• M kortofl 4olov.
ofcofo l|»4oivo IMav.
•4 M «»uvll««!
*••!» k«r praéntir»!« i» mmm
Thla KH' U 4«v o 1*4 •o ih« muran« of tho * orbing «Um. «orli. oro oro mmIiM io olí «rho« th«r produco.
itHNéii nmi-atii twii, Bm i, imt, «i ito irio. ft» CUM«« III. murnt t*« A«* «r ü*Bfr*M «f Mtr«fc IM, IV7V
Of fiel: 4008 W. 31. Sir, Chicip, III. '
"Delavci vseh dežela, združite sc!"
PAZITE
noéiovltko v okUp«|M ki •• noho|o polog v«, éogo nt«iova. prtloplto-nogo «P<MI«|oli no ovitku. Aku (479) 1« «lav 1 iko
toJo| vom m |»illw»4n|o ét«viiko n*i*||« lista po lo^o naročnino. P«oot-mo. ponovilo |o lokol.
ŠTEV. (NO.) 47®.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 7. NOVEMBRA, (NOVEMBER) 1916.
LETO (VOL.) XI
__ •

~1 - ———— •
Po volitvah.
Volitve so tukorekoč pri kraju. Nocoj ho« I o končane in kmalu ho tudi radovednost imela svoja zadoščenje. Ko ho znan rezultat, ho treha s»* l»o]4učati tisočere stave, brez kater il» ne more biti v tej deželi ne žoganja ne volitev, iu potem se poležejo [»olitične strasti. Kapitalistične stranke pojdejo zopet spat do prihodnjih volitev. Na njih Uiestu ostanejo le politične maline s svojimi basi, da kornundirajo in kontrolirajo izvoljene poslance in uradnike.
Jlrugače je in drugače mora Hi«i s socialistično si Tanku. Na njeni poti «o volitve le posamezne l»o>toje, na katerih se opravljajo gotove naloge, kakor se na železnici na nekaterih postajah menja« jo stroji, zajema voda, priklenjujo novi vozovi ifd., potem pa hiti vlak zopet dalje proti svojemu cilju.
Vso kapitalistične stranke stoje na stališču sedanjega družabnega reda. Ohruniti temelje vladajočega sistema je vsa njihova naloga. To ni cilj. Njihova hiša stoji; med sabo se prepirajo le za to, kako bi se ta n I i ona malenkost v hiši preuredila.
Socialistična stranka pa ima cilj. Ona hoče novo hišo, kajti sedanja se z vsemi popravki in Urporijumi ne da tako preurediti, dft bi zadostovala potrebam vseh. V pritličju je pač udobno. Tam ima ena sama obitelj več prostora, nego bi ga potrebovala, če bi bila desetkrat številnejša.' Prebivalci v drugem in tretjem nadstropju izhajajo s prostorom in zrakom in z opremami. Ali v visokih nadstropjih in pod streho in \ kleteh se gne te jo stanovalci, da nimajo kje stati in sedeti in da n*' najdejo udobnrisij, ki jih uživa jo v pritličju psi in opice.
Stene se ne dajo razmakniti. Iz okuženih zidov ^e nikdar več ne odpravi nesnaga in bacili, ki , ugrozavajo zdravje in življenje prebivalcev. Nova hiša je edina reiitev.
Nov družabni siwtern — to je cilj socialistične stranke; dokler ni dosežen tn cilj, ne more biti končano njeno delo in njen boj. Nobena volitev ne uslavi njenega pohoda. Prvi dan po volitvah je prav taka, kakršna je bila pred volitvami.
Tudi socialistična franka ima svojo radovednost. Ni ji vseeno, kako so se izvršile volitve iu kakšen uspeh je imela njena agitacija. Videti hoče, kje pr dosegla kaj pozitivnega, kje si je priborila kakšen mandat, in zlasti hoče prešteti svoje glasove.
Volitve imajo zanjo gotovo tudi aktualen po-uien. Trudila se je, da bi dosegla rezultate ne le v glasovih, ampak tudi v mandatih. Zakaj praktična je. N;i vsakem prostoru, ki ga more doseči, hoče delati za proletariat. Oc ne hi mogla imeti v zakonodajnih zbornicah ^ svojimi zastopniki drugega uspeha, kakor da razlagajo tam njene nazora in nauke, bi bilo že to mnogn vredno; beseda iz parlamenta se sliši dalje kakor govor na shodu. Ali vpliv poslaniškega dela je lahko mnogo večji. Vsak pre-dlog .ki ga vlože, ima svoj pomen. Tudi če uaprej vedo, da bo zavržen, je to delo vendar vredno, da se izvrši. Ljudstvo dobi na t si način priliko, da primerja kapitalistično politiko s socialist ¡eno in spoznava, katera jc boljša, katera je prava za delavske mase.
Dokler so kapitalistični poslanci sami med >;<ho, jih vidi ljudstvo le / ene strani. Po časopisih čita njihove govore, njihove predloge, njihove sklepe. Med njimi se lahko pojavljajo nasprotja, ki pa niso načelna, ln tako veliki deli ljudstva ne spoznajo, da so še druga, temeljnejAa nasprotja na svetu in da sc ves ravs in kav» kapitalističnih strank ne dotika njihovih interesov.
Socialistični poslanci prinašajo v zbornico socialistično kritiko. Ona šele pokaže Širokim slo-jem, kako se razhajajo kapitalistične in delavske koristi. Bivstvo socialističnega mišljenja se odpre l judskim duhovom, če ^e vsako vprašanje politike io gospodarstva takoj tam, kjer se jc pojavilo, osvetli tudi s socialističnega stališča.
Parlamenti, v katerih je socialistična stranka 7^stopana, postajajo njeni govorniški odri, viri socialistične propagande, katedri socialističnega znadja.
Izkušnja nam pa kaže, da dosežejo dobri socialistični zastopniki pogostoma tudi neposredne uspehe v zakonodajstvu. Razlogi, ki to omogočijo, so različni. Včasi so socialistični glasovi jeziček u a vagi. Včasi odloči moralni vpliv; čč ne bi bilo socialističnih zastopnikov v parlamentu, bi kapitalistični lahko izvršili nameravano sleparijo, ker ni nikogar, ki bi razkril sleparstvo; ker so pa socialisti navzoči in pripravljeni, da strgajo sleparjem krinko z obraza, postane stvar nevarna in se ne izvrši. Tu in oni socialistični predlog se sprejme, ker se marsikateri meščanski poslanec ustraši, da mu splava mandat po vodi, če pokaže svoje kapitalistično srce. Ako ne bi bilo socialistov, ne bi bilo predloga, pa ne bi bilo treba glasovati ne za ne proti; ker je veter prinesel socialiste v zbornico, je treba pokazati barvo.
Tudi razni uradniki lahko pozitivno koristijo. V času štrnjka se delavcem ne ho bati. da na-;.eno tolpe deput.vjev proti njim. če bo šerif socialist. Ako so kapitalistični oprode povzročili krvave izgrede, ne bo socialistični državni pravdnik tožil nedolžnih delavcev in se pravih krivcev posluževal za priče. Socialističen guverner ne bo imel vsak čas pripravljene milice, da pisne na delavce in uprizori ludlovvske tragedije.
- Naravno je torej, da se socialistična stranka
Stric Sam je radoveden,
če bo pogača, ki se speče pri današnjih volitvah, vredna vseh
miljonov, ki so se izdali zanjo.
Kristjani.
Kdo bi m* upal trditi, da ui nas svet kršenn ski.' In vendar -«e polovica tega krščanskega sveta kolje, proseča svojega Koga za pomoč, «la pomori čim več kristjanov.
Znani vseučiliški profesor v Monakovem Foerster, ki je tekom te vojne povedal že marši katero pametno besedo, s katero se ni prikupil vladajočimi ironizira v«> krščanstvo \ članku, v katerem pravi:
"('e bi bili kristjani, ne Fii moglo biti vojne. V tej zadevi so že mnogi ljudje prav nekrščnn sko govorili, ki jih imajo drugače za glavne zastopnike krščanstva in nebeška resnim je bila prav čudno pomešana s časno koristjo in človeškim razdraženjem. V resnici, Kristus sloji pro ti vojni iu nad vojno. Kdor to resnico prikriva, ubija ono vsem tako glohogo vtisnjeno kulturno
zanima za rezultate volitev in /a sadove svoje pio pagandc.
Ali — da se ne motimo! Vse to ne pomeni ei lju socialistične stranke. Posamezni poslanci, klcr-ki, sodniki ne porušijo kapitalističnega sistema. Niti predsednik Zedinjenih držav, tudi če bi bil najboljši socialist, ne premore teua. ha zmaga socializem, je treba večine,^znatne večine in sposobnosti ljudstva. In od volitev do volitev ima socialistična stranka nalogo, da organizira to ve čino in jo napravi sposobno /a zmago. \a poti k temu cilju so razne postaje; tinli volitve spadajo mednje. Ali ua nobeni taki postaji se ne Konča delo in noben trenutek ne more biti miru meil de lom in kapitalom.
Volitve so dovršene. Naš boj gre dalje. Izmi* nje, ki smo jih pridobili v volilni kampanji, so ua uki za nas. Oboroženi / novimi pridobitvami tno ramo nadaljevati delo agitacije in organizacije.
Sedaj dokončano volilno kampanjo moramo smatrati za pripravo za prihodnje volitve in za v*e druge prihodnje boje. Ne vemo, koliko voli tev bo še treba, preden bo mogoče odstraniti kupi talistični sistem. Vemo, da >«■ morajo v ta namen izpolniti razni pogoji, vemo pa tinli, da vi najva? nejši v naših rokah. Naša naloga je organizirati delavsko ljudstvo, da doseže svojo največjo moč in postane sposobno za odločilno zmago. Na nov«» delo torej za izvršitev te najvišje naloge modei nega proletariata!
zavest vesti, ki nas neprenehoma poziva, naj preprečimo vojne strasti, ki nam nikdar ne daja miru ob vprašanju: Smo li vedno tako delali, govorili. pisali. «l;i smo drugim narodom dajali «»-pore in pomoči proti njih slabim strastem?...
Kristus ne prepoveduje hrambe v sili; o tem z nami n it i ne razpravlja. Toda z. ravno prej omenjenim vprašanjem vesti nam odkriva vse svoje stališče napram vojni, tudi taki, ki nam jc vsiljena. Pra\ natanko vemo vsi: če bi hili.krst-jaiu, In vojne ne moglo biti; in radi tega bi se vendar ne morali odpovedati svoji zemlji. Saj eitamo: Itlagor krotkim, ker bodo zemljo posedli " Imamo gotovo nepremagljiv način, kjer lii >e združita resna samoobrana z vitežko pomočjo <!•• nasprotnika. Toda ta način v mednarodnih vprašanjih ni bil še niti resno uvaževan. Radi tega |e vsaka vojna odpad od Kristusa, četudi ,ne moremo natanko povedati, kje. kako iu kdaj so posamezniki kot sokrivci pri tem udeleženi."
Tako je. Krščanstvo je vojni nasprotno. In če je kljub temu vojna med krščanskimi narodi, je \ t» m dokaz, «la tia krščanstva in kristjanov. Krščanska cerkev je, ampak cerkev je organizacija. ne pa vera. Profesor Foerster bi moral le še dodali, da je kršranstvo nemogoče, kjer je ka-pitalizem. In krščanska cerkev, ki zagovarja kapitalizem. mora biti nekrščanska v dejanjih.
Z ozirom na to, «la je nemški feldmaršal Min-denluirg «"I strani svetoval Franciji, naj opusti vojskovanje in s tem odftrani zapreko, zaradi ka- I tere se baje ne mor«» skleniti mir. pravi berlinski <«»cialistični "Vorvvaerts":
"lliinlenburg svetuje Franciji, naj ne stavi «»vir na pot nadaljnim mirovnim prizadevam Ta nesvet bodo na drugi strani tem bolj uvazcvali. če se ravnamo po njčm tudi mi. O vojno zavla-čimo. bo vsa Kvropa izkrvavela. iu Amerika in žolta plemena nastopijo dedščino. Mi pa nočemo izreči nad Kvmpo smrtne obsodbe, ampak Želimo, «la dalj«» živi, cvete in uspeva; ne samo Nemčija, marveč vsi naroili. Mi nočemo le miru za Nemčijo, I marveč tu«li za \ gli.io, Rusijo, za ves okrvavljeni švet.'
Voruaerts" j«< sicer pisan v nemškem jeziku. ali kljub temu ga lliinlenburg ne bo razu-• niel.	\
Kultura in šovinizem.
Znani profesor Mneiisterberg s har\var«lske-ga vseučilišča je dal te dni zopet govoraueo od se be, topot na predavanju v javni dvorani episko palne cerkve sv. Pavla v llobokeiiii- Prerokoval je, da l»o nemška kultura obvladala po vojni \cs svet. Označil je pa t«» kulturo za "vest nacionalizma in za podreditev vsakega posameznika pod narodni ideal."
V	svojem predavanju j«- Mucnstcrherg «le-jal: "Kmalu homo imeli mir. Ne bo ga še danes ali jutri, toda konec vojne je jasno dogledeu. Da bi v dobi nove uprave ne nastal kaos, naj sto-
veliki diplomah karkoli ena velika izpremem ha pa bo v te in, «la se razširi nemška kultura po vseh deželah sveia in «la udari stoletju svoj pečat. Iu to bo zmaga Nemčije, na kater«» h«« p«>-nosna. To j«' njen cilj v gl oboe mi njene duše m prednost, ki je veliko bolj dragocena kakor raz ne fantastične zmag«*, katere so nameravali so vraž.niki njenega ljudstva."
Po vo jni bo gerinaiiizaeija ; t«* bese«lo pravi Mueiisicrhcrg j«» treba rabiti v tem /.mislil, ..kakor se rabi beseda "amerikanizacija. '*j|£fe4«»«li s«4 pa tak«» p«> profesorjevem mnenju, ker je baje nemška kultura . najdragocenejša last sedanjosti, njen največji faktor je pa naraščanj«' nacionalizma.
Muetisterberg rad govori tyke reči. Da sina t ra nacionalizem za najvišji ideal, j«* lahko razumeti, če se v«', «Iu je sam prav šovinističen nacionalist. Na njegove besede s«> ne l»i bilo treba preveč ozirati, <"•«• ue i>i imele le prednosti.'da s«» zelo poučne. Pri Mueiisterbergu se človek lahko nauči, kako blizu sta si blaznost iu šovinizem. In pri te ni i«' vseeno, kakšno barvo ona šovinizem. Muciistcrhergov je nemški; slovenski, italijanski ali japonski ni nič manj blazen in nič manj smešen.	__
Kadar se govori o kulturi, j«- vmešavanje nacionalizma I«' znamenje zmedenih pojmov. Kultura ni «l«'lo nobenega posameznega naroda, ampak plod vseh časov in narodov- Kultura v naj-globokejšem |m»uienu besede . sploh ui naro«lna, ampak človeška. Kar je na njej narodnega, je zelo |h»Mtransko. Važno je, da so s«- ljudje naučili piani i; če rabijo za pisanje latinske, gotske ali cirilske črke, je zelo podivjeno vprašanje. V Nemčiji dobiva kultura nekatere drugačne označbe kakor na Francoskem ali v Angliji; todar, mnenje, «la je kultura na Nemškem sploh nekaj druzega. kakor v «Irugih deželah, je p«>polnoma krivo. Nevednost je povsod nekulturna in znanje j«- povsod kulturno; roparski umor j«* povsod protikulturno «lejanje, zakoni za jMivzdigo spl«»š-n«' blaginje so pa kulturni, naj se uye«lej«» v katerikoli «ležali.
Ce govori Miu'nsterberg o nemški kulturi, ki bo osvojila ves sv«'t. ^c torej njegove b«*se«le ne vjemajo z njegovimi mislimi. Kar ima po njegovem mnenju .osvojiti sv«»t, ni kultura, temveč nekaj pr«»tikulturnega, (¡ospo«l profesor Iu» če reči, da se po vsem svetu razširi tisti način _ mišljenja, način življenja, način vladanja, ki je po njegovem mnenju specifično nemški. M neiisterberg se moti v tem, «la zamenjava svoje misli in želje s splošno nemškimi. Njegovi nazori s«» si«*«'?- prav blizu kajzerjeviin. ali zato vendar niso še "nemški." Kakor v vsakem narodu so tudi v nemškem razlike v tisočerih rečih. Viljem Iloheuzollern iu «lr. Liehknecht. oba sta Nemca; čigavo mišljenje naj se imenuje "nemško?" Muetisterberg bi moral že bolj natančno govoriti, če bi hotel biti jasen in odkrit. Ampak razumemo se naposled tudi tako. kakor je. t'e bi šl«» po njegovem, bi se p<» vojni hohcnzollernski duh razširil po svetu, narodi bi blazneli v šovinizmu, obe nem se pa valjali v prahu -pred tolpo kronanih rokovnjačev; in profesor Muensterherg bi t«» imenoval svetovno vlado nemške kulture.
Toda profes«»rjeve sanje nimajo nobenega jamstva.'«la s«* izpolnijo. Kiiltura Ih> imela napo-s|e«l tudi «nI krvave gr«»ze, ki sedaj napolnjuj«' svet, svojo posredno korist. Ali to ne bo tista kultura, na katero misli Muetisterberg, in hodila ne bo po tistih potih, ki jih ji prc«lpisuje Muen-sterb«'rg.
P<» statističnih izkazih zveznega delovnega n-ra«la s«» se zadnji dve leti delavske mezde poviša le za pet odstotkov, cene življenskih potrebščin pa za dyajset odstotkov. Odkar je bil izdan ta izkaz, so se nekatera živila .še nekoliko podražila. Ha-čiins*ka naloga j«* taka, «la j«» lahko reši vsak abe «•e«lar. Nimamo li torej prav, če trdimo, «la se j«» življenje delavcev poslabšalo!
V	nekaterih restavracijah ne marajo povišati cen. «la ne od pode g«»st«»v. Namesto t «'ga zmanjšujejo poreije - Ali se t»«» dal žebulce na ta način ogoljufati 1
V nemškem parlamentu so socialisti vloži predlog, «la naj se ustavi s«»«lnijsko postopanje proti sodrugu «lr. .Liebkneehtu, dokler zaseda državni zbor, «la bo mogel izpolnjevati svoje p«»-slaniške «lolžnosti. Koinpctcntiii o«ll»or parlamenta je odklonil predlog. Kaj drugega tudi ui
bilo pričakovati «» «Itega viljemoxskega rajhsta-g¡».
Kdor si plete šibo sam, naj ne stoka, kadar bo tepen.
KC.:
Le mul«) komu Ihi znano, «Iu se je vršil lata |íH2. v Londonu prvi splošni plemenski kongres llitvni predmet razpravljanja je tvorilo vpraša ij«' pojasnit v«- razmerja evropske do orientalskih Civilizacij, n. pr. do indijske, japonske, perzijake, Kitajske, turške itd. V razpravo pa je prišlo tuli vprašanje razmerja evropske civilizacije do o-italili civilizacij sploh.
Po«lam par glavnih misli, ki jih je uapi»ul o <ongrc«u prof. Kari Amlrle v praškem "('asu." 1'MIM iu jtanimalu ho. kaj je pravzaprav povr.ro-
Priprave za kongres so sc vršile že od leta '•ilo sklicanje kongresa.
J>n«' 7. decembra PM»!i so «ibjavili časopisi vest: .Mednarodni odbor «Iruštva za etično kulturo hoče sklicati v letu liti I v London splošen plemenski kongres. «Ia izrazi solidarnost človeštva z Azijati, ki jih p' zmaga Japoncev prebudila iz njihove letargij«* iu jim vzela ver«> v premoč beleg;: plemena. ' Zanimanje za vzhodno vpra-šaige st«»ji torej v ospredju, vendar se je Evropa jlačas že spametnvalu iu otresla svojega. strahu pred 'rumeno 'nevarnostjo*. Danes j«» prosveta napredovala že tako daleč, da so pa«lle meje, ki so tako 'trogo d«'ile človeštvo, iu narod tekmuje z narodom ua skupnem kult urnem* polju. Izmenjavanje ¡dej iu spoznavanje življenja drugega naroda stoji v ospre«lju zanimanja vsakega naroda, ki hoče napredovati. In ravno londonski kongres je predočil skupno «bdo in skupne interese n« rod o y in plemen. *
Pomen kongresa ne tiči le v tem, da so se porodili prijateljski stiki oddaljenih znanstvenih 'raziskovalcev, marveč tudi v tem. da se je ustvarila podlaga nadal ¡nemil raziskovanju v gotovi smeri, namreč organizacija znanstvenega «lela; in lega je najprvo treba pri reševanju tako velikih iu težkih problemov.
Razpravljali so n. pr. «» medsebojnem razmerju posameznih plemen in posameznih rodov. Vkljub vztrajnemu delu eele vrste raziskovalcev ostaja v tem vprašanju še mnogo nejasnosti; morita bo mogoče sedaj. ko nam bodo na razpolago razne potrebne statistike, o«lgovoriti na mnoga i vprašanj;: Tako so u. pr. [>red štirimi leti angleški časopisi svarili preil posledicami, ki nastanejo, ako skleni- bela žena zakon z rumenim Azija-tom, posebno Japoncem. .Zanimivo je. da Japonci sami iščejo v z.ak«tnu z Kvropejko ali Američanko predvsem le -redstvo za oplemenitev svojega plemena. OtroiM iz /.akona Japonca z Američanko a-li Kvropejko so razuierno večji, nego otroci ju-ponskib staršev. Nele da pridobe na telesnem razvoju, tem m « tudi fiziognomiji» dobi finejše poteze. S»-v da ne velja to v vseh slučajih, — mnogo Američank je bilo baje nesrečnih v zakonu z Jap«»neem. ker je njih otrok delil plemenske
znake svojega očeta ; malo postavo, rumeno polt iu krive noge.
Rumeno pleme velja splošno za podrejeno in tudi resni znanstveniki avare pre«l sklepanjem
zakonov med tak«» različnimi tipi, ker vidijo v tem vzrok, «Ia «legeiierira višje pleme. O Japoncih je do nedavna prevladovalo v Kvropi mnenje, da so manj vredno pleme, in šele rusko-japonska vojna je povzročila v tej smeri znaten preobrat, morda ustvarila celo ekstreiuen nazor. Kvropa, •ki je do tedaj prezirala Japonce, se naenkrat boji "rumene ne va rti ost i". To so v prvi vrsti države, ki imajo svoje kolonije v sosedstvu Japonske.
Kar pa zbuja presenečenje, je dejstvo, kak«» lahko in hitro so si Japonci osvojili evropsko kulturo. D«» sedaj vidimo sicer za Japonce zgolj ugo« I ne |m>sle«liee te osvojitve; toda na vprašanje, ali ne povzroče večje kulturne potrebe tudi pomnožit ve ško«lljivih vplivov, ni mogoče danes «lati mlgovora.
Ratzel se je zanimal že v iHMih letih za vprašanje, kakšen vjiliv Im imela evropska kultura na duševni razvoj črnega plemena. Statistika duševnih bolezni pri črncih Severne Amerike priča o pogubnem vplivu. Na miljon črncev odpade duševno bolnih: leta 1850: 16», leta IHM; 175, potem, po emancipaciji črncev (leta	leta
1*70: :i(i7, leta 1MHO; P12, leta 1X90: !>Ht»; te in še «•ela vrsta drugih številk pričajo, «la se slavij«» ua «Inševne sile ameriškega črnca prevelike in pretežke zahteve že s tem «Ia so se sploh pripustili k svobodni tekmi z duševnim razvojem helokožcev.
O črnem plemenu prevladuje sploh skeptičen nazor. Črnci so se izobraževali in so ostali izobraženi sanui v stiku z evropsko kulturo; brez tega stika j«* razvoj bodisi nehal, ali pa mu je sledil«» celo nazadovanje. Žalosten dokaz za to je a-friška država črncev Liberia in otok Haiti. V duševnem razvoju črncev zbuja pozornost sle«leča okolnost : «Ia namreč v otroški dobi črnec pred-njači helokožcu y nadarjenosti in inteligenci, t«xla k«» spolno. dozori, neha duševni razvoj . Vzrok t«*ga vidijo nekateri v nenavadni rnesenosti črno-kožea. Pasivnost energije, vztrajnost in potrpežljivost s«» lastnosti, ki takorekoč določajo črno-kož«-a le za sužnja. Vs«> čast moramo sicer priznati «lelu, ki s«» ga izvršili črnci od svoje emancipacije sem ; danes imajo že celo vrsto učenjakov, umetnikov, politikov it<!.. tak«» da končno lahko govorilno celo <» lastni kulturi črncev. To«la z«li se, da vse t«» ne opravičuje velikih nad v bodočnost..— — Tudi v Kvropi je n. pr. splošno znatt Henry Tauner s svojo sliko: "The raising of Lazarus", ki jo je kupila francoska vlada za lueemburško galerijo. Ali pa : Oeorge \V. Williams, ki ie poznan s svojim delom "Historv of t he Negro Rare". T«»da kar zmorejo posamezniki. ne sinemo vzeti kot merilo za celo pleme.
|)a vpliva pridobljena inteligenca ua 1'iziog-uoinijo, je znano, in tako *e je tudi ustvarila med 10 miljoni črncev Severne Amerike neka aristo-kraeija s finejšo fiziognomijo. Lyell iu Qustrefra-ges sta zastopala mnenje, <la se je tip a mer. črncev znatno izpopolnil in približal evropskemu. Ž«-Noti je nasprotoval nazoru, tla bi se m<»gla lobanja in intelekt črncev tekom časa popolnoma ze-načiti z onima helokožcev. Kar se tiče inteligence iu telesnega razvoja ameriških črncev moramo seveda priznati, da je nastalo izboljšanje, ako primerjamo te črnce z njihovimi rojaki v Afriki; toda toliko je danes dognano, da se v teku stoletij, odkar žive črnci v Ameriki, posebnosti njihovega plemena v celoti niso spremenile.
Vprašanje črncev seveda za Kvropo ni ne|H>-sreilne važnosti, zato pa postaja za Ameriko dan za dnem bolj pereče.
Ilazuu vprašanja črnokožcev imajo danes Ze-dinjene države še drug problem: t. j. indijanski*. Leta 19(15 je bilo naštetih v Zedinjenih državah približno 2611,(MM) Indijancev, to«la z«li s«*, «Ia jih je približno tretjina več, kajti ¡h» sporočilu francoskega raziskovalca V. Torhina so se prišt«>li mnogi Indijanci h kategoriji rojenih Amerikan-cev.
Mnogo Indijancev se je že vživelo v ameriški ku-lturni milje in uspeva v vseh mogočih strokah. Zastopani so v armadi, v literaturi, v umetnosti. to«|a večina s«» je posvetila polje<|e|stvu; indijanskih naselbin se je naštelo leta 1ÍI10 približno l!b-010. Zato se pa godi slabo onim rodovom, ki se do sedaj niso odrekli hvo ji iti starim življenskim na vudom. Iz starfh junakov so post h I i beravi, iu «la ni ameriške vla«le, ki jim o«l časa d«» časa daruje gotovo množino govedi in žita. bi poginili gladu •
V podobnih razmerah ž.iye Indijanci ostalih držav; nekdaj vladarje bogatih pokrajin, jih dana* trj>e le |h» milosti. — obsojeni so v počasno izumiranje. Kvropska kultura j«- dovršila tu strašno «lelo.
In kako visok razvoj in kako veliko bogastvo kulture uain odkrivajo danes stari indijanski spomeniki; n. pr. peruanska kultura, ki sega baje nazaj do sedmega tisočletja pred Kristotn*! V do bi, ko je za nas Kvropa še zavita v skrivnosten inruk, se je na visočini Andov že nemoteno razvijal visoka kultura. Kako neskončno niže so stali oni španski zmagovalci, ki so v svoji nizkotno-sti uničili ondotno civilizacijo. Nimamo še.zadostnih izkušenj iu številk, «Ia bi videli, kak«» vpliva rianeA evropska kultura na civilizujoče se Imlijan-«•e, verao le, kak«» je vplivala na nje v minulih dohah.
(iotovo ni go| slučaj, «Ia s«- ha* Angleška zanima za plemensko vprašanj«', kajti s svojimi ko-lonijami v vseh «lelih sveta je pri njem največ interesiraua. Najbolestnejša točka je južna Afri-
ka, kjer «livja že nekolik«» let sem plemenski boj, ik ne ne razvija navno najilgodiieej za Angleže. Nesrečna bursk«»-angl«-ška - vojna je «Mlkrila mnogo slahili strani na<lvlade lalokožcev iu ravno v tem času se je zavel nepričakovan razvoj eiuanci-pacijskih teženj južnoafriških domačinov. Angleže je torej precej nemilo spravilo iz njih gotovosti. tla se črno pleme v stiku s kulturo povsod umika. V prvi vrsti imenujem Zule, kot glavne pre«!-stavitelje velike skupine roda "Bantov" ,ki so po s«»glasni sodbi antr«»p«»l<»ških in etnografskih raziskovalcev najbolj razvit narod črnokoztev, ki presega s svojo inteligenco vse ostale. Zdi se, da jim je določena v bodočnosti velika vloga. Kvrop-ska kolonizacija ni škodovala tem rodovom v taki iiM'ri, kakor Hotentotom in,njim sorodnim rodo-voni, nasprotno so si znali od civilizacije marsikaj prisvojiti in porabiti v svojo korist. Zmernost, nezaiipnost iu previdnost so jih ubranile škodljivih vplivov, ki jih prinaša s sein»j kultura. V njihovih vrstah je nastalo g«*slo: "Afrika črnokož-ceni.' in središče tega gibanja tvorijo misijonarske šole. ki m» si jih postavili sami.
Pod vpliv«»m križanja je nastala tu posebna vrsta prebivalstva, tak«» zvani "Afrikander", ki s«» prisegli na geslo: "Afcika Afrikaneem." Njih cilj je popolna samostojnost in odtrgan je od Bri-tauije. Na tisoče indijskih, malajskih, kitajskih iu japonskdi delavcev,.in nekolik«! tisoč ruskih Židov. izgnanih za časa revolucije iz domovine, povečuje v veliki meri ta kaos. •
Angležem, ki so trudijo ustvariti v Srednji in Južni Afriki «-notno pr«»viuco, s«» »eveda protivi vsaka zahteva, po p«»litični samostojnosti iu vsled tega tudi n«- priznavaj«» posebne "afrikan»ke narodnosti." Tako j«- prinesla "Times" že leta 1HÍIH od vlade iiispiriran članek iz. peresa \V. (Jreswel-la, ki pravi, «Ia "Afrikandrov" sploh ni. da je to i me le ¿aničljiva označba barva nega prebivalstva. Po burski vojni so poslali lorda Miltner ja, «Iu napravi r»-d v okupirani pokrajini* posrečilo s«> mu j«- pomiriti Bure iu si zagotoviti njihovo podporo v bodočem boju proti "črni nevarnosti''. Buri so vedeli, da je to tudi v njihovem interesu - belo-" kož«-i so se morali strniti v vrsto proti skupnemu sovražniku. Da j«- situacija v resnici resna, «loka-zuj«-' obisk «Iržavnega tajnika nemškega kolonij-sk«*ga urada Dernburga v Angliji. Na banketu. , ki »o ga priredili v Londonu njemu na čast. in ki so se ga u«l«*ležili najvišji politični kr«»gi. je apeliral Der.nburg ua solidarno postopanje Angležev in Nemcev v Južni Afriki in opozarjal. «Ia je treba t«- solidarnosti v injvišji meri tudi proti črno-kožcem, ki ue delajo danes uikake razlike med posameznimi narodnostmi, iu ki vi«lijo v helokoz-eih le vladajoče pleni«', (iotovo značilen govor za južnoafriški' razmere.
(Kon«-«* pi ihodnjič.)
Vzgoja proletarskih otrok.
Cele knjige, stoti nit članov po časnikih n«»si gorenjemu prab/bne naslove. Kdor bi smatral vprašanj« otroške ali človeške vzgoje za konkreten poj m, I * i ob vsem tem skoraj nehote vzliknil: no, tega j«' pa /.«• dovolj, zakaj otroci prihajajo in so vedno h- otroci, torej bi bila ta "veda" že «lavno lahko osimvana na določena stalna pravila, po katerih se vzgajaj mladina.
Seveda bo tako vzkliknil ie tisti, 'ki ne ve, kaj je človek, ki ne ve. da se bistvo človečanstva spreminja iu i .izvija in «la je vsak človek samosvoja osebnost p«» svojih snovih in tudi po svojih psihičnih sestavinah m svojstvih. Z dmgimi besedami bi t«» povedali: da je vsak človek drugačen m da tudi vsak potrebuje drugačne vzgoje in le vsak imsamezcu človek, marveč tudi vsak novi ro«l Osebnost oziroma individualiteta posameznikov kakor tmli «dih rodov in bodočih za -r«»«l«»v se spreminja, in t«» spreminjanje in dispozi-eijo j«» treba vpoštevati pri vzgoji.
Kaj j«- vzgoja? Vzgoja je vplivanje «>draslib na mlade/. p«» «hiločeiietn načrtu. Tako bi na-vndno oilgovorili. če mislimo dana-šnjo šolsko vzgojo. Vprašanje pa nastane, če je to za«b»*t-no za primere vzgoje? Ali so otroci testo, iz katerega se da napraviti, kar hočemo, ali je otrok
nepopisan list. ki nanj napišemo, kar' hočemo! Vsak oče in vsaka mati ve «lomala, «la,ni vse tako enostavno in «la ima otr«»k že pri rojstvu mnogo kali «»zironia «lispozieij za to. kar bo, rz njega.
Knako kakor podedujejo otroci po starših lice it«!., enako p«>de«lnjejo še mnog«» «Irugih sv«»j-stev; razum, temperament, razposajenost itd. Ni je vzgoje, ki bi utegnila iz. malo nadarjenega n-troka ustvariti duševnega velikana. Znano nam je tmli, «la otroci podedujejo po starših b«»lezni, da s«» «»troci pijancev navadno slabotni duševno in telesno. V prvi vrsti je torej potrebno, «la se vsi tisti, ki hočejo postati starši ali so že. zave-«lajo tega in so čim vestnejši v tem pogledu.
Delavstvo iina vse drugačne njirav.stvene ideale nego meščanstvo dandanes. Onemu je i-«bal družba, ne več posameznik. Zahteva njegove razredne morale je: socialni čut, solidarnost! Mi vprašamo: Kakšne ljudi potrebuje družba, ki jo zahtevamo* Kakšne ljudi potrebujem«» za svoj boj.' Potrebujemo ljudi z jasnim, logmhim, razred noža vedli i m mišljenjem in socialnim «Mitom. Take ljudi vzgajati j«* naloga soei-afbtične vzgoje.
. Prva vzgojitelji« a j«' mati. njena naloga je, «la «»trnka v temu smislu navaja, zakaj premno-
go prilike ima <»h odgovarjanju na vsa mnoga vprašanja otroška. Starosti primerne, resnične <»<1-govore naj «laje radovednemu otroku,da bo, do «»«l raste, že poznal resnico in laž, da se mu ne bo treba šele mučiti in premagovati, preden se otrese vseh «tarih vraž in bajk in predsodkov. Sola sama ne more vcepiti otrokom zdravega naziranja če nima domu podpore. Današnja šola ne vzgaja otrok k pravemu in naravnemu mišljenju. (Ilavnu krivda temu je verski pouk, ker tako v starih zgodbah kakor tudi v krščanskem nauku pojvarja naravno razmerje. Nobenega naravnega zak«»na ne priznava brez čudeža in vrhute-ga še neverjetno zavija zdravo logiko. *
Sto in sto zgle«lov imamo iz narave, ki jih u-tegneiuo povedati otrokom; preprosti zgle«li morajo bili, «la jih razumejo. Otrok začne ljubiti naravo in jo razumevali. Kadar so otroci že večji. nuj jjm pripoveduje mati namesto grozovitih pov4>stie o roparjih rajši o preganjanju in trpljenju delavcev in o navdušenosti naših prvobori-teljev, o njih trpljenju, o bojih za svobodo in o revolucijah in sicer tako, «la razumevajo pomen in namen teh ipojavov in bojev.
To je dflo. Tak«) naj vzgajajo starši svoj»-otroke, ne pa jim pripovedujejo, češ «la "naj bo-
VOTUESJVA VOVEST.
Spisal Podlimbarski.
Temu prepiru j«' z modro besedo naredil konec Marfan, rekoč, «la se pri vojakih ne ga«le za ostanki- v skb'di, ampak za "naše davke". Ta na me k ua davke je provzročil «lolg pogovor o davkih in «► državni in «leželni upravi. Ob njem se j«' Tone preveril, «la se mnogočesa nista «lotni-slila Likurg in Solon, ko sta krpala sv«>je zakone. Tone je z. najuinnejšiini očmi gle«lal v pošteno družbo in kolikor mogoče spajal tok svojih misli s poinenkom pivskih bratcev; po drugi strani pa je moral imeti nekoliko pozornosti tudi za mater Hmoletovo, ki j«- sed«-Ui p«»leg nj«'ga in mu to in ono povedala.
Tem poinenkom j«» naredil konec nekak šum v veži. Pivci so dvignili obraze in poslušali. Za-škrtala so in se zaprla oddaljena stranska vrata, zaslišalo se je tavanje po veži, sunek v nekaj votlega jliks«'!!« ga, tipanje p«» vratih in pritajeno žensk«) hinikanjc.
"Naši punci sta!" je «lejala Smoletova in šla odpirat vrata.
Tone se je popravil na stolu in vtaknil de-snico za telovnik, pod katerim mu je silno zabi-
lo srce.
•J^K
V.
A y bi jih. česa sta se spomnili! Prav tako! To s«- spoilohj «laues!" je dejal Suu»le, «uljemaje
deklicama krožnika ■ prinesli sta vsaka po zvrhanem krožniku velikonočnega kolača.
"Saj s«'in jima jaz naročila poprej, pa si tako «lolgo nista upali. Zijaj pa le p«»se«lita nekoliko pri nas' Keksi je Smoletova sedla k mizi, ki je stala precej pri vratih, menda za berače in druge sramežljive ljudi. Deklici »ta se namestili ob njej. Rezika ,jc se«lla kraj tete, kateri je položila roko na ramo. Brezskrbno so se smejala njena ustna, svetli' oči so zvedavo za bežale po sobi, kakor bi jih vse zanimalo, kakor bi jim bilo vse novo in čudno. I stavile so sv na Tonetu in nlečica je sramežljivo vzpihnila na njenem licu
Odkod ta smelost! mislil si je Tone. Take Re-•« • i t ■ zik«- še nikdar vulel ni: zrasla j»- in iz pohlevne
cvetice se je razvila v bujno rožo. Poglobil je
svoje oko |)«hI njenim žarnim |k»gledom in čudno
iu prijetno mu je bilo tia ariHi iu sam ni videl, kaj
se godi ž njim. Kmetje so nategnili vratove in
pogledali na «leklie«», hoteč razbrati, kakšna je
sedaj; no, kakor bi bili zadeli ob bleščeče solnce.
odtegnili so precej o<"-i in jih vprli v svoje nošo-
grejke. Poloniea j«' stopila pred sestrieno. «la
hi jo prikrila zvedavim oceni.
Navzočnost ženstva je p<»vzročilu pri pivcih molčanje. Blažen mir se je razgrnil po sobi, kjer je še malo poprej hihrul smeh in razgovor. Ta-
ko se^za časa kratkih noči stemni včasi nebo, bobni grmu. udarja strela, prolivno lij«* «lež in že p«--selÇ/na legava v okna borne ktnetske hiše: pa še prMno je preplašeni kmet pri vžgani Uiči ikIiiio- -lil molitev za odvrnitev hude ure, je potegnila nevihta že za daljnje gore, in lep prizor s«- pii-kaže skrbnemu očancu, stopivšemu na prag «lo-mače hiše: razpenja se nad prijaznimi gorami sinje nebo južne noči. luna se smehlja na nebo sklonu, za krajem blišči večernica in'miglja š«* kakšna «Iruga mična zvezda.
V tem ko so kmetje molčali in b«»lj srčno ali srurneftljivo segali po kolaču, se je razvilo v gruči za vrati nežno, pretrgano šepetanje. Rezika j«' privlekla iz ¿epa kot potice in jo dala t^ti. Cmna krčmariea je začutila potrebo, vseobče strmanjc nadomestiti z nečim in izliti svoja čutila v besede, ki bi njej sami «bile utehe in bi sprijaznile z no viin pojavom pivec in hi ugajale «lekliesma.
"Obe sta naši," je govorila na vseznanje. "obe sta zrasli pod naš«) streho, obe imamo enako ra«li. Ta je bila po Svecniej stara sedemnajst let (Smoletova je popravila svoji hčerki šop«-k las. ki ji je ušel ua lice, nazaj za uho), ta jih ho pa t^m o svetem Mihrlju devetnajst (Smoletova je pogla-«lila Reziko po glavi iu Ji> pritegnila še bliže k svoji ratni). Poldrugo leto sta narazen. Obe sta pridni, uboga pa še raje ta iz. m»'sta imgo naša l^metaka/'
Rezika je po tna«'je z licem in nosom povela po tetini rami v zahvalo izkazanega odlikovanja Poloniea je sklonila glavo k sestrični. češ: ne z.»
do njih otroci kaj boljšega, rie pa «lelavci. Ce-st«» žrtvujejo v«like žrtve v take namene iu prav starši, so krivi, če se potem otroci sramujejo stur-šev «lelav«'ev iu st- priklopijo delavstvu sovražnim razredom iu strankam. Otroke moramo vzgo-jati k raz.tjeiiozavcdneniu mišljenju, potem bodo šele znali varovati svojo delavsko čast in se tudi borili za delavske, pravice.	. •
NuNpr« tujki in tudi sodrugi bodo |)rip«>mi-njali tukaj: "Otr«»k<»m soeialist ični program t Ne! Tako zastrupljati otrok pa že nočem«»!" Na to odgovarjamo: "Socializem ni p«ilitični program marveč svetovn«» uaz.it anje! To svetovno iiaziranje je tako jasno in znanstveno utemeljeno «la bi ga morali k«»t dragocenost privzgojiti p«»t«»in<'em."
Mi verujemo v razvoj, razvoju primerna mora biti vzgoja naših <»tr«»k. Name,to da skušamo otroke vzgajati v tistih duševnih in telesnih suženskih sinen-h kak«>r so uas vzgajali, dajmo se ojunačiti pa se dvignitno in zahtevajmo za svoje otrok«- več moderne-vzgoje, zahtevajmo za otrok«' privzgojo novega svetovnega naziranja, ker hočemo naprej.
N'< 'odpustno gr«'si tisti nad človeškim zaro-«l«»m. ki tlači otroke v črno praznoverje.
vidam ti t«»lik«' ljubezni! - iu materi je pošepni-la: "Ali jaz pa ne ubogam? —
"Včasi tmli katero preslišiš; posebno pa vodo neraila nosiš in tam po zimi te nikakor nisem mogla pripraviti, da hi poskusila presti."
Vedno tisto veste, da nočem presti," je jek-nila Poloniea. ' Kdo pa /«laj prede? Vse plete kite, kar j«- dosti prijetnejše. Vi me pa tudi niste uslišali, ko sem vas prosila, da mi kupite na semnju o svetem Matiju za kočomajko križasto, kakor jo ima Martanova Rozara; in obljubili ste rni jo . . . ^te rekli, kadar boste prodali teličke ..." Iu neka uežnožalna senca, tista, ki je bila izražena v naglasu njenih besed. j«> legla ua njeno gladko, okroglo lice.
Ti in pa tvoji-telički!'* ji je [»«»grozila Rezika in j<» lahno uščipnila v laket p«»«| rokavcem.
I ol6ni«-a se je naklonila k sestrični in obe sta se smejali «»«I duše.
"Oj. otroci ste otroci in s takimi so vedno nadlog»»- Kar vi«lit«', vse l»i riuli, tega pa ne ve-ste, kako težko se kupuje,'' je vzdihnila Smoletova.
•laz pa že nisem več otrok, teta!" je Rezika pošepetala Smoletovi za turno in pogledala na Toneta.
• "Kaj pa si.' Naš «itrok si, P«»loni«'a j«» pa š«' večji otrok. Obe sta š«» nedolelni mlailenki; pa tudi za vaju kolo časa ni zavrto, tudi vama se nabere l«'t kakor otroku jagod na mavrn, «la sami ne bosta vedeli kdaj ni kako."
^ I bilje prihodnjič.)
A UV KR T JS K M K NT
liki razdalji. Iskali Hin« svečenika, «I* (rubljetia bojna lati
Avstr, Slovensko
UlUM<U«M< M. i«DU«tl |l ML

Bol, Poti, Društvc
InktrporviM M. fcbnft • IWS « arla »I lUaia.
nj ui t Medtem
«1i.l.i.ri. |U
"Bluorher'
J
Sedež: Frontenac, h ans.
(»LAVNI URADNIKI :
Predsednik: MAUTIN OHKKÄAN, lb.x 7L\ K. Mineral, Kan«. 1'odpieds: JOHN UOKSKK, lh»x 17ü, Radloy, Kuna. Tajnik: .It MIN (KRN K, I Sox 4. lircc^y Hill, Mulberry, Kuus. blagajnik : I« K ANK SVA IM'Il \ Box 245, Mulberry, Kau«. Zapisnikar; LOI'IS IfKKZNIKAR, L. Box ;w, Frontenac, Ivans.
NADZORNIKI: PONUKAC .11 lišli, rtox 207, Kadley, Kan«. MARTIN Koc.MAN, Hox 482, Frontenac, Kana. ANTON KOT/MAN, Frontenac, Kana.
roitOTNÎ ODBOR: .losiI' SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. 1 RANK SÏTCIN, Hox 22<i, Jenny Lind, Ark. MATIJA Š KT I NA, Box £1, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM IIÜOMKK, llox Im, Frorttcnae, Kans. ANTON KOT/MAN, Box Ml, Frontpac, Kans. Sprejemna pristojbina od K». do 4.» leta znaša .+ 1.50. Vsi dopisi s«' naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatvc pa gl. blagajniku.
ZRAČNO VOJSKOVANJE.
bili odeti, Izprevod se jt» bližal bolj
Starodavno človeško hrepenenje je(in bolj. Od vseh strani so hiteli ljudje izpolnjeno. Bitje brez kril, od prirodc naproti; vsi ho hiteli pomagat. Krsti za kretanje v višavah slabše obdarje-|so nesli visoko v /.raku, na oporah, no, kakor muha, /.na letati. In svojo potivajočih na ramah mož. Vsak, kdor veliko pridobitev izrablja, kakor da se jini je prišel na ulici naproti, jc za-razunic tesamo o!» 1 bi pri najkultur- menjal, kakor po nemem dogovoru.
nejsem bitju, za uspešnejši umor. Clo veška tragedija m jc osvojila zrak.
In resnične so tragedijo, ki se odi-
enega izmel noaačev, ki se je umeknil tudi v«djno, da se vrne nato k svojemu delu ali pa nadaljuje prekinjeno pot. Tako
naglo in točno se je vršila menjava, zagovarja na sodnji «lan prcd l>ogoru.
jsy poslovimo od njega, pu iu«» videli,
da se je vrnil sam h gomili. Tam jc . *tat vzravnan visoko kaRor kip; beta obveza na njegovem čelu se je Idesra-j la proti večernemu nebu. Molil je po-'luglasno; ve« krat st»m lahko ru »ločil I besedo "Fatima", Noben i»rav$ v žlaht-jnih potezah, ki so s» zdele kakor ulite iz. brona, ni pričal o čuvstvih, ki aP ihtela prej ko ne v njegovefh srcu. ■ Ko je končat, nas je opazil zopet. "MiniUikje, zdaj spi," je dejal, položil roko na lice iu pokazal na grob, kakor |f,.r , j v pojasnilo svojim besedam. In «>d».cl j je počasi, ne da bi se ozrl.., M«»ha-nicdance ne žaluje nad svojimi groin) v i kakor ini; zanj je grob . amo vhod v izveličanje in blaženost. Surnni za-padtijak, ki je izumil smeh, a čigar Uluiha božja je žalovanje, pravi: "Prah si, in v prah se povrneš", Resni, mrkli orientalec, v cigar ve ¡«lem raju čakajo ognjevite krasot ice med /.uborecuni vodometi, ¡nt govori: "I/. Allaha h izišel, vanj *e povrneš". Ko sem drugi dan povedal Ka.šidu svoj I doživljaj na Kjubskem pokopališču, j« I dejal: "Ze dejst vo, da ti' ni nihče nad Negoval, marveč ho te ¡prejeli celo do-| brohotnO in si smel gledati |togreb oil blizu, je z.elo nenavadno, zakaj Mos- ( ^.j lim nima rad, da opazuje kristjan nji gove verske obrede. Nam je pri srcu, kakor da bi njegovi radovednosti • manjkalo simpatije. Še bolj pa se čudim, da ti jr 4«M'enik dovolil ostati, j ko se je |m> odhodu ostalih vrnil h grobu in opravljal tisto, kar imenuješ ti njegovo molitev. Kar jc govoril takrat, ne sme'slišati nobeno človeško uho, niti ne uho pravoverniku. Beseda "Fatima", ki si jo slišal, je bila ime pokojnice. Ni pa molil, marveč govoril je njej, ki je klical njeno ime. in ji dajal dobre svete, kako naj se
/apiiičeno mesto.
V Northhrook Society je predaval apitan Charles Kollcston o velikem uznoindijskem mestu Vijianagar, ka-i i«' na svojih potovanjih po širnih dekhunskih. planjavah ogledal. Kapitan v svojem zanimivem preda-1 vanju omenja, da je mesto brez vsakega » love k« ga bilja, «la skačejo ako-1 /.i vratu m okna mestnih palač iiinu-goštevilnc opice. To mesto je bila nekdaj t «dira indijskega cesarstva, ki j« oIIk« galo piibli/.no dve'tretjini sedanjega angleško indijskega pose-Utva. Ncl daj 1«' bilo mesto, zabavišče in sred išče velikega prometa; bilo jc nekako središče hin-idoalanskh učenjakov in toliko zakladov jc bito v njegovem ozidju nakopi-! cen ¡h, «la c prva ne hi niti verjelo porot':lom domačim» ko ne bi mesto dmknli mnogoštevilni evropski raz-Mcd temi je bil tudi neki italijar ki učenjak z imenom Barthan-na, K i# je'okrog leta 1003 opisal to mc-■>to |;nf jako vabljiv >. Mesto je imelo kra no lego m slikovito okolico; podiu »j< milo, de/.eja polna bogatih zakladov z obširno trgovino — pravi
t in anglešlTe ladje gorko. Abesinija je mnogo večja kot '	Nemčija; ¡»osamezne okraje vlatlajo
torpadovke "rasi", t. j. ccn. namestniki. Prideluje >e mnogo kave. Podnebje je zelo različno; ponekod imajo tropično vročino n tudi hladno ozemlje. Rastlinstvo je '.uto zelo bogato, takisto živalstvo. Tam žive levi, panterji, cebre, anti-'ope, žirafe, sloni, nosorogi, krokodili, ■••ji i. dr. Po veri »o koptični kristjani in imajo tudi sumo¿tane. S polje-lelstvom in živinorejo. se bavijo le evnejši sloji. V planinskem Habešu •»o pokrite gore, visoke skoraj kot M(»ntblanc, z večnim snegom, na jugu pa se siri peščena puščava.
avile.
SO angles!;
svoje uničevalno delo. se je nuguil 1111 stran, se
no prevrnil in izginil v vrtincu. -1 a a i If tka križarka in torpedni
ho rešili, kar se je dalo.
Zadružništvo v Nnmi>i.
Nemška statistika za zadružništvo izkazuje luni 2N,1 II zadrug s 4,579,-710 člani. Zadruge osnovane po Schultze-Delitschevih načelih so do« volili' lani 3,698,00»,000 kredita, konto mesto sveto cem leta so imele ¡/.porojenih 1,119,* 000,000 m. Poleg 295,000,000 mark
ČUDEŽ NA LEDU.
Na zimskih izprehodih vas včasih '.anese pot v okolico mesta, kjer naj-lete kakšno zamrznjeno mlako, močvirje, ribnik. Postojte trenutek in ai .glejte led! Pod gladko, prozorno ledeno gladino vidite male, srebrnim novcem podobne oblike, drugo vrh druge. Tu večje, tam manjša — in ce opazujete dalje časa, boste videli, kako se porajajo pred očmi nove in n ..e oblike, prihajajoče ii dna imrz-¡e ra močvirja v podobi malih mehurčkov. Ker je voda zmrznjena, ne morejo dalje ter se ustavijo pod ledom. "Aha," si mislite, "to mora hiti ¡»Itn." In uganili ste. Pojdite par ko* rakov dalje, oglejte si ledeno skorjo na raznih krajih. Naenkrat ste zapazili na ledu odprtino. Če položite roko na njo, čutite prihajati iz vode nekaj gorkega. In poraja se vam nova mi-sel: ta plin, ki prihaja iz dna vode, mora biti tako gorak, da na dotičnem mestu skopni sneg. — Zdaj pojdite
lastnega premoženja so poslovale z	nazaj ter se ustavite tam, kjer ste
1,0(16,000,000 markami tujega «le-	pod ledom zapazili največ mehurčkov,
narja, Kmečke zadruge vštevši raj-	Pre«lrite na dotičnem mestu ledeno
fajznovske, so izkazale letni promet	skorjo ter se urno približajte z gorečo
.'{,052,000,000 m. 1,065,000,000 mark	, vžigalico. Od osupnjenja boste skočili
ptujega «lenarja, lastnih vlog 1,526,-	korak nazaj, kajti nekaj čudnega se
000,000 m. Kreditov so dovolile 794,-	jc pojavilo pred vašimi očmi. Plin se
000,000 mark. Zadruge članice "Dr-	je užgal in celo ped visoko stoji nje-
žavne zveze" ao nakupile za 101,000,-	gov plamen. Ta poizkus ponovite zdaj
000 mark blaga, prodale pa za 50,-	še nn tem in onem mestu močvirja in
1100,000 mark kmečkih izdelkov. M le-	kmalu imate pred sabo gorečo ledeno
karske zadruge so dobavile 21,368,380	gladino. — Odkod ta plin, kako se
hI. mleka.
zeinsl.i raj. Socialno življenje je bilo	—-
a : ku kalim»', ker so obstajale po Gostilniški uslužbenci proti napitnini.
grava jo -cdaj v .lačnih višavah. An- da -e je zdelo, kakor bi plavala ki ta Ti to pa, «la o vzeli tiuplo p-ed
gle.ski časopisi pripovedujejo med drugim sledečo zgodbo iz letalskih bojev.
Neki poročnik, ki t«' je dvignil z letalom, katero je vodi! .narednik, je imel nalogo »z. lediti skrito nemško baterijo, ki je delala angleškim in fran-
V zraku. Izprcvod sc jc pomikal v grehom iz krsto, je amo d.okas sm«*ri Odrinskih vrat; bilo Je očitno, je rodbina ranjke \t; najrevnejših
poda slo-
da gre na velike mrtvaške njive pri jev, ki e morajo zadovoljiti večinoma Fjubv; Skočili smo v kočijo in se s tem, «la, vzamejo .kr>to \ naj» m Mno peljali za njimi. Z isto bežno naglico g<> jc v Stamhulu kr t, v katerih so kakor prej je Zdrknil izprcvod sk«»/.i znosili na tisoče mrtvih k večnemu coskim pozicijam mnogo škode. Vodi- vrata in zavil na desno; tam se je počitku..."
telj acroplana. narednik, pripoveduje razdelil na dvoje, vsaka prosecija s	------
svojo krsto na čelu. Mi smo sledili na slepo odtlelku, ki je krenil na levo. Dočim je bilo udeležnikov izprva kakih petdeset, se je krčilo njih število, čim b«»lj smo sc oddaljevali o<l mesta;
!>oro' iiih í «>It*. Zenslvo je bil«, jako iz-obi ažen », zavzemalo je celo učitejska in ¡iri fesor • ka nu	K* pa so pri-
«Irli v deželo s.rvojimi krivimi saldja-!iii Mol .m« danci, j« bilo mesto in nje-gova okolica popolnoma opustošena. K, i ;e ti Rla po nustnih templjih in svetiščih .11 jih onečastila. l><»macini *<t bili ¡rdn«» uverjeni, da visi na«l me-sti in n./je ; iokletstvo in ti Umoma so ; »I»u«v.iu svoje nekdanje domove. •
O EKSPLOZIJAH IN VEŠAH.
"(iesellschaft fuer soziale Reform" na Nemškem zelo živahno propagira varstvo gostilniških uslužbencev. Organizacija gostilniških uslužbencev na Nemškem je poslala vsem pristojnim oblastim vlade, parlamenta in drugim prošnjo, da se naj oddajo kolo«lvorske restavracije najemnikom, ki s»> obvežejo, plačevati gotovo plačo osobju. ki je bilo doslej navezano samo na napitnino od gostov. Vloga se sklicuje na neprestano vedno večje nadlegovanje občinstva z zahtevanjem napit-Al.o letajo po prostoru razprašeni nine po gostilnah ter pravi: "Občin-lci kak nc gorljive tvarine, ki so
o poletu tole: "Ko mt»-dospeli nad nemške pozicije, so nas ti pričeli obstreljevati s srapneli. Dv ignili smo se više in sinu opazili namesto ene tri nemške baterije. Poročnik 1 jih jc
POMORSKO KLANJF..
L<»ndonske "Tino <" <• objavile po bitki, v kateri je bila pot(»p|je'na nemška ladja lUuecher, idei.ee«> črtico, pi»-
zaznamoval ter mi velel, ker sva,vojb ñaza.lnje je ostalo jedva še kakih	Pripovedovanju nenn l ih mof
Yialogo dovršila, da naj krenem nazaj. Obrnil em ^tr«»j, toda komaj sva pre letela ka k.r r.no korakov, so pričeli okrog naju frčati šnipneli huje kot prej. (iost tlim naju jc zavijal v oblake, tako, da ni bilo možno videti 20 metrov daleč. Skušala sva priti iz tega peklenskega ognja, a šrapneli, dobro merjeni, -<> eksplodirali z vso silo nad najinima glavama. F.n trenotek sem mislil, «la mi je razpočila glava. Obenem sem se čutil naenkrat slabega, nato pa je naenkrat padla taka megla, da sem sedel pri stroju kakor v noči. Kljub slabo ti in bolečinam *m obdržal stroj v isti v isini. Krogle so sedaj frčale bolj |»orcdkoma. Ker se poročnik ni nič «»glasil, sem v pra al. če je zdrav, a nisem dobil odgovora. Ker sem mi>lil, da me morda ni slišal, sem se obrnil in ponovi! vprašanje. Pri tem sem o«lprl oči, a nisem zopet dobil nobenega odgovara in noč je bila povsod «»kr«»g mene, da nisem prav nič videl. Menil sem, da *-em naenkrat čisto sam na str«»ju. da je bil poročnik zadet in «la je padel na zemljo.
dvajset oseb. Kot zadnja sta šla dva molla roko v roki. Prvi je bil viso-k os t a.s;i junaška postava odkritih in žlahtnih potez; nosil je rjavo dolgo
na rje v :
Točno ol» 0. dopoli i e po neti»* l4< »n času se je pričela bitka. Ko ••» angle ške ladje pričele streljati, so bile 15
uknjo s kapuco, ki mu je visela nizko,,,ü 1kilometrov oddaljene. Str« li mo
na hrbet. Drugi je bil majhen starček v dopetnem kaftanu od bele, z rožnimi kitami vezene bombaževi ne. Zdel se je reven in potrt in je poVešal glavo z razbrazdanim, gladko obritim
padali pred kri/arko v vodo, v sled če /.rt vam i. /e ^am senčni prah je zmo-sar i«» se neprenehoma dvigali kakor žen jako s i I n i h eksplozij; istotako pozna ak -trašni učinek vnetja ru«l-I ' uih plinov, ki <» v'svojem bistvu .me i nice ogljeioiga vodika. Tudi maj-ii;it. n■ nomine ugljenega jirahu, ki pla-
<tvo popolnoma upravičeno misli, <la
pravilno pomešali :; zrakom ali pa je dolžnost delodajalca plačevati pri-luali v cblač.ck, s«' -- vsled obilice merno svoje o obje, kar naj se ne pre-ki-ik-. v so. ednjih zračnih plasteh — pušča dobrohotnosti občinstva. Nikdo prav lahko vnamejo t. j. posamezni ne «laje v trgovini napitnine trgovske-• Irohni delci gorljive snovi zgore za- mu nastavljencu. Njegova plača je že poredontu taksno Idazno hitrostjo, vračunana v ceni prodanega blaga", «la e ve /,r;ik na «»koli --dno razširi, priložena statistika dokazuje, da mola dogooek j«' vcasi popolnoma enak rajo gostilniški nastavljenci delati po-ra/.strell»i, in veliko je lučajev, ko so prečno 16 ur na dan.
'«kun» eksplozije povzročile težke ka-	____-■ ■
t Irofe človeškimi in materijalnimi ^¿^ss^SSSSSSSSSSSSSSSS^SSSSSSSSSSS^^
imenuje in kako nastane? Omenil sem že, da se poraja najčešče v močvirjih, zato mu pravimo tudi močvirski plin,
znanstveno metan CH<, ki nastane iz razpadajočih organskih snovi, če zrak ne more v zadostni množini do njih.
Metan je.plin brez barvq in duha ter tvori, vmešan z zrakom, nevarni tre-knvi p!'n V nrerv*ojrol:op;h ie do«ti-1 v/rok strahovitim nesrečam, ker *e pri lu«'i u/ge in eksplodira. Mtiž. se sezona drsanja in sankanja, letos se nam obeta posebno mnogo ledu. K lor hoče svoje prijatelje in znance lepo unenaditi, ta ima letos mnogo prilike za to. Opozarjam, da se poiz-1 'i z močvirskim plinom posebno lepo •o•••■eč» o mraku. Poiščite čez dan žanr r i*>no mb.ko Vfer ste si zaznamovali mesta, v katerih se nahaja močvirski piin.fl znance,
ui.gite izhajajoči plin. Vse sc bo divilo čudežu na ledu.
/večer pripeljite tja.svoje predrite zaznamovana mesta
Naročajte se na "Čas" 2711 So. Millard ave. Chicago, 111.
gore visoki valovi. Ljudje, ki m» jih opazovali na krovu, so hiii prevzeti o«t teh velikanskih prizorov. Naenkrat j«?
obrazom Zdajci pa je zavila proce- okro* 100 metrov visok val pjcpl^vd sija s p«»ti in zavila v cipresn.1 «^evo- ^s krov.
o se bofjinbolj bližali ladji
ves. krov. # Streli
in ko je prvi zadel, je bila za Angleže daljava ugotovljona in ples e je L hk'» pričel. Sedaj so bih- grruiate '«do vilne in so prihajale s strahovitim tu ljenjem.' Napravile so takoj ? kodo. Klcktrične nay>ravc so bile vnictne »n prej; zdelo se je, kakor da je on tisti, na ladji je postalo temno. Pod kr«*vom ki vodi vse. l/.kušali smo priti bliže sta vladala strah in zmešnjava. Temu do njega, in takrat nas je zagleda), se je pridružilo še vpitje in hropenje Namesto da nas odpodi, nam je po- ranjenih, ki je postajalo vedno '»trn. mignil bliže, z gesto, vredno kneza ali' nejše, čim več granat je udarilo na
red. Izprcvod se je ustavil, krsto so postavili na tla. Sneli in zvili so pisan«' rute, odprli pokrov in dvignili mrliča, zavitega v belo rjuho. K o«l-prtemu grobu, ki sc ir. dalje ni z«lel večji «»d odprtine vodnjaka, se je postavil stasiti molla, ki smo ga opazili
španjolskega berača. Postavil sem se polcir .ga, tako da sem gledal lahko naravnost v grob,- Stene in «Ino groba
Hal sem se, bil sem v vi.">ii.i 6000 cev- je bilo obloženo z velikimi laporjevi-
krov.
So le pozneje, ko e ni več streljalo na veliko razdaljo, so pričele udarjati krogle v stran ke stene križarko. Najprej se je zdelo, kak«»r da bi prihajale z neba;' prebile so krov in pri le co.lo v kurilnico. Zaloge premoga so se vžgale. ^ V strojnici' se je ra/počiln neka granata v olju in na moštvo se je vlil pravi d«/. m«»«lrih in zelenih v : nier, v kateri < m menil, da so moji truplo dol; grobokop ga jc prestregel' plamenov. Mornarji •• poskiili v
ljev na«l zemljo, in s<im mislil, «la je moja zadnja ura prišla. Ker sem pa še slišal grmenje sovražnih baterij pod seboj, se me je polastilo edina želja, vrniti >«■ k našim četam. (Irmenje
mi ploščami; iz globine se je slišal glas; bil je glas grobokopa, ki jc za-klical, da je z«laj vse pripravljeno. Nu «Inu gomile je bil razgrnil žolto slam-nico, kakršne pokrivajo o poletnem
dnu» nizpr « n po zraku, eksplo-l:,r*'. ::T" i:1'1 ij .apali, z neverjetno ¡1«' Obče znane so eksplozije svetilnega plina; manj pa je znano lajiku. • tr. izhlapi na bencin neprenehoma ¡11 .¡a o b mefnove pare 2f kast težje o«l ose<lnjega zraka. Taksne pare legajo torej k t!« m, in nihč" ne zasluti nji-hove navzočnosti. ChSjajo navadno t j»r« oihom sko/.i vrata in se zbirajo vedno nu.najglobljem me.stu.. Ob trajni rabi bencina si torej lahko pripeti eksplozija na mnogo globljem kraju, .nn» če o c plini prav zmešali z zra-aiiii. Za ek plozijo najugodnejša me-. . ai^•« j«- »' < d«» I', bencinove pare na ta lel zraka, ki ga potrebuje ben-111 7.a /oje vnetje jak<» mnogo. Kjer so se nabrali razstrcljivi plini ali oblaki, tm e jc strogo varovati vsa-
ke
tako majhne lučke ali iskre. Ze
topov me j«- plašilo in obrnil sem s t roí <asu t,a vs°h mošej. Zdaj so spustili
tovariši. Komaj sem |»lul kaki dve minuti v tej smeri, ko «e je oglasil |>«>-ročnik za menoj: "Više, više!" Mehanično sem ubogal, fn»j se jc nenadno dvignil, pri tem pa odtrgal na neki cerkvi kri/. Bil je torej fadnji trenotek. < «• bi bila pluta v isti smeri naprej, bi se bila zaletela v cerkveni zvonik in se ubila. Zahvalil sem se poročniku in se opravičil, ker nisem nič videl. Vprašal sem ga nato, « «• je ra-njen in «mi mi j«- odgovoril, «la p' ia-njen, in kakor meni, težki». Nattrtfii je še dal razna navodila glede smeri, nakar sva se spustila, k«» mi je t«» ukazal, na tla. Slišal nato nisem me več, viilel itak nisem nič, a začutil
z rokami in ga položil v grobu, kakor	najbolj skrite kotičke, t.»Ua povsod «>
treba, glavo naslonjeno na steno,	jih pregnali granatni drobei.' Smrt j
Slamnico sf> ogrnili mrtvi «»krop ram	imela bogato žetev. Strahovit^ zračni
in jo podložili s prstjo, di^ ne bi truplo	pritisk, ki je vladal v-led raz.-trelje-
zdrknilo iz svoje lege. Grobokop je odvezal mrtvi od pasa vezeno šarpo.
nih granat v zaprtih pro toi .h, strašno vplival na moštvo. Vrata
J«'
vrgel jo gor in zlezel nato sam i/, gro- bila dvignjena. Te. I a yelezmi vratu
ha. Nato so pokrili votlino s par ploščatimi kamni, in preden sta minili «Ive minuti, je bil nasut griček nad grobom. "To je bila moja sestra," je dejal visokorastli molla, obrnivši se proti nam, "in oni tamle jc njen mož," je dodal, kažoč na malega starčka v vezenem kaftanu. Ze smo h«»tcli oditi, on pa nam je zopet mignil z roko, da naj ostanemo. Počasi
so bila upognjena kakor »t*i vadne pločevine,
«•» 1/. na
sem, kako va do pela na zemljo. K«. J* preko groba in sedel tesn«. k so k stroju prihiteli tovai 1 u', . jim njegovemu.zglavju, obračaje lice pro-
ti Meki, kakor pokojnica. Vsi drugi o pocenili po njegovem zgledu fhed
je nudil tra en prizor. Voditelj aCro-plana, narednik, ic bil slep, «lep za
'vedno, poleg bi ciega m<»ža z mrtvimi cipresami in nagrobnimi kamni; tinli očmi pa j«- slonelo truplo poročnika.
ki je par trenutkov prej izdihnil,
TURŠKI POGREB.
Lep opis tu 1 s koga pogreba nam nu-di„švedski pi altdj llirger Moerncr v svoji knjigi o Carigradu:
"Pred mo «'jo Mohameda Zavojeva-telja, kjer se ustavljajo vclblodi s svojimi tovori in nore pisani ciganski otroučki |»<» topnicah kakor prhuta-joee ptiča e, sta stali sre«li ceste dve krsti, vsaka na vojili no ilkah. Vrvež ljudstva je ^umel mim«»-njiju. to«la noben pogled se ni ustavil pri krstah, ki stn budili skoraj slovesen vtis, ogr-nje .1 s pestrimi tkaninami. . . Ko smo tavali d«d>r<» uro ali dalje p<» «lelih mesta, ki vodijo proti Zlatemu rogu. smo zadeli na vogalu neke ulice mahoma spet na mrtvaški izprcvod. Bili sta krsti, ki smo jih bili videli pred mo ejo: lahko «mo jih spoznaj po mnogih pestrih prtih, s katerimi sta
mi • m«i se<lli na po«lrt nagrobnik in čakali, kaj bo se. Tišina je bila preglasna; nihče sc m genil. Pod nami se je raztezal mestni zi«l, na opalaslem nebu pa so se risale temne hisc stam-bulske in svetli, ostri minareti; na levi se je blestel pas Zlatega roga. Zilajci pa se je začel brat pokojnice zibati rahlo sem in tja in peti. Ko je nehal, je nadaljeval vdovec. Dva druga svečenika, ki sta bila sedla p«»leg ostalih, tako «la s<» tvorili vsi skupaj stirik«»t-nik, sta se pridružila petju. Ostali so dvigali roke proti nebu in poslušali. Spet je nastopilo kratko molčanje; nato je molil prvi svečenik diljšo molitev, "suro do sencev
Sre«li krogel in granat so vrveli ljudje kakor listje v jesenskem vetru in so našli smrt ob železnih tonah. P.il je strašen pri/or, ki ga je povečala Ic sc tema. V strojnici so za 'i ljudi«-v strahovit vrtinec, in m» bili vrženi sredi mod stroje. Ravno tako grozno in morda še hujm- j«> bilo to, kar s«> je godilo na krovu. "Hlueclicr" j< po«l ognjjrm različnih la«li j. Celo »nn i hni rušilci torpedovk s«» i.-a ob ipavali s kroglami. Topničarji so imeli ta!^o težke izgube, «la o morali prina ati municijo kurjači, ljudje o e \!«;'li na tla, da bi l»ili bolj varni. Krov ji' bil kakor železna pn čnva. N« k.» ha t«-rij<» sta opravljala samo dva vojaka, ki sta vstrajala junaško «ln zadnjega in premikala velike lopove prav te /a . iv» po ;; ;l .Ulj «J i
Kljub v mu t< |mi i "ii• ki m 1 1 niso izgubili vse nade na rc it".'. "Bluechcr" jc nadaljt ;»l • svr»j«» pot; t«»d;i bil je hre/. krmila. Videti je liib», «la je popolnoma izgubljen. I'i i čeli s«i zvoniti zvonovi, ki kličejo ob nedeljah mornarje k ; lužbi božji. Tu so se zbrali vsi, ki so še jn«>nli, na
•al.a navadne električne žepne svetilih lahko povzroči eksplozijo po drobnem svetlobnem loku, ki nastane v tie-not ku,„ko kb n« • tok. — Pojavi pli-novi v:a v letja v malem takozv. vc-e, ki jth vi«lis včasi plesati na«! močvirji. Vi e so čn ma majhna vnetja močvirnih plinov, ki so nastali vsled r 1 z k rajanja rast liiiskih delov in se -dvignili kol meglice na površje. Slu-, rčaj jih je zapalil, «la gore noc in dan / bledim modrikastim plamcnčkom; nia/.novei no ljudstvo jih smatra ponoči zaradi njihovega skakljanja za •trahove, ki vabijo popotnika k sebi, jih ogiblje, ker ve. «la bi se v močvirju, ako bi šel za
<>n pa pogre' n j•n, i.
vzdignil je roke za hip	krovu. Mnogi «o prišli na krov z ra-
ohre«! je bil končan,	njenci. Mn<»gi se sil 110 trudili, «la
Prvi je vstal zdaj mlad mož, očividno	bi se splazili skozi luknje, ki s«» jih
s«>rodnik. Nosil jc zveženjček denarja	napravile sovražne grsnate K«» jc
in doštel tujima svečenikoma, groW>-	bilo vse moštvo na huljinem kt«»vu, j«
kopu in ostalim služečim bratom nji-	zaklicalo trikrat "hura!" in za p. I o
hovo plačilo; ostanek je razdelil me«l	"Die VVacht am Flhein". Nato j* bilo
berače, ki so se bili nabrali v neko-	dano povelje, da se sme zapustiti iz-
Abeainci.
Cr<»f Ko«'nig egg, ki je preživel več le1 v Mi.-miji, je pravil v nekem pre-«lav ..nju doječe o Abesincih:
Abc inci so srednje rasli, oljnato-i jiive polfi, nosijo bra«le in «»brit«» gla "«». Majhtit, nelepe ženske o po vra-• "»r«>l du T-»renj 1 čeljusti tetovirane. \ i ni i j o \'«hk«>, :1ve l;wsk«' slamnike v pomin n.i zmago na«! I .ahi dne 1. marca lK'05. A besi nc i s«» lehkoživ na-1 : >d. l.i liti!.i pijačo, glasbo in ples. Delaj » le sužnji in sužnje, a.katerimi pa ravnajo Abesinci prav lepo. Vsak •iVbe-inec jali državni uradnik ali Vojak. Le Ambari, /ibesinski pletničh m t, o n« iti orožje. Vseh Abesinccv je 12 nnljoiuiv. Zakon jim je svet; ločitev p;» j«* dovoljena. Prešestvo, ako je «loka/ano /. 12 pričami, se sme kaznovati inrtjo. Tudi «livji zakon T)«»ztiajo. A hm/, mora svoji prilcžniei placoviiti m«' ečno plačo. Otroci iz divjih zakonov imajo vse pravice zakon kih otrok. Dekleta se može že z i*, letom, a v 20. letu so žo vse od-cve!e Abcsinske jedi so za Evropejca nev ;tn.",^-r porabljajo mnogo /alta-vega sirovega mnsln in ogromno paprike. \t<'so jedo najrnjše surovo, še
gor Sredi novembra izide
Ameriški
DruzinsKi
K^oledar
TA LETO 1917
Koledar, ki se je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu citateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj tistreze našemu delavstvu in občinstvu sploh.
Vsebina .i«» sledeča:
Ob žetvi; slika. — K. K.: Žttev; pesem. — Letni koledar. — Me-svi i kol«"l:ir. — Stoletna pratika. — Ijetua kronika. — Zedinjene držav«». - - Kazinerj«' uud Mehiko 111 Zedinjenimi državami. — Inozem-nt v o. — Evropska vojna. — Anton Aškerc: slika. — Engelbert Gangl: Krvavi Krst; pesem. — Zofka Kve«lrova: Zločin; povest. — M. D.: O darvinizmu. — E. Kristan: Po ueustavni jx»ti; pesem. — Ivan Molek: Nevtralni Amor; ^.ula v enem dejanju. - Kako so nastsli kontinenti. — Anton Kun tek: Koraki nad mano; pesem. ™ Na pot v Mehiko! — E. K.: Pravica; pesem. — Milna Pu^elj: Potnik; vrtiea. — Pod puikol — Zadnji trenutki (Japoaovi. — E. K.: Ludfovv; j»esem. — Anton Verovšek.— Maksim Ciorkij: Pesem «» sokolu; črtira. — Cvetko G«»lar: Rojstvo; pe
— France	Andrej Klemančič; življenjepisna črtiea. — Jože
Zavertnik: Od jadralce il«» nadoklopajače; razprava. — Submarinka proso oceana. Oton Zupančič: Hi! ... — J. Howard Moore: Odkod izvira veraf — E. Kristan: Odločitev; . rtiča. — Od prve do druge Inter-nm lonale. — .T. Amhrožic: Košeni; črtica. — Suženjstvo v Jukatanu. —-Napoleon in nj<g«»v 1 sorodnilfi. — .lužn«» ameriška odkritja."*— Socialistična Idrija. — Smrt znamenitega kemika. — Frank Petrič: Socialistična stranka Amerike. Jugoslovanski socialistični klubi. — Mednarodna mladinska organizacija. — Statistika; raznoterosti; oglasa.
Skoraj odveč riain je naglušati, da bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Slik šteje t c/ »jo. Me.| n jimi so slovenski pisatelji Aškerc, Cankar, Zupančič, Levstik in drugi, portreti odličnih socialistov, učenjakov itd., slike, ki so v zvezi z letnimi dogodki, alegorije, zemljepisne skice i.t.d.
K^oledar bo trdo *Vezan.
Znano j«», da sc je papir nezaslišano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To je zadelo «•clo bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja. Tudi mi se ne moremo i/ogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje.
Letošnji koledar
1Velja, HJezan 50c
V feni jo všteta tudi naročnina za vse Zedinjene države.
Ker "moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga /eli,
taKoj naroči.
Vsakemu slovenskemu delavcu bo pozneje žal, če ostane brez njega. Nc odlašajte torej naročila, da ne pridete me«l tiste, za katere bo premalo koledarjev.
Naročila sprejema
VROLETAKEC.
4O08 W. 3ls1 St.	Chicago# lil.
\
PROLE I A R E C ^»f ^y «J'i»* ravnali. kakor
's KJHm'ÍIII Otl'OKOlU.
LIST ZA INTBRM K DELAVSKEGA
ljudi TVA.
IZHAJA VS.) HI TOUCH.
Ltataik ia ¿uUjtUij: —
u«|iii«vintki ëilamki tiskovni dmibi v wbici|i, Illinois.
Poljsko kraljestvo.

PREISKAVA DRAGINJE
MEDNARODNI SOCIALIZEM.
Narotuina: Za Am-nko $2.00 za celo lito, $1.00 za pol leta. Za Evropo 92.10 ta celo leto, $1.2$ sa pol leta.
Oglati p* dogovoru. Pri spremembi iivalifSa je poleg novega nasnaniti tudi stari naslov.
GImII« •UvMah« •riuliKii« JuimI. — «mUIIiIUm »»•»• w Ameriki. —
44Proletarci vseh dežel, združite se!" Ta klic je Ml najmočnejše načelo mladega socializma, ko je bil nastopil svojo zmagoslavno pot. K h ji i šele mednarodnost je ustvarila iu ustvarja tisto moč, na podlagi katere je nastala svetovna stranka, ki gre «najvišjimi cilji. Burčoazjja je t tuli kmalu spoznala to silno moč iu prckli-Vm pritožbe »lede nerednega poftiljanja j |,ja|„ j,. mednarodnost iu njega Ifcta m drugih nerednosti, je pošiljati	.. k
predsedniku družbe leaa Mol.k 4008 W«*t 31. Street, __Chicago, III.
PROLETARIAN
Owm4 and pukUihad evary TmW»; W
Soutk Silvio Wortmon'i Pubiikinf Company Ckioaft, Mlinoii.
bojevnike. "Kainnajte brezdo-! moviiice!" Toda prav ta buržua-zija je bila že davno sauia upo-rahljala v dosego svojih smotrov mednarodne moči. Kadar gre za doihiček iu gospodarske koristi, je meščanstvo vedno mednarodno, ta narodnost trka le tedaj, kadar , se boji mednarodno organizirane-
Subscription rate«: United States and ....... • .
Canada. $2.00 a year, $1.00 for half K* proletaruita.
* 1 "" ~ I Resničnost zadnjega stavka je
razvitimi z nepotbitiio jasnostjo iz gospodarskega razvoja zadnjih let. Snujejo sr podjetniške organizacije, najprej po strokah, in vse te se združujejo v mogočne
j os fed nje /.veze. Slovan, Nemec, j Francoz, Angle/, Žid naj se gledajo še tako pisano v .politiki iu
riT. Foreign countries $2.60 a year. 2$ for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400» w. 31. street chicago. illinois
BLUFANJE
Preiskave, preiskave in preis- naj mesarijo drug drugega po nie-kave! Da bi jih vrag vzel! Zdaj včanskih listih, kadar gre za do-preiskujejo v New Yorku dragi i btfek. tedaj se vsa ta pestra druž-njo premoga. Ker je tudi v ('hi-; ha strne v eno teb», pripravljeni« eagi tona trdega premoga že 11 klubovati sleherni sili Živa pri-dolarjev, se ne bomo čudili, «« če temu so mnogoštevilne akeij-naiu kapitalistični listi jutri ali *k<- družbe itd. Iu vsa ta i/.kori-pojutršnjem naznanijo, da je tudi i sčevalna gospoda jemlje delav-j tukaj nekoliky takih preiskav. Mi gtvu hudo za zlo, ako poda roko | pa nismo prav nič radovvdui. kak slovenski delavec nemškemu tovu-j sen bo rezultat, ker ga po vseh risu. angleškemu in tovarišu ka-j dosedanjih izkušnjah že naprej terekoli narodnosti v ta namen,; poznamo. Nekaj dni bo krik. po- da ubijejo složno in skupno zrna-j tem se bo počakalo, da se ljud- ja izkori>»čajoeega kapitalizma, j stvo privadi novemu oderuštvu. (iospodje izkoriščevalci dobro rain potem bo vse zaspalo. Ko se je čunajo; m bdijo, za nas je tembo-s]K>iuladi iireiuog podražil, baje |je, čim bolj s«* koljejo delavci zaradi povišanih premogurskih med sabo in v tem klanju pozab-pliie, so napovedali »vezno preis- Ijajo na boj proti nam. /atega kavo. Rezultat? Velika ničla' lil delj tudi tako ljubeznivo negujc-j če je še večje mogoča, jo doseže jo razne versko socialne in narod-aedauja priskava. Radovedni smo njaške organizacije, ki cepijo dele, kako dolgo se bo dalo ljudstvo lavske vrwte in jim zmanjšujejo še blufati s tem preiskovalnim sposobnost za boj |>roti kapita-humbugom, ki slu/i le nekaterim lizmu.
ljudem, da imajo "džab" pri teh' Ker poznamo značaj in pravi preiskavah.	namen takih organizacij iu ker jih
Ljudstvo v Ameriki igra res ob vsaki priliki razkrinkamo po vlogo osla, ki mirno trpi. da se zasluženju. nam očitajo narodno mu nakladajo neprenehoma nova. izdajstvo, dasi mora biti vsako-bremeua. In t>ri tem putdu s« pre- mur jasno, da se da revvu narod kaša osla, kajti ta se vendar spun-) najpreje /.asu/uiti in izpodriniti ta. kadar je preveč, svobodno a , in tla s tem, da hočemo izboljšati meriško ljudstvo je pa žc tako finaucicine «tanje svojega tiaro-zvrhano potrpežljivo, da se tla o- da, iiajl»olj pospešujemo narod-k rat lat i s tiho vdanostjo \ "voljo nost in tla snu» dtwti bolj narodni božjo".	kot pa naši obrekovalci. ki so na-
Draginja je posledica kapitali- rodili samo zaradi osebnega ko-stičnega. privatno profit a rskeira ristolovstva, sicer jim je njih ua-sistema. Komur ni stKMologija s ro«I lanski sneg. Krasno je o-sedtnerimi pečati zapečatena knji brazložil t«» dejstvo avstrijski so-ga. ve, da je gotova stopnja tira- drug Pernerstorfer, ko je pisal ginja neločljiva od kapitalizma in! "Narodnost v svoji najvišji obli-SC bo morala zaradi tega prenaša- k" i«' nek«i.j plemenitega. Narod-ti. dokler se ljudstvo ne reši vse-* »ost pomenja ohogatenje člove-, ga kapitalističnega sistema. Toda!*tva. Vsaka kultura je narodna iu kar se sedaj uganja v Ameriki. pršenja v posameznem ljud-presega mero te neizogibnosti ka- *tvu." To se pravi, da se moramo kor slon polža. To oderuštvo bi se boriti z* kulturo in omiko ter vse-i tudi,v kapitalistični družbi lahko iranski napredek ljudstva, kate-omejilo, če I>i se brezvestnim pi- r("M	govorimo. - Vsakdo
javkam pošteno stopilo na kurja »aj pripomore po svojih močeh, očesa	da. njegov na rt k I napreduje, da sej
Američani bi bili veliko tlela zo-	okov akcije in tako sto-
per draginjo lahko opravili da
pi meti človeštvt» kot velika druži-
na izobraženih, moderno mislečih j ljudi. Vsak narod je did člove-j
ne pričakujemo tega, ker volilei še niso dtivolj zreli, tla bi jasno spoznali svoje interese in vzroke svoje betic, («lasovali bodo za Wilsona nli i»a za flughesa in zoper grozeče rastočo draginjo nt
iicm, če bi se otresli starih kratkovidnih političnih predsodkov. To-,
i . . „,... . i . : i	štva. In človeštvo bo pozdravelo
tla otl rezultata današnjega dneva i	....
in zažiVelo življenje vsestranskega napredka letedaj. ako se t»*vo-j Ibode posamični narodi slehernega pritiska, ki jih ovira ua poti k višji kulturi.
Vslctl kapitalizma pa je tlaiu s bodo s tem opravili ničesar. \Vil- /uprta pot ogromni večini ljud-! sotui imajo sedaj, iu pod njego- stva «lo	kulture. Kako naj
\ i m režimom se razvija oderuš delavec skrbi za zadostno izobraz-t>vo, tla je kaj. Hughes s svojo ta- K	vzame večino časa ka-
kozvano s\ obodno trgovino, ki jo pitalizem. v prost cm _j-a*u se pa ima neprenehoma na jeziku, že koma i oddahne ? Kako naj išče vi-, kaže. «la bi dal ndcrušfvu p«>polno ^i»'« dušnih vredm»sti. akt» pa se svobodo, rv Im» izvoljen. Plača',,,,MH ,r«b» boriti za vsakdanji ob-| predsednika /edinjenili držav si- itanek ' Zato pa je 'boj proti ka-eec ni tako velika, kakor Franc- «pitalizmu, ki je najhujši sovraž-južefova. toda «»ti že še pretrpi, če!1,1 k kulture iu napredka, obenem
velja tueat jajc T.Ventov ; kaj mu je mar, če mora delavec p«»? dneva delati, da zasluži toliko?
Koliko casa se bo dalo ljudstvo še blufati s " preiska \ ami " ' Nje-
boj za lastnega naroda koristi.
Boj proti kulturnemu in narodnemu kapitalizmu pa se mora voditi samo mednarodno. Kapitalizem se organizira mednarodno
g o v dolar je /c danes komaj toli- in	meilnarodnl proletariaS
ko vreden kolikor pred par leti	treščil z zlatega prestola.
petdeset centov, ali |mče čakati.j «grajenega * izkoriščanje.........
da pade na vretlnost 'Majma".' mne proletarskc -armade Vsega Kapitalistične preiskave ne bodo s.v,,,i'- T},ko	pndetariat /
ustavile kapitalističnega otlcru- mednarmlniin bojem proti kapita-štva. Najbolje bi mu bilo ljudstv«»	™ 1»ovzdigti lastnega naro-
stopilo na rep. če bi danes povsod volilo soeijalisle. Ker tega ni stpj^
rib», naj bi vsaj ne storilo druge V Ameriki je 44 obitclji, od kit-neumnosti, «la čaka, dokler se terih ima vsaka več dohodkom na zljubi njegovim izvoljencem kaj lett», kakor zasluži slotisoč delav-zapeti. re jim uc pokaže, da je cev skupaj.
Nemški vojaški guverner v Varšavi je v nedeljo izdal manifest, ki razgla:a v iiueuu nemškega kajzerja iu avstrijskega cesarja obnovitev poljskega kraljevstva.
Besedilo manifesta je sledeče:
"Njegovo veličanstvo nemški cesar iu nje gt»vo »veličanstvo avstrijski cesar iu apostolski kralj ogrski, navdahnjena s trdnim zaupanjem v končno zmago svojega orožja in že leča, da pove-deta kraje, ki so jih njih vojske s težkimi žrtvami osvojile, izpod ruske nadvlade v srečno bodočnost, da se domenila, tla ustvarita iz teh krajev-narodno državo z dednim vladarjem iu z ustavno vlado. Točne meje poljskega kraljevstva se označijo pozneje.
44Novo kraljevatvo dobi potrebne garancije svobodnega razvoja svojih lastnih sil iz tesnili stiskov z obema državama.
"Slavne tradicije davnih polskih vojsk in spomin ua junaško tovarišijo v veliki, vojni naših uni se ožive v narodni vojski. Organizacija, izve/, banje in poveljništvo te vojske se urede po skupnem dogovoru.
"Zavezniška vladarja izražata trdno upanje, da se poljske želje po razvoju poljske države in po narodnem razvoju poljskega kraljestva sedaj izpolnijo po temeljitem uvaževanju v Kvropi -vladajočih političnih razmer ter blaginje iu varnosti lastnih dežel in narodov.
"Velika država, katero bodo imeli zapatlui sosedje poljskega kraljestva ua svojih vzhodnih mejah, bo svobodna in srečna država, ki bo uživala svoje lastno narodno življenje, in ti sosedje jh>-zdravijo z radostjo rojstvo in uspešni razvoj te države."
•
MuuaHiičua politika je umetnost hinavščine. V poljskem slučaju se razvija tu umetnost do popolnosti. Kajzer Viljem in cesar Francjožcf, dva patentirana 1'alota, bi bila lahko ponosna ua ta dokument neprekosljivega licemcrstva, če ne bi vedeli, tla so kronani zločinci, katerih imena m* hlešče na takih manifestih, uaposled tudi le uulc-potičeni in pozlačeni hlapci močnejših, resnično vladajočih sil, vendar pa zapovedujoči drugi hlapcem, ki morajo zanje opravljati duševna dela.
IV se presoja manifest varšavskega guvernerja s kritiko jezika, izraza iii logike, tedaj vidimo. tla je to žalosten stilističen poizkus netalenti-ranega šolarčka, ki bi rati povedal nekaj slovesnega. pa ne najde niti potrebnih besed, da bi se po domače izrazil. Razglas, ki hoče označiti mogočen preobrat V zgodovini, je ubožna krparija, katero bi profesor dijaku raztrgal, če bi mu jo prinesel kot šolsko nalogo.
Toda pozabimo ua gramatiko in «.logiko; o-glcjuio si famozui manifest s stališča profesionalne diplomacije, in tedaj moramo reči: Mojstrsko delo!
Nekoliko hombasta. nekoliko bo/jeiutlo.stui-škzlate pene, malo neprijetne jasnosti in mnogo prijetne nejasnosti ——tako je ta manifest pravi dokument luiapovske diplomacije, služeče hudodelskim interesom tronov in varajoče narode. Kdor ga je spisal, ne zna ne nemško ne poljsko, ne pozna zakonov logike, ampak slepariti ljudstva zna imenitno.
Kajzcrjevci in francjo^fovci bodo peli slavo dvema krouanima rokovnjačeina. Nemčija in Avstrija j»c nama bosta prikazovali v gloriji k«»t osvt»-boditeljici narodov, predvsem poljskega naroda.
Laž! Vac-skupaj laž in podla goljufija. Ničesar niso šufti, ki kradejo iu varajo ua Nemškem in v Avstriji, storili v interesu Poljakov, ampak vse le v .svojem. Vse fraze t» narodni svobodi in narodnem razvoju, ki se bleače v manifestu, so ptidlc laži.
«Poljska država je bila svojčas razdeljena med Rusijo. Avstrijo in Prusijo. Za obnovitev poljske države bi morala torej ne le Rusija, ampak tudi Avstrija in Prusiia vrniti Poljakom, kar sta jim oh nekdanjih delitvah šiloma ukradli. O tem ui seveda govora v manifestu. Viljem in Francjožcf sta "velikodušna' na tuj račun; tako bi znal tudi Miklavž hiti "velikodušen napram Poljakom. Viljem in Francjožcf dajeta Poljakom, kar tti njuno; kar imata sama poljskega v krcinpljih. ostane tam. kjer jc.
1'oljska država se ne ustanavlja /ato. da se omogoči Poljakom narodno življenje, ampak zato. tla se oslabi Rusija. Sedanja razglasitev poljske države ima pa še poseben namen, tla militaristično ojača Avstrijo in Nemčijo.
Da se more organizirati poljska armada, jc treba poljske države.
Pač so se že doslej bojevale poljske legije na strani Avstrije in Nemčije. Toda s stališča mednarodnega prava so bili njih člani puntarji in, ker so bili v zvezi s sovražniki Rusije, še "velcizda-jalci povrh. Jurističuo je imela Rusija pravico, tla ustreli vsakega legiouarja iz Ruske Poljske, ki ; ji pride v roke.
To ni posebno prijetno, iu tudi na Poljskem jc dovolj ljudi, katerih taki izgledi uc mikajo.
Poljske legije so bile sestavljene iz prostovoljcev, Nikogar ni bilo tuogočc prisiliti, vanje. Ali če bi bilt» to mogoče, bi bila to znatna pomoč za Nemčijo iu Avstrijo. Kako torej omogočiti to'
"Naredimo iz Poljske državo, dajmo ji vlado, iu ta vlada lahko vpelje prisilno vojaško službo. De facto l»o pa poljska vojska oddelek nemške vojske."
To pomeni odstavek, ki govori t» "narodni vojski."
«
Poljska bo "samostojno kraljestvo." Poljakom sicer še ni povedano, kdu bo njih kralj; ali to vprašanje ni posebno važno. "Tesni stiki z zii-padnimi sosedi,.' to se pravi z Nemčijo iu Avstrijo, ki jih naglasa manifest, povedo toliko, tla ni treba mnogo vpraševati za kralja. Kdorkoli dobi krono na glavo, bo Viljemov lakaj.
Poljska država bo imela toliko samostojnosti. kolikor bo prav za interese olicielnc Nemčije in hohcnzollernske dinastije. Poljska država bo takozVaui " Pufferstaat". njena vrednost za Nemčijo v prvi vrsti v tem, tla odpravi "neposredno mejo med njo iu Rusijo. Stalu ho neizogibno poti nemškim vplivom iu pod gospodarsko nadvlado Nemčije. Ako bi postal ta vpliv novi Poljski pre-neznoseii, ji ne ostane nič druzega, kakor tla se oklene Rusije in pride takt» zopet poti ruski vpliv. Njena samostojnost Iu» žoga meti nemškimi iu ruskimi interesi.
Nemčija iu Avstrija se igrata s (»oljskimi gla-
V Nevv Vorku je poskočila cena premoga na dvanajst. dolarjev za tono. To nezaslišano ceno opravičujejo s pomanjkanjem premoga, ki i-* po trditvah trgovcev tako veliko, da ne bo zadostovalo to kurivo za normalne potrebe, če ne bo zima izredno blaga. Prcmogarski baroni trdijo, da prihaja to od pomanjkanja delovnih moči. Na>pvot-m> pa kažejo vladni izkazi, da je produkcija premoga letos večja, nego je bila lani. Vladno številke kažejo, tla je bilo meseca septembra izkopanih Pt,iW().41t> ton antracita, medtem ko je znašala lanska produkcija meseca septembra 4M.r»."»b.0|n ton. Mehkega premoga se je nakopalo v enakem mesecu 141.2">6. lani pa 4117.267 vagonov.
Premogarskc družbe se izgovarjajo tudi n». pomanjkanje transportnih sredstev. Trgovska ko-misija ima pa dokaze, da stoji železniški promet s premogom nad normalno višino in tla rastejo dohodki železnic.
Resnični vzrok mora torej tičati drugod, in če je kaj resnice v trditvi t» pomanjkanju, bodo imeli najbrže tisti prav, ki mislijo, da ogrožava neprenehoma naraščajoči izvoz domačo situacijo.Po-" prečna porabu premog« v Zedinjenih državah zna ša 500 iniljouov ton na leto. v ameriških jamah se ga pa lahko nakoplje 7."»0 iniljouov ton. Trgovska
vami.
Mednarodno pravo lahko obsega tisoč neumnosti; ali taktično je \ veljavi; in komur so njegove določbe koristne, se lahko sklicuje nanje in ravna po njih.
Po mednarodnem pravu je razglasitev poljske neodvisnosti tekom vojne prav takt» nedopustno kakor organizacija poljske vojske proti Rusiji. Nemčija in Avstrija imata pravico, da uprav-I I jata okupirane kraje, dokler jih imata zasedene. Tako ima Rusija pravico, da vodi administracijo v Buknvini in v zasedenih galiških krajih.
Toda Rusija nima pravice, da organizira bu-I kovinske iu gališke prebivalce proti Avstriji. Ta-i ko nimata Avstrija iu Nemčija pravice organizirati Poljake proti Rusiji. Z nobeno pretvezo ne mo-■i retu napraviti ovinka okrog teh določb meduarod-• uega pra \ a.
Nemčija in Avstrija lahko razglašata neodvisnost Poljske; Rusija jc ne In» priznala, iu po Rusiji se bodo ravnali ostali zavezniki. Za Rusijo \ ostanejo vojaki iz Ruske Poljske, ki dvignejo orožje proti njej. puntarji in Vclcizdajalci.
Takt» dovaja Nemčija Poljake pred krvavo alternativo: Ali naj se uprt» "svoji" od Nemčije postavljeni v lati i. kadar jih In» gnala v armado, ali naj se podajo v nevarnost. padejo v kakšni bitki iKisour v roke. ki jih lulik-n postavijo preti vojno naglo sodišče .'
. Nemčija iu Avstrija bi Itili lahko razglasili provizoričtto poljsko neodvisnost. To bi moglo imeti vpliv na usodo Poljske, kadar se sklepa mir. Ali vojaško hi morali pustiti Poljukc pri miru, ker stoji sicer razglas poljske države v sedanjem času pravno v eni vrsti kakor svoječasni razglas ir-ske republike iu ima lahko enake posledice.
Ali od take poljske neodvisnosti ne bi imela Nemčijo koristi. Ona ne potrebuje "poljskega narodnega razvoja ", ampak poljskih vojakov. Obliko je iskala, ki ji omogoči povečati svojo vojaško silo s Poljaki. Do tega cilja ni bilo druge poti kakor "samostojna ' poljska vlada, tla se more ta u-stanoviti, je bilo treba iz Poljske napraviti državo. in zato, le zato je razglašena poljska "neotl-t visnost".
Ničesar nista Viljem iu Francjožcf storila v interesu Poljakov; vse sta storila le v svojem iu v interesu krogov., katerim služita.
Pesmi o kraljih iu cesarjih, ki s»- bojujejo za svobodo narodov, naj utihnejo, tla se ne ne zgrozi rvsciuirje ob divji pert'iduosti in podlem lieemer-stvu. Narodi so igrače. Iu igrače bodo, dokler se ue bodo znali postaviti ua svoje noge, pometati krone in t rune v ropotarnice in porušiti sistem, kateremu služijo njih pozlačeni biriči.
komisija računa, tla je znašal izvoz trdega premoga y tujino za mesec september .'1.200.512 ton. mehkega premoga pa «v enakem času 14.76(i.02^ ton ; to je zj» štiri iniljone ton več, kakor meseca septembra MM4.
Nedvomno ima ua draginjo premogu tudi silno pomnoženo tlelo v muiiicijskih tovarnah, v katerih se dela marsikje iiočindan, vpliv.
Kapitalizem hoče imeti profit, in sicer čim več ji profit ; vse drugo ga nič ne briga. Izvoz premoga nosi \elrk dobiček, zakaj največ se prodaja vojskujočim se deželam, ki morajo drago plačevati. Tudi milnici ja nosi velik profit, in zato se kurijo kotli v dotičnih tovarnah, kolikor jc le mogoče. Na drugi strani jc pa kapitalizem kljub svoji moči in kljub vsemu prlrodnemu bogastvu nesposoben, da bi organiziral produkcijo in distribucijo ter spravil produkcijo s pofrebami v sklati. Nje. gova nesposobnost postaja tem večja, čimbolj se i >iri gospodarski obseg. Naloge rastejo kapitaliz-i mu čez glavo in s tem. tla se niiiožc gospodarske kri^e. ve približuje tudi kriza kapitalizma samega. | Svetovno gospodarstvo, ki se neizogibno širi, prihaja bol jinbolj v konflikt z nacionalnim. Sve tovuo gospodarstvo zahteva tudi svetovno organizacijo, to pa more izvesti edino socializem."
i V Chieugi hočejo preiska vati ti-l metiio podriticvanje živil. Ni g* j človeka /. zdravimi iiuAŽgaui, ki ue ! bi vedel, da je tako umetno po-d reževa u je že vsakdanja kapitalistična praktika. V Situ Fraiimcu n. pr. meče ribiški truxt cele tovore rib v morje, le zato, tla more držati eeuo rib uu visoki stopnji. Po farmah kupujejo kapitalisti pridelke, ko so še nu polju; farmar jih potem ue sme pospraviti iu tako segnijejo, živila «e pa po-dražujejo.
Take reči se gode že davno, iu če bi bilo mestnim očetom kaj ua tem ležeče,da bi obvarovali prebivalstvo oderuštva, bi 'bili že davno lahko storili potrebne korake v ta namen.
Ali oderuhi se uc boje. Mestni očetje sicer poznajo zakon, s katerim bi jim lahko prišli do živega, ali oderuhi vedo, da imajo kapitalistični ulderiiiuui prevelik rc-spekt preti njihovo denarno mošnjo.
Preiskavah bodo. Kakor da nismo 'že vajeni takih preiskav, ki se napovedujejo z gromom iu treskom, zato da se zaslepi ljudstvo, iu potem se izgube kakor nevihta brez dežja.
Volitve so drugi teden — to je vse. Kapitalistične stranke potre-hujejo reklame. Volilci slišijo, tla jim hočejo gospodje poskrbeti cenejše kumare iu cenejši fižol, pa se dajo vjeti. Ni I i bila pred pur tetini napovedana taka preiskava zaradi druginje kruha? Niso li za-; žugali oderuškim pekom, tla bodo pognani preti kazensko sodišče za- • radi kršitve protitrustovskega zakona.' Par dni na to je poskočila I cena krulia od f» na 6 centov za l manjši hlebček in oderuhom se ni skrivil las ua glavi. Iu sedaj imajo, toliko korajžc. da napovedujejo že kruh pr» 7 centov. Saj vedo. tla ne bo preiskave nc /.uganja več, kadar bodo volitve končane.
Zal^nita ordinanca.
, J»*
Mestni sv*l v Mihvaukee je iz-tlal ordinanco. ki določa, da se delavci na javnih stavbah ne smejo držati dlje kakor osem ur ua dnu ■ i a delu. Neki kontraktor jc bil tožen, ker je silil delavce pri tunelski stavbi čez osem ur na delo. ,Obtoženec se jc izgovarjal, da jc mostna ordinanca nezukonita Ko ¡je bil kljub temu obsojen, jc vlo-/.ij priziv. Višje sodišče jc potrdili» sodbo in izjavilo, da nc spada zadeva pred njegov forum, češ tla je stvar mestnega sveta iu ljudstva, ki gn voli., sprejeti takt» ordinanco. S tem je izrečeno, da je ordinanca zikouitu, kar bi bilo samo ob sebi razumljivo, če ne bi bilt» v Ameriki sodišč, ki so že pngostoma razveljavljala za ko ne, če so bili v prid delavcem, pod" pretvez», da so neustavni.
PIKANTNA METODA.
Za plemenito vojaško službo se še vedno ne oglaša toliko ljudi, kolikor si žele gospodje militari sti. Zato prihajajo zvezne oblasti v San FYaneiscu na ženialuo misel, da postavijo rekrutiranjc na novo podlago. Podpolkovnik John H. (iardeu, ki votli oudotno rc-krutno postajo, je objavil (>g!as. ki išče dvanajst privlačnih, inteligentnih deklet za vojsko Zedi-Injenih dr/.av. S tem ni rečeno, «la »peljejo v armadi splošno žensko vojaško službo, infaiitcrijsko ali artilerijsko. Ampak otl Mi deklet si obljubujc g t »s poti podpolkovnik, tla btalo bolj privlačile fante pod zastavo kakor kakšen čeme ren seržant. (¿arducr hoče urediti barako, v kateri se bo kazalo 4<vt»-jaško življenje" od ck>ereiran.ia i do kuhanja. Iz te barake pa na j dekleta uprizarjajo svoje lovske pohode. Za vsakega rekruta. ki ga I v ja mejo, jim je obljubljen p»» en ¡dolar. — Namen posvečuje sred !*t\a . . .
V New Vorku je ua Houston Strt M*t izbruhnil požar. Dve de lavki sta zgoreli, druge imajo raz ne poškodbe. Varnostni predpisi za slučaj ognja !
Pšenično žetev v Kanadi cenijo letos n a M.">9,123.000 bušliev. T»» bi bila zelo slaba letin« Lanska žetev je dala 376.303.ti00 bušljev. Lepi upi za drag kruh!
\ Fa rn ha mu. v kanadski pokrajini (^uel»ec je pri požaru bolnišnice zgorelo devetnajat oseb. Ali se uči Kanada otl Amerike ali uarolic ?
■à*
netit Alie
juimj
Mehiški napadi.
Odvisnost In svoboda.
Kratko pred volitvami je izdal vojni tajnik Baker /Ho suačilno izjavo, v kateri jc dejal;
" Vujui urad ima zanesljive informacije, ki so potrjene tudi od druge straui, du pripravljajo so v ražuiki se it au je administracije, ki ne uc striuja-jo z njeno mehiško politiko, z Villo ali z drugimi mehiškimi bunditi napad na ameriške čete ali ua obiucjiui mesta, ki nuj ne izvrši še pred volitvami, zato da hi ne javno mnenje razburilo proti politiki vlade glede tiu zaščito meje. Značilno jc, da ho bandit i, ki vdaj razsajajo po Mehiki, kakor je v državnem in v vojnem uradu ziiauo, plačani m srebrom. Ociieral Kuustini in Pcrshiug sta obveščena in ameriške čete so pripravljene proti »mpadu/'
To izjavo ni je vredno zapomniti. Izšla ji' si-eer kratko pred volitvami in uič ni dvomiti, da je služila volilnim reklaiuniiu namenom. Toda ujeua zanimivost ni zato nič manjša. Cc izjavlja vojni tajnik, da so bunditi. ki so napadali ameriška mesta in morili ameriški* dri« vi j a ne, plučuui z ameriškim denarjeu, ui to sicer nič, kar ui bilo že rečeno. Ko s»« je izvršil prvi uapud na mestcce Co-luiubuN, so socialisti izrekli tu sum. Niso si ga izvili i/ trte. Ze davno jc zuauo. du si močni interesi v Ameriki žele vojne z Mehiko. V Zediujeuih državah so razvijali naj obširnejšo agitacijo za 4iu-tcr\cncijo*. Njih trud ui dosegel pravega uspeha. Ali zato vendar niso obupali. Kajti njihovi interesi m» veliki. Vojna z Mehiko bi jim labko priiii-slu miljou«-. Osvojitev Mehike, ki je pravi »•ilj Vsega njihovega napora, bi spravila to deželo v njihove roke. kakor že imajo Zedinjene države v ovojih rokah.
t e ui bilo mogoče doseči vojne r agitacijo, jc bilo treh« izmisliti druga sredstva. Človeško čuv-stvo sc sicer upira misli, da bi mogli Američani z «radi denarnih interesov naročati ubijanje Američanov. Toda čuvstvo >e moti. Kdor hoče voj-iio, hoče ubijanje. Ako i<* inogoèe, da zahteva a-uieriški kiipitali/em krvavo osvojitev Mehike, tedaj je seveda tudi mogoče, tla hoče mrtve in ranjene. Iu če hoče tu, tedaj mu bo že precej vseeno. kje in ua kakšen način bodo poiuorjeui. V t«-m »lučaju velja načelo, da posvečuje namen vsa sredsl va.
Da ic kapitalizem pripravljen zahtevati človeške žrtve za pospeševanje finančnih iutere-ov, dokazu je.jo nešteti slučaji, po katere ni treba iti šele v Mehiko. Skoraj nobenega večjega štrajka Je ui brez prelivanja krvi. in da sc navadno krvu-vi\i spopadi namenoma uprizore. ve iç v sa Amerika. Tako naivni niso kapitalisti, du bi pričakovali šaljiv piknik, k. dar naročajo cele êcteprofc-sionslnili stuvkukazov. deputvje, piiikertonov ce iu podobne elemente.
Tisti kti prt ali/cm. ki jc bil sposoben, da je u-pri/uril l.udluu, je prav tako sposoben, da uprizori ColumbiH. lu ker ni mogel tisti uapad nobenim namenom tu ko poslužiti, kakor interesom tistih kapitalistov, o katerih je bilo natančno znano, da «o hrepeneli po vojni z Mehiko, je bito tudi uaJvae verjetno, da so bili pri uupadu na 1'oluru-bu.s iu še. pri nekaterih drugih napadih ujihovi prsti vmes.
Socialisti uiso le izrekali stojega suiua in njegove utemeljitve, ampak so tudi fahtevali preiskavo iu, 6«? se doseže s preiskavo pozitiven rezultat. kazen krivcev. To se pa nikdar ni zgodilo, Cc i i ve v. Ameriki kapitalisti, ki so storili omenjani greh, so dobil! potuho s tem, da ni vlada niti poizkusil^ usta viti njihovo početje. Mnogo uiti ni riianjl^Uo. da bi bili popolnoma dosegli svoj ua men, ka jti dober del so ga res dosegli. 'Takozviuia kazenska ekspedicija v Mehiko je bila vojni že /clo pOdobna iu prav majhen slučaj bi bil zadeto val. da bi Ke bila iaprciučuila v pravo, popolno vojno.
Scduj pu pravi vojni tajnik s svojega uradnega mesta, da se pripravljajo napadi uu ameriško vojaštvo ali pa na ameriška mesta z ameriškim srebrom. Baker pravi, da se pripravljajo tski napadi za to, da bi vplivali ni* Tuiiivo.
Kdor ka.j trdi, mora.vedeti, kaj govori, zlasti če govori z «visokega uradnega mestu. Uecimo torej. da je tako, kakor trdi Baker. Napadf v Me biki se pripravljajo zato. da bi padel Wilson iu d« bi bil ua njegovo mvsto izvoljen Hughes. Interesi, ki uiM) zadovoljni z mehiško politiku sedanje vlade. uprizarjaj» te reci.
Nastane vprašanje: Kakšno mehiško politiko pa hočejo* Nevtralnost naprsni sosedni de/clij
To hočejo socialisti.- Ali za lako politiko ni trpba nobenih.napadov. Ciiu iuiruejše je razmerje med med obema dezejama, teiu huljc je ?.h tuku politiko. Torej se hoče s temi zafotaiui doseči nasprotno, takozvana odločnejša politika, vojna. WiUohova kazenska ekspedicija še ue zadostuje tem ljudem. Rcpubličansko ziuagu žele. ker pri-eukujejo od Hughesa vojno.
I.e tako jc mogoče razlagati Raklrjcto trditev.
0	jc pu rev du imajo sedaj nameravani napadi tu namen, tedaj ic logično, «la so se tudi prej Mi.ii napadi uprizarjali zato. d* se izsili vojna. 7. drugimi besedami: 4.V sc *čdaj plačujejo« mehiški banditi z ameriškim srebrom, so ne žc prej tako plače vaii.
1	it ¡nek v vojni tajnik take obdolžjtv«, mura imeti doksze. Tj« vends n ne more govoriti takih reči. A čc ima le dovolj razlogov, da verjame, kar pravi, bi moral iz tega izvajati posledice. V nje-£u\i izjavi Mccr čitouio. da sta Funston in Pershing obveščena, zato da sc lahko pripravita na oveutitakn napad. To pa nikakor ne more /adu-stovutl. Menda tudi vojni ta jnik ne dvomi, da jc početje, o katerim govori, zločin, in sicer ne majhen.
Kaj se bo zgodilo z zločinci?
Ako mere Baker trditi, kar je pravil v svoji i/javi. mora imeti vsaj tMikb gotovega v roil, da s« lahko uvede preiskava. In tedaj je taka preiskava nujno potrebna, ue le zato, da se kaznujejo zločinci, ampak se bolj-zato,.du se napravi kraj hudodelski za po t i iu preprečijo usdalini napadi na ajri*riskr prebivalce.
Zelo radavedni smo, če doživiiuo tako preiskavo in kakšen bo,njeu rezultat. ,
Volitve so Uaue^- Ali je bilu Bakerjeva i/jata le zato potrebna in uc Ihj imela .jutri nobenega polne ua več?	* ,
. Modrovanje naših nasprotnikov, čruih in belili, uam laQiko pobili pororogljiv smeli v oči iu vliva pomilovanje v n iša srca. Izvrševalci srednjeveške oporoke, Rimljani — ki imajo svojo domovinsko pravico v }uipeškcm Himu — pridigajo zoper nas, češ da oznanjamo popolno auurhijo ¡11 da hočemo porušiti vso človeško družbo; njeno dr/a-vo, njeuo t'amilijo in njeno lastnino, ter proglašajo vsak sklep v družabni verigi ze "odvisno* po I hA', j i volji." Z druge strani uas pa uap&dajo meščanski karakturji, kjer so sploh povapnfjc od oštarijskega zabavljanja do resne kritike; kot sinovi meščanske družbe, njene blagovne produkcije iu proste konkurence, povzdigujejo načelo svobode in očitajo socialistom, da vodijo človeško družbo v popolno sužifost.
Jasno je, du v vsaki človeški skupini, ki slo-iii uu vzajemnem sodelovanju, posameznik ne v&-va absolutne «vuÄkmIc. V vsaki človeški urgunizi-ciji jo tako iu ne murc biti drugače I Absolutna svoboda, kakor jo zahtevajo ausrhistj. ki so do skrajnosti izpeljuli liberalno formulo, je luoguča le v izoliranem gospodurstvu, kjer poedinec proizvaja vse svoje potrebščine saiu. Sedauji kapitalistični. proizva jalski način pa spaja vse. ljudi iu po vsem svetu v organičuo družbo: vsi so med M'boj zve/uui, drug od drugega odviMii. Vsa svoboda je le pena, le oblika, v kateri se pojavlja medsebojna odvisnost. Zakaj odvisnosti v meščanski družbi ne opredeljuje predpis iu ue postava. duluču jo gospodarski zakon.
Vrednostni zakon, ki jc osnovui steber Marz-ovega nauka, se glasi: Vrednost blaga, ki J** uveljavlja v izmenjava n ju, jc izraz v njem uakopice* ue^a družabnega dela. Naši prutivuiki, zastopniki buli vaz» je .ki proizvaja in btiranta in ki vidi v v^em gospodarstvu le sredstvo osebnega pridobivanja. vprašujejo le pu ceni blaga; zanje je ekonomija uutik, ki proučuje cene blaga in Marsov vrednostni zakon je zanje te pravilo, kako nasta ja jo cene. V njem čitajo. da sc blago izmenja v-a po množini dela. ki je v njem nskupičenu. Z zgovornimi in vedami pobijajo Marxovo teorijo in pri tem donkišotstvu, jih jirav nič ne ženita izrecna Marxova pripomba, da. se blago dHiiJunSiiiji ue izuicnjava po svoji vrednosli in da	nu
ujegove cene še druge iz vrednosti p0J•0.j^líc o-* büke, kakor ktrpitul in «euiljrfika renta
Ampak, vrednostni zakon, kakor ga jc z nc-prcs.žuo bistroumnostjo formuliral Marx, ni Jc osnovni zakon narodnega gospodarstva, temveč j'- tudi ključ za razumevanje 'se človeške družbe in *" tem jc njegov glavni utiuk za delavstvo, kateremu ue gre toliko spoznali je barantov-*kih cen. kukor /u vpogled v bistvo in razvitek •'Hove.^ke družbe.	•	.....
V>a sedunja produkcija je produkcija za trg: nihče s svojim gospodaskim delom ue, vstvarja dejrmc /s domače potrebe iu domačo pora tiu. vvikdu profzvafa bhgo. ki ga prodaja. Ob tej blu-guuii produkciji dela \>ak proizvs.ialce v svoji delavnici sumofetojiio in po svoji volji in človeku» ki le površno (»pa/.uje. sc zdi, du je vse človeško gospodarstvo razbito iti razdrobljeno ua neštevil-u»« utouie, neodvisne druge od drugih. Medsebojna spojcuost in odvi.snošt >e jmjUužc stoprav pri
izmenjavanju blaga; ljudje stopajo v stike in v tem hipu se razodene, tla so vsi člani ene celote, udje velikega gospodurskega orgauiziua. Iu zakon. ki opredeljuje medscbujiio izmenjavanje Ida ga* je vrednostni /akou. Ampak blago se ne izmenjava suiuo, izmenjavajo ga ljudje, ki so njegovi lastniki iu ki ga po svoji volji kupujejo in ¿irodajujo. Ce sta kup uli produja. ki ju čluvek skliMie po svoji volji, opredeljena hkrati po vred lUKStnem zakonu, jc v tem izraženo, du stoji vrednostni zakon uud človeško voljo iu si jo upokoru-\a. Prosta volju ue odločuje, po kakšni ceni človek produja: vrednost je druuzbno določena reč, nezapisana postava in vrednostni z.akon je "višja silu", ki Obrača človeka in vodi njegovo usodo. Delavec, ki je prisiljen prodajati svojo delovno uloč kakor strudcžuik na cost i. podjetnik, ki s« more svojega blaga znebiti le z izgubo, občutita vso težo tega zakonu. Kogar pu zadene milostni žarek »nevidnega družabnega zakonu, ga povzdigne do oblasti.
V svoji anarhistični svobodi je Itohiiisou svoje delo lahko nemoteno prilugajfil lastuiui potrebam iu ieljaui: kjerkoli pa žive iu delu in ljudje v velikih skupiiiiith, so drug od drugega odvisni iu je njih sviiboda omejena. Oblike te odvisnosti se menjajo s proizvajalnim načinom. V fevdalnem vedn j 1111 veku je bil vsakdo odvisen: trdni osebni odnosu ji. avtoriteta in vera. zvestoba in obrain-uu so z vzajemuiiui dolžnostmi spajali t bičana iu viteza, kneza in vazala, grajščaka in kmeta, »Iu hovuika in posvetnjaka. Nasprotno pa je v iue-4 šean.ski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo •prost in samostojen: fevdalna organizacija je razbita, človeška družba kukor uu atome ruzdrub-Ijelia. brez vezi in brez vidnih obročev. Ne veže jih človeška postava, ampak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor prirodua sila.. Kavno /zato je bilu v ineš^tinski družbi treba odpravili vse vezi iu vse predpise, da gospodarski zakon sam iu uciuotcuio ureja vse odnošuje. tem je jedru metvuuskc svobode; Jiobcua vuanja sila ne brani ljudem, da se v svojem dejanju in nfhunju pukoravajo zgolj ukazu vre«lnostncga zakona, ;;o-spodsiški nujnosti.
Socializem ue uapravlja gospodarskih enot kot delov celote odvisne drugo od druge, zakaj odvbxie so ic scda.i. Ampak uietlsebojuo odvis-nost hoče preustrojiti iz nezavedne v zavedno, na-moto slepega gospodarskega zakona, ki se uve-Ijava kot skrivnostna višja sila. hoče postaviti umiR in smotrno regulacijo družabne produkci« je. -Liberalne svobode, neomejene oblasti slepega gosjmdurskega zakona, bo konec tisti hip, ko proleturs.ka ljudska masa. ki je zanjo liberalna svoboda neomejena svoboda stradanja, spozna la z«koii. , ko odgruc skrivnostni njegov značaj in poruši njegovo uničujočo oblust z orgauizaeijo delavskega človeštva.
Iz strahu pred polomom posega poštama irir-ščauska družba po srednjeveških oblikah in okovih. ne da bi zavarovala delavstvo pred pogibe I jo modernega življenja; vedno bolj sc otresa Ii bcralizina. da upokori uporne množice. Brez- > uspešno uehauje! Njenim dejanjem velja naš brez obzir« u bo j. njenim naukom naš zasuich!
Avgust Strindberg:
Kadar sj porodi otrok v civilizirani družbi, »e porode obenem t. njim pravice, medtem ko pričakuj«- dru.'ba od novorojencu dolžnosti, kadar pr'^-de « as za to.
Otrok imu pravico do hrane in elementarne vzgoje, iu družba noj hrani in vzgojujc otroka, čigar starši ue morejo lega storiti, ali v sled bede. ali vsk'd z.iiiikruosti. Zukaj če >0 starši luiupje. uc sme otrok ¡biti zuraditega kaznovan.
Ker pa i»- življenje dirkališče, na katerem se vi ii vedna dirka. !n morali biti ob začetku dirke. prK^tartu. vsi enako opremljeni. To bi se najbo lj« zgodilo v I j ud.sk i šoli. enotni in obvezni za vse in elementarni pouk ki moral biti brezplačen. Bra. u je, pisanje in riči nstvo so ključi do vsega znanja. Vse drugo sj človek na podlagi tega prisvoji satu. ker >i kupi lahko v knjigarni.
Kdor je zmožen iu ima veselje, naj poiuno£u-je svoj«- znanje. Ali nepotrebno je. da bi bile združene s tem ki.k«- einovniške razlike ali drug»-predpravic«\ nego le to edino, da dobi vsak svo.; meslo.
Oni pa. ki se posveti iz veselja študijam, nuj ne zahteva od drža Ve, du mu pripravi pro* tor, kjer ga ni. temveč naj hvali srečni slučaj, ki mu je pripomogel do tega, da ve na enem ali drugem polju več kakor manj oblagodarjeni.
Ako si izvoli vsakdo delovno polje po svoji naravni nadarjenosti, svojem talentu in svojem nagnenju, tedaj mu bu odprto to torišče brez vseh ovir hi-napredovati mora pu zasluženju. mera sine biti edinole njegova strokovna zmožnost.
V	današnji zastareli, razreši ni družbi vladajo nasledile omejitve: I. zrelostni* itfpiti. ki so sami po sobi tbrczsmi.slcni. ker nihče ue more pokazati v polovici dneva, kaj ¿nu in ve. ali prav lahko mu izpodleti zaradi kake malenkosti, ki ji» jc pozabil v velikem namešaiieui znanju, ki spuda v konver-/acijski leksikon. Iu zrelostni izpit, ki je cena vsa mladosti, ne daje še kruha, temveč je le uvod k strokovni izobrazbi, hi vendar je ta izpit zapre-ka 1111 potu in izgleda kakor bi bil res nekaj, k«r tvori privilegirani razred in povpešuje ugled. Za-tu — proč z njim: Izkušnja je pokazala, da zua mož 'brez zrelostnegu izpita upravljati celo drža vo (ameriški predsednik) mi «1» v neki monarhiji kraljevi svetovalci in okrajni upravitelji možje. Ui nimajo zrelostnega izpita hi ki uc vedo ue-številnih malenkosti. To .ic sijajen dokaz, da je zrelostni izpit nepotreben.
V	neki ljudski državi (Švici.) jc vsa uprava siluo enostavna in državne službe so brezplačne, opravljajo jih kut častne p«r»le, kot zaupna mesta. ki jih tudi indirektno nc plačujejo, nc 1 raz košuimi uniformami, n»' 1 redovi.
V miauandkih oddelkih' naše državne uprave, torej v poštni ¡11 telcgrafivni sluilii, pri železnici, bi moralo biti napredovanje neomejeno. Zakaj ue hi pu-^a^dili ¡pinuouošev za pisalno mizu, .saj zna pi.-ati iu računati, zaupajo mu velike vsote. Cc u«- zna tujiii jezikov. Ih> lahku upravljal ur.idnu delo z« tuženistvo.	1
Zeio/niškuiiu poduraduiku uu i bi bila odprta pot do postajnega načelnika, medtem, ko se vrinejc -*<laj do te službe osebe, ki nimajo pojma o organizaciji prometa. V roniei vodijo obrat zmožni podurudniki.
Na višjih stopnjah zahtevajo tako malo z.na-u.;j. ila doživljamo dan za dueiu povKauja. ki su uam popolnoma ncuiuljiva. Najprej ie mož geo-b»g. prcccj natu kouiercijski svetnik, naenkrat s«-prelevi v železniškega ravnatelja in končno sedi nfk.je in upravlja pokra ji uo, kar mciidu nima ui-česar opraviti ne z geologijo, ne s tngovino, ne v železnicami. Tukaj se jasno viili. da za napretb« vanje ni treba ¡strokovnega znanja in ves svet ve.^ du upravlja pokrajino vladni tajnik (in ko in urnik) in da i«' čin vladnega predsednika^ ''dižel-uega 'jJavarj* ' le rs to. da zs.sede nekdo ^u mesto.	...
1 Druga /apreku ua dirkališču so lajtuantove naramnice. Včasih sc je kosal študent zaradi svojega znanja z lajtnontem, sedaj s»i ludi lajtnanta oborožili z dijaškimi i/niti iu lajtnnntovo dostojanstvo je neomajano. Seveda ni treba knjr/ue modrosti zn vojaško službo. Ta rszkoHli študij jc. bila zgolj prevzetnost vojaške unobrazbc in za tu je postal podčastnik boljši vo.jnik kakor ufceui o ficir. Trdili j®o. da je puntala vojna znanost. To pa nikakor ni res, ker nc izdelujejo smodnika, k.i-n ono v, bojnih ladij oficirji, temveč inženirji in delavci. Voditi četo jc sedaj veliko enostavnejše kakor je bilo prej. iu. moštvo uaučiti streljanja, zato porabijo podčastnika, ki je vzrastel s puško, česar sc o oficirju ne more trditi. Vse življenje, vse pisarjenjc v vojašnicah inkrbnje in opravlja podčastnik, ki pozna vsakega moža v vrsti, /.nanc so 11111 vse njegove vrline iu napake. Zakaj ga ue povijajo .zakaj .mu zapirajo pot? Zato, ker imamo razredno družbo in razredne razlike. Monarhija, ki ima vso oblast in ki izvoljenim zhiij. .likhiji po deljuje izvrševanje te oblasti, mora vzgojiti rod pokornih, da zagotovi pokorščino. Ali to ni idc ja in tudi ne nulogu države. Država 1>i morala pospeševati blaginjo vseh. morala bi čuvati pravimi vseh. a tudi nikakrsnu liova eivilizirma di^avn ui, k»*r ta uc bi smela ničesar vedeti o razredih in kastah. To lUpostuvno nazadovanje k prvotnemu stanju, kskršuo je bilo včiusih v daljnih, starih indijskih -dc^otijah, jc predrzni .
Veudar ima mu pu tudi v Fivrupi državo, v kateri ne poznajo oficirskih predpra vie in kjer napreduj«- luhku tudi podeaatuik. V italijanski armudi namreč povišajo vsako leto gotovo število podčastnikov. (Tako jc ibilo vsaj okolo leta P90: «ko sc je sedaj kuj i/.prenienilo. nc veui.)
Najbolj se opažajo predpra vice v ufudih iu baukuh, kjer imajo uradne sluge iu buliene sle. Ti poduraduiki so služabuiki. zuto jih kličejo kar pu imenu, ne iincuujejo jih gospode, un-d tem ko imenujejo višjega uradniku, ki jc vendar služabnik splošnosti. /a gospoda.
Kuj lahko opažamo. «la razumejo stali služabniki po iK'katerih uradih toku imenitno vse tiradovunje, du poučujejo na novo vstopivš»e Uradnike: in videl sem urade, v katerih je bil sluga pravi pomočnik predstojnikov, da njegov prvi in najboljši svetovalec. Nu carinskih uradih briga za posle se poduradnik, m«'d tem ko je šef na dopu-stuali na lovu. ali poduradnik nc dobi za 10 nobene odškodnine, nobenega priznanja, nobeuega višauja,
V privatnih bankah poznam služabnike, ki «o postali uradniki, ker s«» si pridobili jrsuičue za-Hlugi. .	, .
A c'beuein ua letimo tukaj tudi ua inftjstrovjo razliko med gospodi iu ueguspodi. Nu Norveškem in Danskem nc kličejo ljudi z gospodom. "Cujcte, Asbjoernscii.'' pravijo, a ne: gospod As-bjueriLsen. To 'bi bilu pač posnemanja vredno.
In poleni posli! Ako priznavamo svobodno izmeno med delom in mezdo, če jc odpravljen ua devek, poselski red in strahovanjc, tedaj bi'moralo biti zgrajeno razmerje med gospodarjem iu posli ua čem drugcni/kukor ua ruzmerju nu-d vladajočim in podanikom. 1'osli zamenjajo vendar «lelo svojih rok proti plačilu in kruhu, in delovna pogodba jc svobodna. Zakaj «lelajo tedaj s posli tako kakor s podložniki. saj je gospoda ravnota-ko odvisna od poslov, v njihovi odvisnosti je. Kaj tikajo dekle zato. ker imajo delovno pogodbo? Zakaj bi morale dekle izgubiti svoje meščansko ime? In s kakšno pravico se vmešavajo v njeno privatno življenje. Trtfba ui prav uič drugega, kakor da im)scI zapusti sliižbo in videli borno, da si ue znamo prav nič pomagati, vsa hiš* jc narobe. Naravnost nič nc znamo: nc zanetiti'ognja, uc prižgati luči, ne post i) jat i, ne pripraviti mize, uajmanj pa prirediti jedi. kar jc prav velik» u: inetuost. Potem šele občutimo, koliko hvale dolgujemo poslom, brez katerih bi bilo življenje -za /gornje pla.vti človeštva nemogoče.
I*™ v tako: delavec! i V se ti kdaj v hwi kui pokvari ,11. «pr. samo kl.jučnvuioa! Sam ne znai popraviti, kak iiTŽeuir ali profeaor mclhanikc ludi
ne. nihče nc zna tega napravili bolje kakor kiju čavničar; torej ga ne moremo pogrešati iu dobi vati bi inorul izredno dobro plačilo. Ali lega ui. v m' premalo si da plačevati svoje «lelo, ko veudar tvori s svojimi strokovnimi tovariši monopol ali I rust, a se tega niti ne zaveda. Vsi. ki stanujemo v modernih hišuh s strojnimi napravami, čutimo kako >mo odvisni od delavstva. Ako ne gori cb-k trična luč, in pričakujemo goste, tedaj nas more rciiti le eden. in če centralna kurjava o« I reč««, si ue znamo pomagali iu moruino beračiti pri dela v • «'ii za hitro pomoč. Morda nas pusti, da ëakamo. «la nas s tem pouči «• svoji vrednosti. Dostikrat sta U- brc/miselnost iu lenoba vzrok, d,, ravnamo ztouiiu. t»d katerega snm odvisni, tako. kakor bi bil na^ služabnik . . .
Nekoč sem obljubil nekemu častniku.da napi šeui zanj spomine iz dveh generalnih stav k. Spu 7.nal seiu. da sinu nedelu vel popoininua nepotrebni, da obstoji vsa družba s svojo kulturo, z vso ovc-ločb umetnostjo, s svojo poezijo in neplodne učenostjo le po milosti onih. ki so temelj in zid.
Nekdo jc rekc|; "Ako bi plačevali delavce p«i zaslužeuju. bi morala prenehati vsa industrija." Naj sc zruši v s« industrija, če je /grajena 11:1 taki krivični podlagi. «V j<- mogoča le z izko-r i š;« a njeni bed.iegu položaja delavcev!
lu oui. ki pridigajo proti razrednemu boju. naj raje mislijo ua to, kako bi odpravili razrede, kako bi premostili razredni prepad. \'»«1op uu dirkališče mora biti svoboden, in skrhe naj za to. da bodo pričeli dirko vsi z enakimi pogoji in iz enakih razmer, brez zahrbtuosti in zvijač. To bi u-blaž lo sovraštvo. p«»tcin bi laže živeli, upanje bi ostalo za one. ki tam spodaj stradajo, ki /ivc brez upanju, da bi prišli' nuvzgor od stran drugih, ku-teri si sedaj domišljujejo, «la stoje nad njimi, da m) prvi, čeprav s„ v resnici zadnji.
Krancjožef je poslal novemu avstrijskemu ministrskemu predsedniku Koerber.ju pismo, vita tereiu pravi, da jc njegova volja, da dobi (ialieija notranjo avtonomijo, kadar stopi poljska država v življenje,V deželnih zadevali j«- imela Oalicija tudi sedaj obširno avtonomijo: Francjožefovo pismo torej nc izpremeni mnogo. I#e kaj porečejo Ru-^iui, ki s«» se bali deželne avtonomije kakor biču? — f.cpo je tudi. da vlada sedaj Kranejožefova volj«. Absolutizem cvete.
Sodniki iu policisti lahko nekaj delavcev vržejo v ječe. ne morejo pa vx«'h delavcev, ker bi bile joče premajhne. Sploh pa bi tudi tega uc storili, ikoravno bi bilo v j«»eah dovolj prostora Vraga, kdo pa bi potem «lelal za kopitaliate?

PROUTAHC
AhViimiblUIKKT
SLOV. DELAVSKA
rljMta,
4M M. i«nu
Patriotizem.
PODPORNA ZVEZA
l>k«rp«rirMt It »»rita IM
v drUvl P»n
Sedet: Conrmaugli, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
PMIMEDNIKt Ivan Prostor, HUH Norwood IM., Cleveland, O bi«. PODTOKDHEDNIK: Josip Zorko, H. F. 1>. 2, buz 50, West Newton, I'm. TAJNIK: Illas Novak, 'JU Main Kt., Coneinaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Audrej Vidricl», 170 Fraukliu Main St., Coneinaugh, l'a. ULAUAJNIK: JuaIj» 2ele, 01 UK 8L Clair Ave., Cleveland, Ohio. COMOtM; BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, 20 Mai» St., Conemnugh, l'a
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis.
2.	nad/ornik: Nikolaj Povfte, 1 C'raib St., Numiev Hill, N. S. Pittsburgh, l'a
3.	aadxoruik: Jakob Koejau, 1400 E. 52 d St., Cleveland,.Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukou, l'a
2.	porotnik: Frank Bavdek, 6303 Glass Ave., Cbveluud, Ohio. S. porotnik: Anten Welly, box 44, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F J. Kern, M. I»., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: Frank Skufca, 2nd St., Cone ma ugh, l'a. Ivau Jager, b. 543 Woodland Ave., Conouiaugh, l'a. Frake Kos, Coucmnugh, Pa.
Mihael Flek, It. F. D. 4, b. 143 a, Johnstown, Pu. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Ilribar, Joliustovvn, l'a.
GLAVNI UBAD v hiši St. 20 Main St., Coneinaugh, l'a.
J
Uradne Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. Slat St., Chicago, III. Cenjena društva, oriroma njih uradniki, so iiljudno prošeni, pošiljati v«»
dopise naravnost na glavnega tajnik» in nikogar drugega. Denar na se pošilja edino |K>toin Poštnih, Kzpresnili, ali Baui-iuk dennruih nakaznic, nikakor pa ne potoni privatnih rekov na naslov Klas Novak, S. D. P. Z. & Coueinaugh Deposit lin nk v ('onriuuii^li. l'a.	.	t
V slučaju, da opnrijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavucga tajnika, da se v pri kodnje (»oprav i.
SPREMEMBE PRI DRUŠTVIH S. D. P. Z. v mettcu septembru 1916. '	Prislonili člani;
K društvu Atv. 1: Ivan Skufca, t-, št v. 5653, otr. odd.; Josip Mivhulvk, r. štv. 5654, 1. odd.; Josip Tome, c. štv. 5655, I. odd.
K društvu .štv. 3: Neža Lovko, c. štv. 5656, 1. odd.; Josip Turk, c. štv. 5657, 4. odd.; Ivanku Semič, c. štv. 5658, otr. odd.
K društvu štv. 5: Avgust Zupančič, c. štv. 5659, otr. odd.; Anton Brilej, c. štv. 5660, 4. odd.; Mihael Tomšek, c. stv. 5661, 4. odd.; Jakob Mlukar, c. štv. 5662, 1. odd.
K društvu štv. 7: Marija Praznik, c. štv. 5683; Viljem Praznik, c. štv. 5684; Pavel Praznik, c. štv. 5685; vsi v otroški oddelek. K društvu štv. 8: Ivan Perne, c. štv. 5663, 1. odd. K društvu šk. 9: Marko Bajuk, c. štv. 5665, 4. odd. K društvu štv. 10: Josip Rupar, c. štv. 5667, otr. odd. K društvu štv. 11: Marija Ocepek, c. štv. 568G, 1. odd. K društvu štv. 14: Dominik Vencelov, c. štv. 56G9, 4. odd. K društvu štv. 15: Franc Mihevc, c. štv. 5687, 1. odd. K društvu štv. 22: Stanislav Ciregorich. c. štv. 5G88, otr. odd.; Mihael Zorko, c. štv. 5689, 1. odd.
K društvu štv. 28: Mihael Kovačič, c. štv. 5690, otr. odd." «m K društvu štv. 29: Marija Ažman, c. štv. 5691; Anton Ažman, c. štv. 5692, oba otr. odd.
K društvu štv. 30: Valentin Gračner, c. štv. 5709, 1. odd. K društvu štv. 34: Ana Zupan, c. štv. 5693. 1. odd. K društvu štv. 36: Ana Perenčevich, c. štv. 5670, otr. odd. K društvu štv. 38: Anu Vočko, c. štv. 5G94, 3. odd. K društvu štv. 42: Lojzika Trdin, c. štv. 5695, otr. odd. K društvu štv. 43: F rane Amrih, c. štv. 5671, 1. odd. K društvu stv. 45: Antonija Strle, c. štv. 5672, otr. o\ld. K društvu štv. 56: Viljem Albreht Kolan, c. štv. 5673, otr. odd.; Anton Jordan, e. štv. 569G, 1. odd.
K društvu štv. 58: Rudolf Oblak. c. štv. 5674, otr. odd. K društvu štv. 60: Josip Knavs, c. štv. 5675, otr. odd. . K društvu stv. 61: Josip Boljkovatz, c. štv. 5698; Marija Pikš, c. štv. ¿"699; Murija Meznaršič, c. štv. 5700; vse v 1. odd.
K društvu štv. 64: Franc Rem.šak, c. štv. 5676; Franc Komar, c. štv. 5677; Josip Napast, c. štv. 5678; Jurij Dvoršak, c. štv. 5701; Rozi Cabiear. e. štv. 5702; Helene Cabicnr, c. štv. 5703; Leopold Horvat, c. štv. 5704; Avrelija Paulin, c. štv. 5705; vsi v 1. odd.
K društvu štv. 70: Andrej Pečar, c. štv. 5679, 1. odd. K društvu štv. 76: Ludvik Grum, c. štv. 5706, otr. odd. K društvu štv. 79: Franc Pristave, c. štv. 5680; Ana Režek, c. štv. 5707; Mihael Rezek, c. štv. 5708; vsi v t. odd.
K društvu štv. 81: Peter Petrovič, c. štv. 5681, 4. odd.; Martin Mihelič, . t\ r.682, 4. odd.
Suspendirani ¿lani:
Od društva stv. I: Josip Danck, c. št. 1642; Martin Zupančič, c. št. 1137. Od društva štv. 2: Franc Granda, c. štv. 110; Ana Granda, c. štv. 3051; Anton Virant, c. štv. 3954.
Od društva štv. 3: Ivan Vcrbič, č. št. 4750; Martin Grmck, c. št. 4450. Od društva štv. 7: Martin Tratnik, c. št. 4138. Od društva štv. 11: Pavel Jereb. c. št. 2259.
Od društva štv. 18: Anton Sotler, c. št. 578; Ana Sotler, c. št. 88W. Od društva štv. 19: Marija Mezori, c. št. 2955. Od društva štv. 26: Jurij Sulkovich. c. št. 2013.
Od društva štv. 27: Josip Motoh, c. št. 1006; Ivan Nerat, c. št. 995; Antoif Jankovič, č. št. 3312.
Od društva štv. 28: Tom Sredel, c. št. 5385; MafO Sobol, c. št. 5383; Mihael Sprohar, c. št. 2383.
Od društva štv. 29: Mihael Smrtnik, c. št. 821; Ivan Koklič, c. št. 835; Alojzija Verhovc, c. št. 3889.
Od društva štv. 37: Jera Podpečnik, c. št. 3719; Josip Podpečnik, c. št. 2850; Anton Vavpotič, c. št. 4132.
Od društva štv. 41: Alojzij Lepoglavšck, c. št. 3528; Franc Juh, c. št. 2199.
Od društva štv. 42: Louis Ihir\ič, c. št. 5400.
Od društva štv. 19: Roxi Gregorič, c. št. 3696; Ana (¡livar, c. št. 1309. Od društva štv. 51: Alojzij Petrič, c: št. 4H17; Franc Ka tclic, c. št. 1070. Od društva štv. 55: Tomaž Derling, c. št. 2341.
Od društva štv. 60: Ivan Skorča, c. št. 2764; Franc Kralj, c. št. 2758. Od društva štv. 62: Josipina Borštner, c. st. 4830; Josipina Hribar, c. št. 4423; Ana Prmozar, c. št. 3967; Marija Pcterlin, c. št. 2890; Marija Hrovatin, c. St. 4712; Frančiška Okoren, c. št. 3908; Neža Žagar, c. št. 3207.
Od društva štv. 68: Alojzij Kurent, c. št. 3447; Franc Skok, c. št. 1648; Franc Fik, c. št. 1133; Jurij Guriel, c. št. 3140; Mihael Obradovlč, c. št. 3963. Od društva stv. 69: Ivan Rudolf, c. št. 5478.
\
K društvu štv. Glavič, c. št. 3921;
K društvu štv Andrej Ludban, c. c. št. 2485,
K društvu štv. K društvu štv. Martin Bratkovič, c K društvu štv. K društvu štv. K društvu štv. K društvy štv. K društvu štv. K društvu štv.
Uvlicril Currauza se priložujc, du jo Villuvo vojskovanje v državi Chihuahua le zato še mogoči», ker dobiva vojni materija! i/. Zed¡njenih držav, Sovražniki komditucioualne vlade, živeči na tej strnili meje, luu baje oskrbujejo nakup iu dovoz orožju in niuiiieije. v
Ta obdoUttev je tembolj verjet na. ker so v Zcdiujcnih državah /c uckolikokrut zasačili «»sebe, ki wo se bavile s tem čednim poslom. Pred kratkim so v Kaliforniji prijeli nekega zdravniku, uuturali/,¡ranega Američana, ki je baje opravljal to kupčijo na debelo.
Kdor pozna vsaj nekoliko ameriški kapitalizem, ne bo prav nié presenečen od Carrauiove obdolžit ve. Dobiček je njegov prvi bog. in ker denar sploh ne smrdi, mu je Villov" denar enako všeč kakor vsak drugi.
Sicer stoje onkraj meje še vedno ameriški vojaki. In kakor streljajo Villisti na Carranxi-ste, bi se lahko zgodilo, da bi ob priliki zopet streljali na Pershiugove vojake. Tedaj bodo ameriške puške ubijale Američane.
To je grda misel. Toda z značajem kapitalizma ni nikakor v nasprotju. Ameriški kapitalisti so yeliki patrioti. Tolikokrat so nam to že ponavljali, da bi morali biti pravi idioti, če ne bi naposled vedeli tega. Toda patriotizem ima različne barve. Tudi to je ireba na po ,led razumeti. (Kl enih zahteva, da se v njegovem imenu žrtvujejo, od drugih pa, du sprejemajo žrtve. Kapitalisti so tisti, ki jih sprejemajo.
Patriotizem gotovo ni nič slabega. Prišel je sicer na slab glas, tako da je včasi beseda 44 patriot " že skoraj podobna psovki. Toda tega ni kriv patriotizem sam na sebi, ampak to. kar je kapitalizem naredil iz njega.
Ljubiti svoj. narod ne more bili na noben način grdo. Saj tudi ljubezen do svoje obitelji. «la bratov in sester ni nič hudega. Ampak če ne zaradi žlalite dela krivica drugim, če se sorodniki protežirajo brez njihove zasluge iu na škodo drugih, tedaj je to pregrešno.	'
Patriotizem >am na sebi ni nič sjabetra. Toda kapitalizem ne more drugače, kakor da ga zlorablja. Kajti kapitalizem živi od profita kako* človek od kruha in konj »hI ovsa. |Nemški kapitalizem gre za dobičkom, angleški kapitalizem gre za dobičkom, in če se srečata na trgu. kjer bi drug drugemu jemala profit izpred ust. se ste-peta. Za ta posel je treba ljudi. Tem je pa to/ko naravnost reči: "Koljitc se za na* profit!" Torej ^e jim pravi: "Trpite se za domovino!" Namen oManc neizpremenjen. toda odet > patriotizmom, je oplemenjen in okrašen.
Kapitalistična družba je razredna družba. In vse je in mora biti v njej po razrednih interesih ločeno. Tudi za patriotizem ui izjeme. Kapitalistični in proletarski patriotizem se razlikujeta kakor noč in dan. Ker je za kapitalizem profit pogoj, brez katerega ne more izhajati, je tudi njegov patriotizem podrejen interesom profita. "Kako dosežemo uii največji dobiček za svoj ka-
pital.'" to je kardiualiuj vprašanje kapitalističnega profila. Ako občuti kakšno filozofičuo želj ico, išče argumente, da bi sam sebi dokazal patriotični značaj svojega profitarstva. Dopoveduje si, da so interesi ameriškega kapital» interesi Amerike ¡veliki profili ameriškega kapitala prinašajo blagostanje v deželo; z velikimi, dragimi naročili bodo kapitalisti dajali svojemu delavstvu dela in kruha. To je vendar patriotičuo!
Cc je treba v ta namen pognati svoje delavstvo v klavnico, ima kapitalizem že tolažbo: Zgo-di se iz palriotičuib razlogov, Boji so utemeljeni v pri rod i, vojne zahteva svetovni red ; kapitalizem si umiva roke kakor Pilat.
Proletarski patriotizem je ljubezen do svojega naroda. Do živega naroda, ne pa do njegovega denarnega nadomestila. Ta ljubezen ne zahteva nobenega sovraštva do drugih narodov. Proletarski patriotizem je trezen. On ne pripisuje rojakom nadnaravnih lastnosti, ne misli, da je njegov narod izvoljen izmed vseh drugih kakor Zidje v starem testamentu. Zato tudi ne prihaja do zaključka, da m» drugi narodi vredni prezira-nja iu zaničevanja.
Kazrcduu zuvvdip delavce ve, da se ne more sam rešili mezdnega suženjstva iu se povzpeli na višjo stopnjo človeštva. Njegova usoda je tesno spojena z usodo njegovega razreda. Spoznal je. d,i se morajo odpravili razredna nasprotja, če hoče postati polnopruvcii^—é+rnek.~$ato se čuii solidarnega z vsemi razredno zavednimi tovariši >.yojega naroda in vseh narodov sploh. Njegov patriotizem gre vštric z internaeioualizmoui.
Kapitalistični patriotizem je finančen, proletarski je človeški.
Te razlike ui mogoče premostiti; vsak gre svojo pot. Ali ta razlika ni le razlika, temveč tudi nasprotje. Kapitalistični patriotizem mora od svojega izhodišča neizogibno prihajati do tega, da žrtvuje vse interesom kapitala. Med take žrtve spadajo tudi prolctarei, njih interesi in njih življenje.
Z interesi kapitalizma se popolnoma strinja, da prodaja Krupp po vsem svelu svoje kanone i i da ubijajo taki topovi potem nemške vojaki*. S kapitalističnimi interesi se tudi vjeiuu. da zalagajo ameriški kapitalisti VilJove "hauditc" z orožjem in 7. munieijo in da mori to orožje naposled Američana. Kajti taka kupčija prinaša pro: fil iu obljubil je še večje profile, ako se iz streljanja razvije prava vojna.
Z interesi proletareev se to ne Hrinja, ker postajajo oni žrtve tega patriotizma.
Kako pa odpravili to krvavo nasprotje.' Kako vrniti patriotizmu nje^wv pravi, neškodljivi značaj 1
Dokler bodo nasprotni razredi, morata biti trdi kapitalistični in proletarski patriotizem v nasprotju.< Le tako je mogoče rešiti strašno dilemo, da se odpravijo razredi iu ustanovi družba z enakimi interesi. Torej : Prema ga nje kapitalizma ni nadomestitev s socializmom.
Angleška vlada namerava z um-rom na draginjo določiti minimal* no plačo za vse delavce. Kaj nameniva ameriška vlada T
ovira delavcev v Ameriki. I.i so družinski očetje, zasluži komaj do '»OO dolarjev un leto.
Dve tretjini odraslih moških delavcev v Zedinjeuih državah i-»najo plače, ki ne presegajo l."> do-1 larjev na teden.
Polovica ženskih delavk v Ameriki ne zasluži več kakor b dolarjev na teden. Mnogo jih je, ki za služijo manj.
-- \
Sedanji .vojni tajnik Baker, nekdaj župan v Clevelaudu. *jc bil svojčas velik pacifist. Kot vojni tajnik • je /Ugovarjal povečanje armade in mornarice, za katero plačuje sedaj Amerika več kakor vsaka druga dežela v mirnem času. Meščanski pucifizem.
___v
(•oiupcrs priporoča, da naj bo. do unije nepolitične.
(Jompcru je pri volitvah goreče priporočal \Vilsoua ¡u demokrate.
Mnogo delavcev verjame (Join-p( rsii, kadtfi' govori tako iu kadar govori drugače.
Po kaj je prišel naš berlinski poslanik (¡erard v Anicik».' Ameriški listi so prii>ovedov:tli. da prinaša predsedniku Viljemo-vo pismo z željo po posredovanju miru. Zdaj pišejo švicarski listi, da j«' (Jcrardov% naloga, poizkusiti, da spravi Ameriko v gospodarsko zvezo z norvesko-švedsko-dan-sko gospodarsko uni jo. U (¿erard sam molči in ne pove ničesar.
Šestdeset odstotkov vsega narodnega bogastva v Zislinjepih državah je v rokah dveh odstotkov prebivalstva. Kdo izmed nabili čitateljev pripada tema ike-iiiii odstotkoma*
Petinšestdeset odstotkov ameriškega prebivalstva nima dulpaj ¡uiti pet odstotkov narodnega bogastva Zedinjeuih držav.
Nemški kapitan Koenig je zopet s svojo suii-marinko " Dentsehlaud" priplul v Ameriko. Ime! je več sreče, kakor njegov tovariš s podobno ladjo "Bremen", o kateri je sedaj gotovo, d.i so je potopila. Časopisi beležijo prihod nemške barke, ali senzacija njene prve prekooeeaitske plovbe je minila. Taka je usoda vseli velikih dogod-kpv: kadar s(> pouove, niso več senzacionalni. Med tem časom je bila že vojna submariuka tukaj in potopila nekoliko ladij; ljudje so sr že privadili dolgim vožnjam podmorskih čolnov, iu kjer je navada, tam ni več strmelija.
Drugi prihod "Dcutsehlanda" pa kliče zopet v spomin napovedi iz časa prvega Koenigoveira prihoda, da zgradi Nemčija celo flotilo podobnih ladij, ki bodo oskrbovale reden promet med Ameriko in nemškimi lukami. Kakor se zdi. so bile besede takrat nekoliko predebele. Doslej ni nič videti o |m*Imorski mornarici, in skoraj j«' težko verjeti, da bo kaj iz nje. V času vojne že koristi laka ladja. Doslej pa ui. znamenja, da bi bila v mirnem času toliko vredna, kolikor navadne transportne ladje. In najbrže se zdi tudi Nemcem, da bi bila malo predraga šala graditi celo flotilo, ki bi spadala takorekoč v staro /.Mez i. kadar bo vojna končana. Skoraj gotovo niso nikdar niti resno mislili, na take gradnje; da so razširjali govorice o njej, se pa lahko smatra z.i 441 nek", kakršnih se rabi tekom vojne mnogo.
Vprašanje živil postaja na Kuskcui kritično. Tega ne brzojavljajo topol iz Berlina, teinvei iz Londona. Odsek dume je prišel do prepričanja, da jo trdni resnih korakov, ako naj se prepreči k j last rola. Zdi s<« pa. da si odsek sam ni na jasnem. kakštfi naj bi bili tisti ukrepi, ki i»i rešili' v t unci jo. Včasi so pripovedovali, «hi je na Kuskom
žita dovolj za v.,»' zaveznike. Sedanja pesem doni vse drugače, .le pač tako. da jo vojna bič za ljudstvo v vsaki deželi.
Z Dunaja brzojavljajo. da so prišle policijski* in vojaške-oblasti baje na sled organizirani zarofi proti avstrijski vladi. I'mor ministrskega predsednika, grofa Stuergkha. je po mnenju avstrijskih oblasti delo te zarote. Olda*ti s0 že aretirale večje število Poljakov, Cehov in Hrvatov, političnih voditeljev, katere dolžijo. da so v zvezi z dr. Adlerjem. Na Dunaju iu v I»udinipešti so izbruhnili nemiri in izgredi in niilitnristične o-blasti so napele vse sile, da jih zadušijo. Vojaštvo patrulira po ulicah v obeh mestih. Dr. Kr.iedrieh Adler. ki ie ustrelil Stuergkha. je v ječi pod močno stražo. Adler opravičuje svoje dejanje, da je bila "politična potrebe
Na mesto ustreljenega Stuergkha je imenovan knez llnhculoiic-Sehilluigsfurst, ki bo predsedoval kabinetu, dokler ui imenovan stalni mini» stiski predsednik. Iz. koščkov raztrganih vesti, ki uhajajo iz Avstrije, je posneti, da se že doltfo čiisa organizira revolucija v Avstriji: zldsti med lirv-ati. 1 «-hi-iti Poljaki vlada velika nezadovoljnost. Dal je prihaja vest. da mislijo Adlerja -.praviti v umobolnico namesto pred sodišče.
Nemški državni zbor je po kratki razpravi dovolil novo zahtevane vojne kredite v znesku 12 miljard mark. Le radikalno krilo socialistov je tvorilo edine nasprotnike. Lahko se delajo dolgovi, težko sc bodo' plačevali.
Nemška submarinkn "U-53" se je varno vrnila v nemško luko, kakor je bilo uradne naznanjeno.
Submarinka "U-53" s kapitanom Rose je dospela dne 7. okt. v Newport, R. L, iz Wilhelmshaferia rin (»o iri-urnem postanku zopet odrinila. Tekom prihodnjega dne je pogreznila na višini Nantuckcta, 50 do 60 milj daleč od ameriške brežine, pet parnikov.
Ih itanskc izgube za mesec oktober znašajo po uradni cenitvi 4,331 častnikov in 102,702 moža.
Od tcua števila je bilo 22,859, in sicer 1,487 častnikov in 21,372 mo/. usmrčenih; 76,684 jc bilo ranjenih. 2,858 častnikov in 73.826 mož; 8,712 , je bilo navedenih kot pogrešanih, 439 častnikov in 8,273 mož.
Iz Augshurga naznanjo, da je sodišče v Ans-pacliy obsodilo IS letno služkinji Ano Seltz na t» mesečev ječe. ker je imela Ijubavno razmerje z. nekim ruskim vjct.nikom. Istotako je bilo o'isoje-no 17 letno kmečko dekle Maria Mueller na mesece ječe. ker je /.nekim francoskim vjetnikom postala IIIHti.
I bogi ljudje, ki hočejo s kazenskimi paragrafi iu z ječo zaseči ljubezen!
Srfdtlv% ioprr deložiranjr.
Krojač Flaminio v Rimu jc prišel ' na dobro misel, da obvaruje sebe in svojo rodbino prod' tem, «I« bi ga vrgli na cesto. Sedem let je stanoval v majhnem stanovanju ter natančno plačeval najemščino. V zadnjih mesc-cib pa je prišel v zadrego, ker mu je umrl otrok, žena pa zbolela. Tako ni I plačal 6 mesecev najemščine. Tistega idnc pa, ko bi gu bil imel eksekutor vreči iz stanovanja, je ta v svoje največje začudenje našel, da stanovanje 'sploh nima vrat. Krojač je namreč (vrata odstranil in dal odprtino nekemu znanemu zularju zazidati. Ko je prišel eksekutor, je krojač s svojo rodbino zadovoljno gledal iz okna stanovanja, ki je bilo brez vrat.
Nazdj sprejeti:
l : Jakob Ilregar, c. št. 2564; Jakob Brenčič, c. št. 5; Ivan Jernej Lindič, c. št. 348; Josip Končnr, c. št. 5546. 2: Franc Turk. c. št. 63; Lovrenc Terčck, c. št. 172; št. 467; Franc Stražišar, c. št. 1184; Lovrenc Terček,
3: Franc £agar, c. št. 86.
7: Matevž Torkar, c. št. 1016; Jurtj Spehar, c. št. 33H7; . št. 694.
9: Alojzij Jankovič, c. št. 4022. 10: Frane llelle. c. št. 5307. U: Mihael Ourek, c. št. 2499. 13: Valentin Sopotnik, c. št. 1742. 27: Ignac Rangus, c. št. 5243. 29: Andrej Simon, c. št. 5209.
K društvu št. 34: Nikolaj Kavšck, c. št. 4390; Franc Kastelic, c. št. 4662. K društvu štv. 36: Ivan Pavina, c. št. 2501; Magda Pavina, c. št. 2577; (•obla Pavina, c. št. 4455.
K društvu štv. 42: Louis Končnik, c. st. 4191; Louis Novak, c. st. 1481; Josip Jurman, c. št. 4098.
K društvu štv. 43: Adam Doroh, c. št. 4953.
K društvu štv. 49: Marija Godec, c. št. 2072; Amalija T.odek, c. st. 369. ; Frančiška Celhar, c. št. 3213; Ana Volk, c .št. 5377; Josipina Fink. c. št. 1'962; Marija Polončič. c. št. 2073.
K društvu štv. 50: Anton Kokelj, c. št. 3114; Ivan Vozel, c. st. 501; Franc Dremšck, c. št. 1898.
K društvu štv. 54: Ivan Meden, c. št. 4690.
K društvu štv. 56: Ivan (Jramc, c. št. 6273; Franc Sudac, c. st. 37M4; Toni Martin, c. št. 4382; Josip Crnkovič, c. st. 5044; Frančiška Zcpuhar, c. štv. 2987; Martin Petrina, c. št. 3785.
K društvu stv. 60: Jakob Trobež, c. st. 2979; Franc Miklič. c. št. 511 <. K društvu štv. 61 : Roii Majdak, c. št. 4069.
K društvu štv. 62: Ana Bole, c. št. 5192; Ana Derganc, c. št. 5I5o; Htraun Frančiška, c. št. 5193; Marija Zupančič, c. št. 4196.
K društvu š*. 64: Vincenc Kmetee, c. št. 3837; Ivan Potič, c. št. 5o33. , K društvu štv. 6H: Jurij Mačkovjak. c. št. 3564.
K društvu štv. 73: Lovrenc Stulc, c. št. 1191.	»
r«
Črt sni sot
Pri \lruštvu štv. I: Ivan llobnra, c. štv. 157; Ivan Kolar, c. št. 17 llija Birkič, c. št. 4969.
Pri	društvu' štv.7: Franc Rakar, c. št. 3658.
Pri	društvu štv.	10: Ivan Stritar, c. št. 3658,
Pri	društvu štv.	14: Alojzij Grame, c. št. 3502.
Pri	društvu štv.	29: Andrej I)olcs, c. št. 5315.
Pri	društvu štv.	41: Ivan Boben, c. št. 3538.
Pri	društvu štv.	42: Josip Stcpanič, c. št. 5399.
Pri	društvu štv.	49: Antonija Marinčič, c. št. 2076.
Pri	društvu štv.	61: Ivan Krajačič, c. čt. 4421.
Pri	društvu štv.	69: Franc Šircelj, c. št. 5509.
Pri	društvu štv.	70: llija Zuhovič, c. št. 5617.
Odstopili so:
Pri-društvu štv. ti: Alojzij Perhavc, c. št. 3914. Pri društvu Atv. 57: Anton Vidmar, c. št. 2590.
Itobčeni so:
Pri društvu štv. 62:'Ivana Gornik, c. št. 4HH6.
Umrli so:
Pri društvu štv. 1: Dimko Popoff, c. št. 4760. Pri društvu štv. 5: Ana Bizjak, c. štv. 4247. Pri društvu štv. 7: Josip Bačar, c. št. 304. Pri društvu štv. 32: Ivan Wurzer, c. št. 3137. Pri društvu» štv. 12: Franc Veber, c. št. 5043.
BLAŽ NOVAK, tajnik S D. P. Z
PROT, R T A ft C
; StranKfiL |
»HHMMMMMMM«»»»
. Chicago, 111.
•Jugo*lo\aiisko MK'itt I Ulično ti-drnienje br. 'JO. v I'liieugi priredi v soboto, 11. novembru I. l.'V Narodni dvorani na Cl.vbourn bi Marsh field Ave. zabavo / raznovrstnim programom. Začetek ob
T
.T
zapisnik seje eksekutive J. s. z.
dn. 7. oktobra laitt.	IT :30 zvečer. Vstopnin» v predpro
Nuvtoíi HO Sava, Petrich, Kokoto- ,|ujj o;, ,,rj |,|ll|rMj„¡ 3:>e. |)H„ie i-virh, Dubna*ac, Zikrt, Mrgole, (¡odina ,uuJO pP(Mt v„top# Sodnitfi a» n-
Ijtidno vabljeni, da se udeleže t« veseIIre.
in Dimu:. Od nadzornem* odbora je na vso* M a vri< h.
Predseduje Mrgole, zapisnik vodi ¡■lava.
Zapisnik zudnje seje se prečita in sprejme. Prosita se reaiguacija aodr. Polovine kot ilana eksekutive. Vzrok '-7 K0 naznanja, <lu so prihodnja
t Uiuntil slov. soe
Cleveland, 0.
kluba st »v.
resignacije je preselitev v Détroit, Mieh. Se vzame na znanje,
Pretita s« ponudba za uvrstitev zveznega oglasa v Amer, družinski koledar za I. 1917, kakor je bil zadnje leto. Zaključi se, da se da oglas v oba koledarju, v Druiinski in Crveni, ki ga izda Rad. Straža. V ta namen se plača vsakemu po $15.00.
Prečita se pismo klubu At. 27, v Clevelandu, v katerem naznanja, da želi v «porazumu s klubom ht. 71 prirediti v Clevelandu in okolici več shodov in vabijo sodr. Kristana, ki more opraviti to v obeh jezikih, kar bi pomenilo munje izdatkov. Zaključi se, da povrne zveza potne stroAke. dnevnice pa trpe klubi.
Prečita se pismo kluba St. 41, v Clinton, lnd., ki žele iatotako govornika. To prevzame sodr. Godina. • Tajnik Petrich poroča, da je bilo v mesecu septembru razpečanih 1866 rednih. 96 izjemnih in 92 dua!nih znamk. To se vzame na znanje. Odbor, ki je imel nalogo organizirati volilne shode naznanja, da je njegovo delo za to kampanjo končano. Se vzame na /nanje. Zaključi se, da se tiska TiOOO 1*tiso v strankine platforme, in sicer 2000 za Slovene, 2000 za Hrvate in 10©0 za Srbe v cirilici.
Dalje poroča tajnik, da več klubov vprašuje, kaj je z zapisnikom III. zbora. Vsem mora odgovarjati, da ga zapisnikar zbora še ni zgotovil. Ker se ta stvar že predolgo vleče, misli, db bi bilo nujno, da se zapisnikar pozove, naj zupisnik v najkrajšem času uredi in ga pošlje odboru za ureditev in objavo. Zaključi se, da se zapisnikar pozove, nuj zupisnik izgotovi in pošlje najkasneje v 10 dneh po seji ekseku-tive navedenemu odboru
Sodr. Mavrih, član nadzornega ou-boia, poroča, da sta on in sodr. Eko-nomoff pregledala zvezne knjige i^ naAla račune v redu. To se vzame na znanje, (¿lede sodr. Novaka, člana kluba st. 2, v Glencoe, O., ki mu je vlak odtrgal obe nogi in želi ostati član kluba, se sklene, da dobiva izjemne znamke.
Zaključek seje.
FRANK ŠAVS, t. č. zapisnikar.
redna klnbovu seja vrši v nedeljo 12 novembra ob II uri do|toldun v novi klultovi dvorani na otUiT St. Clair Ave.
Vsi člani se vabijo, da se te seje gotovo udeleže.
M. Petrovich, tajnik.
KLUBOM NA VPOfiTEV
Na zadnjem kongresu .1. S. Z. so razni delegati naznanili pri/i-ve proti nekaterim sklepom, katerih pa tajnik za pravila slučajno ni zabeležil. Vsled tega tudi niso prišli na glasovnice. Da ve zadosti pravici onih, l>i so vložili pri-zive, objavljamo tukai zaključke, proti katerim so bili vloženi, lako da dobe člani priliko glasovati tudi o prizivih. (J laso vanje naj se o-pravi na prvi seji, rezultat naj se pa naznani glavnemu tajniku do 15. novembra.
Sklenjena je bila v pravilih točka 2:».: Irvrševalni odbor.
"Zvezni izArševalni odbor je stavljen i/ glavnega tajnik.1) in M članov, ki so volijo tako. da je ♦» Hrvatov in Srbov, 'i pa Slo\es; ci."
Priziv manjšine se glasi
"V glavni odbor se voli M članov ne glede na narodnost."
Sprejeta 1o»"ka f>0:
"Vsaka organizacija Ima pravico, da p red I a gq glavnemu 4>dhr-ru iniciative za odobren je."
Priziv manjšine se ¡»lasi.
"Iniciative lahko ;»o>i!jajo naravnost uredništvom zveznih glasil za objavo."
tU. v IrMMgo, lil.—Jufasla vensko »o* udrf/enje. tajnik !. Pajirh, S80Í Cl.rbour« Avem-e.	Je',1	t «HI;
4Y Wauk»g«u, UI. -sr Jugosl. *oe. klub, t«|aik P Pekla j, 02U Marion Ht. 30. virdru ill. — Juge«! kuc klub, tajaik tila, KauMé, Bos 1SS.
Heje so vsako 2. nedeljo v mmi ob S., uri zjutraj v Minera Hali. Oo. CbM'»i¿u, III. — Jugoal. socialistično adiute*'^ tajnik 1'rsnk Mari.-li, 4IM
t.'alti met ste.	•
b? Springfield, III.—Jugosl. a0r. klub, tajaik Jerrv Prh, i'.i\ N. Revnolda «t. j Ziegler, III. — Jugosl. aoe. udrultenje, tajaik (Jeo. Karlovuh, bo*	I
Ing.Granite Citv. 111.—Ju»o«l. aoe. klub, talnih B Gjariahteh »» «M. ktadiaen, III. 110. Htaunton, "lil.—lufoal. ao«. klub, tajnik Aat. Aua««, J.. Bos 138, organi
»Mor Frauk Ptrvtnfcek. I I'M Nokomis, III. — Jugosl aoe. klub, tajaik Prank Poreata, H01 M». Hej«
»• vsako «Irufu nedelja v niaseeu. 1.14. Sei«nrr, 1II.-r-Jugosl. aoe. udruienje, tajaik Dan Vukicb. B« HA« 160. Dorriavllle, l!l. — Jugosl. >or. klub, tajnik Pred. Zelene, Boi 16H. ! las, Staunton, III. — Jugosl. soc. udruftenje, tajnik .Mike Radlch, Ho» ÍÍU2.
ÍNDIANA: —
Indiaiiupolis, Ind. — Jugoal. «oe. klub, tajnik Aut. Mravlje, 746 Holme« u\ 41. Cliatto, Ind. — Jugosl. soe. klub, tajnik Iga. Mular, L. Bz 4411; «rgauiu-tur A nt. Izdiha, »24 N. Wth St. S«j« »u vaako prvo in tretjo sobot« v bi«
»ecu ob 7. uri zvečer, j r..*l. liaiy. Ind. - Jugosl. soe. udru/enje, tajnik Atefun Henkovleh, 1629 Wellington St.
I «.V Whiting. Ind.- -Jugosl. «oe. udni/ , tajnik Frank .laačieh, 401 — lffl. St.
IOWA -
HM. ( nrae\, Iowa.
J ti goni. »4M. klub, tajnik Frank Mum, box 4M.
LISTU V PODPORO
Slo v . soe. klnb štv. !». i 'one-uiaugh. Pa. #10.1X1. - Slov. soc. klub štv. t».*», »lohnstou n, Pa. .flO. Lovro (iurolj. Avella. Pa .'Oc. , Skupaj	20"i0
Zadnji iskaz	4."»I,4I
Skupaj
*471.i»1
Chicago, 111...
.Jugoslovanski socijalistični klub št. I priredi dne 3G. novembra
(Thanksgivings D.iv) ob 2 popoldne
VESELICO
7 raznovrstnim šaljivim sporedom v
NARODNI DVORANI
na Raeine Ave in 18. ulici. Med drugim se odigrata dve e-nodejanki
KDO JE BLAZEN? in
USPEH.
Pri obeh sodelujejo ra/uu čln-nov kluba diletanli iz prijaznosti.
Po dovršenem sporedu, ki je topol pretežno namenjen snli, sledi ples in prosta zabava.
Rojaki n vabljeni, tla se udeleže te veselice v čim večjem številu. Vstopnice se lahko dobe pri zaupnikih. Poskrbljeno bo v vsakem oziru iu prijetna zabava j« zajamčena kakor na vseh kluho-vih veselicah.
Odbor.
KANSAS *_
¡(< N^illieriv, Khiim.- Jugosl. soe. klub, tajnik Mike Krule, M K. 2, box .'is 81. Watt Mineral, Kaua.—Jugosl. aoe. skupina, talnih Frauk Bpeiaer, b«.* HS3, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob t uri popoldne v K. Mineral,
dvorani it. 6.
:t. Frontenac, Kans.- Jugosl. soc. akupina, »ajnik Jobu Trotar, P. O. »0. Frauklin. Kana. — Jugusl. a»^. klub, tajaik l.ouia Karlingar, tt. F. D. 4. |
Hoz S«, Girard. Ksro«. •	\
s]. Skidmore, K:in».- Jugosl. aoe. klub, tajnik J. Ali/*, B. 3, Boz 140, Tolunibus, Kansss.
S2. Caroua, Kans. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Frank ZupanW, box 3B. yi Stone t'itv. Kana.—Jugosl. s<h-. klub, tajnik Mih« Fine, box 496
l:i:i. Dunkirk, Kan«. Jugo««!, noč. klub, tnjnik Joba (¡oriek, bos 19"», Hadley, Kiinsris.
1 ."íu, Kiiigo. Kans.-r-Jugo«l. soc. klub, tajnik John Lekshe, Bos 407.
ir*7. Groes, Kanaaa.—Juiroal. so«, hlub. taiuih Cfaaa. June. Bos 11». Crowebur*.
17.Î. M albert v, Kan«. — Jug(,*l. soc. klub. tnjnik John Kogoviek, K. It. 2, b. '161.
MICHIGAN' —	*
.¡I Detroit, Mich. Jugosl! mm*, udiu*., tajnik P. I'aieh, 00 Hawthorne. 111. Detroit. Mich Jugosl. klub, tajaik Ivan Pot^aik, 1 Kendall avét
MINNESOTA'—
■j.p. ( liinholin, Minn. Jugosl. aoe. klub, taj. M. K. Hostarich, :u»H \V Birch St 1M. Virginia, Minn.—Jugoal. udru^euj«, orgaai/ator Nik. Jugovicb, Bos 8J0.
MISSOURI' —
II. St. Loii¡n, Mo Jugosl. hiif, iplrui., tajnik Mirko Kuti.b, 171« Menard St.
MONTANA: —	'	-,
7 1. Red Lodge. Mont Jugosl. n<.c. klub, tajnik John t'rleb, H* -.4 p t Bí'flr « reek. Mont.- Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Duniíek, b. 15u, Mear t'reek, Mont.	,	»
I	Klein, Mont.—Mike Koue.'ni b. 61.
».
OHIO: —	,
2. Glencoe, i).—Jugoal. aoe. skupin«, tajaik L 2l«mbergar, L. Box 12. — Kedne meaecae nej« «o v*ako 2. nedeljo popi. pri aodr. N. 2l«aibergerju.
Is. K. Youngstown, O -Jugosl. »ot. udru>enje. taj. Joa. Aestok, box 511. *rt N«ff«. O. — Juvosl. s«c. skuoiaa. taiaik Kari Deraat, be» 2*
27 «'leveland. O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Math PetroWich, 109H K «17 Si . Ant. Moitié, organizator. - Seje vsak 2. četrtek in éetrto soboto oh s. ori rv"Cer v mesecu na 1107 t. 61. St. # :<s. K. Palestine. O. — Jugoal. aoe. klub, tajaik Joa. Iatenich.
;!». « O lip-Aooa O.—Jugosl. «oe. klub, tajnik Jo«. Knnéleh, 1*612 Waterloo IM ('ollinvvood, O.
» 2 Youngstown, ().—Jugosl. «or. klub, tajnik Ign Slabe, b :t.r.7. St 1 ntbei O,
71. ('b velnnd, O.—Jugosl. «oc. udruženje, tajnik F. Fučee, 6:io 1 St. «'lair A\.-.
Kuelid, Ohio — Jugoal. soc. klnb, tnjnik Joha tllag«. Cul Rd, W1011, O — Jugoal.- soe. vulto/., tajnik M. Plaieskieh, 147 F. Market st. Lorain, O.—Jugosl. soc. klnb, tnjnik John Jvosevich, 167.1 F. St !'.*. i'lney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Debelak, box 11'.. 12'.. .iugo*l. soc. kluli, tajuik Paul Bobieh, box 271.^
II	llri«lge|>ort, O. — Jiigo«*. soc. klub.
141. Sleube'u ífle, l>. .fiijí»>s! «oc. udru/enje, tajnik Helen ttadovich, 222 ^o.
."»* ti st.	;
147. Harberton. ü.- Jugosl. soc. udru*en>e, taj. 8tevo Zinich Box .1H4.
l'.P. Hellaire. ti. .Jugosl. **oe. udru/., tajnik Jon. Vnkelieh. W01 "ti. Bellaire, O.
161. Vorkvilíe. O. — Jugo»l. soc. udru/euje. tajaik Mtojau Kaguž, Box 5S.
OREGON:
47. Portland, Ore.—Jugoal. soc. udruž., tajnik Luhaa Istvsnuh, fi21 Bidwell av.
: :
i
Ustavite vaš
KAŠELJ
predno »• dobro poprbt Zmanftajle napad« t« r ienje z rabo
10 v alega uitroja. litet 1« idiUra-
SEVERA'5
Balsam for Lungs
(Severovaga Elaizama za Pljuda). Kmalu boU priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kailja, prelilada, hripavostu kfCevito davice, vnetja sapnika, in bolnega grla.
Cena 25 in 50 centov.
Ak«<1voai'tf> nniu« lw«tslc. MUjU hl«<M« pl»in«>. k*0*r<» »tih. pr«-l k nt k lin
prtjvll 111 k«t**r<i i»/Oju>» km lili trdimo- ' |l</«iu vmiii iiu/nsniti <i» Jc li.il/.» 11	>«4o u«|m.|iiii it^iukovnl T«kuJ w prvmu ^<>pilku «o »» moji
otroci Im.iiA«. tii/ui tli. l'uiui4K'ilu Jon jeotlurutiti kuit-li iu ^rapn-^itl J« tuili tut-iluljti«» «spotil'. It.iUU miiu g i tudi » »lučaju «.«lov	kailja pre«l U\ctm i««tl
»n Jf tUlil po||,a«lll."	j. KoM-ltUki. < Ut>'tl>l«ll«. N. V.
K »dur potn-l/Ujotc /dr^vlla, vpintnjtc z« Kcv«rovii v U-kupii. Clejtc da dohl t« Outs p.. kult rdi f'vnrii-ujvtw. Z«vrbite uuOo iii«»Utvo. Ako jili ue more t» liobio v k-karni. mruOii jih «*i u«>.	v
W. P. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
«o. * d. M»
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duhu! * * Pjoletarec " ima v uvoji književni zalogi slede!« knjige iu brošure. Pošlji-t« naroi ilo ¿e danes:
Maksi m Ourki: Mati, mehka vesba ...............................Ji 0t)
Uptoa Siuclair (poslov. Jos. Zavertnlk in Iv. Kaker): Džuugel. Povest
ls chicaAkih klavnic .......................................... .75
r.nrtco Perri: Socializem iu moderna veda..........................M
Proletariat . , . . . . ...............................................10
Ethin Kristan: Nevarni soclaUzem ................................10
Kilo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem . . . . ..............................................i... .10
So tallstičua knjižnica, 2 zvezka in "Nada bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.......................................I.....10
Vojna in socljalna demokracija.................................Ift
Prof. VVabrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazirauje
lo svobodna znanost.......................................'¿5
O konsumnih drustvib . . .'....................................... .10
Zadružna prodajalna ali konsum ..........*.......................Ofi
Kako je lep vojaški stan (Poljudne zbirke "Več luči!" 61 suopiC.).:. .10
Kaioliftka cerkev in socializem ....................................
bpoved papeža Aleksandra ........................................
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto.
.10 10
PROLETAREO,
4008 W. 31st St.
CHICAGO, ILLINOIS.
("mrljivost delavskih otn.k j«' trikrat večja kakor umiIjiv^st kapitalisti^kih «itrol;.
AVilson računa, da se je narodno bogastvo v Ameriki \ ."asu njegove administracije .pomnožilo za 40 m;!jard dolarjev. To j»> vet-jetno. \'|)r.iš,i s«> le. v. čigave Jepe so šle te niiljarde.
Nepotrebna muka.
Ifevtuatizeni in nevrnlgija po-vzrorate te mesec • velike bolečine samo tistim, ki ne rabijo Triuerje-vega Liniiiienta. Ve sprejmile cenenih posnetkov, ker edino Tri-nerjev l.inimeiit \ani la /.aneslji vo od po 1 noč. Cena 2."» in "»<b« vle k«»nah. po pošli .'!"> in l»0e. Ta sezona prinese tmli prehlade, ka» Ije. boln« grla in naduho, za katere bolezni nima Ti inerjev 1'ouuh Sedati« e nobeneira pare t'ena ist.t. .los. Triner. izdelova-
lec. 1.1:1.1
t 'hieago.
lili! S. Ashland Ave, I.
( Advert isement ).
no. WJ.
1.V
EKSBJKUTaVA:
N Dtrabh. FULip Oodlna. P. Kokotovlch, Fr. Mrgole, M. Polovlna. J. Krpati. I. Paich. Ales Dubravac, Frank Hren. B. zikift. Fr. saus in V SuAa.
Frank Patrick, gl. tajnik. 80S W. Madiaon Street, 4th Floor, Chicago, 111. Sej« eksekutive so vsako prvo soboto v mciiecu ob .H zveéer na SOJ W. Madison St.
NADZORNI ODBOR:
Mike Mavrich, Chicago. III.; Detneter Kkonomoff. Darv, lnd ; I. Celici»? West Allis; Wis.; N. Dimirh, Chicago, MK
ODBOR ZA TISKAKNO.
Frauk Zaje predsednik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotutich taijnik Krsnk Mrgol« i« Jos. hteiaer odborniki.
Klubi, ki ftele govornike, naj ae ebmejo do el tajnika.
ARKAN8AS —
Fort Sndth. Ark — Jugosl. stte. klub, taj. Frank (Jrilc, boi .17. Jennv Lind. Aik. Seje se \«ako tretjo nedeljo v mesecu, v Jennv l.ind, Ark. 107. Hutiagtou, Ark.—Jugosl. ao«. klub, taj. Juo. Jarnorich, K. F. D. Ho« I rt T 140. Hsrford, Ark. — Tajnik Jt»hn Spendi.I, Bi 22
0OLORADO: —
132 Pueble, Colo. — Jugoal. ao«. klub, tajnik Chaa. Pogorele«, 5u8 Muffat ave.
ILLINOIS: —
1. Chicngo, IU—Jugoal. ao«. klub, tajnik Filip Godiaa, 2S14 80. Karlov ave 4« La S«||e, III JugoNlovnnski aocialiati^auklub, tajaik Jolm Kogvl. 427 Ster llng Street.
r» Chicngo, |i|. Jugosl Soc. 1'dtafeuje, tajnik Jo«. Horvat, l!M4 Su. Kacine
Avaaua
pennsylvania: —
N. S. P i t * bu ! g h, Pa. Jugosl. soc. skupina, taj. Fr. Topol. rto.". Chestnut ki. Citnemaugk, l'a. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 21*, Con«
niiiUgU, Pa.
ln. h «rest City, P». — Jugosl. soc. skupin«, tajaik Fraak K«taie. bex #S3
12 K. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. mm. mino., tajnik fcrefan Blngieh, b<»x I!».
J«hn Oračan<n. ergaaisatar. 13. Hvgna, Pa.—lugosl. soc. klub, tajnik John Polanc, Bui 47«, Morgan, Ha 10. ciairtoa. Ta.—Jugoal. aec udr., taj. Joha Apfelthalar. B«s 128 Flizabath. Pa.
IP I airell; Pa.- Jugosl. mh*. udruž., tajnik M. Fabinmwh, l'»l." Soearmao ave. :12 Sv.-r Newton, l'a.—Jugosl. soc. skupina, tsjnik Jos. Zorko, K. F. D. 2, b "•'». "7. So. Side Pittsburgh, Ps. — Jugosl. «oc. udru/.e«je, tajnik Jos. Black, 202U Sumil St. .
'»P. New Brighton, Pa.—.Jugosl. soe. udr., tajnik John Choffieh, bos 175. «i::. Hertniuie, Pa. Jugosl. socialistični kbtb, tajnik Ant. Kodrich, R F. D. •".. Hox lia», Irwin, l'a.
•ti."», tfohiistoun. Pa. -Jugosl. soc. klub., tajnik Math Gabrenja, B. K. I, bx 120 d!» Ilerpiif te, l'a. Jugosl. soc. klub, tajnik Alois Slebir, box 117. 711 |,«»rg»'. I'a. Jugi»*!, «oc. ndiii/coje, tajnik Mato Mestrovich, l»ox 7'».
74.	Willock, Pa. Jugosl. «wc. klub, tajnik J. Miklaucié, L. Bex 3.
77. Mi-Kee« Bo- .h. |'h. Jugosl. soc. udru/enje, tajnik Blaž Crnkovich, Ji9
Phoenix St.
75.	Ail;!»: id^e. Pa. Jugoal. nqC. u«iru/i nje, tajnik John Orgura», I». •"»!. vsake trelje nelelie v m««, «i a Uvpvlda« u pi»starih s»we. K4. Bureau.
' Organi^atwr Joku Baraga» Sej» »« v«ake xadai* nedelje v m—eeu
Priin:o«e, l'a. - Jugosl. soe. udruienje. tajnik A. Saner, Box 74 Browadale, Pa. — Jugo«l. »ec. klub. tajaik F. Verbaia. KFD i. F»r««t City .... McKeesport, l'a.—Jugosl. soc. udiuženj«. taj. Anl«a Twn.sc, 412 Archer A v«
ion. Kllsvrorth, l'a—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Patd Kul'tner, hox •'»,,,7.. 104. W oodlawii, l'a. - Jugosl. soc. ndruženje, tajnik J. I.a/.eti». L. Box 1 •"••'», Ali<|uippà, l'a.
118. Canonaburg, Pa—Jugoal. soc. klub, tajnik Paul Poiega, box 185, Oaaoaa-burg, Pa.
127. Diitilo, Ha.- Jugosl. »oi- klub, tajnih Frank Buvilek, Box 242
1.11. Pittsburg, l'a. Jugosl. hoc. hlub, tajnik, Burt, Florentin "»171 Dresden Aile."
'i' Fit; lieurv, l'a. J - Jugosl. sne. klub, tajnik Ant. Boltieh.
Heading, l'a.-Jugosl. soc. klub, tajaik Peter Kočevar, 143 Hiver Ht
Brownsville, l'a.—Jugosl, soe. udrtiženje, tajnik John Bartolich, box lil». Weal Brownsville. Wush. Co.	(
!i»7. out h View, Pa.- Jugosl. «t»c. klub, tajnik Louis Sue, South View, Pa. !ît>. steel: »n, f*a Jugt»s|. soc .udruienje, tajnik S v et O/or Meuadovieh. 1017 N 71 * » St., Hurrisburg, l'a.
171	N ukon, l'a. Jugosl. *oc. klub, tajnik Jos. Vidmar,' box 40. 17". Moon Kun, l'.i. Jugosl. «¡»c. klul», tajuik Jo«. Hnaj, Box 2*o».
WASHINGTON: —
W Va.: —
160. Milburn, W. Va.—Jugo«l. »oc. klul», tajnik Tony Hemee, P. O.
wisconsin: —
'.i Milwaukee, Wis.—Jugoal. soc. udru?.., tajnik Petci Radulovich. .11 Civ
bourn. St
¡1 Ken0«ha, Wi« —Jugosl. <coc. udru/enje, ta jnik M. Kbent he, N. Chicago St Organizator Haul Jurea. - Seje	/adnjo netlelj«» \ ine«ecu
v Socialist gl. stanu. V». W Allis, Wis Jugosl. udrtiJ., tajnik 1. Celich. ft222 Sherman St 122. H:-cine. Wis. -Jugosl. soc. udru/enje, taj. John Dobrinich. S.lj River View. 117. Kenosha, Wis. — Tajnik Pavel Jure«, 4«Kt (Iratid Ave.
wyoming: —
s. Ctitabe 1 bind Wyo.—Jugosl. aoe. klub, tainik Ant. ftifrar, Box 84. 44. Superior. Wyo.'— Jugosl. aoe. skupina, tajaik Lukaa Oroser, box 341. An d rej KriiSnik, bos 103, organizator.
s«i« •« v*»k« druge ««delje v aie«e< 'i pepeldae eb 2. «ri v Kali K. Peru*ka
los t a orb ti a, Wyo. Jugosl. soc. mlru/enje, tajnik John Pesich, L. Ht»« 1*»2. Hrt. KiM-k Spring«, Wyo. — Jugosl. aoe. klub, taj. Frank Troichar, 074 A h «a y av. I pp. Relinr.il', Wvo. Jugosl. «oc. klub, tujnik John Ko«, box 3.1.
172	Sublet.^ Wvo. Jugosl. «oc. klnb, tajnik Karl Kramar, box ID».
KONFERENČNI ODBORI.
st. I Zupadna Pennsylvania. Tajnik K. M. Koliba«, 1127 Progrès st., N. s. Pittshurirb, Pa.
At. 2. Ohio. Tajnik ftp. Markovich. 3*>8 Emerson Pl., Touagstow«, 0. m|. :>. Chicago. Tajnik J0s. Horvat, 1ÎM4 So. Racine Ave. si t 4. Wisconsin Tajnik Jos. Btepieh. 412—4th Ave., Milwaukee, Wis. * .*•. Mlsourl ln Juinl 111. Tajnik Frank Parents, box 30. At 6. Kansas Tajnik Joha Ooriek, Bus 195 Badlejr, Kaaa At ;. Ohio. Tapiik Ton v Akoda R. 2, Box 101, Bellaire. O. ▼«a prltoibe utoCe ae J. 8 £.. je aa»'?vHI ba aodr Msarlc^a, eiaaa a*4 k0in«§» odbora, 1844 Ho Baciue Ave , Oklcag«, 1U
Božične darove v denarju.
je treba '"im preje odposlati, t'ko želimo, da nn>i dragi v stari <lonto\ini praznujejo 2". decembra, največji pravnik. Treba je vedeti, da parobm ill iu» odhajajo tako pogostuma kot st» pred vojno iu Vsled tega vzame veliko vec <ji«a, pred no po A ta priib- \ sijiri kraj.
POŠLJITE DENAR V STARO DOMOVINO TAKOJ!
Ako želite, da l h» poslani denar sigurno in hit r«» izročen v roke na ab»\ljenea v domovini, potem se poslu ¿¡te
KASPAR STATE BANK
1900 ELUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS.
katera jc pod državnim nadzorstvom. . Kapital, prebitek in uloge $6,500,000.00.
■ ■
jiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihbiiirihiii
■	Vabilo na plesno vesellcu
^	katero priredi
J	SLOVENSKA "M0\HAM4< GODBA
V JOHNSTOWN, PA. DNE 4. NOVEMBRA NA OHIO ST.
I	V DVORANI DRUŠTVA 4 TRIGLAV '.
^	Tem potom iiljutlno vabimo \se rojake ju rojakinje, kakor
B	lnd: brate Hrvate i/ •lolmstowna in ttkoliee. da se nase veselice
■	v obilnem številu ndele/e. <JodI111 nam Innle jjzrala miio^o 5	krasnih komadt»v pod vodstvom .Joe UogeNn.
■	'/.¡i sveže pivo, kakor tudi z.i prigrizek bodo dobro preskrli-J Ijeno.	•
Vstopnina za moške je $1.00. Dame vstopnine proste. "	Toraj nn svidenje v soboto dne 4. novembra!
!	ODBOR!
IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllltl
J Vabilo! Vabilo!	|
i Slovenski soc. klub v Conemauplt, Pa.	|
rit 1 it ki >1	i
| PLESNO VESELICO	|
| v soboto, dne 18. nov. v proslavo socialstičnih /n ai| iia	|
i volilni dan.	5
2	Veseliea *e vr>i v Slov. i/.ob. dntnn na Kranklin Horn. I	E
s	gr.ila bo slovenska orkestra i/. ( 'nneitiutigli. lia» I i tega \abinio	3
S	slovensko občinstvo i/, eele okolice, tla blagovoli veseln'o |H|se-	^
S	liti v obilnem številu.	E
X.iiéelek »dt T uri /veiv,er.	Vsto|»nin.i *l mi.
1	OM'.nlï. I
iiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiitfii«iiiiiiiMiiMMiaiiiiiiii»iiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii4Miiitiiiiiiiiiitirîi
- » —•	m Him	......... . - t)	I . -»...
l/delovalei sveleun pisma prn Velike bojne ladje, ki .iili p* A-v i jo, tla bodo morali Indi oni kina incrika 11 ■. r« »«"• i I ;i. bodo vsaka /a ¡n potlra/iti < t j izdelek. Kupnjle tii 'miljtine dra/.jn, Kakm je bil«* I ore j liil ro, tlok 1er ni pot \ nebesa m » ia«tiii ino. Sai înni ljudstvo ¿e predraila!	dovolj denarju!
a Valovi draginje.
Tudi kokošja jajva vo *e zadnji ran podražila. Sploh »e draie vse življenske potrebščine tako hitro in v taki meri, kakor doslej ¿t nikdar ne v A-meri ki. In vendar se zdi, da velik del tukajšnjega prebivalstvu še ni »poznal, da gre za sistematično podratevunje, ki grozi Airokim ljudskim tdojem h pravo kotiistrofo. (ttividno je, da draginja se nikakor ni dosegla vrhunca ;eene le/ejo Se vedno kvišku in nihcV ne tnore danes nganiti, kdaj in kje se ustavijo. Že sedaj so vse pridobitve, kar so jih delavci dosegli tekom let, popolnoma uničene in oa^in delavskega ¿¡vljenj» je že /nutno nižji kakor pred letijo so bile plače veliko niije. Kajti ¿ivlje-nske potrebščine so se že doslej skoraj za dvakrat toliko podražile, kot so se mezde popravili». S sedanjim navidezno boljšim zaslužkom ni mogoče toliko kupit i. kolikor pred desetimi v i n tedanjim slabsiin.
Najhujše v sedanji draginji je to, da je po-lediea dobro preračunane in organizirane speku-laeije Ako se podraži moka in žito vsled slabe kline, je pričakovati, da [»ostane zopet cenejše, če je prihodnja žetev boljša. draginjo, katero n-stvarja kapitalistična ipekulaeija, ni tako; ako se kapitalizmu posreči, da požene cene splošno na umeten nučin kvišku, najde tudi metode, s katerimi jib trajno drži na višini. V najboljšem *ln-čajn odneha za neznatno malenkost, t»e dovoli pa. du bi >e een»' vrnile na višino, ki je bila prej normalna.
Doslej jc bilo ameriško ljudstvo čudovito pasivno vpričo metodičnega oderuštva. I>asi se pripisuj»' Američanom poseben talent za računanje, si vendar večina, kakor se zdi, še ni znala ¡/računati, kaj zasluži in kaj mora potrositi. Sicer bi bi--, la morala spoznati, da živi od dne do dne drhte.' Ako bi znala ta večina gospodarsko in pulil ieno misliti, bi >e bilo inoralo njeno spoznanje izraziti pri volitvah ip obrnennati hi bila morala s kapitalističnimi strankami, temi zaščitnieami oderuštva. Volitve so se*luj končane. Kljub temu ni nikjer zapisano, da hi morah» ljudstvo enostavno držati jezik /a zobmi in suženjsko trpeti .da se mu vleče koža čez glavo. Da je draginja tesno spojena * kapitalističnim sistemom, je sicer res.- ali i z tega vendar ne sledi, da je v>s«ko oderufttvo neizogibno. Draginja je že posledica profitarstva! Delavec ne Imi nikdar dobil blaga za tisto eeno. /n katero #a j»* izdelal. Kapitalistov ¡»rotit napravi razliko med proizvajalno in prodajno vrednostjo. Ampak tega vendar ni trefca, da bi bil ta prolit neomejen. Z /.ikoni bi se vsaj deloma lahko reguliral. <"> jc n. pr. \ F.vcopi v vojnem času mogoče postavno določiti maksimalne cene. bi >e to lahko /godilo tudi v Ameriki in tudi v mirnem času. Seveda bi Ke obenem morale določiti tudi minimalne plače, kajti draginja ne obstoji le v visokih cenah, temveč v veliki razliki med plačami in cenami.
Tudi z organizacijo konsums se lahko vsaj deU.nu omeji draginja. Seveda tudi to ni absolutno zveličavno sredstvo, ¿akaj najboljše ko n sum no dn.Stvo n» more v kapitalistični družbi zlomiti kapitalističnih ruztncr. Ali če imajo strokovne or-guitizfteije, ki sc bojujejo /a boljše mezde, svoj pomen, ga imajo tudi kooperativne, ki sc bojujejo 2u rfvnmne cene in poiteno blago.
Vi nas namen, da bi priporočali slepo snovanj» konsumnih društev. Tudi za to je treba predpogojev. Brez trgovskega znanja je taka orga nizaeijit vedno v nevarnosti; naj idealne j*a pošte-no;r ne nudemesti dobre knpčijskc prakse. Razun te«a je treba velike solidarnosti tned člani, kajti lc z njo je mogoče premagati umazano kapitalistično konkurenco, ki se zlasti v začetku ne tistra-;i uohenega sredstva. Zato je priporočljivo, da s»' n«nnje konsumuo društvo le tam, kjer je dobra politična, organizacija, v kateri se člani natiče so-Udarnosti, tudi požrtvovalne solidarnosti, če je treba.
Ampak na vsak način je čas, da bi se začelo delavstvo boli zanimati za draginjo, kakor doslej. Njene posledice .so povsem enake posledicam nizkih plač. Draginja tlači delavsko življenje navzdol, slabi delavce in njih obitelji duševno in telesno, znižuje ti jih bojevno sposobnost v stremljenju za zboljšanjem razmer in s tem krepča kapitalistično izkoriščanje. Hoj proti draginji je prav taLo potreben kakor boj proti nizkim plačam, pro-t.i predolgemu delovnemu čast t in proti brezpravnosti,
ZURNALISTlCNA ZNACAJN08T.
K««** je, da živimo v Ameriki. H«* je tudi, da j«* v tej deželi v večini slučajev časnikarstvo enostavno kupčijnko podjetje, pri katerem ni druze-ga načela kakor drtbičck. Absolutna politična ne značajnost ne preseneti človeka niti v največjih kapitalističnih listih, ki znajo na eni strani izbijati to, kar zagovorjajo na drugi, priporočati kandidate dveh ali treh strank obenem, in voditi eitatelje, ki pričakujejo jasnosti, iz teme v temo.
Slovensko časnikarstvo ima nekaj zgodovine že v stari domovini, in človek bi mislil, da je moralo to vendar vplivati tudi na slovensko časopisje v Ameriki. Ali v nobenem oziru «e ne vrši "a-mcrikouiziranje" Slovencev tako temeljito, kakor v /urnalistiki. Le da je to ametikaniziranje skrajno enostransko; vrši ve namreč le v slabi smeri.
V dobri se skoraj ne more pričakovati, da bi se Msilo. Za to nitna dovolj denarja. Veliki ameriški časopisi se odlikujejo h hitrim poročanjem, i. veliko raznovrstnostjo in vsaj v nekaterih rečeh t udi s temeljitim obveščanjem. Vse to so drage reči. Nobenemu alovenske/nti časopisu v Ameriki v«» ne more sanjati, da bi si naročal originalne ka-Movne ali brezžične brzojave iz vseh krajev sveta. da bi imel na vsakem bojišču svojega poročevalca, da bi v njegovem uradu sedelo po petdeset, šcatdeset urednikov, da bi mu služila cela vojska retporterjev, da bi imel knjižnieo ra vse mogoče in nemogoče pot robe, da bi si nnročal posebne prispevke od glu&ovitih pisateljev in jim plačeval po dolar za vrsto ali pa celo za besedo i, t. d.
i t je |>a razvoj «doveuskega -časopisja v tej smeri nemogoč, bi mislil, da tudi v slabem iu najslabšem smislu ne bi bilo treba amerikanizacije, ampak da hi moral vsak časopis enostavno po-
«nati naloge, katerim hoče služiti, in se edino le po njih ravnati.
Toda "kupčijski tulenti " se tudi pri Slo-vencih ne dajo zatreti. Tudi mi jih imamo, ki se ob vsaki ugodni priliki vprašujejo; "Kaj so vo-litVet" In odgovarjajo si: Priložnost, da se napravi denar" . . .
V Ameriki živimo. V tej debeli se sedaj izpolnjuje naša usoda. Kar se tukaj godi, nam je nujibliže. Politika te dežele je stvar, ob kateri smo neposredno prizadeti. Tu bi bila torej naloga časopisja, da jasno pokaže svojim čitateljem, kako morejo ns-pešno vplivati na ameriško ¡Militi-ko in s tem tudi na svojo usodo.
Ali vražje težko bomo v ameriškem slovenskem časopisju našli kaj takega dela. fttiri leta se čitateljem ne pripoveduje nič druzega, kakotli vala Kratica >ložefa, ali slava Miklavža, ali pa pridige za razne nedelje. Kadar pu pridejo volitve, se —- oglašajo politični oglasi.
" Aincrikanski Slovence" z dne :M. oktobra ima n. pr. na drogi strani velik oglas, ki priponka AVoodrow Wilson.», na tretji strani v isti številki ima pa drug oglas, ki priponka Ilughesa. In pobožni čitatelj pobožnega "Amerikanskega Slovencu" naj se zdaj spozna! V svojem listu naj zdaj najde svet iu navodilo.
Na drugi strani pripoveduje, da je "vsakdo prepričan, da jc bil Wilson vedno rta strani delavcev in navadnega ljudstva, in da je na vse načine 'preiran ja I sovrnge delavstva iu malih trgirv-eev," Na drugi strani trdi. da se je Wilson "<►!> vx.iïîi priliki izkazal prijatelja in zaščitnika malih iu priiiskauih «narodov, ki že stoletju čutijo tujčevo peto na svojem tilniku."
Na tretji strani pripoveduje, da upošteva Woodrow Wilson Kitajce kot boljše državljane kol Avstrijee ali Poljake, da ni Wilson naredil blagostanja v tej deželi, ampak da je tu blagostanje, ker se naši bratje in očetje hi jejo v strelskih jarkih."	'
tStatelj "Amerikanskega Slovenca" naj pa sedaj, ve, kaj je Wilson storil in česa ni sN»ril!
Seveda je Mpodaj zapisano, da so to oglasi, plačani od demokratične oziroma republikanske stranke. Ampak to vendar ne> ¡/.premeni dejstva, da stojita rtba oglasa v " Amerikatiskem Slovencu.'' Tam stojita seveda zato, ker -ta plačena. Torej zaradi denarja. Ali.io ne bo pomagalo či-tatelju "A. S.", <fa pride do jasnosti. In /načjij-nnst lista tudi ni rešena s tem. da je dobil denarja.
"A. S.'' je političen list. Ako ne bi bil poli-tičen, ne bi «bilo zanj prostora ne za Wilsona ne za Ilughesa. Ker je pa političen.hi moral vendar imeti kakšno prepričanje, pa bodisi že demokratično ali republičansko. In kandidatov, ki so v nasprotju z njegovim prepričanjem, ne bi mogel pri-poroč.at i.
Kaj jc vse to tuar " Amer-Sloveneu ?" Oglasa sta plačana,¿pa mirna Mosna. 1'pravništvo je spravili» denar, čitatclji naj se postavijo na glavo, če hočejo.
Značajno to ni. Ampak neznaéajnost nese več. Kazim tega pa tudi od naročnikov katoliškega trobila ni pričakovali toliko kritičnega duhu in toliko samostojnost i. Ma bi se spotekiiili ob ne/načajnoH|i svojega lista. Plačano je — basta '
Madjarski časopisi {v starem kraju seveda razglašajo :
"('es. in kr. uprava v Belgradu odpre dne 1 oktobra administrativni kurz za administrativne, pravosodne in finančne uradnike, in kdor ta kurz z uspehom izvrši, bo stalno nastavljen. Kur/ bo ra/deljen v tri skupine in sieer:
1. na občno administrativno skupino; 2. na finančno, il. na sodnijsko. V vse tri skupine morejo'biti nastavljeni le taki državni, mestni ali občinski uradniki, ki so v najmanj H. plačilnem razredu, ali katerih kvalifikacija je odlična, ali pa ki so zmožni madjarskega in srbskega jezika. — Vojna uprava ho izplačevala plače tem uradnikom. Nastavljeni imajo tudi pravieo na tantje-ne za hrano in stanovanje in pravico, da zahtevajo stroške /a vožnjo po železnici."
Avstro-Ogrska torej naslavlja v Srbiji ma-djar>ke uradnike in se pripravlja tako, kakor da sinalra SPbijo delinitivno za svojo last. Ta račun seveda še ni tako sklenjen, kakor si domišljajo nekateri gospodje na Dunaju in v Budimpešti. Ampak to nastavljanje tnadjarskih urednikov je vendar zanimivo, četudi ni presenetljivo. Da vodi upravo okupirane dežele tista sila, ki jo je zasedla, se seveda razume samo ob sebi. V krajih, v katerih «e menja bojna srečajse tudi uprava menja, kakor napredujejo ¡n «^^VmNiajo čete ene ali druge sile. Da vsili adnJnistraeijo v Srbiji Avitro-Ogrska, ne ibi bilo torej nič čudnega. Ampak da izbirajo bns Madjare /a ta posel, je vendar interesantno. To namreč vnovič potrjuje, da igra v halbshurški monarhiji ogrska plat prvo vlogo in da štejejo Madjari Balkan v svojo ' interesno sfero", medtem ko je avstrijska polo vieu še bolj podrejena Ogrski, kakor je hilu v miru. Čudno pa tudi to ni. In nekoliko jc tudi s tem pojasnjeno, kaj pomeni, da je v Budimpešti Parlament, medtem ko ga na Dunaju ni.
Anglija najema v Ameriki ,'NM) niiljono\ dolarjev posojila. Kupčijo vodi zopet Morgan. An gleška vlada si ni želela tega posojila, toda Morgan, ki jc njen finančni agent, je pritisnil nanjo. Ameriškim kapitslistnm je prinesla vojna ogromen denar, ki ga ne morejo vsega investira ti. In sedaj si ga morajo t ¡„ti izposojevati od njih. ki so jim ga dali v obliki profita za munieijo. O brevti bo plačevalo ljudstvo v Bvropi, ameriško ljudstvo pa dobiva draginjo za nagrado.
tJreh priznati in prfboljiati m», to je možato; tajiti in zvijati se kakor gad. kadar se mu stopi na rep. je babje !
Ako ditas Proletarca, pa spo mas, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovariiu in mu {& priporoči, da bo tudi on to izve lel, kar iivei ti in te naučil, česai i« učii ti. To bo duševni dobiček ¿ate in zanj.
Preveč zdravil.
Mnogi ljudje trpe vsled preobi-letra vživanja zdravil. Da si olajšajo svoje bolečim», jemljejo zdravilo /a zdravilom, vbrizganja, a njihov položaj postaja slabejši. — Najboljša isniioč je, prenehati z vsemi takimi /<lt<.iili in jemali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo izčisti čreva. ne da l»i jih oslabilo, deluje na «"reva kol tonika, poveča tek, pomaga s prebavo iu ojači telo. Ono je zelo vpešno pri zaprtju, spaho\anju. nervozno«!i, slabosti itd. • ena $1.1 Ml. J».s. Triner, izde-lovalee, l:i:i:i I.TJU S. Ashland J A ve., i 'liieago, III.
(Advert¡semept ),
lavsalei|»kl *4Ur
musmi iíbbm.
Dr Aa(M ISiktai JaàBFucik A V. C«rlac«r J*àa C. I'«M
I .rs««i Ju« >. ti«»'««
c a
$1t° GALONA
GARANTIRANA WH 1 S K E Y
Sloviti ,,I.u«ky Ti|iw" j<-«••ImJ iibi^in tvu piprodai l>u takim vrni, i>w kkleri
•	n KU |<r<-j ku|>ovull nuIo-.'". ji nadrbrlg
Močnu in mehka, je t» !'iju<*u riaiirodHj i>u«i U> ^l••^ljivinl j<imv<»fn. o Vntr. ni vie^ ilotiii•• takoj <i«uar iMivrnjen.
t im |irrj m jo naročit»-, trm v*r ni prihranit»- ti*-
•	- rta
Stulz Brothers,
l)«*l»aitment «>•». Kaniti City, Mo.
I^CKY TKI>
lamt* F. Slepiai,
pradaadnik.
Cbrlsllaa I. «Ifalleck. .
I. podpreda.
fcnaauel Beraaek,
II. podprada.
Adolf i. «rasa.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Uland Aveiiu«, bliso 18-«t« «lic«,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nnpRTn- i,on(lelJek in v ietrtek do 8J zvečer UUrnlUa vse druge dneve pa do popold&n
Poiiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nsstalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Upraftajte ali pišite po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vae pošiljatve garantiran«.
Direktna zveza u Prvo Hrvatsko hranilnico in poiojiluico v £a grebu in njenimi podružnicami.
Poiiljamo denar vojnim vjetnikom ▼ Srbijo, Kuaijo. Angleška in Francosko.
(¡overimo vnc slovanska jvzik«.
Naivečia španska tiskarna v Ameriki jc
= Narodna Tiskarna
2144-fte Bla« Ial«n4 Aveau«, Chlc«fl«. II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PKOLETAREC" se tiska v naši tiskarni
................................................
Central Hotel
Couemaugh, Fa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK
Ako želiš citati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji so-cialislični dnevnik vzhodno od mesta ftew York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Ens najboljših locialUtttaft revii v angleškem jezika v Ajmari ki je: '4IKTBRNATIONAL 80 CIALIBT RRVn5W." — Ishaje mesečno in stane $1 00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 841 ■ Ohio St., Chicago, ni.
I^ADAR potrebujete društvene potrebščine kgt zastave, kape, rt-
galije, uniforme, pečate iu vae <tru{o obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantiran«.
eeeeeeeeeee»»»eeeeeeeee>eeeeeeeeeeeeee««esemen ie>*
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TU. 1475 J0RNST0WR, PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Dr. Richtir's Pain Eipell»
ca ravu>atl£n* Sa taélna, aa bolaclaa otrpnaloatl akla pov lu tulSia
Pravl se dotl 1« ravitku, kot Ta* kat« ta «lika. IV« vretnit* ga, akv ni m a na lavilkt »■su trttf auaai ke n Stdro.
J5 iu 50 c*Mot • vtfL Itkarnab, au pa nHrucite «i »a ravnoat od
F. Ad. Richter t ti*
74 SO WscbUiftai •traai.
N®w YorS. N. 1
VIODRRNA KNIOO VEZNICA
Okuano, hiti o iu ^rp«in« dal» '.a privatnike rn društva. 3pr«Ji .namo naročila tudi i*v«u mart* Imamo modeme stroje. Mljüa en« in požteua postroibaL
fiRATTK HO LAN, 1633 B!ue Island Avis oM«vro, T
CARL STROVE*
Attorney at Law
/utopi rt «sah soidiih.
specialist to/Jit* v otlškialnin»
k'h ziidcvali.
St mibe MHW .
133 W. WASHÜVtilOM SIRHI
('tllC'A(i<H II/L. Telefon: Mais
ir. W. C. Ohlendorf. M. L
I<lrav»tS ta uotrtn)« Lu taaocalalS
rlruvatlk« f>r*iak*«a br«tpla*aa— «Ii ¡m la »üravtl« 1WZ4 Slu« Iala> .ra.. Cktr^fo IJr».laj« od I ii I : •1.; #<l i tu * a\alar lavaa « Im*« h«>li«ik< «»»1 |m(«h» iIimuU
Modenio urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom s« Uleia MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., bliso cestno tal an) žke postaje, Lyons, 111. Telefonska štev : 224 ui
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi ne kaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P O. Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSEL
motorno urejen aalun
NA 460 6fUM) AVE., KENOSHA, VIS.
Telefon lliW
8L0VENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko fa $1.1)0, $2.00 sli $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $<i<)0, $1 000 ali $1.500 posmrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih drufctev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, IU.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje jo vrč vredno ko boguNtvo. Ako «e počuti* dohro, nikar ne Mpn vljaj v nevarnost «voje^a zdravja s teiu, da posku^an ra/novrstue alkoholne greniice, ki ne oslabe saijfto krvi, uiarvei vei ali inanj uni-u je jo krvr.e celice. Kri je takore^ reka, ki Ti daje drugoceno življenje. Ona ftc preteka po arterijah in žilah in prinaša hrano v*aki ponamemi i « lici in nk-repruje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne anovi, ki sc prehitro zbirajo, in pokon<Mije raznovrstne bacile. Radi tega ne treba ejiiluiti	Ksir bi oslnbljevalo in storilo nermožne krvne celice.
Kdinoto silna, mo^nn krvna telesca so sposobna, dn izvr*ujejo namen, ki ^n imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino ,)iin nikakoi ne škuiluji*. "Ono okrepčuja ilvčnl alstem ln usposablja talo, da izvršuje svoje glavne namena", pravi dr. Armand flanthier, flau friincoskegu zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravnilko U n mu s i jo v Parim.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo,, s ko jim si« tinbeun primerjati ne da, .>e sestavljeno ia t lin. koreninic, ki si» pri. nane /di avnifke vrednosti, in iz naravnega, tega, po|i(dimnia zrelega vina. Nima nikakib kemikalij ali »trupov, pešuje i.reba\o, okrepiti je organe, jih oživlja in daje moi živcem naga pri	•
ras
■ iî.t I 'os l'uni
r
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOSNI SLABOSTI
lutro in sigurno. Odkloni kratkonialo vse ponaredbe, ki -/.ro samo denar!
Naso načelo je, da i/gotoviino sredstvo,- ki je dobro, ki potnaga — i"' n»š« ena ostane naj s» cene tvariu, posebno vinn, Ae tako dvigajo — vedno iste: ♦1.00, ppj \*si:il DKrdlSTlH.
Seitnnji letni Čas pripelje seboj raznovrstna ne/aželjene goste, po
........ re\ mati/em in m-vralgijo. Ali vei, kako jih sprejeti! \ajlK)l|*i
ni.čm je ,1;. rnbiš TRINKRJKV ORIJZ.	irvr-lno /.Iralilo, »k« T«
boli \uit, ako inins otekline, razpok I i ne itd. Ona in 50r, pri vaeh drnglslih, |>o po*t i i».' in 60e.
Pri »seji boleznih, ki «i «|»ojene s kail jem, >»bi Trinerjevo zdravilo /•I k a se 1.1 TRIN KR 'S mtvffH SKUATIVK), , ena in '0, po poAti ...» in UOr.
JOS. TRINER
kemik lzdalovslac.
1133 1339 So. Ashland Avr.
CUof, IU