Franjo Čiček Zgodbe o Tijeku Kijeku 9. Tijek uči voziti grajsko kobilo nili, meneč, da se je pripeljal grof na gostijo, čeprav ga niso vabili. Toda v Grof je imel med drugimi tudi mla- krvi jim je bila stara slovenska gosto- do žrebioo Cilo. Cila je bila čedna Ijubnost in starešina ter ženin sta z triletna kobila, le to napako je imela, velikimi pokloni vabila in vlekla grofa da je pri kovanju metala dedce po tleh za mizo, akoravno je ta nekaj besedičil in da je vprežena v voz kaj rada za- o navihani mrhi in neumnem kočijažu. vila s ceste na vsako dvorišče, ki je Reč se je tako končala, da je grof bilo odprto. proti svoji volji in veselju ostal nekaj Prigodilo se je nekoč, da je vozil s časa med svati v veliko radost Cile in Cilo grajski kočijaž grofa v mesto. še v večjo radost kočijaža, ki je med Ko vozita skozi vas in prideta do neke tem urno praznil kozarce. hiše, kjer so baš obhajali gostijo, za- Z veliko jezo je nato ukazal grof vije Cila urno skozi odprto in okraše- voziti nazaj v grad in kočijaža sploh no dvorišče med svate. Svatje so osup- ni več pogledal. Svatje pa so bili sedaj šo bolj prepričani, da se je nalašč pri- kako se je grof kopal pred svati. Cilo peljal na njihovo gostijo, čeprav ima pa je potlej res srečala pamet. Zato sam doma dovolj jesti in piti, samo se je grof kmalu spet sprijaznil s Ti- 4 da je tukaj zastonj nasitil in napojil jekom in kočijažem. 1 svojega kočijaža. J O tem dogodku je tudi zvedel Tijek. 10. Tijek z mrtvim hlapcem ' Ko je grof renčaje odšel v svoje sobe, Nekoč se je zgodilo, da je grajski je stopil h kočijažu, ki je ves obupan hlapec Urh, ki je silno rad jedel in in preplašen stal pri hlevu, ter mu re- bil še vedno lačen, nenadoma umrl. kel; Zvečer sta s Tijekom pospravljala po Nič se ne boj in poslušaj me! Takoj hlevu, kar nenadoma Urha zadene kap, zopet skrivaj napreži Cilo. Peljem se zvrne se po tieh jn bilo je po njem. s teboj in jo naučim, da ne bo nikoli »Kaj bi sedaj na noč z njim?« si več zavijala na tuja dvorišča.« misli Tijek. Kočijaž je sicer nezaupno motril ne- »Ali ni mogel, nespamet, podnevi kaj časa Tijeka. V strahu pa, da se mu umreti, če je že hotel?« A hitro jo po- v bodoče zopet pripeti kaj sličnega in grunta. Napreže kočijo, naloži Urha na da še izgubi službo, je privolil. voz in hajd z njim doli na farno po- Na skrivaj se torej odpeljeta Tijek kopališče. Tam ga zanese pred mrtvaš- in kočijaž zopet proti vasi. Tu pa skoči njco jn ga iepo posadi pred vrata. Tijek z voza in brez vsakega pojasnila »Noter ga ne morem, ker so vrata tcče urno v hišo k svatom in godcem. zaklenjena, pa saj ne bo ušel,« mo- Le to še naroči kočijažu, naj čez četrt druje Tijek in se odpravi domov. ure v naglem diru privozi za njim mi- Drugi dan je bila nedelja. 2e na vse mo hiše. Na svatbi so Tijeka dobro zgodaj so prihajale pobožne ženice k pogostili, vedoč, da včasih zagode gro- prVi maši. Ker pa drži cesta tik mimo iu kakšno žaltavo. mrtvašnice, so kajpada opazile čudne- Ko preteče četrt ure, vzame Tijek ga gostai sedečega pred mrtvašnico. velikansko brezovo metlo in se skrije Strah in groza sta jim stopila v kosti za plot. Kočijaž je čakal med tem ča- in mozeg. Urnih krač so jo udrle nazaj som pred vasjo, ker ni vedel kaj poče- in naprej in v kratkem se je pomikala nja Tijek, m je ob določenem času pravcata procesija, na čelu ji najpo- pognal. V tem hipu pa pride za njim gumnejši, pred pokopališče. Tam so sam gospod grof, ki je opazil, kako sta oddaleč opazovali mrtvega Urha m izginila Tijek in kočijaž z vozom. Oči eden ga je spoznal. so mu kar bliskale in brada se mu je „7^ je pa urh z graščine,« vikne. tresla. Kočijaž je prebledel kakor ste- »saj res Bržčas se ga je sinoči nale- r.a, vendar pa je imel še toliko pogu- zeit pa ni vedel, kod kolovrati, in je ma, da je urno razložil grofu namen tukaj zagpa^« so modrovali ljudje. Hi- voznje. poma jih je minil strah in pristopili so Ko je spoznal gror, da imata dobro bliže voljo, odpraviti Čili njeno napako, se ?>He jjrh nadloga pijana vstani!« je potolažil in celo sam prisedel na so kričali nanj. Toda Urh se ni ganil. voz, da vidi uspeh Tijekovega pouka. Nekdo ga je potresel za rarne. Tedaj Kočijaž požene v dir. Ko privozita do pa se Urh zavali po tleh. Sedaj so spo- omenjenega dvorišča, kjer se vesele znali, da je res mrtev. Hitro je skočilo svatje, hoče kobila zopet zaviti med nekaj možakov k župniku, potem so nje. V tem trenutku pa plane izza plo- spravili Urha v mrtvašnico in ga na- ta Tijek in lopne z metlo kobilo z vso slednji dan pokopali. silo po glavi. Učinek je bil imeniten. Tijek pa je razlagal pogrebcem tako- Kobila se Tijeka nazarensko prestraši, le: »V soboto zvečer si je Urh zaželel, potegne na drugo stran in hop — pre- da bi umrl, ker je bil od sile lačen. Šel ko potoka. Kočijaž in grof sta seve pri je na pokopališče, sedel pred mrtvaš- tem nenavadnem poskoku zletela z vo- nico, priporočil dušo Bogu in izdihnil. za naravnost v vodo. Hujše nesreče ni Amen. Ce vam je, Ijudje božji, slabo bilo. Pač pa sta Tijek in kočijaž tisto na svetu, napravite tudi vi tako!« noč pihala kašo. Ali se je kdo ravnal po Tijekovem Na svatovščini se je zabava podvo- nasvetu, nam ni znano. On sam se ni. jila in še dolgo potem so govorili, (Dalje prihodnjič.) ies