št. 27. Poštnina ptaiana v gotovini. V Ljubljani, dne 6. Julija 1922. Leto IV. Glasilo ..Samostojne » kmetijske stranke za Slovenijo Izhaja -vsak četrtek. Naročnina: celoletno....................Din 12 50 poluJetno . ...................Din 6-25 Posamezna številka...............Din 0.60 2£m. prej ali slej spričo pomanjkanja in revščine zadušilo. Večinoma vodijo naši kmetje vse svoje knjigovodstvo še samo na vratih kašte ali na skednju: tam «tiama-lajo» s kredo kakšne križe in kvedraste številke, pa si mislijo: «Aha, že vem!» Toda ne vedo in ne vodijo računa o marsičem, kar je mnogo važnejše in usodnejše za gospodarstvo nego majhen mernik pšenice. Naloga, naših kmetijskih šol in kmetijske prosvete mora biti predvsem tudi ta, da izobrazijo in izvežbajo našega se-Ijaka v gospodarskem mišljenju. Skrbno šolan upravni duh, računska spretnost in previdnost bo prerodila dušo našega kmeta, jo podžgala in ojačala, da je ne bodo mogle ukloniti ne prirodne sile, ne peza umetno stvorjenih paragrafov. Tak kmet lio res na svoji zemlji svoj gospod, in armada takšnih naših naprednih, življenja sposobnih kmetov bo rezerjva, ki je ne bodo mogli premagati vsi sovražniki naše domovine. Zapomnimo si, da za nas danes še izdaleka ni tako pereče vprašanje o razdelitvi zemlje kakor je pereče in važno vprašanje o izobrazbi kmetijskega stanu! O tem pa morda, drugič kaj več. Vsak pameten kmet gleda na to, da se njegovo gospodarstvo dosledno izboljšuje 2 Samostojen je tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota onemu, ki misli še vedno ie tisto, kar mu dovoli gospoda! Ii in klerikalci na Štajerskem. Z vztrajno in najsirovejšo hujska-rijo se je posrečilo klerikalcem precej premotiti javno mnenje v mariborski oblasti, čeprav je njih lažnivost jako izpričana in čeprav so njih grehi zelo težki. Zategadelj je treba, da podkrepimo to dejstvo s kratko prispodobo. Opetovano smo že naglašali, da klerikalni stranki ni za blaginjo naroda, temveč le za najbolj grobo izkoriščanje naroda, kar je sijajno dokazal njen bivši vojvoda — doktor šusteršič. Po ogromni večini sestavljajo SLS. kmetovalci, o vseh va:žnih vprašanjih pa odločajo meščani. Kmetski glas ima veljavo le ob volitvah, potem pa je brez cene. In čisto naravno ! Kakor se hlinijo klerikalci kmetu, češ, da so njegovi edino pravi prijatelji tako se hlinijo tudi tvorni-skemu delavcu uradniku in kapitalistu. Nemogoče pa jim je resnično delati za vse, vsled česar ne delajo za nikogar. SKS. pa vabi v svojo sredo le on?, ki žive od poljedelskega dela in katerih koristi so ozko zvezane s kmetom. Zato zastopamo le kmetovalče-ve koristi, zato smo vedno tam, kjer gre boj za podeželske koristi, zato branimo le kmetovalce, kmetskega delavca in podeželskega obrtnika. Prav zaradi tega pa tudi uspevamo. Samo mi in nihče drug ni rešil kmeta in deželana pred gospodarskim polomom! Ta ponosni stavek moremo napisati brez vsega. Mi smo odpravili maksimalne cene kmetskim pridelkom v mestih, mi smo odpravili meščanska sodišča za pobijanje draginje, ki niso bila nič drugega kot sodišča za gospodarsko pobijanje kmetovalca. Mi smo priborili svoboden izvoz živine in privabili laške trgovce na naše sejme. Mi smo odpravili prepoved klanja telet, mi smo obvarovali kmeta pred davkom na poslovni promet, mi smo dosegli, da je kmetovalec prost plačevanja takse na vozila, in samo mi smo obvarovali slovensko podeželje pred milijoni in milijoni davčnih bremen. Ker so naši uspehi tako nesporni, zato se klerikalci niti ne upajo nastopiti proti nam v odkriti in pošteni borbi. Klerikalci se boje pravice; oni so potvorili narodni pregovor: „da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona" v rek: „da se resnico ubije, je treba ubiti nasprotnikov glas". Zaradi tega priganjajo na naše shode z vinom opite ljudi, za-raditega je mogoča taka sramota, kakršna se je pripetila v Kozjem, kjer je pijani kaplan Krušič divjal kot poulična baraba, zato divjajo na shodih, da bi ubili glas resnice. In potem se še hvalijo, češ: samostojni ne morejo govoriti na shodih. Mi pa pravimo: Če je vaša politika dobra, če so vaši nameni čisti, če je vaše delo pošteno, čemu vam je treba potem razbijati shode in zakaj ne poizkusite, da bi nas s prepriču-jočo in resnično besedo razgalili pred ljudstvom, zakaj se zatekate k nasilju? Kdor ima čisto vest se ne boji stvarnega pogovora. Naše ljudstvo, ki je dosti boljše, kakor mislijo o njem klerikalci, pa vedno bolj izpregleduje zgrešenost klerikalne politike.' In prav naši shodi, o katerih ponesrečenju lažete kar na debelo, pripomorejo največ, da loči ljudstvo plevelj od pšenice, odnosno obsodi vas. To se je na neštetih shodih že očitno pokazalo in poslancu Žebotu bo večno žal, da je hotel v Št. Lenartu z nasiljem onemogočiti naš shod. Vsi trezni in pametni besedi dostopni kmetovalci so namreč poslušali in potem strme spoznali klerikalno škodljivost. Ker so klerikalci to tudi sami spoznali, zato so prenehali trenutno z razbijanjem shodov; ampak poleg tega so tudi spoznali, da „Kmetska zveza" ne vleče več tako kot prej in prepričali so se, da ljudstvo uvideva, da „Kmetske zveze" sploh ni, temveč da obstoji le „kmetska veza" za obvladanje kmetovalca. To spoznanje pa raste spričo našega osvobodilnega dela, ki ogroža vedno bolj in bolj obstoj klerikalnih korit, kar je spravilo klerikalce čisto iz ravnotežja, da so vsi besni pozabili na vse pomisleke pameti ter pričeli z besnim napadanjem na naših shodih. Toda vse zaman! Vaša sleparija se bliža svojemu koncu. Na Kranjskem vam bo zadal smrtni udarec šusteršič in tudi na Štajerskem vas bo doletela ista usoda, ko bo ves narod zvedel, da „Kmetske zveze" ni več, kar je priznal sam njen predsednik, poslanec Brodar. Delajte, karkoli hočete, in besnite, kakor vam drago! Ker je na naši strani pravica in z nami resnica, zato se bliža nevzdržno vaš konec, pred katerim vas ne obvaruje razbijanje shodov, še manj pa umazana pisava vaših listov. In tudi izrabljanje vere s pomočjo „katoliških" shodov ne bo pomagalo. Še imamo, hvala Bogu, dosti časa, da še pred volitvami razložimo narodu vse vaše grehe, ki jih je od dne do dne več in ki vas bodo štrli popolnoma. Da se pa zgodi to čim prej, idite, tovariši, ki Vam je dal Bog dar govora in ki ljubite svoj stan, med ljudstvo, med narod in s povzdignjeno glavo v boj za Staro pravdo! Naša shoda ua Dravskem Dne 25. junija sta bila shoda SKS. v Št. Lovrencu na Dravskem polju in v Št. Vidu pri Ptuju. Obeh shodov se je udeležilo domače prebivalstvo v odličnem številu in oba shoda sta sijajno uspela. Zlasti zanimiv pa je bil shod v št. Lovrencu, katerega so hoteli klerikalci razbiti. 2e teden dni poprej je pripravljal tla za klerikalno razbijanje shoda znani profesor Vesenjak, ki je bil včasih kot Plojevec sicer hud nasprotnik klerikalcev. Toda časi se izpreminjajo, zakaj se ne bi tudi posamezniki. Tako je g. Vesenjak kot pravi „kulturni delavec in vzgojitelj mladine" z vnemo agitiral pri svojih pristaših, naj razbijejo Pucljev shod, njega samega pa naženejo. Hujskaško delo g. Vesenjaka je imelo delen uspeh. Klerikalci so res prišli na shod in ga hoteli motiti. Zlasti se je pri tem odlikoval neki g. Beranič, ki se je pa pozneje sam sramoval svojega početja ter se izgovarjal, da ima hudo razburljivo kri. Na shod je prijadral tudi sam g. župnik in čital iz »Slovenskega Gospodarja", kakor da bi bila ta obrekljiva cunja evangelij. Pa so ga skoraj opozorili, da je na shodu nakar je utihnil in besedo je povzel tovariš minister Pucelj. V dveinpolurnem govoru je razložil tovariš minister na temeljit način naš notranji in zunanji položaj. Ustavo smo morali izglasovati, ker je ustava temelj reda v državi. Tisti, ki nič nima, se seveda lahko igra z ustrojem države, ne tako pa kmetovalec, ki ima zemljo, katero more ukoriščati le tedaj, če vlada v deželi varnost. S posebnim odobravanjem pa so sprejeli zborovalci izvajanja tovariša ministra glede gospodarske politike SKS. Ker ima naša država preveč vina, zato je bilo potrebno obvarovati naše vinogradnike pred tujo konkurenco. S prepovedjo uvoza laškega vinasejeto doseglo. Ne zadostuje pa, da se obrani kmetovalca pred tujo konkurenco, ampak treba je tudi poskrbeti za izvoz kmetskih pridelkov in zlasti živine. V tem oziru je bila kronana politika SKS. s polnim uspehom. Razveljavila se je po klerikalcih izdana prepoved klanja telet, dovolil se je izvoz živine in silno se je znižala izvozna carina na živino. Le na ta način je bilo mogoče, da so se cene živini kljub lanski strahoviti suši dvignile, ne pa znižale, česar se je bilo bati. Vsi zborovalci so pritrjevali gospodarski politiki SKS. razen nekega klerikalca Forstnariča, ki je hotel govoriti proti izvozu živine. Toda ogorčeni klici vseh zboroval-cev so mu preprečili vsako besedo. Tovariš minister je zatem govoril o naši bodoči davčni politiki. Po vsej državi se morajo plačevati en^ki davki, kajti vsi državljani smo enakovredni in enakoveljavni. Zaradi tega je nastopila SKS. za izenačenje davkov ter tudi dosegla, da je vlada na to pristala. Silno vroče je postalo klerikalcem, ko je pričel govoriti tovariš minister o vojaškem zakonu, kajti v tem oziru so grehi klerikalne stranke vnebovpijoči. SLS. je zakrivila, da se je uveljavil srbski vojaški zakon za vso državo, in njena žalostna zasluga je, če služijo dandanes naši fantje v Albaniji in Macedoniji. SKS. pripada sedaj težavna naloga, da popravi, kar so zagrešili kleri- kalci. Z novim vojaškim zakonom, ki bo prinesel ljudstvu znatne olajšave, se bo to doseglo. V zvezi z vojaškim vprašanjem se je dotaknil tovariš minister tudi Vraglovcev. SKS. se je zavzela odločno za njih odpoklic ter tudi dosegla, da se je v dvanajstinah črtal kredit zanje. Kdo pa je bil tisti, ki je glasoval proti tem dvanajstinam? Bili so klerikalci!. Navzočni klerikalci so bili spričo tega odkritja naravnost konster-nirani. Z glasnim odobravanjem so nagradili zborovalci jasni govor tovariša ministra Puclja ter pritrjevali politiki SKS. K besedi se je oglasil nato g. župnik, ki se je pritoževal nad nizkimi duhovniškimi plačami. Tovariš minister mu je odgovoril, naj se obrne glede tega na svoje poslance, ki naj spravijo stvar v tir, potem bodo pa že tudi poslanci SKS. z vsemi silami podprli njih predlog. Grda nehvaležnost klerikalnih poslancev je, če se niso znali pobrigati za gmotno stanje duhovščine, ki edina jim je pripomogla do mandatov. (Pripominjamo, da si znajo nekateri župniki zelo dobro pomagati, tako n. pr. g. župnik Zadravec, ki redi govejo živino in konje ter pusti, da se pasejo po tujih njivah. Op. ured.) G. župnik je nato kot veren či-talec klerikalnih listov govoril o potrebi avtonomije. Toda skoraj je utihnil, ko ga je vprašal tovariš minister, zakaj ne govori o cerkveni avtonomiji, ki je Slovenci ne morejo doseči. Bučen smeh je zavladal in ljudstvo se je iskreno smejalo bla-maži g. župnika. Ta smeh pa se je še stopnjeval, ko je tovariš minister g. župniku dobrohotno svetoval, naj govori tako, da se bodo smejali zborovalci njemu — ministru, ne pa njemu — župniku. Ves pobit je odšel nato g. župnik ter izjavil, da noče več poslušati. Dovolj popra je dobil. Značilno za župnikovo blamažo je to, da mu ni nihče sledil, temveč so vsi ostali na shodu. Tovariš minister Pucelj je pojasnil nato obširno vse klevete nasprotnikov kakor tudi razne „afere", ki so si jih nasprotniki izmislili. Njegova izvajanja so bila tako prepričevalna, da so molčali nanje vsi klerikalci ko grob. Med zborovalci se je opazilo tudi nekega kaplana Kranjca, ki se je držal previdno v ozadju, odkoder je hujskal ljudi. Naši pristaši so ga pozvali, naj javno in glasno pove, kar mu teži srce. Toda g. kaplan se tega ni upal storiti, ker si je pač po stari klerikalni metodi mislil, da je biti bolje zadaj, po kostanj v žerjavico pa naj seza le „neumni" narod. Prav tako kakor med svetovno vojno! Da pa ne boste g. kaplan Kranjc previsoko nosili glave, Vas. pozivljemo, da nam poveste, kako ste prišli do posestva v Halozah in čemu ste trpinčili živino tako, da Vas je morala celo gosposka kaznovati. Po govoru tovariša ministra Puclja sta govorila še tovariša poslanca Dobnik in Mrmolja o dnevnih vprašanjih ter žela za svoja lepa govora splošno odobravanje. Istega dne popoldne je bil shod v Št. Vidu, kjer so sprejeli naše poslance župani šentvidske župnije. Kljub temu, da so sušili ljudje mrvo, se je vendar zbralo na shodu precejšnje število kmetov, ki so glasno pritrjevali izvajanjem govornikov. Oba shoda sta bila po vsem svojem poteku dve lepi zmagi SKS. in dve sijajni manifestaciji za kmetsko misel. Prav iskreno želimo, da bi doživeli še več sličnih shodov, ker samo na ta način pride ljudstvo do spoznanja, ki je predpogoj zmage kmetske misli in temelj gospodarske kmetovalčeve sreče. Zategadelj tovariši, na shode, med ljudstvo! Katastrofalna toča v ptujskem okraju. Ptujski okraj obišče gotovo vsako leto toča. Tako hudesra obiska pa. kakor smo ga imeli dne 26. junija okoli petih popoldne, ne pomni skoraj nihče. Temni oblaki so se vlačili po nebu, nato pa se je usula toča kakor iz škafa ter uničila domalega vse pridelke. Prizadete so občine: Račje, Št. Janž na Ap., Vurbeg, Jiršov-ci, Janešovci, Vintarovci, Sv. Urban Desinci, Dolič, št. Lovrenc v Slo- venskih goricah, Hlaponci, 2irovin-ci, Brebrovnik, Sv. (Miklavž in Kog. Skupna škoda znaša najmanj sto milijonov kron. Tovariš poslanec Dobnik }e posredoval nemudoma na ptujskem okrajnem glavarstvu glede takojšnje cenitve škode in ugotovitve, kje je pomoč najnujnejša. Obenem je posredoval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, in sicer pri vseh merodajnih krogih, da se uvede takoj pomožna akcija za težko prizadeto prebivalstvo. Dosegel je, da bo razdelila vlada takoj vsaj 4 do 6 vagonov koruze med najrevnejše ljudi brezplačno, med druge pa po znižani ceni. Dalje se je brzojavno naprosilo beograjsko vlado za pomoč in upati je na uspeh. Nakupila se bo dalje semenska ajda, da se bodo lahko z njo posejale njive in dobilo na ta način nadomestilo za potolčeno žito. Ajda se bo razdelila med kmetovalce po zelo zmerni ceni. Vladi se je dalje predlagalo, naj kupi takoj galico ter jo razdeli med vinogradnike po zmerni ceni. Nekaj galice je že na razpolago. Tovariš poslanec Dobnik je predlagal dalje na finančni delegaciji, naj se vsem prizadetim odpiše davek, obenem pia se jim tudi naznani, koliko davka je bilo odpisanega. Nikakor pa ne zadostuje, da bi se odpisal le zemljiški davek, temveč predvsem je treba odpisati dohodninski davek, zakaj po teči prizadeti kmetovalci so letos sploh brez dohodkov. Pokrajinski upravi je bilo končno predlagano, naj pomaga država občinam pri občinskih dokladah, kajti prizadete občine ne bodo v stanu, da bi mogle same kriti vse svoje izdatke. Na vseh koncih in krajih so torej posredovali naši poslanci, da se pomaga težko prizadetim kmetovalcem. Nobenega dvoma ni, da bo njih odločni nastop rodil zaželjene uspehe. Nobenega dvoma pa tudi ni, da bo «Obrekljivi Gospodar» kričal, da so podporo dosegli kleri- (Begunsko vprašanje) so iztaknili naši klerikalci, da bi slepomišili z njim med begunci in lovili njih glasove. Pri tem pa napadajo tovariša Mnnoljo, češ, da je on kot begunec zatajil begunce. Da nc bo šlo slepomišenje z begunskim vprašanjem v klasje, moramo povedati o tej stvari svoje mnv nje. Mi smo odlečno za begunce in podpirali bomo vsakogar, ki ga prežene italijansko ali nemško nasilje z njegove rodne grude. Toda vsaka reč ima .svoj konec in tudi begunstvo ga niora imeti. Tistim, ki so že štiri leta med nami in ki so imeli že stokrat priliko, si preskrbeli svoj vsakdanji kruh, ne moremo priznati kake posebne klobase, kakor da bi jih morali podpirati samo zato, ker so doma v Primorju. Ce bi podpirali take posilibegunce, bi razmetavali samo ljudski denar. Vsa čast tovarišu Mrmolji, če je nastopil proti temu, in dvakrat čast, mu, če je kot begunec branil ljudsko korist. Značilno za klerikalce pa je, da napa-dajo tovariša Mnnoljo, ker se je uprl razmetavanju ljudskega denarja. (Peskove «JugosIavije» je konec.) Tiskarno in hišo je kupila .Jadranska banka v Ljubljani, list «Jugoslavijo* pa novinarski konzorcij, lu~ izdaja že v Zagrebu «Slobodno Tribuno*, v Sarajevu pa. «Narod*. * SI obodna Tribuna* je sicer strogo opozicionalen list, toda vseskozi stvaren in dostojen ter ae zavzema odločno za narodno edinstvo. »Slobod na Tribuna« je častna izjema med opozicionalnimi listi, kajti kljub svoji odločni opozicionalnosti je državotvoren list. «Slobodno Tribuno* pišejo najboljši Hrvatje. Mislimo, da ne pretiravamo, če rečemo, da bo izšla prav iz te skupine rešitev hrvaškega vprašanja. »Slobodna Tribuna* piše zelo simpatično o lunetskem gibanju ter odkrito propagira misel, da gre vlada kmetskemu ljudstvu. Zaradi tega ji prav radi odpustimo marsikatere krivice, ki jili je prizadela nam spričo neinfonuiranosti in predsodkov, ki jej sicer niso v čast.. Brez dvoma je, • da bo «Jugoslavija» znatno pridobila, če ■se bodo gospodje pri «Slobodni Tribuni* potrudili kontrolirati njeno pisavo, zakaj moralna dediščina »Jugoslavije* je vse prej ko razveseljiva. Končno je treba še ugotoviti, da je ljubljansko Jutro* na skrajno neokusen način pokazalo svojo jezo, ker je prišla »Jugoslavija* v boljše roke. (Kako skrbe naši carinarniki za ugled naše uprave.) Dne 24. junija je dospel tovorni vlak št. 854 iz Maribora kalni poslanci", čeprav do tega tre- X št- I!iob dveh ponoči. BLigo, zaca- rinjeno ze v Mariboru, se je moralo v Št. Ilju še enkrat pregledati, če so nutka nihče izmed njih ni niti z mezincem ganil, da bi pomagal po toči oškodovanemu prebivalstvu. Pa kaj tudi briga blaginja ljudstva te ljudske sleparje, ki jim je samo to mar. da cvete njih trgovina s «katoli-škim» tiskom in da so njih korita polna. Zapomnite si to, kmetovalci, tudi za čas volitev ter ne pozabite, kdo Vam je stal ob strani v nesreči in kdo ie hotel slepariti z uspehi drugih! (Tovariš poslanec Majcen) je posr doval pri pokrajinski upravi v korist posestnikom občin Tržišča, Mokronoga in Št. Janža, katerim je dne 22. junija pobila toča vse pridelke. (Somišljenikom SKS. v občinah To-polščici, Ravnah, Skalah in okolici Šoštanja,) katerim je toča potolkla skoraj vse pridelke in jim odplavila celo rodovitno zemljo ter so se obrnili na tovariša D o b n i k a in Drofenika za pomoč, izporočamo, da sta tovariša poslanca posredovala na merodajnih mestih, kjer jima. je bila obljubljena pomoč. Takoj po ugotovitvi napravljene škode bo nakazana po možnosti primerna- pomoč. (Agrarna direkcija, kje si?) Na vele-posestvu grofa Herbersteina v Ptuju so nastavljeni razen dveh uradnikov sami Nemci. Uradni jezik je nemški. Ukazi in dopisi, ki jih pošilja centrala iz Češke v slovenščini, se izporočajo uslužbencem v nemščini. Sploh so začeli nemški veleposestniki samozavestne je nastopati. Pa ne da bi dobili v Beogradu ali v Ljubljani kakšne obljube? Proč z vsaldm obzirom proti stoletnim tlačiteljem slovenskega kmeta! Žalostno dovolj, da objavljajo slovenski li sti agrarni reformi proti vi te dopise nemških veleposestnikov! (Občinski agrarni odbori, pozor!) Ker se širi govorica, da ostanejo gozdi v posesti veleposestnikov, bodo poizkušali le-ti rešiti kolikor le mogoče veliko zemlje s tem, da bodo za prosili za, pogozdovanje zemlje, ki je sedaj poti udarom agrarne reforme. Občinski agrarni odbori, pazite zategadelj, da ne izgubi slovenski kmet niti pedi zemlje na korist nemškim veleposestnikom, ki begajo naše slovenske «tako zva-ne» kmete veleposestnike v Savinjskih planinah in na Pohorju, ki imajo sicer nad 75 ha obdelovalne zemlje, med tem pa izvečine skalnate planine, tako da se njih zemlja ne razdeli! namreč plombe v redu. Službujočega carinika, ki je bil popolnoma pijan, so le s težavo zbudili. Vlaka ni pustil naprej, temveč vlak je moral nazaj v Pesnico, kjer je čakal do enajstih in 15 minut na rešitev. Tudi vlakovnega osebja ni pustil carinik čez mejo, dasi je predpisano, da morajo železniški uslužbenci v sličnih primerih prestopiti mejo, da opravljajo nadalje svojo službo. Vprašamo, ali spadajo taki carinski uradniki v državno službo, kjer so splošno v sramoto ne le državi, temveč vsem državnim uradnikom. Sicer se je pa zadevo menda že izporo-čilo na pristojno mesto v Beograd. Za-slišati bi .bilo treba glede tega tudi železniško osebje na postajah v Pesni .-i in Št. Ilju. (Draveljski shod.) V nedeljo so sklicali klerikalci v Dravlje pri Ljubljani velik shod, na katerem naj bi govoril tudi dr. Korošec. Na shod je prišlo tudi veliko pristašev SKS., kar je dr. Korošec najbrže slutil in izostal. Namesto njega je moral po kostanj v žerjavico urednik Kremžar, ki je govoril o zunanji politiki, in sicer o centralizmu. Lepa zunanja politika to! Govoril je tudi poslanec Brodar, ki pa je bil v svojih izvajanjih dostojen. Polom klerikalcev je bil popoln, čeprav so prignali na shod device in Orle. Našim pristašem, se niso upali dati besede in tudi poguma niso imeli, da bi dali resolucijo na glasovanje. Predčasno so zaključili shod, boječ sp. resnice. Zora puca, bit če dana! (Najbolj delaven poslanec) je na vsak način dr. Korošec. Vodja «Jugo-slovenskega kluba* je, toda, v parla mentu se ga dobi le ob prvem. Učitelj bogoslovja, na mariborskem semenišču je, toda v semenišču ga ni nikdar. In čeprav je bil napovedan njegov prihod na shod v Dravljah pri Ljubljani, ga tudi tja ni bilo. Kaj pravzaprav dela g. Korošec? V parlamentu ga ni, v semenišču ga ni, na shode ga ni. Lepo je biti «vodja* naroda! («Katoliški tisk».) Na vseh shodih agitirajo klerikalci za svoj »katoliški* tisk. V dokaz, kako malo »katoliški* in kako silno lažniv je ta tisk, majhen primer! V Dravljah je bilo dobro šteto 800 ljudi, »Novi čas* pa piše, da 3000. Naših pristašev je bilo na shoiu preko polovice, «Novi čas» in »Slovenec* pravita, da 200. Našim pristašem je poslanec Brodar svečano obljubil, da dobe besedo, vsled česar so pustili govoriti klerikajce, klerikalni listi pa lažejo, da se naši pristaši niso upali govoriti. Klerikalci so bili že vsled medklicev tako poparjeni, da so shod zaključili, ne da bi dali na glasovanje Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud „Jugos!o venske Matice"! Kmet]©, zbirajte pridno in ob vsaki prilik! prispevke za naš tiskovni sklad! resolucije, klerikalni listi pa lažejo, (ia so glasovali za resolucijo vsi zboroval-<;i soglasno, celo naši pristaši. Za presneta neumne morajo imeti klerikalci svoje bralce, da se jim upajo natveza-!i celo tako debele laži. Kolikor besed, toiko laži, to je »katoliški® tisk. Zato proč z njim! I'2a g. Kalana, duševnega očeta « Preroda*.) Glavni urednik revolver-skega »Novega časa», g. Kremžar, si jo dorrolil na draveljskem shodu nekaj zelo mastnih dovtipov, izmed katerih je bil na prvem mestu pač oni o št. 13. Upamo, da bodo strele »Preroda® treščil« v «Novi čas® tako, da ne bo njegov urednik nikdar več zagrešil takih »dovtipov®. tZakaj vera peša?) Na to vprašanje nas* odgovarjajo od nekod, da zato, ker zapelje 65 letni duhovnik dekle, ki jo ima v župnišču do otrokovega rojstva, se shaja nato še nadalje z njo, na prižnici pa laže. cla mora zaradi preganjanja proč. Če žele tisti, ki nas napadajo na prižnicah, še kakšna pojasnila o tem primeru, jim jih lahko še navedemo. (Dopis je odgovor na vprašanje »Kmetijskega lista®, zakaj je sil noki duhovnik na Dolenjskem koj prestavljen. Op. ured.) (O našem shodu v Kozjem) je napisa] končno »Slovenski Gospodar® svoje poročilo®, da bi izbrisal polomijo, ki so jo doživeli njegovi zapeljančki spričo pijanega nastopa kaplana Kru-šiea. Ker pa se kaplanovo preočitno prostaštvo ne da zagovarjati, zato si skuša pomagati «Gospodar* z drugimi lažmi. Toda te nizke in potile laži more presoditi pravilno le udeleženec .shoda,, ki prečita »Gospodarjevo® »poročilo®. Priporočamo zategadelj vsem udeležencem shoda, cla dotično »poročilo- prečitajo. (Duševna revščina.) Čeprav je prišel obrekljivemu »Gospodarju® na pomoč sam Radešček, vendar ni zapustila tega. zakotnega lista duševna revščina, ki zeva na široko iz vsake številke. Kakor vedno, tako tiči tudi sedaj visok »Gospodarjeve® politike v napadih na poslance SKS. Ne napada pa jih zaradi njih političnega dela, misli ali programa, temveč zaradi njih posestva. Tako premleva n. pr. v dopisu iz Jarenine neki »krščanski® nevošč-Ijivec staro laž o Mrmoljinem posestvu. Dasi smo povedali že opetovaao, kako je s t.o stvarjo in koliko dolga ima še tovariš Mrmolja, vendar klerikalni obrekovalci vseeno ponavljajo svojo laž. To, da ne morejo uganiti nobene nove laži, je pač žalosten dokaz njih duševne revščine. l(Za kmetijskega svetnika) je imenovan z ukazom Nj. V. kralja g. Ivan Bell e, ravnatelj na državni, kmetijski, šoli v Št. Juriju ob južni železnici. »Razpisane službe.) V področju pokrajinske uprave 7.a Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, v Ljubljani, so razpisana,: dve mesti veterinarskih nadzornikov v VII. či no vnem razredu, eno mesto veterinarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Mariboru in več mest uradnih živinozdravnikov v X. čin avnem razredu. Natančnejši razpis glej v »Uradnem listu* št. 72. (Stara Vrhnika.) Naše prostovoljno gasilno društvo vabi k vrtni veselici, ki jo priredi v nedeljo dne 9. julija ob treh popoldne na velikem senčnatem vrtu posestnika in lesnega trgovca g. Franca. Rodeta na Stari Vrhniki. Na ■sporedu so srečolov, šaljiva pošta, podkuranski muzej, ribolov in prosta zabava s petjem, godbo in plesom. Ob šestih zvečer pa izide na vrtu časopis «P:>dkuranske novice* z jako zanimivo vsebino. Za jedila, pijačo in zabavo bo preskrbljeno v polni meri. — Če bi bilo skrajno slabo vreme, se bo veselica preložila na prihodnjo nedeljo, to jo na dan 16. julija. iZirovski vrh.) V nedeljo dne 25. junija, je divjala pri nas silna nevihta, med katero je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Justina v Lirovskem vrhu. K sreči strela ni užgala poslopja, toda zgodila se je še hujša nesreča. Strela je namreč ubila posestnikovega sina Franca, vzornega in vsakomur priljubljenega mladeniča. Blag mu spomin! (iz Tuhinjske doline.) Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli v naši dolini d(va javna shoda. Prvi je bil ob sedmih v: Širtartnem, drugi pa ob enajstih v Špitaliču. Kmalu bo že dve leti, kar smo si izvolili svoje kmetske poslance, toda šele na spredaj omenjeni praznik naa je naš okrajni poverjenik, tovariš Ersgjelnian, prvič predstavil narodnega poslanca, tovariša Jako b a Kušar-ja, ustanovitelja SKS. in z dušo jn telesom vnetega kmetijskega, zastopnika v naši prestolici. Shoda sta bila oba jako hvaležna. Star mož od SLS. se je takole izrazil: »To so res pametni možje, ti samostojni! Vse natanko razlože: "kaj in kako vlada dela. Lansko leto pa sta na župniškem shodu v Šmart-nem oba poslanca le norce brila., da so se jima še otroci iu ženske smejale*. {To ste, bila profesor Sušnik in Stanov j likov at-ek. Op. ur.) i Lesce.) Župnik in bivši predsednik »Kmetijske druži b e* v boju proti s i r a r s k i m zadruga m. »Novi čas* kleveče v dopisu iz Lesc o naši sirarni ter očita samostojnežem, da lxxlo »delavcem snedli zadnjo kapljo mleka*. Da je očitek prazen in lažniv-, se razume samo po sebi, vsled česar ga tudi ni po-trebno posebej zavračati. Značilno pa je, da je dopis, izvirajoč breadvomno od župnika in njegovega ljubljenca, zakonolomca v Hlebčah, zagledal luč sveta v «Novem času» in ne v »Domoljubu*. To je čisto razumljivo, kajti ves dopis ni nič drugega, kakor hujskanje proti k m e t u. Kakor vedno, tako se skriva tudi v tem dopisu klerikalno koristolovstvo. Župnikov ljubljenec, mlekar in srečni lastnik dveh poročnih prstanov, čeprav le enkratni vdovec, bi .namreč rad mol-zel namesto krav živinorejca. V spominu so temu dičnemu kmetskemu »prijatelju® še tisti srečni časi, ko je prodajal mleko liter po 8 kron in tudi dražje, kmetom pa ga plačeval liter le po 4 krone. Ker so taki časi prav spričo sirarskih zadrug nemogoči, zato pa rohni visoki protektor proti zadrugam. Dopisnik v «Novem času® je dovolj neumen, da se jezi, ker prodaja sirarna svoje izdelke tudi v Beograd. Toda ne le v Beograd, ampak tudi v Ameriko bi jih prodajala, če bi dosegla tam boljše cene, kakor bi jih hotel plačevati kak klerikalni koritar v Hlebčah. Ampak župnik je proti Beogradu le zaradi tega, ker sovraži BedograJ, čeprav je razobesil vsled kraljevega bivanja med nami državno zastavo. Gospod župnik, namesto da skušate škodovati sirarskim zadrugam, ki so za kmeta največje važnosti, skrbite rajši za svoje pridige, ki naj bodo take, da bodo starši lahko pošiljali svoje otroke k njim. Ce pa frče s prižnice sami «hudiči», potem se otroci ne bodo naučili spodobnega življenja, temveč preklinjanja. Ves napad na našo sirarsko zadrugo izvira, kakor rečeno, iz jeze, ker m; dela, klerikalna «Gospodarska zveza® onega dobička, ki bi bil potreben, da bi bili vsaj za silo potolaženi neugasljivi pohlepi klerikalnih koritar-jev. Dolžnost vsakega živinorejca pa je, da si pomaga, kakor si more. Dandanes, ko ni dobiti cenili otrobov za rejo prašičev, si bomo pomagali z mlečnimi odpadki, pa, če je to upokojenemu predsedniku »Kmetijske družbe® prav ali ne. Vsi kmetovalci pa si zapomnimo tole: V tistih časih, ko se bori SKS. za to. da bi preprečila uvoz tujih sirarskih izdelkov, se klerikalci temu protivijo ter napadajo naše čisto kmetske sirarske- zadruge. Sramota za vsakogar, ki še podpira take kmetske škodljivce! (V Bučah) je umrla v noči od dne 27. na> dan 28. junija, po kratki bolezni Frančiška S i k o š o k, rojena Krofi, mati tajnika krajevnega odbora SKS., tovariša Sikoška. Rajnica je bila dobra in skrbna mati. Kljub mnogim skrbem in trpljenju je doživela starost 70 let. Zapušča moža in tri otroke. Naj ji bo ohranjen blag spomin! Prizadetim naše sožaljse! (Okrožni zlet) priredi v Krški vasi pri Brežicah v nedeljo dne 9. julija posavsko okrožje zagrebške sokolske župe. Zlet bo celodneven. Dopoldne (od 8. ure dalje) bodo deloma v Krški vasi, deloma v Brežicah tekme in skušnje, popoldne ob štirinajstih pa pokorita iz Brežic na telovadišče v Krški vasi. kjer bo javna telovadba, in po njej ljudska zabava. Železniška zveza je zelo ugodna. Za udeležence iz Posavja v smeri proti Zidanemu mostu bo vozil poseben vlak ob 23. uri. Proti izkaznicam so cene vožnji polovične. Prip.rave za zlet. so v polnem teku. Udeležba obeta biti zelo. obilna, posebno iz Zagreba, odkoder dospe tudi oddelek podčastniške šole. Pri prireditvah sodelujejo kostanjeviška meščanska godba in sokolske fanfare iz Krškega in Zagreba. (Prekmurje.) Pregovor, ki pravi: «Kjer osel leži, tam dlako pusti*, je morala spoznati tudi g. učiteljica Pavličeva na Tišini, ko je vstopila neki dan svoj razred ter zagledala na tabli napis: «Pozdrave od zastopnika SLS. za Prekmurje*. In pod tem imenitnim napisom je bil nečitljiv podpis, kajti taki ljudje se podpisujejo kar po doktorsko. Vprašamo višji šolski svet. ali naj postanejo šolski prostori stranišče, kjer se taki možakarji kaj radi podpisujejo. (Petanjci.) Po dolgem boju smo vendarle dosegli, da se bodo prodajala ob Muri posekana drva na dražbi, in sicer samo domačinom, ne pa tudi izvestnim osebam iz bivše Štajerske, kjer kuriva sploh ne primanjkuje, kakor se je to dogajalo do sedaj. Nezaslišano pa je, da se prodaja ni vršila ob razglašenem času. Dražba bi se morala namreč izvršiti v torek po binkoštih. Na dražbe-nem prostoru se je zbralo vse polno zanimancev, a manjkal je uradnik, ki bi moral voditi dražbo. Prišel je šele čez nekaj dni ter izjavil, da je po zali i 1. Lepa je ta! Kaj misli dotični gospod, da je kmet tista uboga para, ki lahko izgublja dragocen delovni čas, ker je gospod pozabljiv. Tega mi ne trpimo in smo se zato tudi pritožili. Da se je vendar enkrat dosegla licitacija drv, je zasluga tovariša ministra Puclja, za kar mu najiskrenejša zahvala. (Podsreda pri Kozjem.) Zadnjič enkrat, sem čital v »Kmetijskem listu*, kako nespodobno se je vedel kaplan Krušič od Sv. Petra pod sv. Gorami na shodu v Kozjem. Temu se ni posebno čuditi, kajti že na pohodu na shod je g. kaplan sebe in svoje spremljevalce, da bi imeli več «kora,jže» za svoje kulturno delo razbijanja in tuljenja na shodu, pridno zalagal z rajnim vincem. Še lepši prizor pa se je nudil, ko se je vračal kaplan s shoda. Svoje fante je razvrstil popolnoma po vojaško — po štiri in štiri — in jim na čelu, vihteč palico, korakal skozi trg. Da bi pokazal svoj patriotizem do bivše Avstrije še bolje, je poveljeval svoji četi v nemškem jeziku, kakor kak avstrijski oficir, ko je peljal naše fante v boj za avstrijske tlačitelje. Prav zares! Tak človek ne zasluži, da se ga je usmilil tovariš Puceij! vesti. (Vprašanje bolnic.) Na zahtevo zastopnika SKS. v finančnem odboru je odredil finančni minister, da se poplačajo vsi neporavnani računi naših bolnic ter se zviša kredit za njih vzdrževanje. S tem je nadaljnje delovanje bolnic zagotovljeno. Vendar pa bo treba zvišati vzdrževalnino v- bolnicah, in sicer tako, da bodo dejanski izdatki bolnice za hrano bolnikom in strežnikom tudi kriti. Država naj bi plačevala samo izdatke za zdravnike, zdravila, zgradbe iu drugo pripomočke. Tako so rešili naši poslanci s pametnim sodelovanjem usodo bolnic, opozicio-nalci pa so hoteli postati odrešit,elji s šundrom po časopisih. (Prost uvoz gradbenega materijama,) kakor opeke in eternita, so dosegli poslanci SKS. Finančni minister je pristal tudi na to, da se dovoli svoboden uvoz cementa. S tem bo izdatno po-magano slovenskemu stavbnemu obrtu. (Ostre odredbe proti bolgarskim če-tašem.) Ker vpadi bolgarskih komita-šev na naše, grško in romunsko ozemlje nikakor nočejo ponehati, pripravlja naša vlada sporazumno z grško in romunsko vlado ostre odredbe proti četašem. V Sofiji bodo imenovane vPi-de nastopile s skupno noto ter zagrozilo celo z oboroženo silo, če ne bi storila .bolgarska vlada svoje dolžnosti. Na bolgarski meji bo proglašen preki sod. (Pogajanja z Italijo) se sicer še nadaljujejo, toda, kakor izgleda, brez uspeha. Sedaj se bije boj zaradi določitve meje mestu Zadru. Italijani zahtevajo, naj bi tekla meja 20 km za Zadrom, naši zastopniki pa priznavajo le pet, kilometrov. (Nezaslišana divjaštva Italijanov.) Na Krnu so odkrili Italijani spomenik osvoboditeljem Krna. Kmalu po otvoritveni slavnositi pa je bil spomenik poškodovan. Dasi so storilci še do danes nepoznani, so obdolžili Italijani vendar vse prebivalstvo med Tolminom, Kobaridom in Drežnico za krivo ter zahtevali, naj zgrade občine teh krajev nov spomenik in prosijo javno za odpuščanje. To nezaslišano zahtevo je naše prebivalstvo seveda zavrnilo. Nekaj dni nato pa so dospeli iz Čedada in Vidma fašisti, ki so s kobariškimi fašisti vred izvedli »represalije*. Razbili so Volaričev spomenik ter požgali več hiš. Pri tem so seveda pridno kradli. Vsi kmetje so spričo preplaše-nosti prebili noč v gozdovih. Orožniki so mirno gledali pustošenje fašistov in niso nikogar prijeli. Fašistovsko divja-štvo obsoja najstrožje vsa goriška dežela in goriški deželni odbor, v katerem imajo Italijani večino, je javno obsodil to zverinsko početje ter daroval za oškodovance 8000 lir. Kdaj vendar bo že konec fašisitovskega divjanja? (Položaj v Nemčiji.) Po umoru ministra Rathenaua so podvzelo vse republikanske stranke energičen boj proti monarhistom. Po vseh mestih demonstrira delavstvo silno proti različnim nacionalističnim organizacijam, vlada pa je izdala obznano proti vsem, ki bi hoteli izpremeniti sedanjo nemško ustavo. Obznana bo veljala pet let. — Rathenauove morilce je policija izsledila, — Ker štrajkajo v Nemčiji tiskarji, listi ne izhajajo. Po Berlinu se širijo zaradi tega najgorostasnejše vesti, ki razburjenost prebivalstva še povečujejo. — Na znanega časnikarja Har-dena, ki je obsodil monarhistično gibanje, sta izvršila dva mladeniča atentat. Atentatorja so prijeli. Harden je izvun nevarnosti. — Med tem ko delavstvo odločno nastopa, proti monarhistom, pa bavarska vlada nič manj javno krije monarhiste. Položaj je v Nemčiji jako napet, kar priča tudi silen padec marke. Za ameriški dolar je treba plačati že 440 mark. (Za naše splavarje.) Ministrstvo za promet je dovolilo vsem splavarjem pri povratku polovično železniško karto. (Modra galica na račun vojne odškodnine.) Časopisi poraeajo, da je do- volil ministrski svet nabavko 40 vagonov modre galice na račun vojne odškodnine. (Poljedelsko razstavo) nameravajo prirediti v Zagrebu začetkom meseca septembra na prostoru sedanjega zagrebškega, zbora. Razstava naj bi trajala tri dni. (Kranjska hranilnica.) Z ozirom na svojo notico o občnem zboru »Kranjske hranilnice* smo prejeli nastopni popravek: »Vest, da ,Kranjska hranilnica', zvesta svojim nemškim tradicijam, ni votirala obrambnim društvom niti solda. ni resnična. Resnica .je temveč, da .Kranjska hranilnica' vsled prepovedi deželne vlade iz 1.1919. toliko časa ne sme votirati daril, dokler ni odpisala svojih vojnih posojil. Ni res, da bi bila napredna stranka odklonila sprejemanje Nemcev v upravni svet, res je le, da je bila na občnem zboru točka sprejemanje novih članov' sploh odstavljena z dnevnega reda na predlog, ld je bil podprt z drugim razlogom. Z odličnim spoštovanjem itd.* — Temu popravku moramo dodati tudi mi majhen popravek. Res je, da je bila »Kranjska hranilnica® najmočnejša nemška trdnjava proti nam, ki je žrtvovala iz samega zagrizenega sovraštva milijone, samo, da bi ostal naš narod v sužno-«ti. Res je dalje, da je vse premoženje «Kranjske hranilnice* zbral zgolj slovenski kmetovalec, da pa je s tem premoženjem gospodarila le nemška go-. spoda. Res je, da je podpisala ta nemška gospoda neverjetno visoke vsote avstrijskega vojnega, posojila, seveda zopet samo iz vzroka, da bi zasužnila naš narod ter uživala še nadalje sama dobroto svojega priviligiranega stališča. Res je, da je bila po prevratu »Kranjska hranilnica* nacionalizirana, toda na način, s katerim mi nikdar ne bomo soglašali. Mi narodnega gospodarstva namreč ne sodimo ,s stališča dobrot, ki jih nudi predsedniško mesto hranilnice, temveč s stališča vsega naroda. In zato pravimo, da je krivica, katere nikdar ne bomo trpeli, če bi ona nemška gospoda, ki je bila največji škodljivec našega naroda, prišla zopet, do besede in do denarja. Ker pa se to poizkuša, zato je bil tudi stavljen predlog, naj se volita v odbor hranilnice dva Nemca. Irelevantno je, zakaj je predlog padel. Resi je nadalje, da je istočasno s članki glede izplačila vojnih posojil prinašal »Avtonomist* tudi oglase »Kranjske hranilnice*. Da niso bili ti oglasi le reklamnega značaja, je jasno. Končno pa je tudi res, da je uradništvo «Kranjske hranilnice* ostalo takšno, kakršno je bilo tedaj, ko se je upravljal slovenski kmetski denar v nemškonacionalnem zmislu. Tega greha ni kriva le »Kranjska hranilnica®, temveč tudi drugi denarni zavodi v Ljubljani, kakor n. pr. v Prešernovi ulici «Kreditni zavod za trgovino in obrt*, kjer so našli celo najbolj znani «Karnijolci® svoje zatočišče. S »Kranjsko hranilnico* smo torej nezadovoljni, četudi nam pošlje njeno slavno ravnateljstvo še toliko popravkov. Sprejeli bi v tem pogledu prav radi načelni boj. (Naš izvoz stalno narašča.) V prvem četrtletju leta 1921. se je izvozilo blaga v vrednosti 569,410.955 dinarjev. Letos pa je znašal izvoz v prvem četrtletju že 721,932.638 dinarjev. Izvoz se je torej povečal za več kot 150 milijonov dinarjev. (Petdinarske bankovce) bo zamenjavala ljubljanska podružnica Narodne banke še do dne 20. julija, centrala te banke v Beogradu pa še do dne 20. septembra t. 1. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 308 do 310 kron, 20kronski cekin 900 kron, italijanska lira 14-80 krone, češka krona nad 6 kron in 100 avstrijskih kron 160 vinarjev. (Število bankovcev) je znašalo v naši državi dne 15. junija 4748 milijonov dinarjev. Po zadnjem, izkazu Narodne banke se je to število znižalo za pet milijonov. (V Avstriji) se je zvišalo števiio bankovcev zopet za, skoraj 30 tisoč milijonov ter znaša sedaj 469 milijard. Kmalu bo Avstrija prekosila Rusijo. (V Nemčiji se je zvišalo število bankovcev za dve in pol milijardi ter znaša sedaj 157.935,288.000 mark. (Nemški dolg.) Na lačun vojne odškodnine mora letos plačati Nemčija zaveznikom 720 milijonov zlatih mark, poleg tega pa mora dobaviti še 1450 milijonov ton premoga kakor tudi razne stroje in, blago. Od dobav odpade r.a Francijo 350 milijonov frankov. (Za ureditev avstrijskih financ) bodo ustanovili na Dunaju novo banko za izdajo bankovcev. Banka bo imela 100 milijonov švicarskih frankov glavnice. Od te glavnice podpišejo Čehi od 20 do 30 milijonov. (Mariborski živinski sejem.) Za kilogram žive teže so bile cene: debelim volom od 35 do 55, poide,belini od 27 do 32, plemenskim od 25 do 32, klavnim kravam od 27 do 36, plemenskim od 21 do 24, mladi živini od 22 do 31, teletom od 30 do 35 kron. Cene klavnim kravam in mladi živini so se dvignile. (Zagrebški trg dne 1. julija.) Sadje. Češenj je še vedno dosti; kilogTam lepih stane 24, ,slabih pa od 16 do 20 K. Marelic je bilo na trgu precej; prodajale so se od 40 do 50 kron za kilogram. Višnje, ki so jih pripeljali iz Vojvodine, veljajo kilogram do 40 kron. Maline se donašajo na trg le vrtne, zadnji čas je videti tudi prve gozdne. Liter malin stane od 40 do 50 kron. Gozdne jagode so po 40 kron lite--. Hruške, tako zvane ječmenke, stanejo od 16 do 20 kron kilogram. Zelenjava. Iz Novega Sada so pripeljali na trg v velikih količinah grah, ki se je dobival po 16 do 18 kron kilogram. Zagrebški grah pa velja- od 30 do 40 kron kilogTam. Na ribjem trgu je vzbujal pozornost velik som, ki je tehtal 52 kilogramov. Sekali so ga po 80 kron kilogram. (Zagrebški živinski trg dne 3. julija.) Govedina II. vrst« do 35 kron; krave od 20 do 23, biki od 26 do 28, debel-svinje 70 do 72 kron za kilogram žive teže. (Žitni trg.) V Vojvodini so bile cene žitu takele: pšenici 15-25, ovisu 12-25. koruzi 12-40 in moki št, 0 21-90 krone. (Lesni trg.) Oglje je doseglo ceno 35.000 kron. Povpraševanje po njem je veliko. Les za kurjavo velja s prodajnega prostora 10.000 kron. Fin bukovi les od 3900 do 4500 kron. Povpraševanje po lesu iz tujine je padlo, le Italija ga pridno kupuje. (Cena usnju.) Podplati v polovicah '•d 175 do 185, kruponi od 245 do 255, vratovi od 135 do 145, okrajevine od 115 do 125, notranjki od 175 do 185 K. (Davek na izvozno žito) se mora plačevati na Madžarskem v naravi. S tem upa dobiti finančni minister dovolj žita za uradnike. V zadnjem času je dovolila madžarska vlada izvoz 300 vagonov pšenične moke št, 0. (Kraljevska plemenitost.) Na dan svoje poroke je poslal naš kralj ministrskemu predsedniku Pašiču pismo, ki je vredno kralja. V pismu pravi kralj Aleksander, da je dolgo premišljal, kako bi se na najboljši način zahvalil narodu za njegovo ljubezen do njega. Pregledal je vse naše javno življenje ter u videl, da je še vse polno važnih zadev, za katere se ne briga nihče in tudi vlada ne. Zato smatra za svojo dolžnost, priskočiti na pomoč. Predvsem je treba pravega apo-s t o 1is k e g a dela na kmetih za nravstveno povzdigo naroda, za njegovo naobrazbo in za njegovo zdravje. Nravnost, prosveta, ljudsko zdravje so tri poglavitne točke zasebnega dela za ljudstvo. To veliko delo pa se da doseči le z velikimi sredstvi. Na čelo vsega tega dela stopa zategadelj on sam in daruje v ta namen takoj en milijon dinarjev, vsako leto pa bo dajal še posebej po 300.000 dinarjev. Kraljevske besede in kraljevska plemenitost! Ponosni smo na. svojega kralja! (Atentator Stejič pomiloščen.) Ple menitost našega kralja se je pokazala še v dragem pogledu. Atentatorja Ste-jiča, ki je nameraval lansko leto ubiti z bombo našega kralja in ki se svojega zločinskega dejanja niti ne kesa. je kralj pomilostil, dasi so bili nekateri ministri proti pomilostitvi. Ta plemeniti čin je pridobil našemu kralju ponovno ljubezen naroda, ki se je zlasti ob bivanju kralja Aleksandra v Sloveniji povsod živo pokazala. Glede tega moramo navesti nastopen resnični dogodek. Ko je prišel kralj v Slovenijo, bi ga moral peljati na Bled strojevodja, znan komunist. Vladni uradniki zaradi tega niso hoteli pripustiti, da bi vozil stroj komunist. Strojevodja je izjavil: «Res je, jaz sem komunist! Toda Aleksander je prvi jugoslovanski kralj in jaz ga hočem voziti in vozil ga bom tako varno ko nihče drug.* In ker ni odnehal, so mu morali dovoliti vožnjo. Strojevodja in njegovi tovariši pa so nato stroj tudi tako okrasili, da je bilo vise presenečeno. Čast kralju, ki si zna pridobiti tudi ljubezen komunistov! (Duhovita kraljica.) Havajska kraljica Lilnokalani, ld je temne polti, je obiskala angleško kraljico Viktorijo. Ko sta sedeli kraljici pri obedu, je rekla havajska kraljica hipoma: »Veličanstvo, jaz sem z Vami v krvnem sorodstvu.® Vsa razžaljena je vprašala kraljica Viktorija, kako more to biti. Tedaj je odgovorila havajska kraljica: «Moj decl je pojedel Vašega kapitana Kuka.® (Kuk je odkril Ha-vanske otoke, kjer je našel svojo smrt.) (Srečni kaznjenci.) Kam privede prevelika usmiljenost do kaznjencev, priča nastopen resnični dogodek iz Amerike. V njujorški kaznilnici Sing-Sing so uvedli nove reforme, po katerih smejo igrati kaznjenci različne igre ter se sploh zabavati na vse mogoče načine. Da tudi kinematograf ne manjka, je jasno. Nedavno je obsodil sodnik nekega zlikovca na deset let ječe. Po obsodbi sc je obsojenec sodniku toplo zahvalil, češ, da je sedaj za deset let z vsem preskrbljen. Obsojenec, ki je tudi dober nogometni igralec, upa, da Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na »Kmetijski list"! 4 Obrtniki, pristopajte k ,»Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker le združeni postanemo močni! Imu užival v kaznilnici velik ugled. Življenje v kadilnici je veselejše ko v svobodi. Pa naj reče kdo. če ni to narobe svet! (Boj med svobodnimi in štrajkujo-čimi delavci.) V mestecu Marionu v .Vmeriki je izbruhnil v rudniku štrajk, katerega so se udeležili vsi delavci razen 150 delavcev, ki niso pripadali nobeni organizaciji. Stavku joči delavci, ki so bili zaradi tega silno razburjeni, so hoteli pregnati s silo dela-voljne delavce iz rudnika. V njih varstvo je prispela policija, katero so ^tavkujoči delavci napadli ter jo z re-volverskuni streli pregnali. Nato so odšli v mesto, vlomili v vse trgovine, jih oplenili ter si prilastili vse dosegljivo orožje. Potem so odšli pred rudnik, kjer so je razvil med obema skupinama ljut boj. Delavoljni delavci, ki so v temi bojni podlegli, so se morali po velikih izgubah udati. Stavku joči delavci so zažgali nato rudnik ter razbili vse stroje. Za kratek čas. (Stekel je.) Staro in hudobno ženo je ugriznil pas. Vesi preplašen je vprašal nekdo, če je bil pes stekel. Dobil pa je prijazen odgovor: «Prej pe® ni bil stekel, toda bojim se, da je sedaj stekel.» (Tudi dota.) Berač, ki je omožil svojo hčer, je zatrjeval zetu, da mu bo dal lepo doto. «Kaj pa boste dali za doto?», je vprašal berača zet. Zmago-nos.no je odvrnil berač: «Vso Štajersko in Koroško, ker tam šfe nisem beračil.® (Ne preveč.) »Gospodična! Blazno sem zaljubljen v Vas.» — «Pa me po- ročite!» — «Ne, tako blazen pa le še nisem.« (Res je.) Gospodinja služkinji: «Ali ne boste očistili ribe, preden jo deuete v vodo?» Dekla: «Cemu neki, saj jc bila vendar vse življenje v vodi!« (Dobrosrčnost.) Sodnik: »Ali ste ga morali res takoj udariti? Nekaj krepkih besed bi tudi zadostovalo.« — Obtoženec: »Ne, razžaliti pa ga nisem maral!« (Advokatska.) Odvetnik obtožencu: »Ce hočete biti oproščeni, mi morate vse odkritosrčno povedati. Potem bom že jaz lagal za Vas, če bo treba.« (V gostilni.) Gostilničar: «Želitc morda, da Vam dam pripraviti goveji jezik?« — Gost: »Ne! Saj veste, da ne jem ničesar, kar pride iz živalskih ust.« — Gostilničar: »Kako pa naj Vam tedaj pripravim — jajce?« ii mi m i ii mi int in iiimi i ii iiiir~ririinmTj Obrtnik. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru Zanimanje za razstavo je zelo živahno. Doslej se je prijavilo 216 razstavi jalcev iz mariborske oblasti. V tem številu še niso všteti razstavljal-ci izvun mariborske pokrajine, ki jih je odbor pripustil k udeležbi in ki se udeleže razstave s takimi predmeti, ki se pri nas še ne izdelujejo, tako da bodo zastopane na razstavi vse stroke. Če vpoštevamo, da se je za zagrebški velesejem prijavilo iz Hrvatske in Slovenije z Zagrebom vred samo 350 razstavljal cev, je že samo to velikanski uspeh. Pričakuje se še nad 100 prijav, vsled česar bo letošnja razstava zelo obširna. Razstava bo v vseh prostorih Gotzove dvorane in na Gotzovem dvorišču. Na velikem vrtu «Dijaškega doim» in dekliške meščanske šole pa se bodo postavili različni paviljoni. Načrti za paviljone so že izgotov-Ijeni. Prostor se zagradi z novim plotom v Prešernovi in Razlagovi ulici. V Prešernovi ulici bo nasproti izhoda iz Gotzovega dvorišča velik vhod v drugi del razstave, tako da bodo obiskovalci iz enega dela razstave prihajali neposredno v drugi del. Na plotu bodo velike reklamne plošče, ki se bodo dale posameznikom v najem. Paviljoni se bodo začeli postavljati takoj po zaključku šol. Na vrtu «Dijaškega doma» bodo razstavljeni izdelki in pridelki vrtnarskega društva v umetniško zagra-jenem parku. Ta oddlelek bo pokazal dovršenost našega vrtnarstva in bo nekaka senzacija nele za mesto Maribor in Slovenijo, temveč za vso državo. Lepak za razstavo je že izdelan in se bo prihodnje dni natisnil. Le-pakovo besedilo bo slovensko, srb-skohrvatsko (tudi v cirilici), češko in nemško. Izumi na razstavi. Do sedaj je prijavljenih že več novih izumov, ki bodo takrat prvič razstavljeni. Zunanji oddelek. V tako zvanem zunanjem oddelku bodb razstavljeni predmeti, ki se v mariborski oblasti še ne izdelujejo. Posebno za ta oddelek vlada povsod veliko zanimanje. Doslej je došlo že več prijav, mnogo vprašanj pa se bo v kratkem rešilo. Obrtniški zbor. Ob priliki pokrajinske obrtne razstave bo v Mariboru drugi obrtniški zbor. Že sedaj se prijavljajo z vseh strani naše države številna obrtniška društva, kise udeleže zbora korporativno. Zbor bo za vse obrtništvo' izredne važnosti, ker se bo razpravljalo na njem o vseh perečih vprašanjih obrtništva. Pozivljemo vsa obrtniška društva in vse zadruge, da se že sedaj pripravljajo na ta velepomembni shod. Kmetska soba se bo imenoval oddelek, v katerem bodo razstvaljeni narodni predmeti. Ta soba bo predstavljala pristno' slovensko narodno kmetsko sobo, v kateri bo razstavljeno narodno pohištvo, narodne vezenine, slovenske zibike itd. Narodne žene zbirajo od' hiše do hiše te predmete, da bo oddelek čim popolnejši. Prosimo vse osebe, ki imajo take predmete, na jih dado za čas razstave na razpolago. Oddelek konsumentov bo jako važen in zanimiv dlel razstave. V oddelku bodo razstavljeni vsi opi predmeti, ki jih nujno potrebujemo, a se pri nas ne izdelujejo, dasi so dani za to vsi pogoji. Da se tako občin- stvo kakor oni obrtniki, ki bi laliko izdelovali take predmete pri nas. z njimi seznanijo, se naprošajo vsi. ki imajo kak predmet, o katerem; mislijo, da se pri nas ne izdeluje, da ga pošljejo razstavnemu odboru. Mnogo pripomorejo lahko v tem oziru uvozniki, katerim je tako blago najbolj znano, kajti le na ta način se bomo osamosvojili od inozemstva. Prijavni rok je podaljšan do preklica. Zaradi tega naj nihče ne zamudi te prilike in se naj, če tega že ni storil, nemudoma prijavi. Razstavni odbor želi, da bi se udeležil razstave vsak obrtnik ter pokazal, kaj zmore in kaj zna. Zato vsi na razstavo! Gmotna sredstva, s katerimi razpolaga razstavni odbor, so zelo pičla. Razen podpore, ki jo je naklonil gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar v znesku 50.000 K. in «miloščine» mestne občine mariborske v znesku 4000 K, nima odbor nikakih sredstev, izdatki za predpriprave pa naraščajo dan za dnem. Prosimo zategadelj razstavljal ce, naj pošljejo obenem s prijavami tudi prijavnino, s katero krije odbor tekoče izdatke. Želeti pa bi bilo, da pocTpro vsi oni, ki imajo razumevanje za to važno in potrebno razstavo, odbor tudi gmotno. Ker bo za naše obrtnike mariborska razstava častno izpričevalo, zato skrbite vsi obrtniki za njen popoln uspeh! Razstavite svoje izdelke in udeležite se razstave! kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumno nego topote. Tisočora priznanja so dospela iz vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja: ..Elsa" Ulijino mlečno milo, naj-oljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi ■/. zamo.om in poštnino 120 K. ,,Elsa" obratna ucmacta odstrani -,-^ko nečistost kože, » Volnene pege, '.ajodau-nabore itd. ter naredi kožo meli ko, ro/.ua-toboio in čisto; t porcelanasta lončka r. zaino-tom in poštnino SO K. .Elsa" Tanochina pomrtia -ra. rastjas krepi kožo flave, preprečuje izpadanje, lomljenje iu cep;injc las, zspročuje : rbut, prerano osivelost itd.; - porcelanasta lončka z zamotoiu in poštnino 80 K. LVscfaMalci dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v naravi. i.'azno: Ulijino mleko I K: brkoiiisz 10 K; najfi-.-.'jsi Heaa-pudLT drj:!. Klu^-na v velikih originalnih ;;atlali 40 K: najlineiši lie^a-zobni prašek v p.itent-•;atlali 40 K; puitei za iiospt v vrečicah S K; zobni raSek" V Škatlah 12 K, v vreiican 8 K; Sachet-dišava I perilo 12 K' Scnainpocii ia lase S K: ru menilo, listkov '18 K; najfinejši partum po 18 in 60 K; ".očna voda za lase ?(> K. Za te razne predmete se zainot in poštnina posebe računata. liVGEN V. FELLER, lekarnar, iSTUBJCA donja, Elsatrg &t. 3«?4 (Hrvaško) Trgovina sena, slame, drv, ki>ompii?ja, sadja in vseh drugih deželnih pridelkov ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57: telefon št. 88. Okrogel les ; hlode) smrekov, hrastov, bukov kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. V ponudbah je navesti cone. Hrastove hlode od 2 -60 dalje in stoječe hraste kupuje v vsaki množini lesna družba . Ilirija1' v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. Naprodaj je kosilni stroj sistema „DeringI!. Stroj se proda s pripravo za žetev žita ali brez nje. Vse je skoraj novo. Več se zve v Žapužah št. 9. Nappodaj je in nekoliko rabljen, a popolnoma dobro ohranjen kesilai sir©! srednje velikosti (amerikanski sistem). Več pove lastnik i"r. Bpzovioar. -kovač v Podpulfrci pri Škofji Loki. Primešaj „MASTIN" krmi! Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom. iBaziio zoper garje (uaftot-mazilo) uniči pri ljndeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron. Lekarna Trnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. »Ekonom, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7 ima vedno v zalogi: debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično mokozakuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno moko in zdrob. po 40 in 60 litrov vsebine , solidno izdelane, - - - ima v zalogi - - - Metalokemika, d. i, Pozor, m Prodajo se deli umetnega Ogleda se jih lahko pri Josipu Ja-vorniku v Dvoru na Dolenjskem. gozde, t rame, deske m drisra ponudite lesni družbi „ILIRIJl" v Lfubijam, Kralja Petra trg št. 8 (pred sodnijo). Plačujejo se najvišje dnevne cene. je najboljši domači izdelek. Dobi - ----- se •v vsaki tia^šjovini. ------ 3BBE Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. tllEIIIIIITITUIITTV? TTTTTTTTTTTTT »KORANIT" škpiijevee. Zastopstvo in zaloga: [MCstli:© Ussar, Maribor, Gregorčičeva ulica st. 17. nnri Staobno podjetje in tehniška pisarna j| inž. fliojz Hrooaf in inž. fllbin Černe g i oblastoeno aotorizirana cioilno inženjerja II - d DUBDflra, Krekoo trg št. 10/1. r g 5 Projektirata in izvršujeta osa delo, spadajoča o gradbeno inženjersko stroko: I. Vodne zgradbe: izrabo oodnih sil, elektrarne, žage, mline, oodooode, kanalizacije, obrežna zidooja itd. ' 2. HTostoof. 5. Železnice in cc-ste: industrijske, poljske, šumsfce in žične železnice kakor tudi nsakonrstne transportne napraoe. 4. Zelezobetonske zgradbe: louarniška poslopja, skladišča, hleoe, stropne konstrukcije itd. 5. Tehnična mnenja in ocene. t>. Zaslopsloo strank o tehničnih zadeoah. Prvovrstne (molnovke) iz tvorniee „Zeilingex>u prodaja osrednja gospodarska zadruga v Ijubijaai, po nastopno navedenih cenah: kose, dolge 65 cm . . po 62 K kose, dolge 70 cm . . po 63 X kose, dolge 75 cai . . po 66 K kose, dolge 80 cm . . po 68 K Cena kosi franko skladišče Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. 9 m » po najvišjih dnevnih cenah iii Kupujem in raznovrstna druga zdravilna zelišča, korenine itd. H. Rohrman, Ljubljana, Sv. Petra nasip št 27. ss&eeeeeeesseeseeseeee^' •u # Ii •ii/ i/ 4/ i/ M ■b *> « V <1i 4? Varstvo in zdravilo proti svinjski rdečici, vrasičnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri in ostalim boleznim domači?) živili ki jih proizvaja losMi serum zavod, 11 Naslov za brzojavke: Serum, Zagreb. Telefon št. 14—45. Bienička cesta št. 21. &UIHI; najučinkovitejši strup za miši imata v zalogi v Ljubljani: UkarnsSušRiii.tiropiMloeiirija. S Kapital K 20,000.000 j SLOVENSKA ESKOMPTNA i Rezercr® okrog K 6,000.000 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE .......NAJKULANTNEJE ....... DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- T TTTB? FTTfft 1 11,VIti,uulJ VOJti NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU IjJUlSljJilMA, DiiLm^flUJteUVil UMliii 51. 1....... NAJB1ULANTNEJE