato poroko dočakata veselo. V slogi in sreči naj vani^dnevi in leta teko. Po smrti dobrotno naj vaju popi^. nebo!
Člani društva Triglav.
POROKA
Dne 27 maja sta se poročila v Ro-sariu Franc Cetin, doma iz Merš pri Materiji in Matilda C. Parodi, ar-gentinka. Svatba se je vršila ob velikem številu sorodnikov in prijateljev na domu neveste. Ženin je član društva Triglav.
Bilo srečno!
*
Ko v fantovski dobi iskal si zaklad, da na dom ga popelješ srečen in rad. Ti zapustil si ta lejdih stan in v zakonski jarem se vpregel teman. Res, sladki so dnevi, ki tebi teko, sladkejših gotovo več zate ne bo. Mi tovariši tvoji ti žcliriVo - 'f fc'séfl© naj se ti spolnijo srčne vse želje.
Poslovilni večer v Slovenskem domu
V	društvenih prostorih Slov. doma sta se 25. maja kot samca poslovila od svojih tovarišev in tovarišic, dr. Viktor Kjuder, načelnik urada na jugosl. poslaništvu, doma iz Trsta ter Marija Lipičar, doma iz Bohinjske Bistrice v Jugoslaviji.
Tega poslovilnega večera se je udeležilo skoro celokupno članstvo s svojimi družinami. Večer je potekel prav lepo. Naši vrli pevci so zapeli mnogo lepih pesmi in marsikateri član se je oglasil tudi k besedi na račun ženina in neveste. In za boljše razpoloženje so skrbeli tudi društveni godci.
V	soboto pa se je vršila poroka. Cerkvene obrede je opravil naš izseljenski kaplan g. Janez Hladnik v cerkvi sv. Marte, ulica Medrano 760.
Kumovali so mlademu paru, minister g. dr. I. Cankar in ga. Niča Cankar. ga. Karla Škof roj. Kjuder in g. dr. I. Patrone.
Novoporočencema želimo obilo sreče v novem stanu!
IŠČE SE
Štefan Jerončič v Sev. Ameriki bi rad vedel za naslov svojega brata Mihaela Jerončiča, ki se nahaja v Argetini. Piše naj mu na naslov: Štef. Jerončič, 206 Mc. Rejnoldo St. Pearia 111., North Amerika.
ŠTORKLJA
.Štorklja je obiskala prejšnji teden našega rojaka in naročnika S. L. Bir-sa Ivana in njegovo ženo Vero ter jima staršema čestitamo!
i Bs. Aires, Paternal
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
I.
VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
H. — VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1."	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2.°	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3."	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4."	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. :
5."	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6."	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7.°	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los dere-cho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5. Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
8."
9.'
io:
íssessaigaesaBása^^
Vesti iz organizacij

^gmammmmmmMsem
Sestanek v Slovenskem domu
V nedeljo se je vršil v društvenih prostorih napovedan članski sestanek. Na sestanku se je mnogo razpravljalo o poživitvi in razširjenju društvenega delokroga. Posebno važen je bil razgovor za nakup hiše ali zemljišča. V to razpravo je poseglo mnogo članov. Ker pa se ni moglo članstvo zediniti, kje bi se kupilo hišo ali zemljišče, se je sklenilo, da se v kratkem skliče še en tak sestanek, in se bo o tej stvari razpravljalo in vse potrebno pripravilo, da si društvo končno oskrbi lasten prostor.
dite bogato knjižno zbirko, ki bo na razpolago slovenski javnosti.
PEVSKE VAJE
Pevske vaje za ženske in moške so vsako nedeljo točno ob peti uri pop-Zapomnite si to vsi pevci in pevke ter prihajajte redno, točno in vsi ob napovedani uri.	Pevovodja.
Slovenska centralna knjižnica
Dobra knjiga je dober prijatelj, tako veli stara modrost. Kdo si ne želi takega prijatelja.
Saj nismo bili v tej stvari Slovenci popolnoma zapuščeni. Poleg zasebnih knjižnic, ki so nekatere dosti bogate, so delovale tudi društvene. Sedaj pa je naše kulturno prizadevanje napravilo korak naprej.
V zvezi s slovensko šolo bo začela poslovati tudi knjižnica, ki jo bomo odprli javnosti 18. junija popoldne.
Ob 5 uri na Paz Soldán 4924 v prostorih šole, bo otvoritvena slovesnost, na katero ste vsi rojaki povabljeni.
Sedaj je za čitanje že gotova cela omara knjig. V kratkem bodo gotove še nove knjige, tako da bo knjižnica kmalu štela 2000 knjig.
Ustreženo bo z novo knjižnico vsem potrebam. Ne le leposlovne, povestne knjige, temveč tudi pesniški umotvori največjih naših in tujih mož, kakor tudi poučne in znanstvene knjige.
Le pridite v nedeljo 18. junija po končani cerkveni slovesnosti, da vi-
Polaganje temeljnega kamna za "Jugoslovanski dom" na Dock Sudu
Polaganje temeljnega kamena za "Jugoslovanski dom" na Dock Sudu, se bo vršilo kakor je bilo že jav-ljeno, v nedeljo 25. t. m.
Slavnost se bo pričela ob 10 uri dopoldne, ko bo tam na mestu prenos radio-ure. Ob 11 in pol bo položitev kamna ter priložnostni govori kumov min. g. dr. I. Cankarja, gospe Popovičeve in predsednika odbora za zgradbo, g. arh. V. Sulčiča. Takoj nato nastopi z nekaterimi točkami Sokol Dock Sud Boca in šolska mladina. Ko bo ta spored končan bodo prisotni pogoščeni s pečenjem (asado). Vstopnine k slavnosti ni. Odbor vabi vse poštene Jugoslovane, da se te slavnosti udeleže.
Vidovdanska proslava
Sokol Dock Sud-Boca proslavi "Vidov dan" v soboto 24. t. m. ob 9 uri zvečer, pri kateri nastojo člani, članice ter moški in ženski naraščaj.
Proslava se bo vršila v dvorani poljskega društva, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu.
Sodelovala bodo tudi druga društva.
IZ ROSARIA
POROČILO DEVETEGA OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA DOMA DRUŠTVA TRIGLAV
Preteklo nedeljo 28. maja je imelo društvo Slovenski dom Triglav deveti redni občni zbor. Udeležba članov je bila razmeroma precej velika.
Tovariš predsednik je otvoril občni zbor ter je V svojem govoru ori-

Slovenska osnovna šola v Villa Devoto
VABI
NA
VELIKO PRIREDITEV
ki se bo vršila v nedeljo dne 18. junija ob 4 uri pop. v prostorih G P D S v ulici Simbrón 5148 s sodelovanjem sledečih društev: G.P.D.S., D.K.D. Ljudskega Odra in S.PSD. "Ivan Cankar".
SPORED:
1)	Otvoritev: Godba.
2)	Nagovor predsednika Slov. osnovne šole.
3)	H. Sattner: Pozimi iz šole. Moš zbor Ljud. Odra.
4)	E. Adamič: Kresovale tri devojke. Zbor Ljud. Odra.
5)	E. Adamič: Mornar. Meš. zbor Ivan Cankar.
6)	Aljaž: Opomin k veselju. Meš. zbor Ivan Cankar.
7)	Razne točke. Mladinski odsek Ivan Cankar.
8)	N.N.: Venček narodnih. Meš. zbor G.P.D.S.
9)	J. Laharnar: Kadar mlado leto. Meš. zbor G.P.D.S.
10)	H. Volarič: Eno devo. Moš. zbor mladinskega odseka G.P.D.S.
11)	Roža na vrtu zelenem cvete. J. ž.
12)	Barčica po morju plava. J. Ž.
13)	Bratovska ljubezen. Igrica.
Po končanem sporedu prosta zabava.
Odbor.
ioc
Od $ 45.- dalje dobiteg
radijske aparate
PRIDITE OBISKAT NAŠO HIŠO
GARANTIRANI RADIJSKI APARATI
1047 Tucumán 1047 o _ a
------mr—iD
sal delovanje društva v preteklem poslovnem letu. Potem je nazorno obrazložil pomen naše organizacije v tujini in njene smernice. Pozival je tudi vse starše naj pošiljajo svoje otroke v društvo ter jih že mlade poučijo o pomenu in potrebi društva.
Članstvo je pazno sledilo izvajanju predsednika. Posebno jih je zanimala gospodarska stran društva ter o bodočem gospodarskem delovanju Slovenskega doma v Rosariu.
Postavitev temelja lastnega doma, je končal predsednik, je stalo odbor precej truda in skrbi. Da pa smo prišli do tega je velika zasluga nekaterih res zavednih članov.
Sledilo je poročilo tajnika o podrobnem društvenem delovanju, ki je bilo z odobravanjem sprejeto.
Blagajnik je poročal o denarnem stanju društva.
Revizorji so dobili blagajniško knjigo popolnoma v redu.
Prešlo se je na volitve novega odbora, in so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Franc Kastelic, podpredsednik Ludvik Toroš, tajnik Franc Mezgec, podtajnik Joško Gra-hek, blagajnik Anton Brišar, pod-blagajnik Ivan Krebelj, knjižničar Renato Casati, Gospodar R. Ladič Casati. Odborniki: Josip Novak, Pavel Urbančič, Anton Velišček, Franc Velikonja, Alojz Simčič in Franc Česnik. Revizorji: Josip Lipičar, Franc Fonda in Valentin Bizjak.
OBČNI ZBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA V ROSARIU
V nedeljo 11. t. m. ob 15 uri, se bo vršil v šolskih prostorih občni zbor Šolskega društva, na katerega so vljudno povabljeni vsi rojaki.
Prosimo tudi naj bi prišli vso rojaki, člani in nečlani, ki imajo ljubezen do naše šole, do našega sladkega jezika ter lepih domačih šeg. Pogovorili se bomo O vseh zadevah naše kolonije.
Odbor.
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro I elegantno oblečeni
jP Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Rojaki
Predno si naročite obleko OBIŠČITE
KROJAČNICO
Cirila Podgornik
M Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
Adolf M., Jesenice, Jugoslavija. —
Vaši prošnji bomo ugodili. Sprejmite naše pozdrave!
Štefan J., Sev. Amerika. — Vaš
brat je naš naročnik in vam bo gotovo sam poslal naslov na podlagi oglasa, ki je v listu, kot želite. Pozdrav !
Društvo Tabor, Ljubljana. — List vam bomo še naprej pošiljali brezplačno, kot želite, čeprav tudi naš materjalni položaj ni rožnat, a nam je razumljivo vaše prizadevanje za naše ljudi, ki prihajajo brez sredstev iz zasužnjene domovine in tudi oni, ki so že več časa v Jugoslaviji, gotovo ne najdejo vedno zaposlitve ter se obrnejo po pomoč v društvo. Sprejmite izseljenski pozdrav!
N. L., Paraná. — Bomo pogledali kje tiči vzrok, da ne dobivate lista. Zaostale številke vam bomo dostavili. Pozdrav!
J. L. in J. R., Santa Fe. — Naročnini prijeli v redu. Hvala za novega naročnika. Pišete, da vam list ugaja, ker svoje čitatelje razume ter vse resnično in pošteno piše. Vsi niso tako odkritosrčni, da bi nam to priznali, čeprav so na tihoma istega mnenja kot vi ter nas v svoji kratkovidnosti raje ovirajo ali se delajo brezbrižne kot pa da bi list in s tem tudi sebe podpirali. Sprejmite naše pozdrave !
K. J., Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
A. F., Las Petacas. — Bomo govorili na prvi odboro^ seji, kako je s tistimi notami in če ti jih odstopijo^ Pozdrav !'
J. Š., Chaco. — Naročnino prejeli v redu. Vsekakor bolje pozno nego nikoli. Pozdrav!
J. S., Avellaneda. — če se jih bo dovoj prijavilo bomo izdali omenjeni besednjak. Doslej se jih je prijavilo še le kakih trideset, a bi se jih moralo najmanj tisoč, da se delo splača. Pozdrav in na svidenje!
DOPISNIKOMA
Dva članka sta radi pomanjkanja prostora izostala. Prideta na vrsto v prihodnji številki.
MODISTKA
sprejme vajenko, ki ima veselje do šivanja. Gral. Cesar Diaz 1657, Capital.
DELO DOBI
več žensk za razna dela. Če ve kdo za kakršnokoli delo, naj nam takoj javi. Delo išče sobar (mucamo).
NAROČNIKI pr NAROČNICE
Kakor hitro vam zapade naročnina, skušajte jo poravnati čimpreje, ker od naročnine in oglasov zavisi izdajanje lista.
NAKAZUJTE V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO DENAR
Koristen je naš način nakazovanja in Vaša obitelj ga bo prejela v najkrajšem roku v gotovini brez kakih stroškov ali odbitkov, s povratnim potrdilom, katero dostavimo vsakemu odpošiljatelju. Vprašajte na
našem
Jugoslovanskem oddelku
v katerem boste vljudno in hitro postreženi v svojem jeziku.
DENAR NAZNAČEN
Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh.
„ BRZOJAVA, približno v 6 dneh.
• 'i
Naš način nakazovanja je hiter, varen in praktičen. Izkoristite ga!
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562
Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA
Vprašanje slovenskega jezika v Julijski krajini
Za velikonočne praznike se je mudil v Rimu, kakor smo že pisali, tržaški skof msgr. Santin, kjer je iz-posloval za Trst novo semenišče. Njegova želja je s tem bila uslišana. Za naslednje šolsko leto se bodo že odprla vrata tržaškim bodočim duhovnikom tega novega cerkvenega zavoda.
Msgr. Santinu se je izpolnila tudi želja, da bodo iz novega semenišča izhajali duhovniki namenjeni za deželo, ki bodo vzgojeni v novem duhu. Dolžnost vsakega je, pravi Santin, in vseh, ki imajo dar vere in, ki razumejo potrebo, da ne sme ugasniti krščansko življenje v naši deželi. Vse težave v katerih se nahaja škofija izvirajo iz pomanjkanja du-hovništva. Zaradi tega je treba imeti dovolj dubovništva, ki bi moralno in intelektualno odgovarjalo potrebam sedanjega časa. Že pred vojno so dobivali italijanski semeniščniki, ki so študirali v Kopru, podpore od "Lege Nazionale", ti so ostali naj-zvestejši zagovorniki novega duha in takih duhovnikov si želi tržaški škof msgr. Santin za slovenske in hrvatske predele Julijske Krajine.
še z druge plati je važna Sautini-jeva pot v Rim. Ko je pred Musso-linijem razložil potrebo novega semenišča v Trstu, je predsednika vlade vprašal, če so dovoljene v Julijski Krajini pridige v solvenskem in hrvatskem jeziku, nakar mu je bilo odgovorjeno, da vlada ni nasprotna pridigam v našem jeziku. Drugo vprašanje, ki ga je zastavil msgr. Santin Mussoliniju je bilo ali se sme v smislu določb konkordata verouk poučevati v slovenščini, Mussolini mu je odgovoril, da slovenski jezik ni prepovedan. Veseli nas, da smo dobili od predsednika vlade ta-
ka zagotovila, na katera se z upanjem oslanjamo. Pri tem se spominjamo beogradskega sporazuma, z dne 25. marca 1937., ko je grof Cia-no omenil tudi naše razmere v Julijski Krajini: "Uverjen sem, da bo to imelo najpovoljnejše posledice za obmejno prebivalstvo obeh držav, ki bo od zaključenega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo občutilo naj blagohotnejše delovanje. S svoje strani sem obvestil g. predsednika o potrebnih navodilih, ki so bila dana italijanskim oblastem, ki se tičejo učenja in uporabe hrvatskega in slovenskega jezika in v pogledu bogoslužja v teh jezikih". Izjava ital. zunanjega ministra je bila takrat sprejeta s simpatijo od vseh. Zaradi tega nas danes čudi, da še vedno obstojajo dvomi, ki zadevajo slovenski in hrvatski jezik in njegovo uporabo v cerkvi in prav tako dvomi, ki jih ima msgr. Santin in vprašanja, ki jih je zastavil predsedniku vlade v Rimu. Kot voditelj duhovništva in škofije bi moral vsekakor vedeti in bi moral imeti predvsem točne pojme za razumevanje tako važne zadeve kakor je jezik vernikov tako škofije v Trstu kakor okolice. To so prav male drobtinice, a če drugega ni, moramo gledati tudi na te. Kajti vse tisto, kar je dovoljeno v slovenskem in hrvatskem jeziku, je v resnici malenkostno napram vsemu tistemu, kar bi moralo biti... Toda baš zaradi tega, ker je to vse, kar nam je ostalo, nam še vsako nadaljnje zmanjševanje tembolj boli.
Naj še navedemo drobtinice iz la-teranskega pakta, ki ga je Italija sklenila z Vatikanom 11. februarja 1929. V členu 22. konkordata je v par besedah omenjen tudi naš jezik in delne pravice, ki mu gredo. "V slučaju potrebe bodo t. j. duhovniki dobili vikarje ali koadjutorje, ki bodo govorili, tako italijanski jezik, kakor krajevni jezik, da bodo modo mogli pomagati vernikom v du-šebrižništvu v materinem jeziku po cerkvenih zakonih."
Drobne vesti iz naših krajev
Cleveland (USA)__Dne 3 aprila
je bil do smrti povožen Andrej Obad star 70 let in doma iz Cerknega na Primorskem. V Ameriki je živel 34 let in apušča ženo, dva sinova ter dve hčeri.
*
Cleveland (USA). — Iz Woosterja O., je prišla vest, da je tamkaj naglo umrl Ciril Štebil, doma iz Ustja pri Vipávi, ki je bil dobro znan v Clevelandu.
Grahovo. — Umrla je Terezija Brišarjeva, znana po svoji dobrodelnosti po vsej okolici. V dobi, ko je cvetela nožičkarska obrt na Tolminskem, je zelo pomagala nožič-karjem. Znala je tudi več jezikov in je bila močno naobražena ter je vso izobrazbo pridobila kot samoukinja. Prebrala je veliko del tujih in slovanskih pisateljev. Ko je bilo na Primorskem dovoljeno še naše časopisje, je bila pokojnica dopisnica goriške "Soče" in "Edinosti". Poskušala je tudi pesnikovati. Imela je tudi obsežno knjižnico. Zadnje čase ji je vid opešal, pa ni mogla preveč citati. Naj ji bo lahka domača zemlja!
Kamnik. — Umrl je vzgojitelj in arhivar Frančišek Svetič, star 81 let. Pokojni zapušča brata župnika Jo
sipa Svetiča v Divači. Sožalje! *
Novi grad v Istri. — Težko noč sta prebila na morju Angel Stanič in njegov tovariš. Zvečer sta se odpravila na lov v prav lepem vremenu, ki se je kmalu spremenilo in morje, je razburkano premetavalo njihove barke. Iz objema valov se nikakor nista mogla rešiti in sta bila že na kraju s svojimi silami, ko jih je rešil neki ameriški parnilc, ki je priplul mimo.
*
Podgrad. — Ko se je župnik Alojz Žgur vračal iz Ban, kjer je maše val, je padel s kolesa tako nesrečno, da
si je zlomil ključnico.
*
Senožeče. — Umrl je šturm Emil, posestnik in gostilničar, star 49 let.
Zapušča ženo in sina edinca. Sožalje! *
Trst. — Z dekretom je bilo na predlog Mussolinija odlikovano več poljedelcev, ki so se posebno iskaza-li, s "kmetijsko zvezdo" (stella al mérito rurale). Med njimi je bil
I
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIČ
TRELLES 2642 U. T. 59 -1232
rjmmmmaitm natttiittci
BOMté
V
1
Š P
'v'
S
I
'4
S
i $
i %
k i I
J
odlikovan Kožba Alfred iz Postojne. *
Trst. — Neznani tatovi so odnesli Dori Šavlijevi za 12.000 lir draguljev in zlatnine, ne da bi odnesli pri tem tudi denarja, ki je bil zraven. Na mesto draguljev so postavili pismo, kjer so razložili, da so ostali dolžniki po neki njeni teti, ki je vse zapustila Šavlijevi. Policija poizveduje za storilci.
ZVONIK V TOMAJU SE NAGIBA
Toma j. — Cerkev v Toma ju so zaprli, ker se je zvonik začel nevarno nagibati. Za popravilo bo treba 20.000 lir.
SIROTTI, KANONIK V KOPRU
Trst, april 1939. — Bivši administrator Goriške nadškofije Sirotti, ki je bil neposredni naslednik knezo-nadškofa Sedeja, je bil te dni imenovan za kanonika v Kopru. Da je prišel na to mesto človek, ki je splošno znan po svojem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega in hrvatskega, gre zasluga sedanjemu trža-ško-koprskemu škofu Santinu. Sirotti je bil, kakor znano, tudi hud sovražnik prejšnjega tržaškega škofa Pogarja.
Užival je zato splošno spoštovan je in velik ugled. Imel je zato tudi pogreb, kakor jih Gorica malo pozna: v tisoče je šlo število njegovih žalostnih spremljevalcev, med njimi zelo veliko Slovencev. Naj poštenemu in blagemu človeku in delavnemu gospodarju sveti večna luč!
DUHOVNIŠKA VEST
G. Ivan Semič, župnik v Čepova-nu, je imenovan za dekana v Kanalu, kjer je skoro vsa povojna leta pastiroval nepozabni Venceslav Bele, ki ga je nenadna smrt tako kruto iztrgala iz srede ljubečih ga du-hovljanov v veliko žalost vse naše dežele. Želimo novemu g. dekanu o-bilo božjega blagoslova in mnogo uspehov na odgovornem mestu!
SMRTNA NESREČA
Volče pri Tolminu. — Povabljen od tovarišev se je peljal 24 letni Jo-Í žef Podreka iz znane Andrejutove družine na semenj k Sv. Luciji. V bližini Ivozaršč je tako nesrečno trčil z nekim avtomobilom, da si je razbil glavo. Šofer ga je takoj naložil na avto in ga odpeljal proti Sveti Luci-jpi k zdravniku. Ubogi Jože je pa že med vožnjo izdihnil in šofer ga je moral zapeljati v mrtvašnico pri Sv. Luciji. Od tam je bil potem pogreb na volčansko pokopališče. Svetólu-čane je huda nesreča globoko pretresla. Pomilovali so mladega ponesrečenca in žalovali s hudo prizadeto družino. Cerkveni zbor mu je zapel ganljive žalostinke v mrtvašnici in v svetolucijski župni cerkvi. V Volčah so pričakovali krsto domači pevci in velika množica ljudstva, ki se je uvrstila v veličasten žalni spre-..vod. K zadnjemu počitku so ga položili v družinski grobnici k bratu, ki je tudi umrl star šele 24 let. Dragi Jože, počivaj v miru! Žalujoči družini naše sožalje!
Oba sta učivala splošno spoštovanje. — Na Kalu pri Stržiščih pod Črno prstjo se je za vedno poslovil posestnik Lenart Bizjak, po domače Hint-ner, star 86 let. Kot znan drvarski mojster je pred vojno prehodil veliko sveta. S trdim delom in varčnim gospodarstvom je lepo skrbel za svojo družino. — V šempaski župniji so pokopali gospo Angelo Štrukelj, gospodinjo daleč okrog znane Štruk-ljeve gostilne na Lijaku pod Ozelja-lioiii. Zadnje čase jo je bolezen hudo pritiskala in je veliko pretrpela. Dočakala je samo 50 let. Bila je skrbna .mati in dobra gospodinja. — Iz Spodnje Idrije nam poročajo: V Češnjicah pri Idriji je umrla Marijana Kokel, zgledna gospodinja in dobra krščanska žena; v Krnicah pa 18 letni fant Jožef Kumar za posledicami udarca na glavi. — Vs"etn rajnkim večni mir, preostalim pa naše sožalje!
NAGRADA ZA DVOJČKE
Josip Klemenčič iz Kanala je dobil iz tozadevnega fonda 600 lir nagrade, ker se je njegova družina povečala z zdravimi dvojčki.
SMRT UGLEDNEGA GORIŠKEGA MEŠČANA
V petek 21. aprila popoldne so v Gorici pokopali g. Angela Grusovi-na, lastnika znane restavracije "Transalpina" nasproti severne postaje. Neizprosna smrt ga je ugrabila po hudi bolezni v najlepši moški dobi 39 let. Pokojnik je bil sicer goriški Furlan-Italijan, vendar vedno in v vsakem pogledu nepristranski in z vsemi gosti enako ljubezniv in postrežljiv. Tudi v težkih dneh je bila njegova hiša odprta marsikomu, ki so ga drugod neradi videli.
¡FOTOGRAFIJA
¡"LA MODERNA"
| VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
v
^ Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
*
i s
I t
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
ŠE ENA HUDA NESREČA
Poljubinj pri Tolminu. — Dva
vojaka, eden novinec, drugi na vojaških vajah, sta delata za nekim tovornim avtomobilom. Nenadoma se je začel tovornik premikati in nesrečen' slučaj je hotel, da je zajel oba vojaka In ju pritisnil ob zid ter ju dobesedno zmečkal. Ostala sta na mestu mrtva.
ŽIČNA ŽELEZNICA NA SV. GORO
Dela pri žični železnici na Sv. Goro, o kateri smo že pisali, hitro napredujejo. Poslopje za izhodno postajališče, ki stoji na levem bregu Soče skoraj nasproti znanemu soškemu mostu, hitro raste iz tal. Prav tako tudi dohodno postajališče na slemenu svetogorskega hriba, ne daleč od svetogorskega svetišča, že kaže svoje začetne oblike. V avgustu bo železnica že stekla, tako zatrjujejo poznavalci razmer.
NOVA CESTA
Podbrdo. — Poročali smo že o gradnji nove moderne ceste iz naše vasi na Petrovo brdo. Cesta teče nekaj časa v dolini v črti nekdanjega kolovoza in se potem vzpne v širokih vijugah na sedlo, kjer se združi s prejšnjo cesto, ki je speljana po pobočju hriba. Ta nova cesta je sedaj dograjena, ni pa še izročena prometu,, ker smatrajo, da njen tlak še ni dovolj utrjen.
VELIKA SUŠA
Vsa naša Julijska Krajina je zadnje tedne hudo trpela zaradi pomanjkanja dežja. Zemlja se je povsem izsušila, polja in travniki so zamrli, nič več ni raslo, nič več poganjalo. Mnogokje je bil6 tudi občutno pomanjkanje vode. Kmetje so vneto molili, da bi se jih Bog usmilil. Večkrat se je zdelo, da bo nebo dalo zaželjene moče, toda hudobna burja je pregnala vse nade. Zadnje dni prejšnjega tedna pa je vendar začelo rahlo deževati. Upamo, da se bo razsušena zemlja vsaj za silo na-pila.
NOVI GROBOVI
V Šturijah na Vipavskem sta umrla 98 letni Anton Terčelj, oče zidar-skir mojstrov Angela in Rudolfa in 94 letna Marija Repič, šivilja Pokojni Terčelj je bil zaveden krščanski mož in priden gospodar. Rtpiče-va je bila skromna, dobra ženska.
KANONIK BERLOT BOLAN
Msgr. Anton Berlot, goriški stolni kanonik, že več mesecev nevarno boleha. Včasi se njegovo stanje zbolj-ša, včasi se pa nenadoma zopet poslabša. Želimo odličnemu voditelju slovenske duhovščine v Julijski Krajini, ki gre že v 80. leto, da bi z božjo pOmočjo bolezen premagal in se še lepo vrsto let boril med nami.
DUHOVNIŠKA VEST
G. Oskar Kogoj je bil umeščen na župnijo Kred pri Kobaridu, katero je do sedaj upravljal. V Kredu je dolgo vrsto let pastiroval, kakor bo še mnogim v živem spominu, nepozabni, prerano umrli Vinko Aljan-čič.
ŽUPNO CERKEV V VIPAVI SO OROPALI
V noči od 27. na 28. aprila je bila župna cerkev v Vipavi bogoskrurt-sko oropana. Zločinski tatovi so na nekem cerkvenem oknu prežagali železne križe in vdrli v cerkev. Tam so razbili vratca tabernaklja, vzeli ven srebrna ciborija, raztresli hosti-je kar po oltarni m\zi, ciborija pa odnesli. V zakristiji so postali njihov plen trije srebrni kelihi. Cerkev trpi okrog 8000 lir škode. Orožni-štvo drzne zločince vneto išče, vendar ni za njimi nikakega sledu Sd-mijo, da so se izvežbani rokovnjači pripeljali v trg z avtomobilom, ki je dospel k nam iz Trsta, okrog 11 zvečer. Številke avtomobila si pa seveda nihče ni zapomnil.
SREBRNIČ NA SVOBODI
Te dni se, je vrnil iz konfinacije bivši komunistični poslanec Jože Srebrnič iz Solkana. Bil je obsojen dvakrat po pet let v konfinacijo. Z drugimi kaznimi vred je preživel na jugu države približno 12 let.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Kako je z Nemci v Jugoslaviji
Nemško časopisje želi, da bi se Nemcem pri nas prav tako godilo, kakor se godi Slovencem na Koroškem. V dneh kot so sedanji, ko se svet tako rad vznemirja, da se, če ne gre drugače, celo sam po nepotrebnem razburja, morda le ne bo odveč, če se dotaknemo vprašanja Nemcev pri nas in navedemo nekaj uradnih številk o tem, kolike je prav za prav Nemcev pri nas, oziroma koliko jih je bilo vsaj pred nekaj leti. Opirati se moramo pri tem le na ljudsko štetje iz leta 1931, ko dosti drugačnega izida pač ni dalo, kot bi ga današnje ljudsko štetje. Za nas bi bil izid tega sedanjega ljudskega štetja še mnogo ugodnejši kot je bil takrat. Po ljudskem štetju iz leta 1931 je bilo v dravski banovini 1,101.815 Slovencev in 25.054 Nemcev — Jugoslovanskih državljanov. Nemci so tedaj predstavljali torej komaj 2.19% celotnega prebivalstva v Sloveniji. Raztreseni so po mestih, kjer delajo kot trgovci ali opravljajo svobodne poklice. Le v Kočevju in po nekaterih vaseh v ljutomerskem okraju, kakor na primer v Apačah, so nastanjeni kompaktno in se bavijo s kmetijstvom. Najstarejše nemško naselje je v Kočevju. Nemce so tu naselili iz Bavarske in drugih jugozahodnih pokrajin orten-burški grofje v 14. stoletju. Po ljudskem štetju iz leta 1931 je v kočevskem okraju 8.665 Nemcev. Od teh je po najnovejših ugotovitvah 5600 iz čistih nemških zakonov, dočim izhaja ostalih 300 iz mešanih zakonov.
V Mariboru živi po podatkih iz 1931 leta 2040 Nemcev, ki so jugoslovanski državljani, t. j. 6.16% celotnega mariborskega prebivalstva, ki ga je bilo omenjenega lota 33.131. V Ljubljani je bilo tedaj 1326 Nemcev (2.22% celotnega prebivalstva), v Ptuju 283 in v Celju 359. V prvi vrsti je treba poudariti, da je število Nemcev v Sloveniji začelo padati že začasa avstro-ogrske monarhije, torej celo v času, ko je bila vsa u-pravna oblast v nemških rokah. Leta 1910 je znašalo število Slovencev v tedanji Sloveniji (na Kranjskem, štajerskem, Goriškem in v Istri) 1,252.940. Nemcev pa je bilo tedaj v teh krajih 116.520. če odbijemo od tega števila Nemce, ki so padli zaradi priključitve Julijske Krajine pod Italijo, nam ostane vsega skupaj le 87.304 Nemcev, ki so leta 1910 živeli na ozemlju današnje dravske banovine. Po avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910 je bilo v sami Kranjski 27.915 Nemcev, dočim jih je bilo leta 1900 še 28.177. število Nemcev v bivši Kranjski je stalno padalo. Edino v štajerskih mestih, v Mariboru, Ptuju in Celju, se je število Nemcev povečalo, in to zaradi sistematske kolonizacijske politike, ki je podpirala in pospeševala naseljevanje Nemcev, da bi se na ta način zgradila živa pot na Jadran. V manjših krajih je število Nemcev padalo po-stojno. Na Vranskem je bilo na primer 1880 leta 52 Nemcev, 1890 leta 48, 1900 leta 32, 1910 pa samo še 12. Središče ob Dravi je imelo v istih letih 21, 17, 9 in nazadnje samo še 4 Nemce.
Po ustanovitvi Jugoslavije, ko je avstrijska kolonizacijska politika izgubila tla in ko je dobilo oblast v roke ljudstvo samo — če se smemo tako izraziti — je odpadlo vsaj ono, kar je umetno ustvarjala avstro-okrska politika v tem oziru. Nemški uradniki, vojaki, profesorji in drugi intelektualci, ki niso imeli zaslom-be pri ljudstvu, so odšli, število Nemcev v dravski banovini je leta 1921 padlo na 41.362. Ta čisto na-
ravni pojav se je ponavljal tudi v naslednjih letih tako da je bilo leta 1931 v Sloveniji samo še 25.054 Nemcev, danes pa jih je gotovo še dosti manj, čeprav Nemci po tujem časopisju zagotavljajo, da imajo v Sloveniji nad 30.000 sonarodnjakov.
Julijska Krajina nam tudi še prav posebno lep primer nudi, kako je nemško prebivalstvo skoraj popolnoma izginilo, ko je prenehala av-stro-ogrska oblast. Leta 1910 je bilo v goriški in gradiščanski Istri (torej brez Trbiža, ki je pripadel leta 1918 Italiji) 29.077 Nemcev, danes pa je v vsej Julijski Krajini po italijanskih statističnih podatkih samo še 4185 Nemcev, in še ti se drže samo v Trbižu in v bližnji okolici. Če v zadnjih časih hočejo slovensko javnost prepričati, kako zelo mnogo je Nemcev pri nas, je za to treba iskati vzroka drugod, namreč v dogodkih, ki zadnje čase toliko razburjajo, čeprav po nepotrebnem, tudi slovensko javnost.
Pri tej priliki morda ne bo odveč, če objavimo članek, ki ga je prinesla pred kratkim graška "Tages-post" pod naslovom "Nemška narodnostna politika". V tem svojem članku pisec razglablja o manjšinski politiki Jugoslavije. Med drugim ugotavlja tudi to, da gradiščanski Hrvatje žive z Nemci v tovariškili odnošajih. List izraža, tudi upanje, da so Nemci v Jugoslaviji prav tako zadovoljni. "Mi smo žalibog", tako nadaljuje omenjeni list, "še daleč od prepričanja, da so Nemci v Jugoslaviji zadovoljni, čeprav so se razmere v zadnjem času v primerjavi s prejšnjimi v mnogočem zbolj-šale."
zares veličastnega fortissima." — Orgle imajo 27 pojočih spremenov na 2 manuali. Vsa mehanika je na električni pogon. Vseh piščali in piščalk je v orglah 2216.
Nov grob v Renčah
Na Cvetno nedeljo je po kratki bolezni zaiSsnil svoje trudne oči Mozetič Jožef, pek in posestnik v Renčah pri Gorici, star 72 let.
Pokojni Mozetič je bil zelo priden in varčen ter skoz in skoz poštenjak. Radi njegovih vrlin je bil tudi vsem, ki so ga poznali močno priljubljen.
Blagi pokojnik je zapustil doma ženo Karolino in sina Mirkota, ki je poročen na domu ter hčer Marijo, poročeno Vončina v Tržiču. V Tržiču v Jugoslaviji sina Janka, tu v Argentini pa hčer Doro, poročeno Lukežie.
Naj bo blagemu možu lahka domača zemlja! Preostalim pa naše iskreno sožalje!
Jugoslavija je močna
"Journal de Geneve", največji švicarski list v francoščini, prinaša pomemben članek o pravilnosti sedanje jugoslovanske zunanje politike in piše med drugim: "V Beogradu postaja medsebojni boj raznih vplivov od dne do dne večji. Jugoslavija ni majhna, brezoblična država, ki bi jo katerakoli velesila lahko meni nič tebi nič pohrustala. Jugoslavija je močna organizirana država, posebno močna je pa vojaško. Jugoslavijo bi lahko zadele še tako hude nesreče, toda jugoslovansko ljudstvo je tako odporno, da bo vztrajalo do končne zmage. Imeti Jugoslavijo na svoji strani ali za nasprotnika, je zelo velika stvar. To je tudi vzrok, zakaj se danes velesile tako potegujejo za Jugoslavijo. Če hočemo razumeti beograjsko politiko, moramo pogledati zemljevid, časnikarji, ki ne gledajo zemljevida, ne morejo o današnji jugoslovanski politiki ničesar pametnega povedati. S takim pisanjem, kakor ga danes opažamo na zahodu, delajo Jugoslaviji veliko krivico. Prav tako krivico so delali prej Poljski. Jugoslavija ima pravico in dolžnost voditi politiko, ki je izključno jugoslovanska. Norost bi bila, če bi Jugoslavija začela izzivati sosednje velesile. Kako naj zahodne demokracije zavarujejo Jugoslavijo? Odkod naj dobi pomoč? Spomnimo se, kako je bilo v svetovni vojni. Kaj vse je morala srbska vojska prestati? V svoji politiki razmerja do Rima in Berlina je Jugoslavija pokazala mnogo modrosti. Zadnji dnevi so naložili Jugoslaviji dolžnost, da še hitreje uredi svoj program. Treba je torej v tej politiki Jugoslavije do Italije in Nemčije pustiti Jugoslavijo pri miru in jo podpreti. Glavno je, da Jugoslavija ne dovoli, da bi ji kdo vzel niti za ped njene zemlje. Naloga Jugoslavije je v tem trenutku kočljiva. Ne zahtevajmo in ne silimo Jugoslavije, naj se brez nujne potrebe udeleži splošnega spopada, ki se še ni začel in ki se mu bomo morda vendarle mogli izogniti."
CERKEV NA SV. GORI IMA NOVE ORGLJE
Nove, mogočne ogle je dobilo sve-togorsko svetišče. Blagoslovil jih je goriški nadškof. Ob tej priliki je bila na Sv. Gori prav lepa slovesnost. K blagoslovitvi orgel je razen cerkvenih dostojanstvenikov prihitelo tudi mnogo civilnih in vojaških od-ličnikov ter drugega občinstva; kajti blagoslovitev je bila združena s koncertom, ki ga je proizvajal frančiškanski umetnik p. Aleksander Santini, organist bazilike sv. Antona v Rimu in profesor glasbe na papeževem glasbenem zavodu v Rimu. G. Vinko Vodopivee je v zadnji "Svetogorski Kraljici" tako ocenil pesniško igro prof. Saniinija: ''Odigral je izbran spored samo klasične orgelske literature in pokazal, da je res izreden umetnik na orglah. Vse odlično občinstvo je vprav očaral z lahkotnostjo ter preciznostjo podajanja in zlasti tudi z mojstrsko uporabo vseh registrov od najnežnejše-ga, v daljavi se zgubljajočega piani-ssima do mogočnega, zlasti v basih
KROJAČNICA MOZETIČ
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ae sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
mmmmx^Tistsomc
Škof Fogar, zagovornik Slovencev zopet odlikovan
Msgr. Al. Fogar, bivši tržaški škof, sedaj naslovni nadškof patraški, je bil te dni imenovan za konzuitorja kongregacije obredov. Ker je bil msgr. Fogar pred kratkim imenovan za konzuitorja kongregacije sv. zakramentov, kakor je poročalo "Vatikansko pismo", je to že drugo odlikovanje sv. stolice upokojenemu tržaškemu škofu. Vsekakor zanimivo in značilno.
KROJAČNICA
Martin Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760! Buenos Aires
SVETOGORSKA KRALJICA SE ŠIRI
Pravijo, da se "Svetogorska Kraljica" po vsej Julijski krajini vedno bolj širi in utrjuje med našim pobožnim ljudstvom. Če se pomisli,
da se 200 naših duhovnikov za njo žrtvuje s tem, da so njeni poverjeniki, potem se ni čuditi uspehu, Žal pa bo ravno ta listič napravil naše ljudi mlačne za slovensko stvar.
DOTACIJE ZA UNIVERZO KRALJA ALEKSANDRA V LJUBLJANI
Dne 2. marca 1939. je ministrski svet dodelil- univerzi kralja Aleksandra š Ljubljani sledeče dotacije: v znesku 700.000 din za odkup zgradbe, ki je last narodnega invalidskega fonda, v kateri je rudarski institut univerze v Ljubljani. V vsoti 9,222.375 din za zgradbo prirodo-slovnega instituta filoz. fak. v Ljubljani. V vsoti 826.739 din za dovrši-tev in notranjo ureditev anatomskega instituta v Ljubljani. V vsoti 3,250.000 din za dovršitev in notranjo ureditev kemičnega instituta u-niverze v Ljubljani, za prenos in instalacijo opreme. V vsoti 10,500.000 din za gradbo zavoda za mineralogijo in tehnično raziskovanje in izkoriščanje mineralov. V vsoti od 2,908.0000 din za dovršitev in notranjo opremo strojnega instituta tehnične fakultete univerze v Ljubljani.
Naši izseljenci v Franciji
Po statistikah, ki so nam na razpolago, je v Franciji okrog 26.000 Jugoslovanov. Od teh je Slovencev 12.000 do 15.000 in med njimi okrog 7000 Prekmurcev. Za Slovence skrbijo njihovi izseljeniški duhovniki, ki jih zbirajo po prosvetnih, pevskih in podobnih društvih. Med Slovenci imamo tudi dva učitelja, ki pridno pomagata pri delu. V Pas de Calais deluje duhovnik gosp. Zupančič, v Moselu gg. Grims in Svelc ter učitelja Jankovič in Šlibar. V Parizu samem je nastanjen duhovnik g. Cain-plin, ki je postal zadnje leto tudi iz-seljenički dopisnik.
V Parizu samem imamo naš p.ose-ben urad^ki se bavi samo z iseljeni-škimi vprašanji, v prvi vrsti z delavskimi. Pred leti je bil šef tega urada Slovenec, sedanji urednik "Slovenca" dr. Kuhar. On je oživil organizacije med Slovenci, ki še danes o-pravljajo tako važno delo med našimi ljudmi. Po njegovem odhodu je nastala tu za Slovence občutna vrzel. Kajti na uradu samem in i jugoslovanskim poslaništvom vred ni bilo niti enega slovenskega uradnika. Letos je bil na izseljeniškem komisariatu nastanjen gospod Cam-plin kot izseljenski dopisnik. Tako so sedaj odpravljene težave, ki so se prej zmeraj pojavljale pri slovenskih vlogah, ko je bilo potrebno iskati tolmača, pri tem pa so stvari
zastale nerešene.
V Parizu izhajata tudi dva lista, ki sta namenjena jugoslovanskim izseljencem. Pisana sta v srbsko-hr-vatskem jeziku in včasih izide kako poročilo, ki vsebuje nekaj slovenskih besed. Ustanovitelj prvega lista "Pariške Novosti" je Julij Kr-lep. Ustanovitelj in urednik drugega lista "Jugoslovanske pariške no-vine" je Milan M. Krljevič. Za vsakim listom stoji tudi posebna delavska organizacija, ki hočeta biti obe osrednji organizaciji vseh obstoječih društev v Franciji.
RAZSTAVA SLIKARJA PROF. ALBERTA SIRKA
30. aprila dopoldne je umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Šijanec v mali dvorani Celjskega doma ob navzočnosti številnega občinstva s tehtnim predavanjem otvoril kolektivno razstavo del akademskega slikarja prof. Alberta Sirka. Razstava obsega 45 Sirkovih del iz zadnjih dveh let in sicer olja, akvarele in risbe. Razstava očituje zrelega umetnika ter je svojstvena, bogata in zelo zanimiva.
OLAJŠAVE ZA IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA LESA V FRANCIJO
Z nedavno sklenjeno trgovsko pogodbo med našo državo in Francijo je bilo določeno, da se kontingenti za izvoz jugoslovanskega lesa v Francijo povečajo od dosedanjih 65:000 na 75.000 ton letno. Od tega sme iti 52% v Francijo, ostalo pa v Alžir. Nove olajšave naj odstranijo vse težave, ki so prej branile jugoslovanskim izvoznikom, da niso mogli izrabiti niti vseh kontingentov, ki so jim bili odobreni.
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Ugodna prilika	j
za čitatelje Slovenskega Lista	?
a	j
Kombinirano pohištvo za jedil-	t
nico in spalnico obstoječe iz 15	r
komadov za samo $ 225.	j
Avda. SAN MARTIN 2700	\
U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)	|
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni, maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X -. DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO
Japodsko mesto Metulum pod Nanosom
Med "očetov nagih imenitna dela,
kar jih nekdanjih časov zgodba hrani'',
je Prešeren po pravici na prvem mestu postavil boj za svobodo Japodov in zaton Metula. Boji, po junaštvu slični japodskim, so se na našem o-zemlju odigravali le še v turških časih, zmaga pri Sisku, Zrinjski pri Si-getu.
Ilirski narod Japodov je živel na Notranjskem okoli Snežnika (Mons Albius) in se je razprostiral na vzhod čez Liko do reke Une, proti jugu do Jadrana, najkasneje že od početka hallstattske dobe (8. stol. pr. Kr.). Rimska pisatelja Appian in Dion jih delita v primorske in kraške Japode. Razdelitev v plemena, pri njih še posebno razvita, se kaže v izrazitih osobitostih. Šmihel pri Postojni, Tržišče pri Cerknici, Vinica, Podzemelj, Vital pri Prozo-ru, Bihač — vsaka pokrajina ima drugačno kulturno obeležje. Zveze s sorodnimi Picenti na vzhodni strani Gornje Italije in s Karni ob Soči so očitne. Z Rimljani so prišli 1. 171. pr. Kr. v neljubo dotiko, ko jim je konzul C. Cassius Longinus na po-vratku iz Makedonije opustošil njih domove v zahvalo, da so mu dovolili svoboden prehod. Rimska nevarnost jih je napotjla, da so utrdili strmine, ki se vlečejo v Dinarski smeri od Nanosa do gore Liščič (Li-šič) na hrvatski meji in so zlasti vidne južno od Sv. Petra na Krasu v dolini Reke. Ogromna gradišča z velikanskimi nasipi, širokimi do 20 m, so zapirala prehode v Pivko dolino in pokrajino pod Snežnikom. (Pre-iskal sem jih za svetovne vojne 1. 1915—1918.) V nasprotju z gradišči na strmih bregovih in vrhovih stolu-jela sredi doline glavna gradova Šmihel pri Hrenovici in zlasti Ja-vornik v Spodnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Ta gradišča so branila svobodo Japodov do 1. 35. pr. Kr. Ponovni napadi in pustošenja nemirnih japod-skih sosedov v Ogleju in Trstu zlasti 1. 52. so napotila Oktaviana, da je 1. 35. započel vojno z Japodi ter jo končal z zavzetjem Metula in osvo-jitvijo pokrajine ob Savi tja do Sis-ka. O pravcu Oktavianovega pohoda se je mnogo ugibalo, kakor so bila različna pač tudi mnenja, kje je stal Metulum. V Metliki gotovo ne, ker se tam doslej ni še našlo nič starinskega ! Tudi se opis Metula ne sklada ne z metliško okolico ne z Kučer-jem pri Podzemlju, ki ima nasipe le okoli enega vrha, ne pa okoli obeh. Prav tako ne z Metljami na Blokah, kjer je le majhno brezpomembno gradišče na Tlačicah. Na Hrvatskem je zelo popularno mnenje, da je stal Metulum na vrhu Viničice pri Ca-kovcu blizu Ogulina, mnenje, ki ga je zagovarjal zlasti polkovnik G-Veith. Na Viničici je res velika prazgodovinska naselbina, toda ni utrjena, kakor priča Appian o Metulu, in tudi starine ne ustrezajo značaju Metula, o čemer sem se s oskusnim izkopavanjem prepričal. Veith ni bil arheolog in je imel kupe kamenja, ki so jih bili kmetje iztrebili iz polja, za trdnjavske stolje. Polkovnik Veith si je zamislil potek vojnega pohoda 1. 35. na podlagi zemljevida enostavno tako, da je Oktavian prišel iz Sen j a v čim bolj premi smeri čez Veliko Kapelo v Sisek; na tej poti je ležala Viničica-Metulum. Veith je prezrl, da je ta pravec stra-tegično povsem nemogoč. Poti čez strmo Kapélo v tistih časih sploh ni bilo, da bi mogla vojska tam prevažati tren in živila, na rekvizicije v sovražni deželi se pa cesar ni mogel zanašati.
Previdni Oktavian se je pač držal edine mogoče poti proti Sisku, znane že stoletja, t .j. ob Ljubljanici in

Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesn, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ra\v-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Po-. strežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Savi. Po tej poti sta bila prodrla že 1. 119. konzula Cotta in Metellus iz Ogleja v Sisek. Na Vrhniki (Nau-portus, trg, "vicus municipii instar" že v Avgustovi dobi) in v Emoni (rimski koloniji okoli 1. 35.) so bivali rimski prijatelji in zavezniki, noriški Tavriski, ki so dali Oktavia-nu tudi ladje na razpolago, da se jih je posluževal pri obleganju Siska.
Oktavian je bil 1. 35. zbral vojsko v Senju. Zlahka je najprej osvojil trdnjave primorskih Japodov Mo-netium, A vendo in Arupicum (Vital pri Prozoru). Hujši so bili boji s kraškimi Japodi. Oktavian je prodiral iz Stnja preko Reke na sedlo Sapiane. Med Jelšanami in Ilirsko Bistrico se pri Dolenjah dolina zoži, ki jo na severu zapira povprečno brdo. Tu so Japodi skušali cesarja obkoliti, toda Oktavian. je svoje čete razdelil: srednji klin je prodiral po dolini, dva oddelka pa sta se pomikala po robu nizkih gričev na obeh straneh doline, vedno v zvezi z o-srednjo kolono. S prečnega brda^ so planili Japodi iz zasede, toda bočna rimska oddelka sta jih stisnila kakor v kleščah in Oktavian je Japode tako porazil, da so svoje bližnje glavno mesto Terpo (Javornik v bližini vasi Terpče) brez boja prepu-sili zmagovalcu. Cez sedlo Šembije je dospel Oktavian v Pivko dolino in v položno ozadje gradišč, ki jih je po zmagovitem boju zavzel. Ogljeni ogorki, pomešani z zgodnjezgodovin-skimi starinarni, n. pr. na Silnem ta-bru, pričajo o usodi in koncu teh gradišč.
Iz Pivke doline se je Oktavian o-brnil proti Gradu, kakor pravijo gradišču nad vasjo Šmihel pri Hre-novicah. Tu je stal Metulum, glavno mesto kraških Japodov. Mimo je vodila starodavna cesta iz Ogleja in Trsta na Vrhniko, proga, po kateri so hodili svoj čas že Argonavti, in je starejša od one čez Hrušico. Razsež-na grobišča v okolici Gradu, pod Ka-culjem, za Polšno in pod Mačkov-cem, kjer je na teh bilo znanstveno preiskanih 234 grobov, vsaj isto število je izkopal posestnik Klanjšek, sovrstnik Jerneja Pečnika, priča, da je bilo gradišče naseljeno od 7. stol. do konca 1. stol. pr. Kr.
Kakor pripoveduje Appian, leži Metulum ob zelo gozdnatem pogorju na dveh gričih, ki jih deli ozka tokava. Grad leži res pod Nanosom na široki planoti, ki jo obdajajo skoraj na vseh straneh strmine. To planjavo deli od juga spočetka ozek jarek, ki se polagoma razširi, v dva dela. Vhod je na južni strani. Na severovzhodni strani se dviga 7.70 m visok grič Kaculj, na severoza-padni strani pa drug, skoraj enako visok grič. To sta griča, ki jih z glo-beljo vred označuje Appian kot posebnost Metula. Nasipi sestoje iz kamenja, prsti in peska in so ojačeni z leseno palisado; tu pa tam so porušeni in je skoz nje globoko vrezana
Po
zor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
sedanja pot, ki večkrat moti pregled.
Ko je Oktavian dospel do Metula, je bilo v mestu zbranih okoli 3000 junakov za obrambo. Cesar se je moral pripraviti na dolgotrajno obleganje. Svoje čete je razpostavil na Mačkovcu in na Žlubrnskem vrhu; le-ta nadkriljuje Grad, toda je bolj oddaljen kakor Mačkovec, ki je od njega lažji dostop do Gradu. Na teh dveh gričih je v aprilu 1. 1918., ko sem mesec dni z 20 ruskimi ujetniki raziskaval Grad (veliko prijateljsko podporo mi je nudil ravnatelj postojnske jame g. G. A. Perco, ki se ga s hvaležnostjo spominjam) ležalo v strelskih jarkih obilo ostankov zgodnjerimskih posod in amfor, znak, da so nekdaj tu taborile čete. Rimske sulice (pilum), strelice s skriljeno ostjo, ki so bile odletele od zidu, in žarne puščice (Brandpfei-le) z mrežo za netilne tul je, ki sem jih dobil pod stolpom severnozapad-nega griča, pričajo, da se je tu vršil ljut boj, v katerem so Rimljani skušali zapaliti stolp in obzidje. Drug sovražni sunek je Oktavian usmeril na zapadni; precej položni strani gradišča v smeri z Žlubrskega vrha. Pred nasipom je dal na robu vzvišenega grebena postaviti lesen stolp, s katerega je vodil vse obleganje. Tu sem zasledil luknje, v katerih so Stali vogelni stebri stolpa, ki so bili v tleh s kamenjem zabiti, kakor zabijajo še danes mlaje. V bližini tega stolpa se je Rimljanom po Appiano-vem poročilu res posrečilo, da so zažgali del nasipa in ga osvojili; njega sežgani ostanki se še povsod izsle-de v zemlji in sekajo pot. Toda Japodi so takoj skrajšali fronto in napravili nov nasip. Posrečilo se mi je, da sem ga zasledil v dolžini 173 m; bil je še 76 cm visok in 2.40 m širok; v zemlji in kamenju so se še videli tramovi, ki so vezali stene, ob obeli stenah je ležalo mnogo oglja sežgane lesene palisade. Toda Rimljani so med starejšim in mlajšim nasipom pridobili večji prostor, na katerem so mogli postaviti napadalne mostove (po Appianu). Ali odpor Japodov je bil še vedno tako silen, da so z. novega nasipa uspešno ovirali Rimljane pri stavbi téh'-'mostov; zlezli so celo pod mostove ter jih skušali s sulicami razdreti. Pred tako silo so se Rimljani pričeli umikati in edino osebni hrabrosti Oktaviana, ki je bil s stolpa skočil med bežeče Rimljane na most, je uspelo, da so ustavili u-mik in ponovili naskoke. Ob Okta-vianovem naskoku se je pod težo vojakov podrl most. Oktavian sam je bil ranjen in mnogo vojakov zmeč-kanih.
Ti napadi so v zvezi z naskokom od Mačkoca sem Japode prisilili, da so se začeli pogajati. Appian poroča : Dali so petdeset talcev in prepustili Rimljanom zapadni del gradišča s stolpom, sami pa so se umaknili na Kaculj. Ko pa so Rimljani zahtevali še izročitev orožja, so jih Japodi poskusili iztisniti iz gradišča. A bil je boj brez upa zmage. V neenaki bitki so iRmljani poklali vse moštvo, ki je nosilo orožje. ,Ko so v mestni hiši zbrane žene videle, da ni več rešitve, so zapalile poslopje, pometale otroke v ogenj in same po-skakale vanj.
Prof. dr. Walter Schmid.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
Želiš imeti lastno hišo?
Če nameravaš kupiti si lastno hišo na takojšnjo plačilo, na daljše ali krajše obroke, na kateremkoli kraju mesta ali predmestja, obrni se za informacije na uredništvo SLOVENSKEGA LISTA.
Želiš prodati hišo?
Obrni se istotako do nas. Prinesi načrt hiše in prodajne pogoje.
Poškodbe na delu
Radi poškodbe na delu ali katerekoli sodnijske zadeve, ki jo ne moreš sam rešiti, obrni se do nas, ki ti bomo poskrbeli zanesljivega odvetnika.
Zdravniška pomoč
Želiš vestnega zdravnika ali zobozdravnika, ti damo potrebno priporočilo.
Previdnost povsod
Velika večina ljudi je poštena in ne mara nikogar oslepariti. Skoro povsod pa se dobijo posamezniki, ki se preživljajo s sleparjenjem zaupnih ljudi. Nekoliko nezaupnosti je torej vedno na mestu napram vsaki osebi, katere dobro ne poznamo. V neki ameriški reviji je bila nedavno priobšena dolga vrsta primerov, v kakršnih je previdnost na mestu. Nekaj najbolj značilnih naj bo navedenih v naslednjem.
Nikoli ne podpišite nikakega dokumenta, dokler ga niste pazljivo prečitali in razumeli. Pametno je tudi obdržati kopijo podpisane listine.
Ako dobite od kake firme pošilja-tev ovratnic, svinčnikov ali česa slič-nega, kar niste naročili, vam pošiljke ni treba plačati in tudi ne vrniti; poslanih predmetov pa ne smete rabiti.
Razprodaje potom dražbe predstavljajo dostikrat način, da se pre-frigani ljudje iznebe malovrednih predmetov za visoke cene.
Mnoge medicine proti debelosti so čisto navadna sleparija, nekatere so pa še zdravju škodljive. Nikoli ne rabite takih zdravil brez zdravnikovega nasveta.
Nikoli ne vnovčajte čekov neznanim osebam. Ček je lahko ukraden, ponarejen ali brez pokritja in izguba bo vaša.
Po povzetju poslanih pošiljk, naslovljenih na sorodnike, ki so malo prej umrli, ni priporočljivo sprejeti in plačati. Dobijo se sleparji, ki zasledujejo naznanila smrti v listih, nakar pošiljajo na naslov pokojnikov razno blago po povzetju po pretiranih cenah, prepričani, da bodo sorodniki plačali.
Milijone dolarjev so že izdali lahkoverni ljudje za iskanje in inzter-
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
jevanje dediščin, ki da so jim jih zapustili daljni sorodniki ali pa popolnoma neznani ljudje. Največ takih dediščin si izmislijo prevejani sleparji.
Ne prevzemajte stavbišč ali lotov, ki se vam ponujajo zastonj. V takem primeru bodo razne pristojbine morda več stale kot je lot. vreden.
Rabite previdnost, kadar vam kakkšen agent ponuja zavarovalnino po izredno nizki ceni. Morda do-tična zavarovalnica ni licencirana in morda ni finančno zmožna pokriti škodo, če bi nastala. Včasih pa je v pogodbi toliko izjem, da zavarovalnine skoro v nobenem slučaju ni mogoče izterjati.
Na račun dobrodelnosti se izvrši mnogo sleparij. Prodajajo se tiketi za dobrodelne plese in kolektajo se podpore v gotovini. Včasih se na tem pase skupina delomrznežev, včasih pa kak slepar kolekta naravnost za svoj žep. Prepričajte se, da gre res za dobro stvar, predno daste denar iz rok.
Prefrigani prodajalci starega pohištva včasih vzamejo v najem prazno stanovanje, katerega natrpajo s starim pohištvom, nakar oglašajo v listih, da se zaradi družinskih razmer vse poET^TO pcHRflti cent ¿roda. Na ta način se prodajalci iznebe starega pohištva po pretiranih cenah.
Predno kupite rabljen avtomobil, je priporočljivo, da ga daste pregledati od znanega in zanesljivega mehanika.
Ne kupute ur ali zlatnine od neznancev na cesti. Morda prodajajo ukradeno blago, največkrat pa zlatnini brez vrednosti, ali celo zlatnino ki ni zlatnina.
Sploh bodite povsod previdni, če nočete biti opeharjeni.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: KaSelj, šibka pljuča.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE S 30.— PLAČEVANJE PO 5 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjs zajamčeno. — Ugodno tedensko in neplačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 Ü. T. 54-5172 — 54-2094
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Slov. Babica
FILOMEN \ BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Femán-dez. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Sed
aj je pri
ilika
líalo nas poznajo drugi. Koliko krat je vse zgovornosti treba, da komu dopoveš kdo si. Če se predstaviš za "Austriaco", s tem nisi povedal nič. Prav gotovo, da nas ta beseda ne bo dovolj označila. Mislim da pač nihče ne čuti potrebe, da bi se predstavljal za "redento Italiano"! Za Jugoslovana se tudi prav ne more predstaviti tisti, kateri ima potni list italijanske države.... iz-vzemši, da reče, da je italijanski državljan ali jugoslovanske narodnosti.
Tako smo res kot čreda ovac, ki smo pogosto deležni zaničljivega pridevka "polacos", seveda iz navadnih ust ignoranta.
Edini način mogoče bi bil, ako se predstavili za "Slovence". Tisti, ki kaj vedo, bodo že razumeli, kaj to pomeni.
Toda, bo ugovarjal kdo "Saj za Slovence pa še celo nič ne vedo" in so le del slovanskega naroda, ki ima drugačno narečje.
Res je to. Res je pa tudi to, da smo si tega sami krivi. In to je seveda tudi naša usoda. Sedaj, ko živimo v dobi tolikih zapletkov, ko z nezaupanjem gledamo v bodočnost, ko bo nemara Soča spet imela priliko, da nekaj novega doživi... pa se tako malo, lahko rečemo nič, ne imenuje "Slovensko vprašanje". Kot da tam ob Soči ni nič narobe... gror bovi molče! Molči Soča in bo molčala, dokler ne bodo spregovorili ljudje.
In kdo naj spregovori?
Tudi to vemo.
Sedaj je čas. Slovenska zemlja ob Soči bo doživela letos dogodek, tako velik, da bi vzdignil vse narodne sile kakega mogočnega naroda, dogodek ki ga ne more zlepa kak narod zaznamovati v svoji zgodovini.
Ta dogodek je svetogorska 400 letnica.
Ne dvomim, da se bo marsikdo prezirljivo nasmehnil ob tej besedi....
Pa tudi o tem ne dvomim, da bo vsakdo v komur je nekaj dobre volje za trezno presojo dogodkov, nazadnje le razumel, kako velikega pomena je za nas prav ta svečana šti-ristoletnica.
Kdaj bomo imeli lepšo priliko, da vzbudimo med tukajšnjim svetom
zanimanje za tisti košček zemlje, ki mu rečemo "naša domovina"! Saj .-yerno, kakšen je svet. Zanima se samo za senzacije. Gola dejstva ne najdejo prostora ne v dvoranah, ne v časopisju in ne v revijah. Le tisto, kar ima značaj senzacije, le tisto more tudi med ljudi.
In zares ne bomo imeli kmalu priložnosti, da bi nam bil na razpolago kak dogodek, kateri bi nam dal tako ugodno priliko, da se pred javnostjo predstavimo.
In kako naj bi se to zgodilo?
Najprej je treba poseči po tukajšnjem tisku.
Ne bo teška stvar uriniti v vse večje dnevnike nekaj člankov o tem dogodku, ki bo nedvomno zanimal vse. In če bi imeli še kaj takih rojakov, ki bi znali podati kake lepe vojne spomine iz soške fronte pod Sveto Goro, gotovo, da bi bilo lahko dobiti prostora po časopisju in revijah, da bi se objavilo.
Največjega pomena pa bi bilo, če bi priredili lepo slovesnost v širokem obsegu, na kateri bii meli seveda tudi priliko, da povemo še kaj drugega kot samo tisto, na kar se dogodek 400 letnice nanaša.
Gotovo ne bomo imeli kmalu lepše prilike, da tukajšne ljudi privabimo na našo prireditev, kakor nam jo nudi vprav ta 400 letnica.
Da bi pa ta načrt res čim popolneje uspel, bi bilo treba upreči vse slovenske sile.
Imamo toliko društev, ki vsako po svoje skuša kaj koristiti. Mislim, da smemo priznati vsakemu dobro voljo za dobro stvar, le da idejno hodimo precej daleč narazen. Sodim pa, da ni nobenega društva, katero ne bi bilo pri volji, da stori kar največ v ta namen, da se naše ime prizna s častjo in pa tudi: v prid naše boljše narodne bodočnosti tam doma.
Zato mislim, da smem s trdnim u-panjem na dober sprejem apelirati na vsa naša društva, da bi se dala na razpolago s svojimi najboljšimi močmi, da priredimo nekaj res primernega za ta veliki jubilej.
Morda bodo nekateri iz idejnih ozirov nasprotne misli. Tudi njim naj velja moja prošnja in naj upoštevajo, da je narod sam in njegova svoboda, njegova bodočnost neskon-
čno več, kakor pa so mesebojni prepiri, ki se vsako stoletje menjavajo. Le narod preživi tisočletja in sedaj gre za blagor naroda, kjer je treba svoja osebna mnenja podrediti vseobči koristi.
Prav posebno pomebno bi bilo, izdati posebno publikacijo, v kateri bi se predstavili širši javnosti.
Boste rekli: to pa spet stane denarja !
To je res. Pa spet nismo tako ubogi, da ne bi spravili skupaj nekaj pe-sov. Kako lepo bi bilo, če bi se prijavili vsi naši ljudje, ki imajo kako lastno podjetje, od čevljarjev in šivilj pa do tovarnarjev in zdravnikov. .. Ta publikacija bi mogla biti kakor nekak slovensld '' adresar'' za to deželo. Vsak bi z malenkostjo prispeval, pa bi imel notri svoj oglas in tako bi se plačal strošek takega dela. Izdali bi lahko celo knjigo.
Za nekatere bo nedvomno odločevala pri presoji tega predloga želja, da se stori nekaj koristnega za slovenski narod, oziroma slovanski narod.
Za druge pa bo vodilna misel ta: obrnimo se na našo nebeško Mater, ki kraljuje iz Svete Gore nad našo trpečo zemljo, naj spet dvigne svojo roko in pošlje žarke sreče na narod, ki je skozi tolika stoletja pri njej pomoči iskal in tudi našel.
Saj ga ni drugega, komur bi mogli potožiti naše gorje in z zaupanjem pričakovati pomoč.
Naj bo vse naše delo za proslavo svetogorske 400 letnice, kakor goreča molitev, ki ne bo ostala neuslišana.
Janez Hladnik
Cerkve na Sv. Gori po vojni
CERKVENI VESTNIK
11. junija: maša na Avellanedi za pokojne Lešnjak. Molitve na Pater-nalu.
18. junija: maša na Paternalu za Sebastjana Mozetič. Molitve na Ava-los 250, ob 3 h procesija, ob 4 uri litanije in posvetitev.
11. junija bo že tretja obletnica slovenske službe božje na Avellanedi. Pridite torej v obilnem številu.
18. junija bo z vso slovesnostjo praznik 400 letnice Svete Gore. Blagoslovili bomo podobo svetogorske Marije v navzočnosti številne duhovščine in tudi cerkvenih dostojanstvenikov. Marijino podobo bomo v začetku prinesli v cerkev v sprevodu. Nosile bodo njeno podobo belo-oblečene deklice.
Po končani pridigi bo darovanje za kritje stroškov za novo sliko, ki je lepo umetniško delo.
Darovanje se bo vršilo okrog oltarja in prosim vse rojake, da se ga
POZOR!
Morda ste prezrli v sporedu svetogorske 400 letnice, da naj pridejo deklice oblečene v belo.
Zato naj še posebno opozorim, da pridite to nedeljo na Paternal (Av. del Campo 1653), da se določijo vse podrobnosti.
Na dan slovesnosti bodo deklice spremile Marijo, in ji trosile cvetje, ko jo bomo v sprevodu prinesli v cerkev.
Gotovo ni nobene matere, ki ne bi želela, da njeni otroci dožive ta lepi dogodek. Zato se potrudite, da boste imeli na ta dan čim lepše spomine.
Poskrbljeno je tudi že za to, da se bo ob tej priliki snemal film, zato pa je treba, da je vse čim lepše pripravljeno.
V belo naj se oblečejo kar vse deklice, male in velike.
Podrobno navodilo sledi v prihodnji številki SI. lista.
To nedeljo (11. jun.) popoldne pridite na Paternal, kjer se bomo vse osebno dogovorili.
udeležite in položite vsak vsaj mal darček. Vsak bo dobil pri tem lepo spominsko podobico, ki so že tiskane. Prav lep spominček bo, ki ga boste radi poslali tudi svojcem domov za spomin. Kdor bi pa želel teh podobic kaj več, jih bo dobil 10 za 50 centavos.
Popoldne se bo vršila slovesnost na Avalos 250, tam kjer je bila nekdaj slovenska služba božja. Ob 3 uri se prične procesija s Svetim R. Telesom. •
Ob 4 uri boni» pa spet v cerkvi, kjer bodo pete litanije in posvetitev sveto gorski Kraljici.
Po cerkveni svečanosti pa bomo stopili v prostor slovenske šole, kjer
bo otvoritev centralne knjižnice.
*
Slovesnost v Lurdu 28. maja je zelo lepo uspela. Zbralo se je kakih 600 Slovencev. Kar dolga procesija nas je bila. Tudi v Tropezonu je bila dopoldne lepa slovesnost. Zbralo se je do sto naših ljudi. *
DVA KRSTA
Krščena je bila na Paternalu Flora Marta Kavčič, rojena v San Martinu. Stariši Mihael in Pepea žive v Villa Lynch. Krstil je g. Jože Ka-stelic.
V cerkvi sv. Jožefa pa je bil krščen Hektor Igor Sulčič, sinček našega rojaka arhitekta V. Sulčiča. Za botre so bili minister čehoslovačke František Kadefábek in njegova soproga, gospa Ružiea. Krstnemu obredu je prisostvovalo tudi več prijateljskih družin.
Janez Hladnik
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 141
Odpeljala sem ju iz malega lovskega dvorca in ju sprejela kot gosta v svojem dvorcu.
Vzljubila sem ju.
Prepričala sem se, da sta to dobra, poštena in zvesta človeka, poklicala seni Lebruna in se z njim posvetovala, kako bi jima pomagala in omogočila življenje v bodočnosti.
Kaj pa je dejal moj upravitelj?
Poglejte ga, tam-le sedi, naj sam pove, kaj mi je dejal?
—	Mon Dieu, vzklikne Lebrun. — Kneginji sem svetoval da bi dala to malo najemniško hišo Apraskinu in Mili, ker sem bil prepričan, da bi nihče ne mogel tako gospodariti temu premoženju, kakor ta dva.
—	Posestvo je bilo zelo zapuščeno, ko sta se Apraskin in Mila priselila semkaj. Sedaj pa so vsa polja obdelana, povsod raste žito. Krave in ostala domača živina je v najlepšem redu, z eno besedo:
—	Apraskin in Mila sta naredila iz zapuščenega zemljišča najvzornej-šc gospodarstvo.
—	Ali ju Pavel Soltikov ni več preganjal ?
—	Ne! — je vzkliknila Natalka. •— Moj brat Pavel ni vse do svoje smrti niti slutil, kdo sta moja najemnika. Za Apraskina se pa sploh ni več zanimal, kajti vedel je, da bi ga enooki mladi mož mogel tožiti.
Zato pa si je Barjanski tembolj prizadeval, da bi se pomiril z mladim parom, kajti Apraskin je bil sedaj najemnik in Barjanskemu se ni bilo treba več sramovati zetovega uboštva.
Nekega dne — bila sem ravno v gosteh pri svojih najemnikih — se je ustavila pred hišo neka kočija, A-praskin pa je zaklieal Mili:
—	Tvoji stariši so se pripeljali, ali
jih liočfoš videti?
Modre oči mlade žene so se zasvetile, Mila se je vzravnala in jezno odgovorila:
—	Ti ljudje niso več moji stariši! Prodati so me hoteli, ločiti so naju hoteli, nameravali so me ponižati v tvojih očeh. — Ne maram, da bi prestopili prag najine hiše, — ne maram jih videti!
Tedaj pa je pograbil Apraskin bič in se postavil na prag kakor vojak, ki stoji na straži, Barjanskega kočija pa se je ustavila pred hišo.
—	Moj dragi zet, — je zaklicai Barjanski s svojega sedeža, — naposled te zopet vidim.
Apraskin ni ničesar odgovoril, temveč dvignil svoj bič in ošvrknil z njim konja, ki je stal na njegovi strani, tako da se je revež splašil in skočil v stran.
—	Kaj delate? — je zavpil Barjanski in potegnil vajeti ter zopet pripeljal pred glavna vrata.
In bič je zopet zadel, — tokrat pa ne konja, temveč starega Barjanskega.
—	Znorel je! — je zavpila gospa Barjanska, ki je bila zopet oblečena v svojo staromodno črno obleko.
Bič pa je zopet zažvižgal in zlob-a ženska je dobila udarec po ustih.
—	Izginite! — je zagrmel Apraskin. — Če me ne ubogata takoj, bosta občutila kaj premore moj bič. Pokazal sem že, da nama nista dobro došla, opozorilo pa, ki sem ga dal vajinemu konju, vama ni bilo dovolj.
—	Vedite torej, da vaju Mila in jaz nočeva več videti. — Ste li razumela?
Med nami so ukinjene vse vezi!
Hoteli ste naju ločiti, — niste hoteli, da bi postala Mila žena dobrega in poštenega človeka, ljubše bi vam bilo, da bi postala ljubica mladega in vihravega kneza.
Izginite, — poberite se k svojemu knezu! — Tukaj stanujejo pošteni
in srečni ljudje.
In Apraskin je dvignil bič in ošvrknil z njim Barjanskega, njegovo ženo in kenja. Stari Barjanski se je skril za svojo ženo, visoka gospa pa je odprla svoj dežnik, da bi se obvarovala besnih udarcev z bičem.
Konj pa je planil in pobegnil s kočijo po cesti proti gozdu.
Od tega dne nista tašča in tast prihajala več k mladima.
Navzoči so pazljivo sledili Natal-kinemu pripovedovanju.
—	Sedaj nam morate samo še pojasniti zadevo o Apraskinovem očesu, — reče Mirovič. — Rekli ste nam, da ga je v borbi z vašim bratom izgubil.
Da, to sem vam rekla.
—	Vaš brat ga je torej samo lahko ranil?
—	Ne, — odgovori Natalka. — Moj brat ga je težko poškodoval — Apraskinu je izteklo oko.
—	Tedaj vas ne razumem, — vzklikne Mirovič. — Ali bi mi hotela to raz/tolmačiti. — Doslej se ni posrečilo še nobenemu zdravniku,. da bi nadomestil izgubljeno oko, pred kratkim pa sem čital.. .
Mirovič je naenkrat umolknil.
Ah, za vraga kako nespreten je I bil! — Tega bi ne bil smel reči pred Elizabeto! Ni smel omeniti tega, kajti tudi Potemkin je izgubil svoje levo oko, tudi njega je ranila konica meča in zdravnik mu je moral z operacijo odstraniti oko.
—	Kar končajte stavek, Mirovič! Kajneda, mislili ste na Aleksandra Potemkina, caričinega miljenca, — oh, kako so bile bridke te Elizabeti-ne besede, — mislili ste na to. da je tudi on izgubil svoje oko. Tudi jaz sem čitala v časopisih — vse vem!
—	Da, to sem hotel reči, — je nadaljeval Mirovič. — Knez Orlov je ranil Potemkinovo oko.
—	Čeprav je bil Katariinn milje-nec deležen vseh olajšav zdravniške vede in najboljše nege, sem čital v
časopisih, da mu kljub temu niso mogli rešiti očesa. Odslej mora nositi črn ovoj na očesni duplini.
—	Odkar pa je izgubil Potemkin oko, se počuti strašno nesrečnega, to pa je tudi čisto razumljivo, kajti moj nekdanji tovariš je zelo ničemu-ren.
—	Radi tega mi je to, kneginja, kar ste pripovedovali o Apraskinovem očesu popolnoma nerazumljivo,
—	je nadaljeval Mirovič po kratkem molku.
—Dejali ste, da je izgubil eko, mi pa fino videli, da ima Apraskin v glavi dvoje očes.
—	Da, to smo videli, — vzklikne sedaj tudi Peter Voroncov, — čeprav je njegovo desno oko nekam čudno.
—	Prav, vprašali bomo Apraskina samega — odvrne Natalka in se nasmehne. — Naj nam sam pove, kaj je na stvari. — Oko je izgubil in vendar ga ima. — Mar ni to pravcata uganka?
—	Da, tudi mi smo radovedni, kako jo bomo raz vozi j ali — vzklikne Mirovič.
—	bodite tako dobri in pripeljite A-
—	Dragi Lebrun, — reče Natalka, praskina k nam.
Stari Francoz je vstal in odšel.
Čakali so samo nekaj minut in oskrbnik ter najemnik sta se pojavila.
Apraskin je prišel s svojo lepo Mlada žena se je nežno stisnila k mlado ženo, držala sta se za roki. svojemu možu.
je obraz v resnici tako verno zrca-
Človek bi si nikdar ne mislil, da lo zadovoljstva in sreče.
—	Gospoda moja, nocoj je prekrasen večer — reče Apraskin in stopi k svojim gostom. — Kadar je tako lep večer, takrat čuti šele človek, kako lepo je življenje na vasi! Za nič na svetu bi ne hotel živeti v mestu.
mestu, — je rekla sedaj tudi Mila.
—	Jaz bi sploh ne hotela živeti v
—	Meni ugaja samo življenje na vasi — komur ni dano, da bi videl kako vse cvete in brsti, ne bo nikdar prodrl v tajnosti prirode in v božanstvo sveta.
Kneginja Natalka je ponudila Mili roko in jo potegnila k sebi na klop, Apraskin pa je sedel k moškim.
—	Moj dragi Apraskin, — je vzkliknila Natalka, — pravkar sem pripovedovala zgodovino vajine ljubezni, lahko si mislite, da so vsi sle-kim zanimanjem.
dili mojemu pripovedovanju z veli-
Apraskin je malo pordečel.
—	Mislim, — odvrne mladi mož,
—	da ta povest ni tako čudna. Kaj podobnega se mnogokrat zgodi, ker mnogo je staršev, ki ne vidijo sreče svojega otroka in mislijo, da bodo svojo hčerko osrečili samo tedaj, če je bodo izročili bogatemu možu.
--- Apraskin, — reče Natalka, —
—	svojim prijateljem sem pripovedovala, kako ste izgubili svoje oko. Povejte, ali sem govorila resnico, ali pa sem se prevarala?
—	Kneginja, — odvrne Apraskin,
—	govorili ste resnico. — Moje desno oko je uničeno in se ne nahaja več v očesni duplini.
—	Toda, dragi prijatelj! — je vzkliknil Peter Voroncov, — tega pač ne morete trditi nam. Mi vendar vidimo, da imate oko v glavi.
Apraskin je dvignil roko k svojemu desnemu očesu in čez hip je položil na mizo neki majhni predmet.
Apraskin se nasmehne in reče:
—	Ali imam tudi še sedaj desno oko v glaAd? — in se obrne k Vo-roneovu.
Vsi so se začudili.
Kaj takega niso še nikdar videli, niti slišali. Stekleno oko, ki je bilo do pičice podobno pravemu, ki ga je Apraskin vzel iz votline kadarkoli ga je hotel.
SLO YE
S
I
E
T
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
GOSPOSVETSKO POLJE
Pod mano v tmo zagrinja se poljana, kot da nad bojnimi bi letel polji, izginjajo bregovi, reke doli, že kažejo se meje Korotana.
Tam se vršila je slovesnost znana: kot kralj sedel je kmet na skalnem
[stoli,
pred njim stal knez je s spremstvom
[na okoli, in slušal zakon starega slovana.
i
Knez bil oblečen je v obleko kmeta, in prej dobil udarec je na lice, ko bila mu oblast je dana sveta,
da bi, kdor vlada, vedno dobro vedel da v rokah naroda so vse pravice, orej nego je na vojvod prestol sedel.
Jan Kollar (1793-1852) *
Ko je hodil skozi našo domovino, da obišče južne Slovane, je Jan Kollar zložil ta-le sonet. Kar on opeva, "Ustoličenje slovenskih vojvod", se žt davna stoletja ne ponavlja več. Ampak ustno izročilo gre iz roda v rod. Tako so tudi njemu povedali, besede prejšnjega rodu in on je, kot pesnik z lepimi besedami ovekovečil staroslovansko slavnost. Najprej so na Gosposvetskem polju ustoličevali kneze "naše krvi", med temi je bil posebno znamenit knez Kocelj (861 do 885) kasneje pa tudi tujce, kateri so pa kasneje dobili preveč oblasti v roke in z njo zatrli stare običaje. Knez Kocelj je takrat vladal skoro vsem slovanskim deželam: Karantaniji (sedanje slovenske dežele), Posavski krajini (sedanje hrvatske dežele), Spodnji Panoniji (sedanja Ogrska), Zgornji Panoniji (bivša Avstrija ali bolje rečeno sedanja nemška Ost-marka) in Veliki Moravski (Češka, Moravska in Slovaška). To je bila velika slovanska država v znani zgodovini. Zato sta tudi brata Ciril in Metod (slovanska apostola), bila sprejeta nad vor kne-ra Koclja in z uspehom delovala v teh deželah. Sploh je bil knez Kocelj celo dalekoviden, a po njegovi smrti, so kmalu začeli vpadati v njegove dežele od severa Nemci od vzhoda
Mladinski kotiček
Madžari, tako, da so združene dežele začele razpadati, ne le radi vpadov, ampak v prvi vrsti, radi nesloge med brati. Pozneje so se še nekajkrat, čeprav ne v takem obsegu, združile in spet razpadle. Zgodovina se v njih prerada ponavlja. Zato se slovanske dežele z leta v leto krčijo, na našo žalost. Ampak, če se bomo od zgodovine učili, ne bomo propadli. Zato stopajmo s starimi skušnjami in z novimi silami usodi nasproti.	Š.
Slov
a n
Slovan je vedno ljubil svojo domovino; več ne bo jo izgubil očetno dedovino.
Slovan svobode hoče za brate svoje vse. Naj ta. želja vroča izpolni kmalu se!
Mnogo pač po svetu je slovenskih nas sinov. Naj bi vsak zavedal se kaj nalog je njegov.
Leopold Šetina, Bs. Aires.
MAJ V DOMOVINI
Mlad in srečen, lep kot zarja, majnik k nam prišel je. V širne, nepoznane dalje muhasti april odšel je.
Zvon srebrni v mlado jutro z lin skrivnostno zadonel je, slavček v grmu pesem zvonko majniku v pozdrav zapel je.
Maj prinesel je v deželo sončnih žarkov polne vreče. O, še meni daj veselja, daj mi dneve tihe sreče!
Olga Kurentova, Zagorje.
PAN ONI J A
Še enkrat v naših glasih se odzovi last lepa kneza Prvine nekdanja, jn kneza Koclja domovina bajna, odzovi že nad blatnimi bregovi.
Naj dvignejo nad teboj se bregovi, ir_ v njih svetinja ona večnotrajna, ki roka jih Metoda svetotajna obdala je z nadzemskimi darovi.
O sprejmi zemlja, me v naročje svoje in vode tvoje svete čudovite izmite srca bolečine moje,
i
posebno rane, ki mi jih zadala, je zemlja tuja, iz srca izmite, o dajte ve mi, kar je vzela Sala!
Jan Kollar.
KAJ NAJ POVEM?
Vsi mi pravijo, da sem boječa, preponižna in preveč molčeča. Kaj pa naj povem, da vam bo všeč? Sami veste dosti in preveč!
Kar pripovedujte, saj poslušam, vse v spominu obdržati skušam — saj je v kupu plev navadno skrit tudi zrnje kleno zlatih žit.
Glásu prisluškujem, ne besedam; ne v oči, globoko v dušo gledam. Misli v lepo vrsto uredim, v dno srca zaklenem in — molčim!
(Marija Brenčič)
Turjak na Dolenjskem
Ste že bili kdaj na Turjaku? Ne še? No, potem še ne poznate vseh prelepih naših kriijev, ki so posebej zaznamovani na zemljevidu lepot slovenske zemlje. Pojdite tja na dolenjsko sonce, med holme bukovja, grmičevja, brez, hrastovine, čez travnike v gmajne in pašnike. Poj-
il ite v zdrave smrekove gozdove, "v objem pohlevnih holmov, med livade in polje in bele domove, kjer prebivajo krotki, gostoljubni in zdravi ljudje. Ob mirnih potočkih boste poslušali ropot skritih mlinov, ki meljejo ta sladki, dobri kruh.
Skozi vedre vasi se boste vozili po belih cestah ali pa hodili peš po mehkih kolovozih. Ozirali se boste v višine: videli silne gradove, upirali boste pogled v divje strmine: tam molče ruševine trdnjav in gradičev.
Na samem Turjaku so še posebno prijazni ljudje, tako da si človek zaželi še in še porajžati tja gor. Sicer je pa kraj tudi primeren za letovišče. Ni tu kdo ve kako udobnih hotelov, samo dve prijazni gostilni sta: pri županu in pri Pajerju. Po-strežljivi Ahec vam postreže z izbor-no kuhinjo in izvrstnim cvičkom, kar je posebno Ljubljančanom za korajžo. Na razpolago ima pa tudi snažne, novo opremljene sobe za le-toviščarje.
Dvakrat dnevno vozi avtobus iz Ljubljane na Turjak, kar je dovolj udobno. Ako pa želiš potovati peš, se pa potegni z vlakom do Škofljice, potem jo pa mahaš slabe tri ure skozi tihotno želimeljsko dolino in po rajdah navkreber. Nekoliko daljši ovinek je pa z vlakom do Velikih Lašč, potem pa urico hoda do Turjaka. Lepa je tudi pot s postaje Pre-dole, koder je komaj poldrugo uro hoda do Turjaka ali pa še krajša iz postaje Dobrepolje skozi čarobno lepo dolino Rašice.
Od Lašč te pelje pot mimo Trubarjeve Rašice skozi gozd Smrečje proti Turjaku. Ko prideš od te se-vernovzhodne plati do prvih hiš trga, ne uzreš še gradu, ki ti zakriva še drevje. Strmca. Šele ko prideš prav na rob, zazija pred tabo strma in globoka kotlina, obdana z visokimi in gostimi smrekami. Skozi zelenje se ti pa zasveti belo zidovje,
skrito v drevju in bršljanu. Kot o-gromno gnezdo je, zidano na pečini, povezano z deebliin pasom. To je turjaški grad, mogočen, a tihoten. Zahodno plat mu zastira zopet koša-lo drevje, proti jugovzhodu ga skrivajo mogočne stoletne lipe, glavno pročelje gradu pa je obrnjeno proti jugu, kamor pada strmina navpično v Ščurkovo dolino in V Trščo. Od Se strani je odprt diven razgled v Želimeljsko dolino, v kotlino Peteli-njek, na Kurešček, tja na Veliki O-solnik in sega prav do Velike gore.
Mogočen grad na mogočni strmini. Ob njegovem silnem zidovju so ohromeli upori tlačanov ter se zlomili zaleti vojsk. Zidne debeline niso mogli preglodati veki •— in grajski stanovalci verno hranijo še vse znamenitosti nekdanjih časov. Pred leti je rekel neki očanec ob spominu na nekdanjo gospodo: "Ja, tedanji gospod grof so bili velik gospod. Ko so šli mimo nas in smo se jim do tal pripognili, nas še pogledali niso, sedanji grof pa govori z vsako babo... "
Sicer pa ima Turjak mimo gradu še drugih znamenitosti, izletov in sprehodov. Ako se hočeš malo raz-gledati, se spneš na Pungart, kjer se ti odpre razgled na vse strani. Potem se sprehajas po razsežnem Vo-lovskem borštu in prideš v dobri uri in pol k Sv. Ahcu, kjer je starodavna in znamenita cerkev. Drugič kreneš na daljšo turo: spustiš se v Ščurkovo dolino, odkoder porajžaš na Kurešček, na Rob ali na Krvavo peč. Potem morda k slapu Krnica, k staremu gradu, v Strmec; ali se spustiš po beli cesti proti Ločniku, Osol-niku in v Lašče.
Kamorkoli kreneš, kjerkoli se mudiš, povsod te objema samo ljubo zdravje in prirodna tišina, ki se tako dobro prilega tvojim zdelanim
živcem.
Otroci, kdaj boste vi videli naše lepe kraje?
Naši čitalci se temu seveda ne bodo čudili, kajti dandanes je izdelovanje steklenih očes zelo razvito. Strokovnjaki izdelujejo steklene o-či, ki se prav nič ne razlikujejo od pravih.
Takrat pa je bilo mnogo nesrečneže v, ki so izgubili oko in ki ga niso mogli nadomestiti s steklenim.
Takrat so še malo vedeli o teh izumih, radi tega se je mala družbi-ca silno začudila.
—	Tukaj leži oko — je vzkliknil Apraskin. — Gospoda moja, potrudite se in si ga dobro oglejte. To je komad stekla, ki sem ga izbrusil in tako izobličil, da je podobno pravemu očesu, človek bi ga ne mogel razlikovati od zdravega očesa.
Elizabata plane.
Pritisnila si je roke na prsi. Bila je bleda in je strmela v oko, ki je ležalo na mizi.
—	Gospod Apraskin! — vzklikne Elizabeta, njen glas pa je drhtel od silnega razburjenja. — Mar je to stekleno oko?
—	Da, gospodična!
—	To stekleno oko vam nadomešča pravo?
—	Nadomešča mi ga v toliko, da rana ni tako grda in da vsakdo ne vidi, da sem pravega izgubil. Z desnim očesom seveda ne morem ničesar videti.
—	Gospod Apraskin, to je za vas brez dvoma velika tolažba, da ne more vsakdo opaziti, da vam manjka desno oko, — nadaljuje Elizabeta.
—	Samo po sebi umevno, gospodična. V uteho mi je tudi to, da mi ni treba nositi ovoja, ki bi me pri delu samo oviral.
—	Vaša soproga je gotovo zelo srečna, da vam je to prišlo na misel.
—	Da, srečna sem! — je vzkliknila Mila. — Priznavam vam, da sem bila v začetku zelo nesrečna in da sem vedno plakala, kadarkoli sem pogledala svojega moža. Sedaj pa, odkar ima stekleno oko, ne opažam ničesar več.
—	Kdo vam je napravil oko?
—	Kdo? — vpraša najemnik. — Gospodična, sam sem ga napravil, kajti na vsem svetu ni trgovine, kjer bi si ga človek mogel kupiti. Prepričan pa sem, da bi bil marsikateri zemljan srečen, če bi poznal mojo idejo.
—	Gospod Apraskin, — reče Elizabeta, — v vaših rokah leži velika sreča. — S svojoi dejo bi si lahko zaslužili ogromne vsote denarja. Toda, povejte mi, kako se vam je posrečilo, da ste ga napravili?
V vasi je neki obrtnik, ki izdeluje steklene predmete, — odvrne A-praskin.
- Obrnil sem se nanj in ga prosil, naj bi mi naredil steklen predmet, ki bi bil približno tako velik, kakor človeško oko, ki bi šlo v mojo očesno duplino.
_Obrtnik je v začetku mislil da
se šalim.
—	Ko pa sem ostal pri svojem sklepu, mi je napravil oko — to se pravi, napravil mi je komad stekla v obliki očesa.
—	Jaz pa sem ga začel brusiti in sem tako dolgo poskušal, dokler ga nisem postavil v očesno duplino, in mi ni povzročilo nobenega neugodnega pritiska.
—	Potem pa sem sedel pred zrcalo in jel natančno opazovati svoje ídravo oko.
-- Na steklo sem narisal iste barve, iste oblike — in' poglejte, gospoda moja, oko je podobno pravemu.
Apraskin je dal stekleno oko zopet v očesno duplino.
Vsi so hvalili iznajdljivega Apra-skinjj, stiskali so mu roko in mu čestitali na njegovi iznajdbi.
—	Poslušajte, dajte mi svojo roko, vi pa, gospa Mila, — se je obrnila Elizabeta k njegovi mladi lepi ženi, — ne smete biti ljubosumni.
—	To, o čemer bom govorila z vašim možem, vas boo srečilo, morda po bo osrečilo tudi mene, kajti znane vam je, da so ljudje sebični in
da bi radi dobili od lepe vrtnice vsaj popek.
—	Kar pojdita^ — je vzkliknila Mila, — vam izročam pač čisto brez skrbi svojega Apraskina.
Elizabeta je šla z mladeničem na vrt, ko pa sta se malo oddaljila, je rekla: (
—	Gospod Apraskin, ali hočete zaslužiti sto tisoč rubljev?
—	Sto tisoč rubljev? — je vzkliknil Apraskin. — Gospodična Elizabeta, saj to je več denarja kakor sem ga kadarkoli videl v sanjah.
—	Ne govorite tako! Vi ste spreten, iznajdljiv in nadarjen človek
—	vi bi lahko iztegnili roko tudi po tem, kar se zdi navadnemu Zemljanu nedosegljivo.
—	Moj Bog, — odvrne Apraskin,
—	midva živiva v tej dolini srečno in skromno. Za vso svojo srečo pa morava biti hvaležna dobroti kne-ginje Soltikovne. Vse, kar zaslužim gre v blagajno kneginje, ona me pa, samo po sebi umevno, dobro plača.
—	Toda sto tisoč rubljev — ne — tega bi si ne mogla prihraniti v petdesetih letih.
—	Jaz pa stavim, da bi si ta denar zaslužili lahko v štirih tednih, samo če bi hoteli.
Apraskin je začudeno pogledal lepo mlado deklico, ki mu je tako razburjeno govorila. Če bi ne bile njene besede tako resne, bi bil mislil, da se deklica z njim samo šali.
—	Poslušajte, — je nadaljevala Elizabeta, ko se je še enkrat ozrla in se prepričala, da ni bilo nikogar v bližini, — poslušajte me in ne pozabite, da postanete danes lahko srečni.
—	Ali ste čitali v časopisih, da je zadela caričinega miljenca, Aleksandra Potenikina ista nesreča, kakor je zadela tudi vas?
—	Da, — odvrne Apraskin — či-tal sem, da je Aleksander Potemkin izgubil svoje oko.
—	Vi ne poznate Potemkina. — nadaljuje Elizabeta, — vi ne veste,
da pomeni takšna izguba za tega človeka nepopisno nesrečo, da ga bo spravila še ob pamet.
Vi, Apraskin, ste si v svesti Miline ljubezni, — Mila bi vas ljubila tudi tedaj, če bi bili popolnoma sle-pi, — Aleksander Potemkin pa je odvisen samo od carice Katarine. Za svoje premoženje, za svoj položaj, za svojo srečo mora biti, hvaležen svoji carski ljubici.
_ Kdo ve, kaj občuti takrat, ko se pogleda v zrcalo in zagleda prazno očesno duplino, kako mora biti nesrečen, ko vidi, da je njegova lepota za vedno izginila?!
—	Da, to morajo biti strašni občutki, — reče najemnik in skomigne rameni.
- Apraskin, če ste torej dovolj pogumni, pojdite z menoj v carski dvor, odpotujte z menoj v Petro-grad. Tam se bova preoblekla — ah, škoda, da ne govorite nobenega tujega jezika.
—	Gospodična, kdo pa vam je dejal, da ne govorim? — odvrne A-praskin, — učil sem se francoščine,, čisto sam sem se učil tega jezika, ki ga danes že čisto dobro govorim.
—	To pa je zares imenitno. — Izdajala se bova za Francoza — odvrne Elizabeta. — Jaz bom mlad zdravnik, vi Apraskin boste umetnik, seari Lebrun naju bo pa spremljal. Lebrun bo brez dvoma zato, da bo šel z nama.
Na dvorcu carice Katarine bova pokazala vaše stekleno oko, sprejeli naju bodo in naju poslušali, Aleksander Potemkin bo naročil pri vas stekleno oko, vi mu ga boste naredil^ — kot nagrado pa boste prejeli stotisoč rubljev, jaz pa--
—	Vi gospodična? — vpraša A-praskin, — kaj bo vaša nagrada? Ali hočete, da bi delil z vami--
_ O ne, moj dobri Apraskin, —
se je nasmehnila Elizabeta, — bogata sem, tudi jaz bi vam lahko poklonila sto tisoč rubljev, če hočete.
—	Od vas ne zahtevam ničesar drugega, kakor to, da bi še enkrat
mogla govoriti z Aleksandrom Po-t.cmkinom, da bi mu mogla zašepeta-ti, da ga ljubim. Gospod Apraskin, saj gotovo že veste, v kakšnem razmerju stojim napram temu človeku.
—	Da, vse vem! — je odvrnil najemnik. — Gospodična Elizabeta, vaša usoda me je ganila in jaz čutim z vami.
—	Dobro torej, pomagajte mi, da bom lahko govorila z njim, to pa nama bo mogoče samo tedaj, če mu bova predlagala, da bi pri vas naročil stekleno oko.
—	Apraskin, prepričana sem, da bo Katarina presrečna« če bo lahko videla zopet svojega miljenca brez njegove grde rane!
—	Strinjam se z vašim predlogom, —rečr. Apraskin, — toda ne zator ker me čaka nagrada. Elizabeta, tukaj je moja roka, da bom šel z vami v Pelrograd in bom z vami odigral to komedijo.
—	Gospodična Elizabeta, storil bom to, ker vas spoštujem in ker bi rad, da bi bili srečni, če pa se vam bo posrečilo, da se bo Potemkin zopet vrnil k vam, če vas bo zopet ljubil, — tedaj bom ponosno nosil svoje stekleno oko ker bom vedel, da vam je ta mala stvarica pomagala k sreči.
—	JI vala vam, dragi Apraskin, tisočkrat vam hvala.
—	Kar pa se tiče starega Lebruna sem prepričana, da mi bo poina-gal. — Sedaj pa gre samo za to, da bom prepričala svojega dobrega deda Petra Voroncova s tem, da moram potovati.
—	Dragi prijatelj, vi pa naročite na vsak način pri svojem vaškem o-/brtniku nekaj steklenih oči v naravni velikosti, tako da bova lahko že čez nekaj dni nastopila dolgo pot. Dvor se sedaj nahaja v Carskojem selu.
—	Storil bom vse, kakor želite, —• odvrne najemnik. — Žetev je minila, seca.i odidem lahko brez skrbi.
(Nadaljevanje prihodnjič)