GLASILO ^SLOVENSKE; KOROŠKE

LETNIK v
DUNAJ, V SREDO, 29. III. 1950
	0
PRISPEVAJMO		s*
	1
vsi za partizanski	
spomenik v Železni Kapli f	
ŠTEV. 24 (297)
Jugoslavija zahteva priznanje pravic Slovencem v Italiji
Enotnost - garant narodnega obstoja
^ so težko zgodovino, predvsem I)a lota po prvi in sedaj po drugi svetovni vojni, smo koroški« Slovenci napravili izkušnje, ki jih nikdar ne smemo omalovaževati v uugi borili ztl dosego popolne enakopravnosti "a političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Izkušnje, zbrane ' letih in desetletjih, občutene na lastni koži, so narekovale in po.nav-jale koroškim Slovencem neovrgljivi ljudski pregovor: Sloga jači — nesloga linči! Tudi trpka izkušnja jesenskih volitev ge enkrat govori za to, da se trdovratno oklenemo ni‘ug drugega, da se strnemo v enotno fronto, ako nameravamo pre-IJl*e*čiti krivice in nasilja polpretekle dobe. Ne morejo in ne smejo nas ‘"čili socialne in svetovnouazorne ''azlike, ker mora biti cilj in dolžnost vsakega koroškega Slovenca, da Se ohranimo kot živ del svojega matičnega naroda. Vsako cepljenje in izbijanje narodne enotnosti je za naiš narodni obstoj pogubno, če ne ooino enotni, nas bo zmanjkalo vseh. Zavedati se namreč moramo, da nas Naganjajo nagi nasprotniki samo fto, ker smo Slovenci in ne ker smo t('ga ali drugega svetovnega nozi-ranja.
Zato ker smo Slovenci, nastopa Proti nam strnjena fronta narodnih sovražnikov od nemškega ordinariata. pa do šovinističnega komin-formskega vodstva na Korogkem.
Strnjeni fronti sovražnika pa je treba postaviti nasproti nago strnjenost. Ta strnjena fronta pa se ustvarja h' na podlagi skupnih osnov, skupnih interesov in skupnih ciljev, tu če smo si odkrili in iskreni, potem moramo priznati, da je med »ami več skupnega kakor ločilnega, ^si smo Slovenci in kot Slovenci zapostavljeni na svoji lastni zemlji, preganjani in izpostavljeni tujemu nasilju. Nam vsem velja vojna napoved v Šolskem vprašanju, nam vsem grofijo z represalijami v bodočnosti. Ne delajmo si utvar, vsi dan na dan lahko opazujemo, da se v politiki na-Pram nam ničesar ni spremenilo in da se nagi narodni nasprotniki niso ručesar naučili iz strahot polpretekle dobe. Ravno zaradi tega spoznanja pa je ge bolj potrebna naga narodna enotnost.
Posebno občinske volitve so dokazale, da je nage ljudstvo spoznalo Vsepovsod nevarnost razcepljenosti ln se trudilo za enotnost, in na vasi je nag človek pokazal, koliko skupnega ga druži, koliko skupnih ci-resov ga veže jn koliko skupnih ci-*jev ga sili k enotnemu nastopu. Tu ni samo šolstvo, ki nas zadene vse Slovence ne glede na politično prepričanje, tu so gospodarska vprašanja kot zapostavljanje od strani kmegke zbornice, obdavčenje, zaostalost nagega kmečkega 'obrata, zaostalost v živinoreji in številna druga gospodarska vprašanja, tu je vPraganje enakopravnosti nagega Jezika v javnosti, upoštevanje nage kulturne samostojnosti, pravica do ^nllurne povezave z matičnim naro-nnm, tu je končno vprašanje zapo-s|Uve nagega človeka, ki je za nas vse enako pereče. To je samo nekaj ^kupnih problemov, ki pa so tako ažnega pomena, da je po vseh na-^ vaseh ljudstvo razumelo poziv emokratične fronte*delovnega ljud-
Zunanje ministrstvo FLR Jugoslavije je izročilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu spomenico, v kateri navaja dejstva o težkem političnem, gospodarskem in kulturnem položaju slovenske manjšine v Italiji. Hkrati je v spomenici poudarjena nujnost, da italijanska vlada pod-vzame nujne ukrepe v zaščito pravic in interesov slovenske manjšine, ki so zajamčene jv mirovni pogodbi. Italija se je z mirovno pogodbo obvezala — je rečeno v spomenici — da bo vsem osebam, ki živijo pod italijansko oblastjo, ne glede na jezik in raso zajamčila vse svoboščine in človečanske pravice ter da je z novo italijansko ustavo vsem državljanom zagotovljena enakost pred zakoni.
Medtem pa teli določil glede slovenske manjšine ne samo da ne izvajajo, temveč slovenski manjšini onemogočajo ves razvoj nq področju družbenega delovanja in tako dejansko nadaljujejo z raznarodovanjem slovenskega prebivalstva. Napram slovenski manjšini se poslužujejo groženj in zastraševanj in onemogo-
Če hočeg nekoga diskreditirati, onemogočiti, ugonobiti in nimaš nič tehtnega, da bi mu prišel do živega, se poslužig pač edinega sredstva, ki ti v tvoji zlobnosti ge preostane — laži. Toda star pregovor pravi: ,,Laž ima kratke noge“. In to drži, saj z lažjo ge nihče ni imel •uspeha.
Laži pa so tudi edini argument in-formbirojevcev v njihovi nebrzdani gonji proti socialistični Jugoslaviji in njenemu vodstvu. Lažejo vsi od prvega do zadnjega, od šefa do najmanjšega sluge. Očitno si pri tem vsi hočejo zaslužiti kolajne, ker kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj klevetal, kdo či™ več lagal.
Tn ker je povelje tako, jasno da tudi ceiovigki informbirojevski agentje nočejo biti zadnji, nasprotno, oni se hočejo svojemu šefu posebno prikupiti.
stva, ki je klicala vse dobromisleče in poštene k graditvi narodne enotnosti.
In nag zavedni človek na vasi nam je pokazal, kako se ustvarja skupnost. Videl je le strnjeno fronto sovražnika in spoznal potreb*) enake strnjene fronte. Pri tem ni gledal na umetno ustvarjeni razkol, ampak je videl le nevarnost razcepljenosti in neenotnosti, človek ki stoji z obema nogama v resničnem življenja, pač ne pozna ekstremov, ki pomenijo vedno nezrelost in neživljenj-skost. V tem spoznanju in iz tega življenjskega gledanja je začel ustvarjati narodno skupnost, ki je naj nihče ne poskuša ponovno razbiti. Resnica je namreč, da je na vasi že skupnost in da skušajo razkol zanesti med naše ljudi le tisti, ki sicer iščejo skupne poti, pa nočejo skupnih ciljev. Nag skupni cilj in cilj vsakega poštenega koroškega Slovenca je narodni obstoj, je popolna enakopravnost nagega človeka
čajo slovenskim organizacijam vsadku delovanje. Posebno slabo ravnajo s Slovenci, ki so sodelovali v partizanski borbi; aretirajo in zapirajo jih brez ^sake pravne podlage. V spomenici so navedeni konkretni primeri nasilja nad slovenskim ljudstvom, kakor na primer umor sekretarja Demokratične fronte Slovencev v Petjaki Lue Andreja, nadalje ravnanje z Bldič Margareto, članico Izvršnega odbora DFS za Slovensko Primorje, požig' posestva Slovenca Požara v Azli in mnogi drugi.
Glede uporabe slovenskega jezika na ozemlju, kjer živijo Slovenci pravi spomenica, da so razmere ostale iste kot so bile za časa fašističnega nasilja. Uporaba slovenščine v uradih je prepovedana, napise, lepake, objave in podobno odstranjujejo ter uničujejo. Z zastraševanjem skugajo popolnoma odpraviti uporabo slovenskega jezika celo v zasebnem življenju slovenskega prebivalstva. Prav tako je ge v veljavi fašistična odredba glede nasilne italijanizacije slovenskih imen.
Zadnja leta so dosledno preme-
Toda, vsa stvar ima eno hibo in sicer precejšnjo. Njihove laži so namreč tako očitne in otipljive, da jim nihče ne verjame, najbrže niti sami ne.
Da vidimo. Pred kratkim je koroški informbirojevski organ ,,Volks-wille“ objavil ,,pismo“ nekega jugoslovanskega kvalificiranega delavca iz Novega Sada, ki poroča ,,o bedi jugoslovanskih delovnih ljudi “. (Očitno je to ,,pismo" nastalo v redakciji ,,Volkswille“ sami ali pa kakršnem koli drugem informbirojev-skem glasilu!) Tam’ namreč beremo, da zasluži v Jugoslaviji kvalificiram delavec 3000 dinarjev mesečno, da pa bi potreboval za najnujnejša živila najmanj 15.000 dinarjev. In dalje: na nakaznice za štiri osebe (!) dobijo dnevno % kg kru-(Dalje na 2. strani)
na vseh področjih. Tega ne bomo dosegli v naslonitvi na struje, ki so zapisane smrti, niti v pasivnosti, temveč le v borbi proti naskoku celokupne večine, ki je strnjena in enotna edinole v tem osamljenem primeru proti koroškim Slovencem. Ostali bomo le, če bomo v resnici enotni, brezkompromisni in dosledni v borbi za zgoraj postavljene cilje.
Zato ustvarjajmo skupnost na zdravih skupnih osnovah, kakor jo ustvarjajo naigi ljudje in ne dopuščajmo, da bi kdo pod firmo graditve skupnosti z ostrim postavljanjem ločnic razbil enotnost nagib ljudi v društvih, zadružništvu in v kmečki organizaciji. Vsak, ki hoče iskreno graditi in ustvarjati skupnost, mora graditi na skupnih osnovah, ne pa poskušati ustvarjati skupnost na momentih, ki nas ločijo. Kdor postavlja v. ospredje ločnice, temu ni iskreno pri srcu enotnost, ki edina je garant našega narodnega obstoja.
ščali državne uslužbence slovenske narodnosti iz krajev, kjer živijo Slovenci. Nobena slovenska občina go-rigke pokrajine nima v pokrajinskem zastopstvu niti enega svojega zastopnika.
Prav tako zapostavljajo slovensko manjšino tudi na gospodarskem področju; slovenskim trgovcem, obrtnikom in kmetom nalagajo visoke davke in jih tako silijo k izselitvi; na njjhova mesta pridejo potem Italijani. Spomenica navaja tudi igkodo, ki je bila slovenski manjšini prizadejana s plenjenjem in razdejanjem slovenskih trgovin in raznih drugih obratov po šovinističnih elementih.
Spomenica poudarja, da je prišla politika zapostavljanja slovenske manjšine do izraza predvsem na kulturnem področju. Sedanje italijanske oblasti so zelo malo napravile, da hi popravile slovenski manjšini med fašističnim nasiljem prizadejane krivice, ko je bilo slovensko šolstvo v Italiji popolnoma odpravljeno. V približno sto vaseh Slovenskega Primorja, naseljenih p«. Slovencih, ali ni nobene šole, ali pa je pouk v italijanskem jeziku. Kot primer diskriminacije slovenske narodne manjšine glede šolstva navaja spomenica položaj v Standrežu pri Gorici, kjer ima 170 slovenskih učencev 4 razrede, dočim ima 17 italijanskih otrok 2 razreda na razpolago.
Vse intervencije Demokratične fronte Slovencev in političnih organizacij slovenske manjšine pri italijanski vladi in italijanskih uradih glede zaščite osnovnih človečanskih in manjšinskih pravic so doslej ostale brez uspeha. Prav tako so ostale brez uspeha tudi vse tozadevne ustmene in pismene intervencije predstavnika vlade FLR Jugoslavije v Rimu in zastopnika zunanjega ministrstva FLR Jugoslavije pri italijanskem poslaništvu v Beogradu.
Na podlagi navedenih dejstev — je ob koncu rečeno v spomenici — je mogoče ugotoviti naslednje:
1.	Določbe mirovne pogodbe o osnovnih pravicah slovenske narodne manjšine po svobodnem narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju so doslej ostale popolnoma neizvedene. Pristojne italijanske oblasti s svoje strani ničesar niso podvzele, da bi zagotovile izvedbo teli določb.
2.	Italijanske oblasti so vedele in celo odobravale navedeno ravnanje v škodo slovenske narodne manjšine in je zato očitno, da tukaj ne gre za kakšna osamljena delovanja posameznikov ali posameznih organizacij. Vlada FLR Jugoslavije je mnenja, da je tako zadržanje italijanskih oblasti do slovenske narobne manjšine v Italiji v nasprotju s političnim zbliževanjem in vzpostavljanjem dobrih odnosov med obema državama. Vlada FLRJ upa, da bo italijanska vlada razumela potrebo in ukrenila vse potrebno, da zaščiti neokrnjeno politično, kulturno in gospodarsko življenje slovenske manjšine v Italiji. V nasprotnem primeru pa bi bila vlada FLRJ prisiljena, pod-vzeti potrebne ukrepe v zaščito pra^ vic in interesov slovenske manjšine v Italiji.
Končno bo resnica le zmagala
Končno bo resnica le zmagala
(Nadaljevanje s 1. strani) ha, mesečno 1,3 kg sladkorja in 1,3 kg masti (mimogrede omenjeno, če bi vse to držalo, bi moralo jugoslovansko delovno ljud. že davno poginiti od lakote!) ; masti da /e več mesecev sploh niso dobili, lani da vse leto niso dobili niti trohice moke; mast in klobase da je mogoče dobiti samo na črni borzi (splošno jo znano, da so v FLRJ črno borzo že davno odpravili!); mesečna plača tega ,,delavca" — 3000 din — komaj zaposluje za 3 kg masU itd. Kot pa 'ie v vs,$kakp.ij čQ<Jr nem „jj>išniu“' rečeno:: ,,Vsak ojjro^ ve', kdo1 je kriv naigc bede V Tito, Ran-kovič in ostali agentje ameriških miljarderjev." (Šj^a tuikova nesem!)
Ka.teri koli jugoslovanski delovni človek bi to bajko bral, bi zmajal samo z glavo in se čudil, da je kaj takega sploh še mogoče. Toda, kakor smo v zadnjih dvajsetih mesecih že neštetokrat imeli možnost spoznati, je pri informbirojevskih pisunih vse mogoče.
Gotovo da v Jugoslaviji še nimajo vsega, da tam še ni tako, kakor bo v doglednem času. Toda temu ni kriva Jugoslavija, temveč prav tisti, ki jo klevetajo in obrekujejo, kajti že iz vsega početka so sabotirali z Jugoslavijo sklenjene pogodbe, končno pa jih, da bi onemogočili uresničitev petletnega plana in izgradnje socializma v Jugoslaviji, odpovedali. Jugoslovanski narodi pa se niso ustavili na svoji poti, kakor so morda njihovi klevetniki pričakovali, temveč kljub vsemu pogumno korakajo naprej in bodo tako dospeli do svojega cilja.
Čeprav, kakor smo že ugotovili, jugoslovanskim narodom manjka še tega ali onega, vendar zdaleka ne stradajo, o bedi pa sploh ne more biti govora. Živijo človeka vredno življenje in to vsi brez razlike.
Poglejmo, kako stvar izgloda v resnici. Kvalificirani delavec v Jugoslaviji zasluži mesečno 5000 do 6000 dinarjev. S tem denarjem si lahko nabavi vse, kar potrebuja za vsakdanje življenje.
Prehrana, če je sam brez družine, ga stane v. najboljši menzi največ 1000 do 1300 dinarjev. Za stanovanje, sobo brez opreme plača mesečno okoli 150 dinarjev, za opremljeno sobo pa največ 300 dinarjev. Stanovanje s sobo in kuhinjo
Država skrbi za dvig ljudskega zdravja z organizacijo in kulturo zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev, zdravilišč in drugih zdravstvenih ustanov.
Ustava FLRJ, člen 36.
Ta člen ustave priča o skrbi jugoslovanskih oblasti za zdravje svojih državljanov.
Bolezen je nenormalen pojav, zato ni dovolj, če to nenormalno bolezensko stanje zdravimo in pozdravimo, če se zdravniki pečajo zgolj z bolezenskimi spremembami in njenimi posledicami. Mnogo važnejše je, da se bolezen prepreči. To nalogo ima takozvana preventivna medicina, ki ne gleda samo na posameznega bolnega človeka, ampak stremi za tem, da ostane zdrav ves družbeni kolektiv.
Po drugi svetovni vojni je v svetu velika kampanja z;a preventivo. Zlasti vodstvo socialističnih držav daje tej panogi medicine vso podporo..
V predvojni Jugoslaviji se je sicer vodila borba za priznanje preventi-
slanc mesečno kvečjemu 250 dinarjev.
Kako jo z živili, ki jih dobi na nakaznice? Vzemimo najvažnejša živila. Mesečno dobi — toda sam, brez družinskih članov, kar hočemo posebej poudariti — najmanj 1,5 kg masti, 3,5 kg mesa, 1,4 kg sladkorja in 18 kg moke (deloma za kruh, deloma pa za kuho).
Obleka in obutev je na nakaznice, na točke (pike). Na leto dobi 280 točk, kar zadostuje, da se lahko kompk‘ti.10 obleče. Za moško obleko je (roba oddati 60 toči);, zq srajco, in, spodnje hlače pa po, 10 točlf- Mo&l^a obleka srednje kvalitete, kupljena v kanile tji, sign e do 206D din, najboljša do 40,0,0 din. Nizki čevlji (40 točk) stanejo 500 do 600Tdin, visoki čevlji (80 točk) pa do 1000 din.
Te številke, ki so vsekakor ločne in odgovarjajo resnici, nam povedo dovolj, zlasti pa do golega razkrinkavajo in postavljajo na laž pisarjenje ,,Volkswille“ in vseh njemu podobnih lističev. Sleherni delavec v Avstriji in tudi v tako imenovanih ljudskih demokracijah bi bil kar zadovoljen, če bi mu šlo, kakor gre delavcem v Jugoslaviji. Iz navedenih številk tudi vidimo, kako v resnici izgleda ,,beda“ jugoslovanskega de-
ve. Idejni boj kurativne (oskrbni-ške) in preventivne (obvarujoče) medicine je pokazal svoje slabosti. Malokdo je videl, da je med eno in drugo najtesnejša povezava, da morajo biti zdravniki, ki se pečajo s preventivo, zelo dobri specialisti in znanstveniki. Oblast je nudila 'takrat minimalno pomoč tej panogi znanstvene službe. Bilo je samo nekaj higienskih zavodov, ki so zaradi gmotnih itežav bolj životarili, kol uspegno delali.
Bil pa je v predvojni Jugoslaviji zdravnik, ki je prvi v vsej globini spoznal pomen preventivne medicine. To je bil prof. dr. Andrija Štampar, sedaj predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Ne samo doma, ampak na mednarodnih tribunah je objasnjeval in prepričeval javnost o nujnosti in pomenu preventivne medicine. Žal so ga v tujini bolj razumeli ko doma. Njegovo praktično in znanstveno delo v tej panogi je prodrlo gele po osvoboditvi Jugoslavije.
Družbeno politične spremembe, ki so posledica narodno-osvobodilne vojne, so ustvarile pogoje za širok
lovnega ljudstva, o kateri ve ,,Volks-vville" s svojimi pisuni toliko povedati. Naj gospodje v redakciji ,,Volkswille" gredjo v Jugoslavijo, na Jesenice, v Trbovlje, v sleherno jugoslovansko tovarno, v zadnjo jugoslovansko vas in tam povedo jugoslovanskim delovnim ljudem, kar tukaj pišejo o njih. Z mokrimi cunjami bi jih pognali, da se niti ne bi utegnili ozreti nazaj, zakaj jugoslovanski delovni ljudje si ne puste do-pasti, da bi kdo tako nesramno klevetal njih in, njihovo socialistično d.o.mpvi.n.o., ki za njiji skrbi, kakor nobeite druga država, na svetu za svoje ljudstvo.
Pa naj le klevetajo, obrekujejo in se lažejo,, kolikor se jim Ljubi. Verjame jim ita-k nihče. Jugoslovanski narodi vsled lega tudi ne bodo prenehali biti. Nasprotno, utrjujejo se iz dneva v dan, čedalje bolj zaupajo svojemu vodstvu, ki jih vodi po pravilni poti, njihov ugled v svetu, med delovnimi ljudmi in resničnimi demokrati je čedalje večji, vse bolj prodira resnica o Jugoslaviji v svet, dokler ne bo dokončno zmagala. Obrekovalci socialistične Jugoslavije in njenega vodstva pa bodo slej ko prej prejeli plačilo, ki ga zaslužijo, pri čemer nikakor ne bo zadnji ,,Volks-vville" in njegovi uredniki.
razmah zdravstvene službe v .novi Jugoslaviji. Zdravstvena politika je sistematična. Posledice vojne — epidemije itd. — so nalagale preventivi obsežne naloge. Takoj po osvoboditvi je izšel zakon o sanitarni inšpekciji.
V	Sloveniji je bilo ‘treba rešiti dvoje perečih vprašanj. Popolna medicinska fakulteta v Ljubljani z novim zdravniškim kadrom je poslala brezpogojna nujnost. In že v začetku šolskega leta 1945/46 se je pričel redni pouk z vsemi vajami v vseh 10 semestrih popolne ljubljanske med. fakultete.
V	Jugoslaviji gradijo klinike, inštitute, bolnice, poliklinike itd. Hkrati pa ustanavljajo in izpopolnjujejo inštitute in ustanove, namenjene predvsem preprečevanju bolezni. Končni cilj pa strini za tem, da bo vsaka zdravstvena ustanova kurativna in preventivna obenem, kajti če naj bo zdrav človek cilj celotne medicinske znanosti, ne sme in ne more biti prav nobene meje med lema dvema panogama.
V	okviru sanitarne inšpekcije de-
Po sirnem svetu
Oslo. V Oslu je bilo odprlo zborovanje norveških mirovnih komitejev, na katerem se je zbralo 129 zastopnikov krajevnih odborov, zastopniki svetovnega odbora za mir ter drugi delegati In gostje.
Šanghaj, Ipo, poročilu iz Tokia je 12 japonskih organizacij, med njimi Komunistična partija, industrijski sindikati in Liga za obrambo demokracije protestiralo proti zasledovanju korejskih organizacij na Japonskem. —	1200 policistov z
oklepnimi vozovi je napadlo poslopje, kjer stanuje 33 korejskih družin. Policisti so med stanovalci, ki so se napadu uprli, izvršili grozno krvo-prelitje, kjer je bilo ranjenih 200 oseb, med njimi 60 težko. 123 Korejcev je bilo aretiranih.
Monakovo. V Monakovem se je zbralo več tisoč vojnih invalidov na protestnem zborovanju, kjer so zahtevali zvišanje rent na življenjski minimum.
luje higiena dela. V vseh tovarnah, obratih in zadrugah so stalni higie-ničarji, ki skrbe, da delovni proces ne škoduje delavcem. V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah, v Trbovljah, Novem mestu in Murski Soboti so laboratoriji za pregled hrane. Ti laboratoriji sistematično pregledujejo kvaliteto, zdravstvenost i* kalorično prednost vse prehrane. Ta odsek skrbi, da so vse mineralne vode sterilne. Novator inž. Šlajmar ,jp napravil posebno napravo za sterilizacijo steklenic. Vsled stalnih pogledov je odstotek maščobe v mleku zvišan na 3,2 %, to se pravi večji kot v Holandiji. Menze imajo danes ž« 4000 kalorij dnevno.
Delo šolske higiene je bilo pred vojno omejeno samo na kurativne poliklinike. Danes ta odsek sanitarne inšpekcije redno kontrolira stanje išolskih poslopij z ozirom na zdravstvene zahteve šolske mladine. Sistematični splošni in rentgenski pregledi so obvezni. Na učitelj išči ki je kot obvezen predmet uvedena šolska higiena, da se bodoči učitelji seznanjajo s pogoji očuvanja zdravja šolske mladine.
Epidemiološka služba Slovenije ima svoj zavod in laboratorij. Po terenu pa so sanitarne epidemiološke postaje. Uvedena je obvezna hospitalizacija in brezplačno zdravljenje vseh nalezljivih bolezni, vključno tuberkuloze.
Že samo rezultati dokazujejo, da je preventiva, oziroma sanitarna inšpekcija odločilno posegla v zdravstvene razmere Slovenije, odnosno Jugoslavije. Pri tem je pomagala tudi zdravstvena prosveta, ki seznanja široke ljudske množice z najbolj zdravstvenimi problemi z namenom, da jih aktivira in vključi v delo pri reševanju samih problemov, kakor n. pr. za boj proti revmatizmu, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, za zaščito matere in otroka, za boj proti trahom itd. Zdravstvena prosveta izdaja tudi poljudne brošure o socialni in najbolj perečih boleznih in zdravstvenih problemih. Poslužuje so filmov in raznih predavanj, da bo poslednji državljan poznal nevarnost bolezni iu da se je bo znal očuvati.
Do pa bo organizacija preventivne medicine še v naprej lahko izpolnjevala svoje obsežne in odgovorne naloge, mora vzgajati kadre. V Jugoslaviji je danes zvezni tečaj za zdravnike — sanitarnft inšpektorje. V Sloveniji pa je šola za medicinske tehnike, šola za medicinske higieni-čarje in šola za medicinske laborante. Na terenu pa so stalni tečaji za zdravstvene aktiviste.
Zdravstvena služba tako ponosno potrjuje, da je Jugoslavija socialistična država. Kajti zdravi in srečni ljudje so smoter in cilj pravega socializma.
Bistrica v Rožu. Neki vojni ujel-n'k, Dunajčan, ki se je vrnil iz ru-skega ujelniišlva, je prinesel za Ir-■gelčevo družino na Sinali nad vse žalostno novico, da je sin Lipej Paril, posestnik Korajmanove kme-*‘.ie v št. Jukolni. dne 14. maja 1949 v 1'uskein u j e l iiiglvu umrl. Bil je /e <loločen za transport v domovino, toda je zliolel in moral v bolnico, kjer Je bolezni tudi podlegel. Bridko je zadela ta vest Irgelgevo družino, podimo še mater, ker je pred par leti n.i'*n luijmlajši sin, Toni, študent Ldmike, v Gradcu nenadoma umrl.
Irgelčevo družina j<> zavedna na-''"dna družina, ki jo dobro poznajo uidi bivši partizani, saj je en član družine bil tudi sam partizan. Pokojni Lipej je bil pred vojno požrtvovalen prosvetni delavec.
Irgelčevi družini naše odkrito sožalje!
Št. lij — Rove. V §1.liju je dne
marca 1950 nenadoma umrl lo-variš Filip Resej, po domače Žlogarjev oče. Kdo ni poznal v naši občini in y vsej okolici rajnega klošarjevega očeta? Pa tie samo v tej oko-dci — poznali smo ga po vsej Slo-V('iiski Koroški. Domačini so ga poznali kot zavednega Slovenca, ker S(* je vedno boril za pravice slovenskega ljudstva. Povsod je I>i 1 pri -ljubljen in jr radevolje pomagal Vsakoiniir. Bil je zvest pevec pri domačem ,,Kernjakovem“ zboru že "koli trideset let. Poznamo pa gu tudi kol izseljenca. Ko ji1 leta 1942. v lotili usode polnili dueli za koroške
vence divjal po naši zemlji fašizem, tudi žbisarjevi družini niso Prizanesli. Njega in vso družino so Pregnali z doma, z zemlje, v katero je vložil ves svoj znoj in vso ljubezen, ker jo je ljubil. Pregnali so &.a z namenom, da bi ga nikdar ne bilo več nazaj. Vsi izseljenci, s katerimi je bila klošarjeva družina skupaj,, ga dobro poznajo in se ga radi SP"ininjajo. Vedno je bil veder ter jr bodril in dajal poguma drugim.
Malodušja ni poznal in je prenašal vso nasilje v neomajni veri, da se bo vrnil na svoj dom, ki mu je bil zvest z vso svojo dušo. Ril je zares zvest in dober tovariš vsakomur in bo ostal vsem v najlepšem spominu.
Dne 4. marca 1950 ga jr velika množica ljudi spremljala na njegovi zadnji poti. številna udeležba in obilo vencev je pričalo, kako je bil priljubljen. Od blizu in daleč s,) prišli izseljenci, da so se poklonili njegovemu spominu. V7 imenu vseh slovenskih izseljencev se je na domu poslovil od njega tovariš danko Ogris iz Bilčovsa. Domači Kernjakov pevski zbor, ki ga bo kot dobrega pevca pogrešal, se je poslovil od njega na domu in ob odprtem grobu s prekrasnimi žalostinkami. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev, tovuriš Vinko GroblaČher, je v imenu Zveze položil venec.
Slava njegovemu spominu! Domačim pa ob bridki izgubi naše iskreno sožalje!
Pliberk. Bil je ravno dan občinskih volitev, lep nedeljski popoldne 12. marca, ko je množica ljudi brez razlike na strankarsko pripadnost pozobilu na ugibanje, kakšni bodo volivni rezultati in se razvila v dolgo procesijo žalujočih, ki so spremili na pliberško pokopališče v mestu in okolici poznano in povsod spoštovano Viternik Nežo, vdovo po so-darskem mojstru. Pred leti ji je umrl mož, sodarski mojster, sama je ostala z dvema malima hčerkama in s tujimi močmi dalje vodila svojo so-darsko obrt. Z velikim trudom in z izredno delavnostjo je premostila vse težave, prebrodila takratno predvojno krizo in dobro vzgojita svoji hčerki, ki sta danes že obe poročeni. Njena izredna gostoljubnost je bila izraz pristne naše slovenske matere, kajti Slovenka je bila in ostala zvesta svbjemu narodu vse življenje kljub neprijetnostim v Pliberku. Zaradi te njene značajno-sli pa so jo morali cenili in spoštovati vsi. Tako je končala tek svojega
življenja in se mirno podala k po-čilku. Naj mirno počiva pod Libičem, zaostalim naše odkrito sožalje! Ohranili jo bomo vedno v lepem iu dobrem spominu.
Grablje pri Pliberku. Bolezen se je pomudila pri Petrovi družini v Grabljah. Skoraj vso družino je obiskala in npuia spremljevalka smrt si je izbrala dva družinska člana ter sta v 1 tednu eden za drugim umrla najmlajši sinček in stari oče, dedej, Tomaž Apovnik. Sinček je bil komaj nekaj mesecev na svetu, kol naj-mlajši ljubljenec očeta in matere in stari oče ga je imel najrajši. Ko so nesli sinčka na lilmško pokopališče, je oče Tomaž Apovnik tudi že legpl na mrtvaški oder.
Oče je dosegel visoko starost in zasluži, da se pri tem izrednem možu, korenini in grči z naših hribov, nekoliko pomudimo. V njem je poosebljenih toliko vrlin pristnega kmečkega človeka, da ga je moral vsakdo nehote spoštovati. Ni bil iz knjig učen mož, ampak znal je brati iz vedno odprte knjige življenja in prožnost duha in izredno zdrav domač razum je bil merodajen za družino in okolico. Vse je dobro premislil in vsako besedo pretehtal, ni veliko in po nepotrebnem govoril, toda, kar je rekel, to je držalo. Neomajno trdne in zdrave pojme je imel o vsem, zaradi tega je znal ločiti med pravim in- nepravim, med dobrim in slabim in ravno radi te lastnosti je tudi vse življenje vedel, h kateremu • narodu pripada ter je zaničeval odpadništvo in obsojal krivice nad koroškimi Slovenci. Kadarkoli je bilo treba, je dal z glasovnico svoj glas slovenski stvari. Vedno je veroval v končno zmago pravice in v času n a j h u j š e g' a Hitlerjevega nasilja niti za trenutek ni podvomil, da se Im tisočletni rnjh čimprej zrušil.
Največja uteha in vsebina življenja pa mu je bilo delo. Zares, življenje mu je bilo delaven dan do skoraj zadnjega dne. Neutrudno od zore
do mraka je delal in pomagal svojemu sinu, kjer je mogel i,n kjer je bilo potrebno. Kakor zragjčen je bil z grudo, poljem, travnikom in gozdom in vse je z ljubeznijo negoval in obdeloval. Vzel je nenadoma slovo od zelenečih se trat in ostali bodoče dolgo pogrešali njegove pridne roke.
Za razvedrilo in tudi z uspehom pa je negoval svoj ulnjak, muhe, drobne čebelice. Rad se je ukvarjal, z neizogibno pipo v ustili, s čebelami in kdor je šel mimo se je ustavil pri njem, ker od Petrovega očeta je slišal vedno kaj pametnega in koristnega.
In zdaj, oče, mirno si odpočijte na libuškem pokopališču, ker počitek ste zaslužili!
Celovec. Deželni delovni urad objavlja, da je bilo dne 15. marca 16.342 delavcev, ki so iskali zaposlitev, med temi 13.437 moških in 2905 žensk, po večini gradbenih delavcev. Podporo za brezposelne je prejemalo 10.602 moških in 1177 žensk, skupno torej 11.779 oseb. Pomoč v sili je prejemalo ta dan 1215 oseb, med temi 998 moških in 717 žensk. V prvi polovici meseca marca se jt število brezposelnih, ki vlečejo podporo, znižalo za 2051 oseb, kar pa ne zniža števila brezposelnih, ker so to inozemski delavci, ki so po preteku gotovega časa izključeni od podpore za brezposelne, na pomoč v sili pa po zakonu niso upravičeni, vodijo pa jih kot delavce, ce, ki iščejo delo.
Illlll 11111111:111111111 IIIIHIIIIHIIIIMimill3HIIMIWIN
VABILO
na razstavo gospodinjsko-kuharske-ga tečaja na Bistrici, ki bo v nedeljo, dne 2. aprila 1950 pri Šercerju v Šmihelu.
Razstavljeni bodo kuharski in šiviljski izdelki.
Kuharski izdelki se bodo prodajali.
Razstava bo odprta od 8 do 18 ure.
K obilni udeležbi vabi
Slovenska kmečka zveza.
■lll!IM:ilMIIIIMIIIMIIIMIIIIII»HIIIII||M
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
Kdor želi velikonočne razglednice s slovenskim napisom, jih dobi po nizki ceni v Celovcu, Gasometergasse 10.

PREŽIHOV
V O R A N C :
Jl it jL
II I I
POŽGANICA
on
Ta sliku se jim ni hotela pokapati. Hodili so uro, hodili so še eno 1(1 bili že vsi zaznojeni kljub hladu Dgredne noči — Birnpamarja pa ni kilo nikjer na spregled. Smolnica je p" davno ugasnila, toda la nesreča ni bila prevelika, kajti noč je bila -lasno, in zvezdnata in v njenem soju s,‘ ni bilo težko razgledati.
,,Prekleti Birnpamar!" je klel An-nvrle, ki se je ves čas držal na čelu četice. Za njim je hodil Tiče, za Tičem Gregl, potem Jorgl, potem °stali. Obstali so na majhni prelihi, "d koder si videl nekaj sveta, a le Proti Laboški dolini.
-.Menda smo le zašli!" je sopihal "‘egi ter gledal naokrog. Ko se ni "ujgel spoznati, kje so, je rekel: -Kakor začarano je vse — ničesar Vee ne vem ..."
-iVodi nas.— jaz sem si koj mi-s**l!“ Je trdil Jorgel in se plašno "z,‘l po tovariših.
, -Hudič!" je po slovensko zaro-b“'dil Tiče.
'iorgl je jezno vrgel puč na tla.
,,Zdaj pa ne napravim koraka več naprej — brez tega! Ali mislite, da bom žejo trpel, na hrbtu pa puč * vlačil? Nisem znorel, ne . . .!“
In že je zletela tudi puška na tru-tino, takoj nato pa vse ostalo in družba je popadala po tleh. Tiče je odprl pilko puča, se sklonil k odprtini in črpal iz nje v dolgih požirkih. Za njim so pili vsi na isti način.
•Zdaj so se malo pomirili in drug za drugim pogledali proti zvezda-temu nebu.
,,Ali veste, kako je nekoč samega opata Teofila vodilo, ko se je prepozno vračal iz Roj v samostan . . .?“ ja začel Jorgl.
,,Tiho bodi s svojim opatom Teo-filom!" gaje nahrulil Tiče; rajši povej kje smo!"
Anderle, ki je dolgo molče opazoval na desno in levo, je menil, da meja ne more biti predaleč, kajti hrbet, ki so ga videli pred seboj skoraj v enaki višini, je bil zaslonjen s temno močno praznino, ki je oči-vidno pokrivala velikovtško kotlino.
,,Prekleti čuši!" je nenadoma prvič spregovoril stari Moti. ,,Ko sem pred petdesetimi leti prvič bodil na Svinjo, je bilo ravno tako."
Starcu se je poznala sveta notranja jeza.
Spet so nekaj časa molče ždeli in vsak zase pljuvali po tleli debeli ovčji loj od obilne večerje. Skrb in hladna noč sta jim polagoma začela bistriti pijane glave.
,,Pater Teofil je takrat bodil . . ." je spet začel Jorgl.
,,Molči!" so zdaj vzrojili vsi trije nad strahopetnim tovarišem.
,,Ampak jaz trdim, da nas vodi . .“
,, Al i je pater Teofil takrat tudi puč prenašal?" je zlobno pripomnil Kol tel.
,,Ti pa tiho bodi smrkavec! Pomisli rajši, kaj bo, če te nenadoma zgrabi Srb . . .?“
Gregl jo medtem listal in korakal okoli ležeče skupine.
,,Johan že spet smrči!" je rekel in se ustavil pred hlapcem, ki je meni nič tebi nič takoj zaspal, čim se je vlegel.
Gregl se je iz nekega notranjega nagona pripognil k zemlji in hotel potelitati puč, ki ga je nosil Johan; ko ga je privzdignil, si je skoruj odbil nos. Naglo je spustil posodo na tla in razjarjen zavpil:
,,Prašiča je skoraj vse počrepala! Ljudje božji! In tukaj je črepala iz našega puča, kakor bi so ne bilo nič zgodilo."
Ogorčen je sunil s škornjem v spečo kepo.
,,He, pokonci, ču& je tu!"
Johan se je počasi zganil in se začel preobračati.
,,Kaj pa je? je zasmrčal.
,,Čuši so tu! ..."
„Naj pa bodo!" je odmrmral Johan in spal dalje.
,,Temu ne pomaga nič več!"
Anderle, Tiče in Gregl so se posvetovali, kaj storiti. Tičetu se jr zdelo, da začenja počasi razločevati.
,,Tu preko mora biti že Ruda, vam pravim!" je trdil.
Ko so strmeli v gozdni hrbet pred seboj, se jim je mahoma zazdelo, da vidijo neko svetlikanje.
„Luč!“
Res, zagledali so luč, ki se je svetlikala skozi ozek gozdni pas, se skrila, se spet pojavila in se potem popolnoma skrila..
„Najbrž kcU* sveti!" so rekli, a Tiče je pristavil:
,,Meni se zdi, da« mora biti tam kmetija."
,,Pojdimo tja!"
Dvignili so šo ostale tovariše, pri čemer* je bil velik križ z Johanom, in odšli. Pot je vodila naravnost v gozd in se je zložno ovijala nad globačo, iz katere je šumela tekoča voda majhnega potoka. Bilo je že čez polnoč in ozvezdje je vztrepetavalo s posebnim sijem, ki se je začel bliskati od vzhoda. ___________(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: France KoSutnik. Tiska Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalserglirtel 20. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, PostschlieSfaah 17.
m STRAN NAŠIH ŽBNAB
■KiniiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafliiiiiiiiaaiiiiimaaiiiiiiiiaaaiioiBaniiiiiiiiBeiaiiiiiiiaaiiiiiiiiHiiiiiiiiiBiiiiiiiiaaisiiiiiinaiiiiiiiiBBiiiiiiiiHiiiiiiiHBiiiiiiiiKiiiMiiiiiiiiiBKaiiiiiiiiBitii!
Letošnji 8. marec — mednarodni praznik vseh demokratičnih žena so praznovale nage jugoslovanske sestre v času velikih zmag delovnih kolektivov, ki so jih z velikimi napori in požrtvovalnostjo dosegli delavci, nameščenci, strokovnjaki, vzgojitelji, delavci državnih posestev, zadružniki in vsi delovni ljudje Jugoslavije. Temu delovnemu poletu so se priključile tudi žene. V medsebojnem tekmovanju v izpolnjevanju nalog so proslavile 8. marec, ki je postal širom Jugoslavije delovni praznik žena mest in vasi.
Na ta svečani delovni praznik smo bile povabljene tudi žene Slovenske Koroške. Ob prihodu na Jesenice smo bile od tamkajšnjih žena prav toplo sprejete in smo se že ob vstopu v svobodno domovino počutile zelo srečne. V prisrčnem razgovoru z jeseniškimi ženami, ki so nam pripovedovale o delovnem poletu jeseniških kovinarjev, o pravicah, ki jih ima delovna žena v novi Jugoslaviji itd., nam je čas prav hitro minil in odpeljale smo se proti Ljubljani, kamor smo bile namenjene. Zvečer smo prisostvovale svečani proslavi mednarodnega ženskega praznika v veliki unionski dvorani. Proslave so se poleg zastopnikov političnih organizacij in zastopnikov oblasti udeležile tudi delegacija naprednih žena Norveške, delegacija žena iz slovenske Benečije in iz Gorice, ter naga delegacija. Bil je slavnostni govor članice CK KPS tov. Vide Tomšičeve, ki je med drugim nakajala velike uspehe, ki so jih dosegli na področju zaščite matere in otrok. Ko je navedla važnost spoznavanja žena z novo zakonodajo, razumevanjepro-cesa graditve socializma, je tov. Tomšičeva dejala: „Med prvimi nalogami vseh žena in zlasti mater pa je skrb za vzgojo otrok in mladine. Vzgoja lastnih otrok, skrb za njihovo nego in zdravje, je naloga s katero sleherna mati pomaga pri graditvi socializma.“ Nato nam je prav lepo zapel mladinski pevski zbor slovenske filharmonije.
Drugi dan smo si ogledale Več mladinskih ustanov, otroške jasli, dom igre in dela, šolske menze, .dom slepih, otroška igrišča itd. Povsod smo videle, kakšno skrb posveča ljudska oblast najmlajgim, ženam in materam. Videle smo vzorno urejene jasli, kamor prinašajo matere svoje otroke čez dan v. oskrbo, da one lahko nemoteno opravljajo svoje delo. Naše žene se niso mogle načuditi čistoči in redu, ki vlada v takih domovih. V mladinskih domovih, kjer so po večini otroci — vojne sirote, že na prvi pogled opaziš, kako veliko vzgojno delo vršijo vodstva teh domov. Lepo urejene spalnice, jedilnice, učilnice s stenčasi- ter tovariški odnos in samozavest otrok samih so priča, da se tukaj vzgaja nov socialistični človek. Do solz ganjene smo bile v domu slepe mladine. Od malih pionirčkov do odraslih in zdravih ljudi, polpjh življenja, samo slepih, vidiš v teih domu. Toda ljudska oblastje poskrbela, da se tudi slepi počutijo srečni in zadovoljni. Lepo oblečeni in oskrbljeni z vsem pozabijo svojo pohabljenost. V domu imajo tudi šolo z nižjimi in višjimi razredi, kjer se učijo citat' in pisati kakor tudi druge predmete, ki jih bodo rabili v življenju. Za slovo nam je zapel pevski zbor doma in je gorigke in koroške žene prisrčno pozdravil slep mladinec.
Ogledale smo si tudi mučilnico ali bolje rečeno morišče, kjer so belogardistični krvniki najstrašnejše mučili in pobijali zavedne slovenske ljudi. Gotovo je že vsakdo izmed nas slišal o tem istbahotnem kraju, o cerkvici pri Sv. Urhu. Srečale smo žene, ki so se vračale, ko so za praz-
nik žena položile vence na grobove svojcev in padlih talcev, ki so bili na tem morišču zverinsko pobiti, šle so z nami nazaj na hrib in razkazale mučilnice, ki so jih imeli v inežna-riji in rov, ki je vodil iz cerkve pod hrib, da so si morilci tako za primer napada zagotovili možnost za beg. Žene so nam pripovedovale, da so ti belogardistični klavci vsak dan prejemali obhajilo in polenu/, duhovnikom na čelu šli mučit in ubijat žrtve, ki so jih v to morišče prignali iz raznih krajev, največ l>« iz bližnje okolice. V grobovih, ki so bili raztreseni po vsem hribu, so našli ljudi brez rok, brez nog, z zanko na vratu, na rokah itd. Grobove so ti belogardistični zločinci in izdajalci slovenskega^ naroda maskirali s tem, da so na grobove podrli smreke. Pozneje so se nekatere smreke posušile in pod vsako .tako smreko so našli grob. Orisala sem samo v nekaj besedah ta strahotni kraj, čeprav bi se dalo napisati mnogo o vsem tem, kar so nam pripovedovale žene iz okolice Sv. Urha. Ti zločini so se godili od leta 1943 dalje do konca vojne, v času, ko se je na smrt obsojeni slo-
Na povabilo tržaških žena smo se odzvale tudi koroške žene in se udeležile II. kongresa AFŽ v Trstu. Odpeljale smo se tri delegatke, zastopnice Podjune, Roža in celovškega okraja, zastopnice slovenskih koroških žena. Vožnja je bila zelo prijetna in slikovita. Odpiral se nam je nov svet, poln zanimivosti in krasote. čim bolj smo se bližale jugu, tembolj se je že razvijala narava, trate in pičla žitna polja so bila zelena in inandeljeva drevesa so bila v najlepšem cvetju.
Spotoma smo se iše ustavile v Gorici in si ogledale lepo in snažno mesto, v katerem žive po večini Slovenci in je zasedeno po Italijanih. Z goriškega gradu je daleč naokoli krasen.razgled, tako tudi po jugoslovanskem ozemlju. Po ogledu že 900 let starega gradu, katerega zanimivosti nam je razkazoval oskrbnik Italijan, smo se podale nazaj v mesto v Slovenski dijaški dom, kjer so pisarne tamkajšnjih slovenskih organizacij, med drugimi tudi AFŽ. Spoznale smo se z ženami Gorice, Julijske Benečije in bližnje okolice, katere so bile tudi namenjene kot delegatke na kongres v Trst. Skupno z njimi smo nadaljevale pot v Trst. Kihalu smo zagledale prelepo Jadransko morje, ki se je lesketalo v, prvih sončnih žarkih pre-
badal jevanj e)
Če ima mati dovolj mleka, naj v šestem mesecu zamenja samo en obrok s prikuho in ostale obroke naj še doji, posebno če vidi, da otrok pri tem napreduje, saj to se vidi po videzu otroka, ali na teži pridobiva ali hujša. S sedmim mesecem naj zamenja še večerni obrok za gostejšo hrano. V tej starosti mora otrok dobiti že več'gostejše hrane. Večerni obrok naj bo iz mlečnega ždroba, riža, ovsenih kosmičev (riž in ovseni kosmiči morajo biti pretlačeni skozi sito). Jed naj bo tudi za večerni obrok tako gosta, da ga boš hranila z žličko. V tej starosti še razredčimo mleko ip sicer vzamemo dva dela mleka in en del vode. Na 1 del (100 gramov) vzamemo 1 ka-vino žličko ali 1 kocko sladkorja. Nerazredčeno mleko damo otroku šele z 11. do 12. mesecem. Otroku ne smemo dati premalo in ne preveč
venski narod boril za svojo osvoboditev.
9. marca so nam tovarišice iz Glavnega odbora AFž pripravile prijeten izlet na morje. Nobena od nas še ni videla morja in tudi ne prelepih primorskih krajev. V Kopru smo se pozdravile s slovenskimi in italijanskimi antifašistkami. Posebno se jo nam dopadla enotnost slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, ki se zaveda, da samo enotno lahko premaguje težkoče, ki se mu postavljajo na pot pri graditvi socializma. Ogledale smo si tudi tovarno ril). Med delavkami v tovarni so bile tudi večkratne udarnice. Po kratki in prijetni vožnji po morju smo se poslovile od koprških žena, ki*so nas obdarile in obsule s cvetjem. Na poti proti Ljubljani smo obiskale kmečko delovno zadrugo Gabrovica, ki leži v bližini cone B, v okraju Sežana. Staro in mlado nas je pozdravljalo, ko smo jim povedale, da prihajamo iz Koroške. Razgovarjale smo se s posameznimi zadružniki. Bile smo seveda precej radovedne, kakšno je življenje v zadrugi in smo jim stavile razna vprašanja. Vpraga-
krasnega pomladanskega dneva. Korošice smo posebno nestrpno čakale prihoda v Trst. Na postaji nas je pričakovala tov. Spela, prisrčno smo se pozdravile in krenile nato na zajtrk. Tudi večna tržaška bora je dvignila svoje peruti in nas malo prezračila in osvežila. V hiši Demokratične fronte so nas pričakovale tržaške aktivistke in nas po iskrenem sprejemu pogostile z raznimi okrepčili, med drugimi tudi s slastnimi* bananami.
Nato smo odšle na prefekturo, da se prijavimo, od tam pa na kongres, ki je bil v okraju Sv. Ivana izven mesta. V mestu samem žene niso dobile primernega lokala za kongres, kajti tako italijanske oblasti kakor tudi kominformovci jim delajo vedno težave pri kakršni koli prireditvi. Zaradi tega dvorana v Sv. Ivanu ni mogla zajeti vseh delegatk in gostov — četudi je bilo prostora za okoli tisoč oseb, moralo jih je precej ostati na prostem. V Trstu so bile tudi zastopane AFŽ Jugoslaviji in smo se z njimi srečale! Z zanimanjem smo poslušale poročilo žen o njihovem delu, o borbi in napredku. Kongres je trajal dva dni. Gori-čanke pa so želele, da Korošice po-setimo tudi njihovo konferenco, zato so prišli z avtom po nas v Trst, da smo se peljale nazaj v Gorico.
za jesti. Vzame se splošno merilo, vendar pa ne velja za vse otroke enako. Močnejši in večji otroci rabijo več kot slabotni.
Za opoldanski in večerni obrok vzamemo približno 150 do 200 gramov (jedilna žlica ima 15 gramov). Otroku je treba jedi menjavati, da se jih ne preobje. Ne dajajmo mu vedno ene in iste prikuhe in zdroba. Na zdrob mu deni od 7. meseca dalje za noževo konico surovega masla. Za dojenčka je tudi dobro, da mu po šestem mesecu dajemo v zimskem času dnevno 1 kavino žličko ribjega olja; o tem se posvetuj ge z otroškim zdravnikom. Ribje olje vsebuje poleg drugih vitaminov vitamin D, ki pospešuje jačanje kosti. Proti koncu 11. do 12. meseca naj otrok dobiva že povsem mešano hrano, izogibaj se pa ostrih začimb in mesa.
(Dalje)
le smo tudi, če bi kateri koli izmed njih imel željo izstopiti iz zadruge. Kar enoglasno so nam odgovorili, da sedaj ne hi hotel izstopiti nobeden, ko so premagali že toliko težav in vedo, da. bodo sedaj iz dneva v dan boljše živeli. V Gabrovici so začeli zadružno življenje že leta 1,944, ko je bila vas od fašističnih okupatorjev popolnoma izropana in požgana. Že lansko leto so dobile nekatere družine poleg hrane in obleke še 40.000 dinarjev za svoje delo. Po osvoboditvi so si zgradili velik zadružni hlev in postavili novo vas. Lepe nove hišice izglodajo kakor vile, v katere se bodo v kratkem vselile družine zadružnikov. Yr prisrčnem razgovoru z zadružniki smo prišli tudi na Kominform. Očitajo nam, da smo bili gestapovci, pravi zadružnik, zakaj so potem do tal porušili in požgali našo vas, metali žive v ogenj in tako dalje. Tako so nam pripovedovali zadružniki in nas z borbeno pesmijo spremili na avto.
Tako smo med brati v Jugoslaviji doživele res pravi delovni praznik, ki ga pozna samo ljudstvo, katero z vsemi silami in kljub ogromnim lež-kočam koraka naprej do zmage — v socializem.	Mira
Tudi na tej konferenci se je videla razgibanost in borbenost žena. Priznati moram, da so Primorke pač bolj vztrajne in borbene kot pa Korošice.
Ne popuste niti pod najtežjimi okoliščinami, po pogostih napadih kominformovcev in italijanskih reakcionarjev vztrajajo v svojem delu, še tesneje se povežejo med seboj in se bore za svoje pravice. Stare žen-ke so stopale na oder in govorile tako krepko, brez strahu in polne odločnosti, da jih .moraš občudovati in jim dati vse priznanje. Govorile so žene iz Julijske Benečije tako ognjevito, tako hrabro — tudi one so tožile o slabih razmerah, ki vladajo v Julijski Benečiji. Nimajo slovenskih šol, nobene možnosti za izobrazbo mladine, poleg tega pa vlada tam tudi ge velika brezposelnost. Žive tam ljudje res v veliki bedi in kljub temu ne klonejo. Neka Benečanka je dejala: Tovarišice, tako je v naši Benečiji, kljub temu terorju pa gremo naprej po tisti poti, ki je osvobodila veliko naših bratov, po 'tisti liniji, ki združuje vse poštene ljudi, ki se borijo za pravice in za boljšo bodočnost. Me žene iz Benečije bomo skupno z vami v vseh težavah in trpljenju, da dosežemo pravice, ki jih nam odrekajo Italijani.
Ob tej priložnosti smo Korošice poklonile ženam Trsta in Gorice skromna darila, dva albuma s pokrajinskimi slikami naše lepe Koroške in o delovanju in nagih prireditvah na terenu. Izročila sem jim prisrčne pozdrave žena Slovenske Koroške in na kratko orisala našo borbo za dosego enakopravnosti v nacionalnem in šolskem vprašanju.
Med sestrami iz Benečije in Trsta je zavladalo silno ogorčenje, ko sem 'jim pripovedovala, kako nam avstrijske oblasti odrekujejo in kratijo najosnovnejše pravice.
Delovnemu delu kongresa je sle-tlil kulturni program, v. katerega je bilo vpleteno mnogo koroških pesmi in govori o neosvobojeni Koroški. Po končanem kongresu so nam Tržačanke razkazovale mesto in okolico, kjer smo prebile lepe dneve polne lepih spominov. Na predvečer 8. marca smo obiskale bližnje vasi in prisostvovale njihovim prireditvam — povsod so nas prisrčno sprejeli in dajali poguma v nagi boi -bi za skupno boljšo bodočnost.
Hilda
Tudi tržaške in beneške žene čutijo z nami
1Jly^rvvvyx>0Q0OOO0OryyX)Or>OOOQO0OO000O0O0O<)OOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXXXXXX3OOOCX3OQOOOOtX>OOOOOCXXXXXXX3OOOO0OOO
NASVETI ZA MATERE