ARHITEKTURA Mesečna revija za gračlevinsku, likovnu I prlmenjenu umetnost. • Pretplata godlšnje »in 120-—, za inozemstvo Din 150'—, pojedini bro) Din 15'—. - Uprava: Gajeva ulica 9. - izdaja Konzorcij »Arhitekture« (Ing. arch. Dragutin Fatur). - Odgovorni i tehnički urednik lože Zigon. • Redakcioni odbor Beograd : dr. ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovk, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Maksimovič. Redakcioni odbor Zagreb: arch. M. Vidakovlč, arch. J. Pičman, ing. arch. Zemijak. - Redakcioni odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, Ing. arch. G. Ogrin. - Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. Čei). Mesečna revija za stavbno, likovno In uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120'—, za inozemstvo Din 150'—, posamezna številka Din 15'—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragotin Fatur)« - Odgovorni in tehnični urednik lože Žigon. - Redakcijski odbor Beograd: dr. ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovk, ing. arch. B. Kojič, Ing. arch. B. Maksimovič. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vidakovk, arch. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. - Redakcijski odbor Ljubljana: Ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, ing. arch. G. Ogrin. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v LJubljani (K. čeč). Mdsičm revue pro stavebni, vytvarn6 a uiitkovč umfeni. - Predplatne celoročnd Din 120*— do ciziny Din 150*—, jednotlivč čislo Din 15'—. - Administrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyddv& Konsorciuui »Arhitektury« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Odpovddny redaktor Jos. Zigon. • Grafickou prid pro-všdl Jugoslovanski tiskarna Ljubljana (K. čeč). Revue mensueile de 1'architecture et de I'art. - Prix de i'abonnement annuel Din 120'— pour l'6tranger Din 150'—, le numčro Din 15'—. • Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiče par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Rčdacteur responsable: Joie Zigon. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). Monatliche Zeitschrift fUr Baukunst, bildende und angewandte Kunst. - Bezugsprels jahrlich Din 120'—, fUr das Ausland 150'—, Einzelnummer Din 15*—. - Administration: LJubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom Konsortium »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). • Verantwortlicher Redakteur: Jože Zigon. - Graphische Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, LJubljana (K. čeč). UCEDIU A ■ Fatur-Kos: Prezidava cerkve na lesanlcah 2631267 Fatur: Naboine stavbe 266/267 Pengov: Kapelica Marije Morsko VSEDinH, zvezde 268 269 Mesar: Skice za frančiškansko cerkev v Splitu 276 Šteli: Stenske slike MIhe Maleia v Cirkven! 210/273 Dubovy: Evangelistlčka crkva u Sv. Nikoli 274 Malei: O slikanju na zid, zlasti cerkvenem 274/276 Plečnik: Pokopališče v Horjulu 276 Jeglič: Uredenje groblja kao zadača savremen« vrtne umjetnostl 277/280 Dobrovk: Vila lekara 280 KoJIč: Skica za stambenu zgradu 280 Rajakovac: Misli o novoj arhitekturi 381/283 Marinkovlč: Terazijska terasa u Beogradu 283 lindstrBm: Dvoje oprem za potniška letala 284/389 ihrllch-Kovailč t: Zagrebačka burza 986/289 Dev-CernlgoJ: Hranilnica Dravske banovine, Maribor 239/291 Najman: Moj stan 292 Kos: Salon 293 Omahen-Serajnlk: Vitrina 293 Preproga 294 Draganih: ledna zanimljiva ovo-godlšnla arhitektonska Izloiba u Zagrebu 295 Redakcijski dal 29S/296 PARKETE hrastove i bukove sa i bez polaganja uz konkurenčne cijene Narodno d. d. Parketunion Zagreb, Trg kralja Tomlslava Telefon br. 85-25 Beograd, Vllzonov trg 1 Telefon br. 28-029 FRANC KAGER NASL. MARIBOR, VETRIN3SKA UL. izdeluje svetila (Beleuchtungskorper) in kovinske predmete Brzojavke: Parketunion, Zagreb-Beograd v priznani prvovrstni izvedbi nat1ečaj ZA IZRADU PLANOVA ZELJEZNIČARSKE KOLONIJE »ČRNI VRH« U SARAJEVU Zadruga željezničkih državnih službenika /a nubavku stanova, z. s. o. j., u Sarajevu raspisuje 0 vim natječaj za izradu idejnih planova tipova kuča i arliitektonsku izgradil ju cele kolonije su 93 gradj. parcela. Program rada, uslovi, situacija 1 :500 sa izo-hipsama, uzdužni iprofili novoprojektovanih cesta 1 svi ostali podaci mogu se dobiti kod Zadruge, Sarajevo, Kraljice Marije ulica br. 14 počam od 10. januara 1933. g. uz cenu od 200.— Din po kompletu. Natjecateljima, koji dokazu, da su sudjelovali natječaju, ipovratiče se gornja svota. Rok za predaju planova je 1. inarta 1933. g. NAGRADE: I. 20.000 Din, II. 12.000 Din, III. S000 Din. U koliko koja nagrada ne bude podi-jeljena, izvršiče se otkup pojedinili radova prema nahodenju žiria. Žiri sačinjavaju gg.: inž. M. Šorak, pomočnik direktora željezniea, inž. V. Terček, želj. savetnik. i N. Kalem, v. kontrolor, ispred Zadruge; inž. M. Skakič ispred Udr. Jug. Inžinjera i Ar hi tekat a; inž. D. Smiljanič, arhitekta, ispred Inžinjerske Komore; inž. M. Baylon, arhitekta Opštine Sarajevske, i Dr. D. čorovič, šef želj. saniteta. Sarajevo, 5. januara 1933. UPRAVA ZADRUGE. V založbi revije »ARHITEKTURA« izide knjiga ing. arch. Dragutin Fatur oprema ki obravnava vse panoge notranje arhitekture in bo Vaš najboljši svetovalec pri ureditvi stanovanj. 120 strani velikega formata, vezana v platno, tiskana na umetniškem papirju, nad 250 slik. — Cena v predplačilu Din 120.—, po izidu Din 150.— — iNuroča se v upravi »Arhitekture«. Ljubljana. Gajeva 9. Instalacija strelovodov na nebotičniku SPLOŠNO KLEPARSTVO IN SPECIALNA INSTALACIJA STRELOVODOV KRITJE SVINČENIH STREH PO LASTNEM NAČINU, KRITJE BAKRENIH STREH BREZ VSAKEGA CINJENJA NAPRAVA PRAKTIČNIH STRELOVODOV IN KRITJE »CONCO« STREH PETER ŽITNIK AMBROŽEV TRG 9 • TELEFON 51-46 Svinčena streha na nebotičniku »RUDE IN KOVINE" d. d. LJUBLJANA, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo CINKARNE D. D. CELJE En gros: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova pločevina, pocinkana železna pločevina: surovi in rafinirani cink, cinkov prah, »Cinkopon«, žveple-na kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in paiicah, kositer za spajanje, v palicah, antimon, aluminij, baker, zvono-vina, razne barve, kovine i. t. d., samotni materijal Kupuje: starcink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadke drugih kovin i. t. d. Brzojavke: Rude Ljubljana. Telef. int. 2727, 2827 Opreme stavbno mizarstvo Henrik p-1 • \r • v Florjancic Vižmarje, p.Št.Vid nad Ljubljano N o) (Ji "O Q> n CD Hranilnica Dravske banovine Celje Tel. št. 93 Ljubljana Knafljeva ul, 9 Tel. št. 24-83 Maribor Tel. št. 22-81 Hranilnice Dravske banovine so pupilarno varni denarni zavodi Dravske banovine, ki jamči za vse obveznosti hranilnic z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo + Sprejemajo vloge na knjižice in na tekoči račun, vrše vse kontokorentne in žirovne posle ter posredujejo vse vrste denarnih transakcij Popolnoma varna in ugodna naložba prihrankov »KORSIKA« trgovsko vrtnarstvo LJUBLJANA Vrtača 3 Inž. arh. Jelenec v & inž. Slajmer Gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z. Maribor Vrazova ulica (pri mestnem parku) Tel. 22-12 Dakob Fligl dediči Ljubljana Rimska 2 Gregorčičeva 5 Telefon 33-53 Kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodi FURNIRJI VSEH VRST specialno kavkaški oreh, vezane plošče SAMOPRODAJA TOVARNE »S LAVO N IDA« E. W E I N E R LJUBLJANA ZAGREB Gosposvetska cesta 13 Gajeva ulica 21 Stavbno podjetje FfdllC MdNflČiČ Vlč-Gllnce (Tržaška cesta št. 15) pri Ljubljani KEIM ...Naravno! A mi se služimo kod ličenja pročelja i unu-tarnjih pro-storija kao uvijek samo -OVIM MINERALNIM BOJAMA jer one su nerazorive, one odolijevaju svakom ne-vremenu, one su nepromjenljive na sunčanom svjetlu, a dadu se stalno prati vodom. Iskušane kroz 50 go-dinal Boja se s Ijepkom kemijski spaja i tvori s pod-logom jedinstveni kremen. Kvalitativno najsavršenlji nalič za crkve, škole, bolnice, kupallšta, kuhinje, pivo-vare, mljekarne, tvorničke dvorane, nastambe 11, d. Jedina Ivornica: INDUSTRIEWEBKE LOHWALD A G. lohwald b.Augsburg Zastupstvo za Jugoslaviju: ING. M 11A N ROIAN, ZAGREB, PETRINJSKA ULICA S Telelon broj 41-03 * * Krona Vašega stanovanja je lepo ogledalo! ARHITEKTU, ki Vam dela osnutek za Vaše pohištvo ali Vaš dom, veljajo naslednje besede: BRUŠENA STEKLA v vseh vrstah, v poljubnih oblikah in kakovosti za notranje in zunanje arhitektonske elekte MARMORNATO STEKLO za oblaganje sten v poslovalnicah. po kopalnicah, kuhin ah. hodnikih, stopniščih in drugod OGLEDALA, zbrušena po naročilu, kakor zahteva umetniški čut arhitekta jI Zahtevajte b r e z p I a č n e in neobvezne ponudbe od TVORNIC OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA Kristal D. D. MARIBOR Koroška št. 32 Tel. 21-32 LJUBLJANA Medvedova 38 Tel. 30-75 SPLIT Zrinjska 6 Tel. 368 Moderne zavese ^ Namizni prti Miljeji Preproge Pregrinjala Čipke Vezenine Najbolje in najcenejše DRŽ. OSREDNJI ZAVOD ZA ŽENSKI DOMAČI OBRT V LJUBLJANI, NOVI TRG 4./I. Po vseh načrtih ^ IVAN ČEH umetno trgovsko vrtnarstvo Ljubljana VII, Gasilska 14 priporoča CVETICE lončnice, nizke In visoke vrtnice 1.1, d. Izdeluje poročnešopkein pogrebne vence Cerkev na Jesenicah Vhod Vsekakor išče človek po mrzličnim dnevnem delovanju oddih in odmor ter v nekem času tudi duševno umirjenost in pobudo. Po tradiciji ukoreninjeno dua-listično svetovno naziranje se izkazuje očito pri vsakem verniku, ker le-ta išče vzrok in uteho za vse duševne disonance in razvrate izven sebe, povsem naravno v nad-zemeljskem bitju, ki vodi in izpopolnjuje vse njegovo hotenje. Verski čut in z njim združeno svetovno naziranje je bilo in je pri vseh narodih gonilna sila za gradnjo svetišč kot domovij božanstev, ki skuša svojemu čutu zadostiti s tem, da nudi uresničeni nabožni ideji svoje najboljše bodisi v duhovnem ali materijalnem pogledu. V razmotrivanju in analizi du-ševnosti posameznika kakor celote najdemo vedno odraz vseh krajevnih prilik osredotočen v na- Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana: NABOŽNE STAVBE Pri vseh zahtevah, ki opredeljujejo rešitev nabožnih stavb, je upoštevati tradicijo, ker narod ali verniki katerekoli konfesije odklanjajo v bogoslužju vsako preočito novota-rjenje. Arhitektura kot viden odraz socialnih prilik vsakočasne dobe vpliva v nabožnem stavbarstvu na oblikovanje le v konstruktivnem pogledu, v kolikor uporablja nova gradiva — v tvorbi prostora in bližjega obeležja je pa vezana na tisočletno tradicijo, kajti kakor se verski nauki in bogoslužje v jedru ne izpremi-njajo, tako se ne izpreminja osnova svetišča. Cerkev na Jesenicah Stransko lice božnih in pijetetnih stavbah, ki so produkt delavnosti poko-lenj in nikoli posameznika. Da najde vznemirjena duševnost ravnovesje, je dana potreba po obeležju, ki človeka iztrga iz dnevnega življa ter ga neprisiljeno sili na koncentracijo misli v milje izven povprečnosti. Gradnja in izgradnja nabožnih kakor pijetetnih stavb preteklosti je živ dokaz hotenja človeštva po vzvišenem, izven-svetovnem miselnem življenju. Pri uvaževanju vsakočasnih življenjskih prilik opazujemo tudi disonance med hotenjem in uresničenjem ter neredko tudi izrabljanje verskega čuta naroda v povsem materijalne namene posameznika ali kakega družabnega sloja. Neizraženo hotenje dualističnega naziranja je pa do danes jačje od vseh reakcijskih in osvobajajočih vplivov posameznikov, ki so pač v stanu stvoriti svet zase, niso pa v položaju zatreti množinski versti čut, za katerega ni nadomestka, temveč samo sproščenje duha. V primeru povečave mestne župne cerkve na Jesenicah naloga arhitekta ni obstojala v rešitvi »velike« ideje, temveč je bilo vse delo osredotočeno v ohranitev obstoječih dobrin baroka. Izgradnja sama je zahtevala loščen kamen za nosilno stebrovje kakor tudi za stensko oblogo, ker je s preprostostjo oblik in kvaliteto gradiva dosežena mirna in veličastna prostornost, ki dviga v bogoslužju drugače vsem razvratom podvrženo delavčevo psiho. Delo je započeto in morda je pridržano prihodnjim rodovom, da miselne spočetke dovrše. Cerkev na Jesenicah Leva vrata portala Cerkev na Jesenicah Notranjost Ing. arch. Ivan Pengov Prapor dijaške kongregacije Marije Morske zvezde Skice za frančiškansko cerkev v Splitu Arch. Dože Mesar, Ljubljana Dr. France Stele: STENSKE SLIKE MIHE MALEŠA V CIRKVENI Zadnja faza slovenskega slikarstva, impresijonizem, je gojil skoro izključno intimne cilje in se je še pred desetimi leti zdelo, da naše slikarstvo ne bo tako kmalu zopet zmoglo monumentalnih nalog. Glavno torišče slovenskega monumentalnega slikarstva, cerkveno slikarstvo, je bilo na eni najnižjih stopenj svoje zgodovine. Delovali so edino še slikarji-rokodelci, večinoma priletni ljudje, ki so živeli od ugleda in dediščine svojih večjih prednikov. M. Koželj, Ogrin, Jebačin, Fras, Horvat, v umetnostni sferi sami ljudje, ki bi ne bili smeli nikdar poseči po samostojnih nalogah, pa še za mnogo stopenj slabši od njih, kakor na pr. Mrčun in razni njegovi štajerski tovariši, so popolnoma obvladali naše cerkveno slikarstvo. Od Wolfa in Šubicev nismo videli več resničnega umetnika v naši cerkvi. Da je to stanje vplivalo tudi na naš ljudski umetnostni nazor, je razumljivo. Višek stremljenja se je povzpel do več ali manj točne kopije izbranega vzora, temperament in osebnost sta se zdela nepotrebna za res »cerkveno« sliko. Šele povojna generacija je nenadoma zahrepenela od intimnih nalog, na katere jo je vezala sedaj priljubljena grafika, po monumentalnih nalogah in se naravno začela ozirati po cerkvah, kjer je takih nalog vedno dosti in so pogoji za razvoj te stroke vsestransko najugodnejši. Drug za drugim so se pojavili v zadnjih petih letih pred monumen-talnimi cerkvenimi nalogami Tone Kralj, Gorjup, Mežan, Pirnat, Pengov in nazadnje še Miha Maleš. Danes že razpolagamo s tolikim številom voljnih, akademsko izobraženih slikarjev, da smemo z gotovostjo pričakovati v nekaj letih od njih preporod cerkvenega slikarstva. Posebno zanimiv je Malešev slučaj. Ta mladi, leta 1903 na Jeranovem pri Kamniku rojeni umetnik se je uveljavil pred dobrimi petimi leti v naši umetniški javnosti kot poleg Miha Maleš, Ljubljana Jakca naš najizrazitejši grafik. Z uspehom se je udejstvoval v vseh glavnih načinih umetnostne grafike, le slikarstvo v olju mu nekam ni ustrezalo. Formalno se je zdelo njegovo delo v naših razmerah zelo ekstremno, vsi pa so mu priznavali izredno količino pesniške ubranosti in lirično žilico, pri tem pa so mu radi očitali precejšen kos mladostne na-vihanosti in prešernosti. Sila razmer ga je privedla na misel, ustanoviti v Ljubljani delavnico za umetno obrt. Pesimisti so zmajevali z glavami, češ to pa že ne bo zanj, previhrav je in pretirano zaljubljen v neplodovito moderno formo. Zelja po spoznanju tega, kar se sedaj godi v cerkveni umetnosti in obrti, ga je gnala leta 1930/31 na daljše potovanje po Nemčiji. Ko se je vrnil, je takoj dobil naročilo, da bi poslikal in s slikanimi okni opremil župno cerkev v Cirkveni na Hrvatskem. Jeseni I. 1931 in spomladi I. 1932 je delo dovršil in se z njim takoj uvrstil med mnogo obetajoči naraščaj cerkvenih slikarjev. Hrvatski listi so s priznanjem pisali o tem delu in že jeseni I. 1932 je dobil drugo naročilo na Hrvatskem, slikanje notranjščine župne cerkve v Vočinu in je tudi del te naloge že uspešno izvršil. Nekaj nenavadnega se je zgodilo ž njim: skoraj izključno grafik in risar Maleš, ki se ni mogel najti v olju, je namah našel svoj pravi poklic v monumentalnem stenskem slikarstvu. Za začetnika Maleševa naloga v Cirkveni ni bila preveč enostavna. Arhitektonski okvir je bil sicer precej jasen in je omogočal ugodno razdelitev v zaključene dele, vendar pa že kompozicija teh delov v dane ploskve ni bila brez nevarnosti. Dana je bila baročna cerkev (zidana 1720) s pravokotno, v štiri svodna polja razdeljeno ladjo in nekoliko ožjim, tudi pravokotnim, v dve svodni polji razdeljenim prezbiterijem. Svodna arhitektura sloni na pilastrih s kapiteli, ki se nadaljujejo preko svoda v lokih. Posamezna polja so prekrita s križnimi svodi. Poslikati je bilo mogoče stene, posebno njih polkrožne, v oboke segajoče gornje dele in polja svodov. Pametno se je Maleš odločil, da poslika na stene naslonjene stranske kape, ne pa temenskih polj, ker bi bil sicer bržkone prišel v spor s tektonsko smiselnostjo prostora. Brez take nevarnosti pa je mogel razpolagati z deloma prav velikimi ploskvami. Naročeno mu je tudi bilo, naj izdela osnutke za slikana okna. Vezan pa je bil po naročniku župniku Pavlu Jesihu v dveh smereh. Vse slike, razen svodov prezbiterija, ki so bili določeni za evangeliste, naj proslavljajo Marijo v slikah iz njenega življenja in poveličanja in v njenih svetopisemskih pred-podobah. Okna pa naj predstavijo milostne podobe glavnih hrvatskih Marijinih božjih poti. Pa še en pogoj je bil: ornamentika naj bo zasnovana v hrvatskem narodnem duhu. S pravilnim čutom je začetnik v cerkvenem slikarstvu, Maleš razdelil sfero ornamen-tike in sfero likovnih podob. Ornamentiral je namreč samo tektonske meje svobodnih polj in pasove lokov, ki delijo svodne organizme med seboj. Temenska polja svodov je okrasil diskretno z vejica- Zaščitnica Hrvatov, detajl Miha Maleš Zaščitnica Hrvatov, fragment mi, stiliziranimi v duhu narodnih vezenin. Dobro se je vživel v duha narodne ornamentike in v njem komponiral vso ostalo, z velikim taktom razporejeno ornamentiko. Stranske svodne kape je porabil za slike evangelistov in Marijinih predpodob, ki jih je rešil v obliki stoječih oseb, h katerim je prikomponiral, da izpolni trikotno polje in podpre statično iluzijo figur, njih simbole, atribute in položajna dopolnila. Razpored slik na svodih je sledeči: V prezbiteriju so štirje evangelisti. V ladji na severni strani 2ena, s solncem odeta, Judita, Abigail in Marija, Aronova hči; na južni strani Zena z zmajem, Estera, Sulamit in Eva. Na severni steni je naslikal v polju ob koru največjo vseh kompozicij, Marijo, zaščitnico vseh Hrvatov, s plaščem, v polkrožnem vrhu drugega polja pa Noetovo barko. Na južni steni je v polkrožnem vrhu srednjega polja Marija, morska zvezda, v prezbiteriju sta poslikani samo obe polji severne stene sslikama Oznanjenja in Vnebovzetja Marije. Slavolok s strani ladje pa zavzema slika Marije, kraljice angelov. Od slikanih oken je ono v južni steni posvečeno Mariji trsatski, dve v južni steni prezbiterija pa Mariji s Kamenitih vrat in Majki Božji bistriški. Omenili smo že, da je Maleš svojo nalogo z ozirom na Miha Maleš: Žena, od zmaja preganjana dano arhitekturo srečno rešil. Kakor nas pouči primerjanje izvršenih slik s skicami zanje, se je osnovni problem razčistil takoj, ko je slikar prišel v stik z resničnimi ploskvami, katere je bilo treba izpolniti. V predlogah za slike posameznih oseb na svodih je pre-videval še tesno izpolnitev danih ploskev s slikarijo. Kot začetnika ga je očividno navdajal strah pred praznino. Vse skice evangelistov so zamišljene tako, da so naravnost vtesnjene v okvir. Ozadja figur so pokrita do zadnjega kota z naznačbami krajine in oblakov. Isto stremljenje se opaža tudi pri osnutkih za Marijine predpodobe, le da so figure same že bolj prosto postavljene v prostor. Končna rešitev, ki jo je slikarju očividno navdihnil resnični stik s ploskvijo, je pa pri vseh v principu enaka. Pred gladko svetlo ozadje so postavljene osebe v navpični osi okvirnih trikotnikov, pod nogami imajo samo najnujnejša, abstraktno stilizirana tla z lakonično naznačbo miljeja, vsi dodatki, posebno simboli, so kom-ponirani v tesno enoto s figurami, ki so komponirane v sklenjene obrise in s svojo podlago prosto vise v prostoru, kar povečuje njihovo monu-mentalno dekorativnost. Dočim je šlo pri posameznih figurah, posebno pri evangelistih, predvsem za prilagoditev že znanih ali analognih ikonografskih motivov dani ploskvi in se je Maleševa iznajdljivost omejevala bolj na zgovornost motiva ali simbola, je v dveh velikih kompozicijah Zaščitnice Hrvatov in Marijinega Vnebovzetja Maleš podal precejšen kos svojega lastnega doživetja ikonografskega motiva in ga v obeh slučajih prav poetično po svoje doživel. Marija, zaščitnica Hrvatov, s plaščem je zamišljena kot prikazen svete Device vrhu s cvetlicami posejanega travnatega grička. Miha Maleš Oznanjenje Sem se je z neba spustila Devica in ogrnila griček s svojim plaščem, pomagata pa ji dva od zgoraj plavajoča angela. Ob njenih nogah so pognale lilije. Na vznožju griča pa so se v molitvi in prošnjah zbrali Hrvatje, ki jih vodita škof in župnik, z nuno in franjevcem, mladi in stari, mirnega češčenja zmožni in v obupnih kretnjah se k prikazni obračajoči, betežni in žalostni. Hrvat in Hrvatica v narodni noši tvorita, klečeča v molitvi, učinkovito sredino. Poetično je zasnovana tudi druga velika kompozicija Marijinega Vnebovzetja. Spodaj je stilizirana pokrajina s praznim grobom, okrog katerega so razvrščeni apostoli, podani samo v temnih obrisih. Zgoraj na oblakih plava klečeča in od angelov obdana Marija proti nebu, angeli pa trosijo na zemljo cvetlice. Priznanja vredna so tudi Maleševa slikana okna. Posnetek ene izmed priljubljenih hrvatskih milostnih Marijinih podob je vselej prav dobro komponiran v pravokotno ploskev, in sicer tako, da jo izpolnjuje. Okvir pa je okrašen s preprostimi motivi v narodnem duhu. Cerkveni slikar Maleš doslej ni prav nič zatajil v sebi tistega grafika, o katerem so mislili, da je neprilagodljiv monumentalnim nalogam. Maleš je dokazal prav nasprotno, kajti prepričani smo, da mu je že pri komponiranju posameznih figur v trikotne ploskve pomagala prav grafika, ki se rada poslužuje osamljenega motiva v primerno veliki nevtralni ploskvi. Kolikor je mogoče govoriti o vplivu drugih načinov na plastično obdelavo, je ta še najbližja značaju monotipije, ki se je je Maleš pogosto posluževal. Velik del ostalega formalnega značaja gre na račun Maleševih dosedanjih izkušenj z naivno obrisno risbo. Tudi njegova motivna in izrazna iznajdljivost se navadno naslanja na njegovo dosedanje risarsko in grafično delo. Da je znal vse, kar je za druge namene in v drugačnih formatih dosedaj preskusil, prilagoditi monumentalnim nalogam, nam je najboljši dokaz, da je s stikom s cerkvenim slikarstvom Maleš odkril v sebi resničen, a doslej prikrit dar. Z delom raste talent in osebnost, to je stara resnica in kolikor smo videli doslej od Maleševega drugega dela v Vočinu, smo opazili, da se je vidno stopnjevala njegova tehnična sigurnost, ki se izraža predvsem v temperamentneje izdelanem detajlu. Miha Maleš Sv. Marka Miha Maleš Slikani okni Unutrašnjost O SLIKANJU NA ZID, ZLASTI CERKVENEM Osnova Miha Maleš, Ljubljana: Dr. ing. arch. J. Dubovy, Beograd Evangelistička crkva, Sv. Nikola kod Subotice Začetki slikarstva segajo daleč nazaj, vendar nam o tem ni znano nič natančnejšega; šele pri starih Egipčanih najdemo nekoliko jasnejše sledove. Naši prapredniki so baje rabili le malo vrst barev in še to skoro samo zemeljske. Zanimivo pa je, da so že stari Egipčani poznali več barev kot pa poznejši Grki. V glavnem se je pa obdržala skala barev, katero so iznašli Egipčani, skoro do XIII. stoletja, samo da se je prav malo izpopolnila z nekaj toni: karmin, gumigut in nekaj lazur. V našem stoletju so nam kemiki odkrili kar na tisoče nijans novih barev, katerih se pa slikarji zvečine ne poslužujejo, in sicer iz več razlogov: kemične barve so nestalne in pa — preveč jih je. V starem in srednjem veku je bilo nekoliko manj slikarskega materijala in še tega so si povečini pripravljali slikarji sami, zato so ga pa tudi popolnoma obvladali. Danes nam na stotine tovaren izdeluje vse mogoče barve in vsi slikarji jih kupujejo brez pomisleka, ali so dobre ali ne. In vendar bi bilo potrebno, da bi vsak resen slikar vsaj v glavnem poznal tako kemični kakor tudi fizikalni sestav materijala, s katerim dela. Slikarskih tehnik je zelo veliko in res je, da so vse te že poznali stari Egipčani. Na njihovih ohranjenih stavbah še danes najdemo slike v vseh mogočih tehnikah: fresko, tempera, apnene ali limnate itd. Toda do prave evolucije je slikarstvo prišlo šele pri Grkih; tu je umetnost služila tako bogovom, hudičem kakor tudi znanosti in politiki. Takrat so pač delali vse po gotovih zakonih, v tehniki in tudi formi izraza — podobno je bilo v bizantinski, gotski, baročni dobi — zato je razumljivo, da taka umetnost polagoma hira, dokler ne pride nenadoma velikan-Apel, Michelangelo, Giotto itd. Z njimi zadiha umetnost novo življenje, zadobi nov pogon v duhovni in realni svet. Od Grkov je prišlo slikarstvo preko Rima in Bi-zanca tudi v srednjeveško Evropo. Slikalo se je z apnom, voskom, gumijem, tempero, mlekom, klejem, kazeinom in drugimi tehnikami. Tudi tehnika pozla-tarstva je bila že takrat znana; zlatenje na poliment, Crkva u Sv. Nikoli Pogled oolihromiranje soh in oltarjev se še danes dela po istih principih. Poleg oljnate tehnike ni naša doba prinesla v slikarstvo ničesar, če izvzamemo še nekaj tonov barev, ki jih je dobila po moderni kemiji. V prejšnji dobi, zlasti za gotike in baroka so pri nas več polagali na to, ali je cerkev poslikana ali ne; danes opravljajo ta prevažni posel kar navadni soboslikarji, če ne kar zidarji sami. V naših starejših cerkvicah so se na čudežen način ohranile gotske freske. Manj je znano, da se jih je ohranilo največ pod beležem; ko je prihajala v modo renesansa, so jih na zapoved duhovske oblasti enostavno pobelili z apnom. Samo tej zablodi se imamo zahvaliti, da so se nam tako dobro ohranili ti biseri. Najstarejše freske v naših cerkvah datirajo celih 500 let nazaj. Freskarji pri nas so bili deloma domačini, doloma pa tujci. Nekaj važnejših: Johanes de Laybaco (1443—1456). Andrej z Ostrega (v isti dobi), Giulio Quaglio (1751 slikal ljubljansko stolnico), Franc Jelovšek (1700—1764), Janez Potočnik (1752—1834), Leopold Layer (1752—1828), Matej Langus (1792—1855), Janez Wolf (1825—1884), Simon Ogrin (1851—1928). Ta način slikanja je poleg gotikov najbolj obvladal Quaglio (prim, ljubljansko stolnico!), tehnično pa zelo slabo Langus (prim, frančiškansko cerkev v Ljubljani!). Res je, da pri freski ni samo važen slikar-umetnik, temveč tudi obrtnik-zidar. Treba je velike pozornosti obeh, tako pri izdelavi kakor tudi pri materijalu. Na kratko naj povem, kako nastane freska: najprvo se omeče zid z grobim ometom, malta mora biti dobro apnena, mastna. Apno mora biti staro več let, pesek droban in čist. Na prvi omet se namaže drugi, 1 do 2 cm debeli, in sicer v toliki ploskvi na steni, kolikor misli umetnik tisti dan slike izvršiti. Ko zidar zid ozir. ploskev zgladi, slikar že kopira po kartonih risbo v konturah na ta mokri omet — potem prične slikati z navadnimi zemeljskimi barvami, zmešanimi v čisti vodi. Toni barev se ugotavljajo na poskusnem kamnu, ki se ali kupi ali pa ga napravi umetnik sam. Ves uspeh je pač odvisen od daru in znanja umetnika. Če se dela strogo po predpisih, je proces ta, da apno vpije vase barvo, se kemično spoji ž njo, tako da postane zopet kamen-apnenec, kakor je bil, preden se je v peči spremenil v apno. Toda vkljub vsemu nam čas in izkušnje kažejo, da se freske dobro držijo le v suhih južnih krajih (Italija), v severnih (tudi pri nas) pa pokajo, črnijo in odpadajo. Vzrokov je več: veliko vlage, mraz, veter in podobno. Drug, freski zelo podoben način slikanja na zid je sgrafit (sgrafito). Operiranje z zidom je v glavnem isto kot pri freski. Zidar omeče zid z barvano malto in na to drugo belo (lahko tudi samo čisto) apno. Ko se to primerno osuši, kopira slikar sliko ali ornament na zid, potem pa izpraska neke detajle do barvaste malte — in tako nastane sgra-fitna slika (glej ljubljanski magistrat!). Ta tehnika je nastala v Italiji okrog I. 1500; iznaj-ditelj je Andrej Feltrini. Zelo navadno je v naših krajih slikanje z limnatimi barvami, zlasti v soboslikarstvu, kulisah in dekoracijah. Poudarjam, da se zelo veliko slikajo s temi barvami tudi naše cerkve. Ne samo na zid, tudi na les in platno se veliko dela z njimi. Podlaga mora biti zelo skrbno pripravljen, ponavadi se rabi pri tem tudi milna voda (za zid). Slične so tudi kazeinske barve. Tudi te se rabijo povečini za dekoracijo. Kazein je pravzaprav sestavljen iz mleka in ugašenega apna. To lepilo se raztopi po potrebi v vodi in to je emulzija (tekoča zmes, s katero se mešajo barve v prahu). Lahko kupimo tudi v drogerijah izgotovljeni kazein; ta je tudi za slikanje bolj priporočljiv. Zid mora biti skrbno pripravljen z apneno podlogo. Če ni dobra, se pozna belina na roki, če potegneš ž njo po zidu; v tem slučaju tudi bolj vpija vlago vase — kmalu pa priteče po kapljicah zopet na dan. Ta način za večja in trpežnejša dela (cerkve) nikakor ni priporočljiv. Če je slika v zračnih suhih prostorih, vzdrži delj, če pa ni, začne v najkrajšem času plesneti, ker je sestavljena iz organskih snovi. Še manj trpežne so pa limnate barve. Tempera-barve imajo že od nekdaj prevažno vlogo v slikarstvu. Egipčani so z njimi največ slikali svoje mumije in svetišča. Vsi veliki mojstri od XIII. stoletja dalje so slikali v tej tehniki. Šele oljnate barve so jo potisnile v ozadje. Dela italijanskih, nemških in nizozemskih mojstrov nam še danes pričajo o veliki prednosti tempere pred oljem. Oljnate slike so mnogo, mnogo mlajše in veliko prej bledijo, razpadajo. Tempera-barve so bolj priporočljive za platno kot za zid. Če je zid vlažen, se godi ž njimi isto kot z limnato ali kazeinsko barvo. Tempera-barve izdelujejo danes v tovarnah, bolje pa je, če jih umetnik izdeluje sam. Univ. prof. arch. Dosip Plečnik Pokopališče v Horjulu Na koncu naj omenim še Keimove barve. Nemci so jih iznašli pred kakimi 60 leti. Pri nas so še bolj malo znane, pri Hrvatih bolj. V Nemčiji sem videl v vseh večjih mestih polno slik na palačah, ki so napravljene s temi barvami. Mnogo je s temi barvami poslikanih cerkva zlasti v Nemčiji. Imajo več dobrih lastnosti: so neobčutljive za svetlobo, ne škoduje jim ne vlaga ne voda in so stalne. Sten pri zidu ne zamaže (kakor oljnate barve), temveč zid lahko »diha« kakor pri freski. Te barve so, kakor sem že rekel, novejše; vero vanje mi pač potrjuje to, da sem sam videl na več krajih v Nemčiji slike na stenah, ki so vedno izpostavljene vsem vremenskim prilikam: solncu, dežju itd. in to že nad 50 let. Zelo so podobne freski, a so še bolj sveže. Največja zabloda pa je slikati z oljnatimi barvami na zid. Ker zid ne more »dihati«, naredi zrak ali vlaga, ki prihaja z zunanje strani (stene), na oljnati zidni sliki kaj kmalu majhne in večje vzbokline (mehurje), n polju arhitekture. Iz navedenih del se jasno vidi ves razvoj velikega zagrebškega umetniku, ki je kakor malokateri naših starejših arhitektov predvojne generacije tako globoko občutil novo (lobo in se v polni meri preorijentiral in usmeril svojo ustvarjajoč«) umetniško silo v povsem sodobnem praven. Razvoj in preorijcntucija se je izvršila postopoma, na podlagi notranjega prepričanja in je dozorela šele zadnja leta. Stavbe, projektirane in zgrajene v letih 1907 do 191"). iniaio strogo klasicističen karakter (konkurenčni projekt za vladno poslopje 1907. grobnica v Vrhoven 1912, šola v Zagrebu 1916). V povojnih stavbah, prva leta po prevratu, pa postajajo njegove stavbe vedno bolj stvarne, logične, enostavne v zasnovi tlorisa in grupaciji mas. oblikovanju prostoru in lasad. Tloris, prostor in fasada tvorijo enotno organsko celoto. Sicer prevladuje še klusicističen moment v oblikovanju tlorisa s poudarjanjem simetrije, v simetričnem grupiranju fasad, v uporabi plitvih rizalitov, \ uporabi klasičnih profilov, v oblikovanju oken in vrat itd., katerih uporaba pa se postopoma reducira 11a minimum (stanovanjsko poslopje knczošk«>-lijske ustanove n Zagrebu 1928. Vila I). v Zagrebu 1920. vila Dr. N. v Zagrebu. Poslopje Jugoslovanske Union banke v Beogradu 1929 itd.). Ker je prof. Hugo Ehrlich dokončal številne stavbe, za katere so bili načrti (lelomu že izdelani, stavbe v surovem stanju že zgrajene in se je moral pri dovrše-vanju ozirati 11a že izdelano zasnovo, je razumljivo, da izzveni klasicističen upliv v njegovi arhitekturi šele zadnja leta med 1928 do 1930. Popoln prelom pa je zaznamovati v zadnjih delili, projektiranih in zgrajenih v letih 1930. 1931 in 1932. Izrazito internacijonulna, konstruktivna, stvarna in utilitarna je ar-hiterktura prof. Ehrlichia teh zadnjih let. Velikopotezen je v zasnovi, jasen je v reševanju težkih problemov, moderen \ oblikovanju prostora, v uporabi gradbenega materijala: žele-zobetonu in stekla. Monumentalna je ta njegova arhitektura kljub stvarnosti, strogi logiki in enostavnosti izraznih ele- mciitov (projekt za tehnično fakulteto v Zagrebu J930, projekt za oficirski dom v Zagrebu 1930, projekt za naselbino na Selški cesti v Zagrebu 1931, projekt za stanovanjsko poslopje penzijskega fonda mestne hranilnice v Zugrebu 1932. notranjost Jugoslovenske Union banke n Beogradu 1929 itd.). Z zadnjimi svojimi deli stopa prof. 11 ligo Ehrlich v krog arhitektov mednarodnega slovesa. S svojo stvarnostjo, pozitivnim znanjem in umetniškim talentom, ki ne išče efekta v kurijoznih domislicah, originalnosti za vsako ceno, temveč v globokem in genijnlnein reševanju življenjskih problemov, je postal prof. Ehrlich vodilna osebnost v južnoslovunski sodobni arhitekturi. Ing. arch. R. kregar. Neue Architektur (llndolf Wells), Karlsbad, Neues Banen u. Wohnen (Arch. E. Miihleisen — \. Fiirth). — Verlag idr Architektur u. Baukunst, Ing. G. E. Konrad, Wien — Berlin. V prvi knjigi publieirani projekti vil in slike izvršenih zgradb so večji del za Prago in njeno okolico, druga knjiga pa prikazuje izvršena tlela izven Prage sirom češkoslovaške. Izmed konkurenc je zanimiv projekt arch. Miihlciscna za palačo Češke eskomplnc banke ter Kreditiiega zavoda, ki je zamišljen tik tako zvane praške smodnišnice, poznogotskega stolpa v osrčju Prage. Reševanje šolskih zgradb priča, kako široko-potezno se bavi češkoslovaška s problemi sodobne arhitekture, namenjene vzgoji mladine. Ing. arch, D, Fatur. Hcraklith-technischc Anleitnngen. Oestcrrechisch-Ameri-kanisehe Magnesit A. G. u Radentheinu (Koroška, Avstrija). Knjiga je pisana strogo stručno, što je svakako velika prednost koju treba uvažiti. Uvodna poglavlja opisuj u u zbi-jenoin, ali i preglednom obliku, odlične p red nosi i ploča »lleraklith«, koje imudu veliku sposobnost izolacije, i tumače načine obraae i upotrebe tih ploča. U glavnom dijelu. na preko 80 stranica, izloženi su različiti načini upotrebe ploča ; lleraklith u riječi i slici: vanjski zidovi obloženi su pločama »lleraklith ili ispunjene šupljine konstrukcije skeleta u savezu s drvetom, čelikom, željezom, betonom ili opekoin; izolacija liosive konstrukcije stijena od bulvana i tankih zidova od opeke, isušenje vlažnih masivnih zidova; razdjelne stene od Heraklitha: od jednostav-lie, samonosne stijene debljine 5 cm do dvostruke punc sti-jene s uloškom od Ijepenke, za slučajeve gdje je potrebna osobitu akustična izolacija. Zatim su opisane naj različitije stropne konstrukcije u spoju s lleruklithom. Osim toga krovne konstrukcije kao i različiti konstruktivni detajli n. pr. vrata, prozori, dovratnici u stijenamu od Heraklitha itd. Osobita odlika knjige je: jasno prikazivunje crtarija različitih konstrukcija, štampanih u dvije boje, te otmjena i okusna oprema cijele knjige. Izdavaču je uspjelo stvoriti na skučenom prostoru malone standard-djelo, koje bi stručnja-cima doskoro moglo postati neophodno potrebno kod izvadja-nja konstrukcija n Heraklithu. Nalazimo tu osim toga vrlo zanimivih podatka iz kojih jasno proizlazi značenje industrije Heraklitha za gradjevno gospodarstvo: »Na cijelom svijetu je dosada izvedeno preko 25 inilijuna kvadratnih metura stijena lleraklith« i stropova, koji su utemeljili dobro mišljenje o načinu gradnje s llcra-klithom. četiri tvornice, u Avstriji, Njemačkoj. Italiji ,i Sje-dinjenini državama Sjeverne Amerike, proizvode dnevno Zajedno 25.000 kvadratnih metura ploča »lleraklith«. Ta dnevna produkcija dostajala bi da se izgradi oko 50 srednjih kuču iz Heraklitha za jednu obitelj. Tako v i veliki uspjesi mogli su se postiči usavršenjem metoda proizvodnje, a kroz to i stalnim poboljšanjem kvalitete ploča »lleraklith : velikom svjetskoin organizacijom. koja svakog stručnjaka najpripremnije savjetuje u svim pitanjima. koja se tiču načinu izgradnje sa lleruklithom. Preporučamo našim čituocima (hi si nabave knjigu /lleraklith — Technische Anleitung«. Knjiga se može dobiti zabadava od Heraklithwerkc, Radenthein, Kiirnten ili preko zastupnika Heraklitha. Art et decoration, Paris. L'art decoratif et les eelios d'art 36e annee. Rčdacteur en chef L. Cheronnet. Septembrska številka prinaša poleg reprodukcij eksotične plastike Benina 4 variante ureditve vrta. Fierens-a razpravo o vplivu Pioasso-a na dekorativno umetnost. Opremo Marcel Coarda in njegovo individualno noto v eleganci, razumevanju oblik in materiala popisuje Jean Gallotti. Kubien Sollar referira o razstavi »Kovina v umetnosti« v Gallieri. Oktobrska številka: Pierre Migennes opisuje opremo par-nika Le Champlain. Jean (iallotti razpravlja o stari francoski narodni keramiki. Z več reprodukcijami opisuje Raymond Cogniat kamine. Rene Clmvancc razpravlja o novih tehnikah in uporabi stekla v dekorativni umetnosti in arhitekturi. arch. 1. Spinčič. L'Architecture d'uiijoiird'htii, št. VIII. Bratoma Perret gre važno zgodovinsko mesto v razvoju sodobne arhitekture. V dobi (okoli 1900) sadrenih arhitekturnih monstrov si ta dva moža, kljub temu, da nista niti dovršila študija na Ecole des Beaux Arts niti nimata diplome, pridobita pravico izvrševanja in konstruiranja železobetonskih konstrukcij. Njuna pot, začeta nekako letu 190K (cerkev v Orunu), gre v ravni črti značilne stavbe: Theatre des Chainps-EIvsce leta 1913.. cerkev v Renev I. 1923., gledališče na svet. razstavi I. J925 itd.) vedno z isto subtilno potankostjo in vestnostjo, ki ju odlikujeta. Vendar sta brata Perret paradoks. Z vsako stavbo (ki pa jih je v njunem dosedunjeni delovanju prav za prav malo) obogatita arhitekturo z novo konstrukcijo, čisto, duhapolno in smelo. Tu sta konstrukteria v najvišjem smislu besede«. (Le Corbusier.) Toda stavba dobi reprezentativno lice na ulice — masko. Tu postaneta arhitekta, toda v reakcionarnem smislu besede. In tako stojita še danes osamljena. Najvišji forum. Les Maitres de l'Institut a I'Ecole des Beaux Arts, jn odklanja, ker sta revolucijonarja v konstrukciji. Mlajša generacija (vmes tudi nekateri njuni učenci, n. pr. Le Corbusier) pa ju kljub vsemu spoštovanju do njunega duha odklunja. ker sta rcukeionarju v arhitekturi. Ing. arch. B. Kobe. The Architectural Review, Westminster, november 1932. Dvojna številka je posvečena propagandi jekla in železobetona kot univerzalnega stavbnega materiala ter njega vplivu na internacionalni stavbni slog. Poda zgodovino razvoja obeh materialov z odgovarjajočimi primeri. V predgovoru k ilustracijam je med drugim omenjeno: Organizacija industrializiranega sveta ne dopušča do razvoja nacionalnih slogov. Vsa težnja arhitekture, katero je zgostil srednji vek v cerkveni umetnosti, se izraža danes v poslopjih, ki služijo industriji, športu, zabavi itd. V ilustracijo prinaša reprodukcije inarkantnejših del, zgrajenih zadnje desetletje v Evropi in Ameriki, od to-varen, gledališč, mostov itd. do lokomotiv ter uvionov. Med temi primeri novodobne arhitekture je objavljen tudi Do-brovičev načrt trampolina za Bačvice. ing. arch. M. Oražem. Jeklo in beton. Izredna dvojna številka revije »The Architectural Review«, november 1932. Izdajatelj revije »The Architectural Review« je zadnjih 18 mesecev zbiral snov za izredno številko o pregledu zgodovine uporabe jekla in betona v vseh panogah arhitekture, stroje-gradbe in prevoza. Med važnimi članki, ki so bili spisani izrecno za to izdajo, so prispevki gospodov Edwin Lutycns, E. Owen Williams, Wells Coates in C. J. Kavanagh, tajnika družbe »British Steelwork Association« (britanske družbe tovaren za jeklo). P. Morton Shand piše o zgodovini jekla in betona, Walter Goodesmith o razvoju projektiranja in F. R. S. Yorke o fasadah jekleno-betonskih stavb. Ilustracije te dvojne številke, ki jih je nad dvesto samo v redakcijskem delu, sestavljajo najlepšo zbirko fotografij jeklcno-bctonskih konstrukcij iz vseh delov sveta, ki je bila kdaj objavljena. Obsegajo primere stanovanjske arhitekture, tvornic, jezov, hotelov, elektraren in komunikacij vseh vrst, cest, mostov, železnic itd. Prevideva se, da bo mnogo povpraševanja za to izdajo revije »The Architectural Review« in ker je število razpoložljivih izvodov radi dragega značaja produkcije seveda omejeno, naj bi se naročila, ki se bodo takoj izvršila, poslala izdajateljem brez odloga. The Master Builder, London, septembrska številka 1932 prinaša dvoje večjih poslopij, dovršenih pred kratkim v Angliji. City Hall v Sheffieldu (arli. E. V. Harris) je poslopje, obstoječe v glavnem iz več dvoran. Večin ima 3500 sedežev. Slog je klasičen. Tovarna Boots pri Nottinghamu (arh. Sir Owen Williams) je moderna zgradba. Konstrukcija je žclezo-betonska, fasada steklena. Rešitev obširnega tlorisa je vestno premišljena na kompliciran sistem, ki ga stavba zahteva. Po'cn kopališča ob Reni (arh. Ainann) ter nekaj stavb z Angleške, med katerimi se nahaja en primer cerkve, hotela, nekaj večjih stanovanjskih hiš, dekliške šole, sunatorija, kina ter manjšega stadija prinaša ta številka reprodukcije arh. Vidakoviča (Vila v Zagrebu), posnete iz ljubljanske »Arhitekture«. Oktobrska številka obravnava problem zidanja ter vladajoče gospodarske krize. Prinaša reproducije nove cerkve sv. Nikolaja v mestu Burnage ter dunajski stadion (arh. Schweizer), posvečen desetletnici avstrijske republike, poleg tega še nekaj primerov angleškega stavbarstva, tovarno Coty. manjše bančno poslopje, večjo modno hišo y Newcastle-!!, hišo Cunurd, troje manjših tovaren. kino, nekuj stanovanjskih poslopij, Narodno galerijo portretov v Londonu, en primer bolnice ter dekliške šole. ing. arch. M. Oražem. ZAVESE, PREPROGE, LINOLE3 Trije važni elementi in njih pravilna uporaba. K vsaki okusni sobni opremi spadajo preproge in zavese. Navadno že sam arhitekt, ki opremlja sobo, izbere te predmete tako, da harmonirajo z ostalo opremo. Soba brez okenskih zaves učinkuje prazno. Zato so primerne zavese za prijetno sobo neobhodno potrebne. Preje so uporabljali težke, temne, mnogokrat preobteženo obšite in v težke gube aranžirane — skratka take, da so zajele mnogo svetlobe in sobo potemnile. Danes pa, ko vlada stremljenje po prostornosti in svetlobi, po jasni in mirni liniji, so tudi zavese dobile povsem novo lice. Najhvaležneje in naj-okusneje se uporabljajo lahke tkanine z že vtkanim vzorcem, vse v lahkih barvnih niansah ali pa ecru in prosojne. Take zavese prepuščajo svetlobo v pravi meri, so pa kljub preprostosti bogat, a ne prevpijoč sobni okras, ker jih je možno aranžirati v vitke elegantne gube. V večjih sobah in k večjim oknom je možno poleg teh zaves aranžirati v skladu še zavese iz polnega blaga, navadno v diskretnih barvah z vzorci v niansah, nikakor pa ne s kakršnimikoli našlvkl. Kakor zavese tako so za prijetno in udobno stanovanje potrebne preproge zato, ker se danes soba ne polni več s preštevilnim pohištvom in se tudi stene ne obkladajo več s celimi galerijami slik. Trpežnost in barve preprog odlično kljubujejo obrabi pri uporabljanju, kar mora biti namen vsake dobre preproge. Res je namreč, da vsaka dobra preproga vsako sobo toplo in prijazno oživi, bodisi da je pregrnjena po tleh, preko divana, ali pa obešena na steno. K temnejšim in mirnejšim sobnim opravam se še vedno uporabljajo preproge s pestrimi perzijskimi vzorci v mirnih ali živih barvah. Taka preproga ima namreč pravico biti v vzorcu in barvah tudi kričeča, ker ima lastnost, da je kljub temu v pravem skladu z vso sobo in ne sili preveč v ospredje. K modernejšim opravam, k svetlejšim ali kovinastim, pa se podajo zelo okusno preproge z modernimi vzorci, ki so sestavljeni v pravokotnike, črte in kroge. Vse vrste preprog se izdelujejo na industrijski način skrajno trpežno in v naravnih barvah. Tvorniške imitacije perzijskih pa so celo tako dovršene, da povsem nadomeščajo originalne. In so toliko cenejše radi strojne izdelave po perzijskem načinu vozlanja (sistem Banyai), da so dostopne tudi širšim slojem. V poslovnih prostorih, v kopalnicah itd. pa uporabljamo linolej, ki ustreza v takih prostorih posebno iz higijenskih razlogov. Linolej ublaži hojo in je že zato prijeten. Dalje ga je mogoče lahko, hitro in dobro očistiti. Varuje tla pred škodo radi polivanja z vodo, predvsem v kuhinjah, kopalnicah in straniščih. V takih prostorih nadkriljuje tla iz ploščic, ki so mrzla in vlažna. Tako koristijo zavese, preproge in linolej v pravilnem aranžmaju vsakemu stanovanju, kar Vam bo lahko raztolmačil tudi Vaš arhitekt. Stalna in velika izbira teh predmetov Vam je vedno na razpolago pri tvrdki Souvan, Ljubljana, Mestni trg 24. FRANC KREGAR UMETNO POHIŠTVENO IN STAVBNO MIZARSTVO * VIŽMARJE 87 P. ST. VID NAD LJUBLJANO * IZVRŠUJE POHIŠTVO PO LASTNIH IN NAČRTIH ARHITEKTOV Architektura i Budownictwo, mesečna revija zu stavbno umetnost, Varšava. Vsebina št. 10-. Poslopje deželne gospodarske banke v Varšavi, arh. Rudolf Bwierczynski — prof. varšuvske politehnike. Ogromna, plemenito obdelana in mo-numentalna masa dominira na enem najbolj prometnih križišč Varšave. Je po svojem arhitektonskem tipu novodobno umerjena in klasično dostojna zasnova. Ko bo dograjen še manjkajoči blok, bo stavba organično zaključena in bo pridobila na svojem tektoničnem izrazu. Tlorisi so funkcijonalno in pregledno zasnovani z velikim ruzmaliom. Notranjost označuje odlična harmonija prostornega in umetniško plastičnega občutju. Tlorisi so elastični, kar omogoča premikljivost sten. Notranjost je svojevrstna: je integralen izraz preproste urhitektonske forme, odličnostj marmorja, v veliki množini uporabljenega alabastra. steklenih sten, kovinskih okvirjev odnosno kromoniklaste pločevine, ki tudi tvori plašče mogočnih betonskih stebrov, kateri v dotiku s stropom izginjajo v očarujoča svetlobna telesa. Barve in faktura materiiala ustvarja nevsakdanjo celoto. Vse je naravno, iskreno, lahko in plemenito. To je ena najbolj mo-numetnnlnih stavb Poljske. Druga mestna (žensku) gimnazija v Varšavi, arh. Tadej Majewski, Varšava. Je_ to lepa, moderna šola, ki ima na sebi do neke meje tradicijonalen kon-vencijonulizem. — Poslopje >Feniksa« v Krakovu — prof. arh. Adolf Szyszko — Bohusz (Krakov-Varšava). Strinjamo se z g. II. I., da bi bilo — kot vogalno poslopje — bolj primerno ono, zasnovano po prvotnem načrtu. — Kronika: razpravlja o vprašanju vsepoljskega združenja arhitektov kot nalogi najbližjih dni, o znanstvenem glasilu Z. A. P., o B. 1. P., tehnično-iuženierskem uradu, o alabastru v stavbarstvu in drugo. — Vsebina št. 11: Poslopje državne ženske gimnazije v Varšavi, arh. Tadej Nowakowski. Smotrena in zanimiva grupacija mas v zvezi s prijetno lokalno noto. — Nekaj opazk k arhitekturi ladij, Miha Kostaniecki. Le Corbusier (pregledna skica). D. Arkin-Leonard. Organizacijska vprašanja, Edgar-Norwerth. Vprašanje bodočegia pravilnika vsepolske organizacije arhitektov, G. Przybylski-R. Miller. K vprašanju razstave »Cenena lastna hiša«, M. Popiel. Ogrevanje cenenih hišic. M. Popiel. Kronika. Ing. O. Skerlavaj. Knjiga prof. arch. Huga Ehrlicha »NEUES BAUEN UND WOHNEN« se naroča v upravi »Arhitekture« za ceno Din 100'—. Das Wcrk. Ziirich, november 1932, prinaša pregled velike razstave Picassorja v Ziirichu na podlagi 28 reprodukcij v kronološki vrsti. Sicer je posvečen zvezek stanovanjskemu vprašanju in problemu sodelovanja industrije ter »VVerk-bunda«, kar je bilo diskusijski tema letošnjega zborovanja »Werkbundac. Rudolf Graber, Ziirich, opisuje na primeru serijskega pohištva tvrdke »Wohnbedarf A.-G.c postanek cele vrste takih tipov, dočim kažejo slike francoskega pohištva, kako se lahko stopnjuje tip brezornuinentalnegu, modernega pohištva v poudarjeno svečano, bogato, a s tem obenem v modno, ki bo brez dvoma prej zastarelo kot preprosto, solidno pohištvo. Načelna vprašanju sodelovanja »VVerkbunda« in industrije ter odvisnosti današnjih produkcijskih metod od splošne gospodarske in družabne strukture obravnavajo predavanja dobil vsuk interesent pravilen strokoven nasvet, popolnoma izdelan projekt, zanesljivega in objektivnega stavbnega vodjo, razen tega pu naraščaj zaposlitev in stvarno prakso. S tem se bo stanovanjska kultura tako iz zdravstvenega, estetskega kakor tudi ekonomičnega vidika dvignila v blagor celoti, ne da bi bil kdo oškodovan. Gornje navedbe naj bi tvorile bazo pri osnovi zakonu o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih. Da pa se onemogoči zloraba navedenega principa, naj zakon razlikuje: a) pooblaščene civilne inženjerje in arhitekte, ki samostojno pod lastnim imenom vodijo zgolj tehnične pisarne; b) pooblaščene inženjerje in arhitekte, ki so lastniki, solastniki, družabniki ali nastavljenci kakega podjetja in dajejo podjetju možnost izvrševanju tehničnih poslov v okviru obrtnega zakona. Oblasti bi smele prevzeti v uradni postopek le projekte, izdelane v tehničnih pisarnah pooblaščenih civilnih inženjerjev ali arhitektov. Projektiranje v državnih in samoupravnih uradih naj se pa omeji le na ona gradbena dela, ki se izvršujejo iz njihovega lastnega proračuna. Pri smiselnem uvaževanju navedene osnove v zakonu o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih bo nastal v izvajanju tehniške stroke popoln red ter bo otežkočeno vsako šušmarjenje odnosno izrabljanje neurejenih razmer v samopašne svrhe posameznika. KAKO UREDIMO KUHINJO in ostale stanovanjske prostore, je opisano v knjigi »Oprema«, ki izide v obsegu 120 strani velikega formata s slikami, načrti in opisi. Cena knjige v predplačilu je 120 Din, plačljivo po izidu 150 Din. Naroča se v upravi revije »Arhitektura«. STAVBNI IN POHIŠTVENI PLESKAR IN LIČAR OJSKA ALENTIN LJUBLJANA CERKVENA UL*11 IVAN M1HELČ1Č konces. elektrotehnično podjetje in trgovina z elektrotehničnimi predmeti LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 - Telefon 27-04 Tvornica cementnih izdel- 1/\(J f*|L|| AD kov, umetnega kamna, te- vIllLHIV rana, terazzo peska l.t.d. Ljubljana, Dunajska c. <9 m——mmmmm—mmmmmmmmmm^^ Telefon 27-S5 Sploino kleparstvo in Instalacije strelovodov vseh vrst JANKOVIČ MATIJA LJUBLJANA, RIMSKA CESTA ŠT. 19 Sploino kleparstvo, instalacija strelovodov, izdelovanje kovinastih krst in vlolkov Bogel Franc, LJubljana, Dunajska c. 36 SLIKARIN IVAN KOŠAK PLESKAR LJubljana, Rimska c. 23 ČRKOSLIKARJA SPECIJALISTA Prislov & Bricelj Ljubljana, Resi jeva cesta 39 — Tel. 29-08 S. Turkovič Čilimi, sagovi, tkanina za moderno i stilsko pokučtvo u vellkom izboru Linoleum STRODNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO Zagreb Telef. 22-19 llica br. 5 (Oktogon) anton fuchs KLEPARSKA DELAVNICA GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 („PRI LEVU") izvršuje vsa kleparska In lesocemen-tna dela kakor tudi »Conco» ln»Xeroton«Izolaclje, najso-lidneje in po zmernih cenah FRANC BERGANT DRAVL3E ŠT. 108 p. Št. Vid nad Lj. Precizna izvršitev stavbn. mizarstva Moderno pohištvo po speč. načrtih JUGOSLOVANSKA TISkARNAVLIUBLIANI